TRIBUNA SVOBODA JE SVOBODA TISTIH Kl MISLIJO ORUGAČE ŠTUDENTSKI LIST LETNIKXXI UUBLJANA, 11. MAJA 1972 CENA 1 DIN Pitika; normdinegd, nujnega, lepega in kuristnega, vam bo L A ate, kdj je to: sinopsis, full service, copy strategy, slogan, medii; p\«n^ — Angleščino obvladam, torej besedepoznam, ne \fom pa, v k ik komeksi jih posiavfjaie. Ali hočete reklame čim boij očiščene slovenščini lako nepoirebmh tujk, :n je to vesza klad kom/eriibilnega jezika, ki ga bo vaš sodelavec smel upo rabljaii? 5. Menite, da bi pri kreativnem in zahtevnem delu v mladem in ambicioznem kolektivu z dobrimi medsebojnimi odnosi in urejenimi deiovnimi pogoji lahko razvili in dokazaii svoje zmo žnosti? — To vprašanje ste zasiavili že bolje. Propaganda išče spermo, ki bi se sama oplajala. "Saj kupujete pivo Streap-teas, ki vam edino podaljša penisza 12,7%? " ipd. Odgovor mora biii "Seveda', kajti vrednostna sodba je: "Kdor ima dolg penis (oz. daljši za 12,7%), je boljši (pravičnejši, naprednejši, pri vlačnejši. .}" 6, Znate zagovarjati svoja stališča? — Pravkar poskušam nekaj takega počeii, pa ne vem, če bi vam tak koristil. POVAMPRJfcNO OBLASTNIŠTVO "Še eno sporočilo, objavljeno ta teden, ie imelo nemajhno od mevnost. Avtorjem nacionalističnih sestankov namreč po vsej verjetnosfi ne bo preostalo nič clrugega, kot da bodo vrnili ho norarje.' .Zakonskega postopka ne bomo sprožili !e# da bi povmili ho noratje za članke, ki so bili objavljeni v nacionalističnih časo pisih, temveč tudi za tiste, ki so bili objavljeni v "legalnem" tisku ter predstavljeni prek radia in televizije, vendar so bili nacionalistično obarvani.' To je izjavil zagrebški javni tožilec Rade Bubalo na seji mestrega /bora zagrebške skupščine. . .' (Delo, 9.aprila 1972, 6.stran) Uies.iičdvati so se začele bojazni, ki so se nam postavile po 21 seji piedsedstva ZKJ. Bojazni o hlapčevstvu nove oblastni ške yainiture, ki se s svojimi ukrepi skuša prikupiti ne vem ko mu, bojazni o popolnem zabrisanju pojmov politične in kazen ske odgovornosti. . . Napovedani ukrepi glede vračanja že davno porabljenih hono rarjev pa so presegli vsakršno mejo obnašanja v vsaj navidez civiliziranem svetu. \z časopisnih poročil je razvidno, da se proti "bivšim nacionalisfom" neprenehoma ustvarja vzdušje pravega pogroma. Zanimivo je, da se je njihovo število silno skričilo, pač v meje, kjer dokončen obračun s posamezniki še ne ogroža nacionalnega miru in gotovosti Samo vprašamo se lahko, kjei je bila pred letom dni ta ogromna večina pošte nih in zvestih samoupiavljalcev, ki sedaj prav tako vneto pri sega na 21.sejo in Tita, kot je prej na deseto sejo CK ZKH in na Savko. Tako bo zdaj za nacionalno evforijo celega naroda p!ač-iidnili fakultete. Zmagoslavno je bilo sporočeno, da so raz krinkali podtalne poskuse Srečka Bijeliča, ki je bil njegov se danji greh samo v tem, da se je skušai zaposliti itd. itd. Programaška histerija nove hrvaške oblasti ne pozna nobenih meja. Politični obračun se je spremenil v fizičnega (onemogo čanje zaposlovanja), ta pa je v zadnji fazi prevzel resnično gro zijive dimenzije. Ljudje, ki so v glavnem že tako brez zanoslit ve, bodo morali vračati denar, ki so ga popolnoma normalno in legalno zaslužili pred letom dni in več. Za že tako zapostav Ijene in onemogočene bo to pomenilo eksistenčno katastrofo. Ce bi poskušali to logiko vračanja prenesti na vsa kulturna, politična m gospodarska področja v Jugoslaviji, bi prišli do po polnega absurda. Na zahodu leve politične organizacije in levo usmetjeni intel ektualci vse bolj povzdigujejo glas ob lažnih političnih p-oce sih v Sovjetski zvezi, Češkoslovaški in nekaterih drugih soci alističnih državah Po nesmiselnem zapiranju študentov v Beo gradu in Novem Sadu se je sedaj slepi aparat pnsile do ki aja aktiviral tudi v Zagrebu. Ne smemo se čucl.ti, dd nas javnost v Franciji, Nemčiji, Italiji vse bolj postavija v isto v.sio i re/i mi, ki zapirajo intelektualce, štintinte, delavce. V isto visto z režimi, ki jim po vsej pravici pritiče vzdevek stalinistični. 7. Cenite teamsko delo? — Of course. Zanima me le, kakšno delo mibliie. Teamsko delo je lahko zelo uspešna metoda tu:i p> i pri delu, ki mu pravimo klanje ali pa manipulacija. . . 8. Ali vam zanimivo in kreativno delo. uspešnosl .n piinadnosi hiši pomenijo več kot nadure, točen . ci ,o i u služlf al* lepa pisalna miza? — Ja, vsiže vemo, kaku >e s 'emi n; ..¦ ,r,canr '¦ V DELU lahko zadnje čase vidimo (za juyuslova:i$ o čaiopt sje) nevsakdanji oglas sekreiar/au ča->op>s'it t ¦oii CGP DELO, ki je obenem anketa (a la TT, Nedeljski ipd vam pove (po vsaj osmih pozitivnih odgc'ui ih ud deseiih), oa ste prvovrstni sodelavec v biroju za ma; kt-iiny iri propagando. 1. Vasveseli delo v propagandi? — /Ve. Propaganda je širjenje določenega modela sveia za vsako ceno, //; ra cena zahieva eli minacijo spraševanja po lem modelu samem. Daleč lam i/ zgo dovini je še Sonce krožilo okrog Zemlje, in še danes bi, ko hi bili poznali totalno propagando. 2. Ste imeli kdaj literarne ambicije? - Imel Zagrenjen eksisten cialist sem bil, ki je svoj gnus in prezir do lakšnega sveta izlival v pesmice, ki sem jih moral objavljati v privatnem časop/su, da so zagledale luč sveta. Mislirn, da so vam pofebn/ Ijudje, ki so bili boljpogumni pesniki in pisatelji. Povprašajte pri Anteni. 3. Se vam zdi, da bi mnogs propagandne tekste, ki jih berete v časopisih ali slišite na radiu in Veviziji, znali napisati bolje? — Ne morem odgovoriti, ker se me lako postavljeno vprašanje ne tiče. Vprašanje ste zgradili na dveh predpostavkah: 1. da pisalnimi mizicami. Ja, vse to pelje v malomeščanstvo, pehanje za denarjem (ki ga lahko lažje in več zaslužite v biroju za marke ting in propagando), dolgčas in muko, rnojne nogavice. Kateri mlad človek bi zamenjal športni avtomobii, razgibano življe nje s coca colo, s tegobami moderne dobe in bi potem moral piti cinar? 9 Ali menite, da ste za svoje sposobnosti premalo plačani? - Pozitiven odgovor (zahievate jib vsaj osem) tore/pomeni, da bo plača pri vas višja ? 10. Ali ste stari več kot 25 in manj kot 35 let? - To je starost idealnega Slovenca: lahko se poroči na Kmečki ohceti, lahko je predsednik ZMS, lahko igra pri NK Olimpija, ne kadi trave in nima krčnih žil. Če odgovarja zahtevam od 1 do 9, je to res idealen nosilec bodočnosti. Za idealnega Slovenca sem vsaj šti ri leta premlad. Uklapljamo se v sveiovni meščanski red. In da bi se vanj uklap Ijali čudovitejše, /e seveda treba iskati mlade, mbiciozne, ener gične Ijudi, ki imajo ali so imeli liierarne ambicije, ki so kritič ni do obstoječega (neefektivnega meščanskega reda), ker je to obsioječe še premalo to, kar že je; ijudi torej, ki bi nam pomaga 11, da bi se z bolj literarno oblikovano propagando lažje in brez wm (ki nam jih je zadal pojav maximarketa) vklopi1 bodoči >daljšek obstoječega. Ki bi nam mogoče nekoč tik pred pri >dom v svelovni komunizem tudi pojasnili pomen pojma CO V STRATEGY aii FULL SER VICE in njuno vlogo v svetovni •voluciji. lilasilo Socialistične zveze delovnega Ijudstva vas potrebuje, da loste odpr/i novo stran v berojski človeški zgodovini, stran re iolucionarne propagande, ki je edino orožje in edina metoda za tdružitev (ZVEZA) vseh Ijudi (DELOVNO LJUDSTVO) v naro \je enega; blagega očeta Forda (SOCIALIZEM). Kiprinese re loično enakost, saj bodo VS/ Ijudje pili pivo Streap-tease, vsi Jodo živeli v istem zasirupljenem zraku, vsi se bodo kopali v Vnesnaženih morjih, vsi bodo enako izpostavljeni propagandi. I ^si bomo en sam velik biro za marketing in propagando. S rijaviie se čimprej, da vas kdaj kasneje ne prijavijo drugi!!! Po!itični piagmatizem Idej"i• programi in iluzije Vloga osebnosti v socialistični družbi Skupščina in skupnosti Javno ah zakrito Napad \n nemoč Oiganizacija in zgo9. čl. pos!ovnik;i skupščme SRS poslal izjavo o odstopu predsedniku skupščine SRS Sergeju Kraig herju, kjer je razčloml svoje drtžbenc de!o na poliučnih aktivih krajev mh skupnosti, pojasnii je rtizloge za odločittv o orlstopu, sprejel je sa mokritiko in se na koncu zahvalil študantom, ki so mu pomagali pri tvornem delu. Da bi svoj odstop bolje osvetlil, je hkrati z izjavo o od stopu (6. 3. 1972, Ljubljana) poslal predsedniku slovenske skupščine pnloge; - besedilo govora na plenumu Zveze študentov Zagreba, izja vo UK ZKS, izjavo IO SŠ in dokument Razsodišča demokratičnih pra vic pri občinski konferenci SZDL, Ljubljana-Center z dne 13.1.1972. Zakaj je odstopil repubhški poslanec Tone Remc? Zaradi psiho?e zaradi splošnega nezaupanja? Morda zaradi namišljenih, nikjer via kafkovskih diiektiv7 Rep. poslanec Tone Rernc je odstopil zavoljo po litičnega pragmatizma, ki ima neposredne in proktične piodukciiske razredne oblike, to se pravi, za odstop se je samostojno odločil t.idaj, ko ga je pragmatizem DNEVNF IN TEKOČE POLITIKE prisilil, da se je vdal samemu sebi in družbi. Tone Reinc se je tako moral spovedati vsem tistim, ki v političnem pragmatizmu vidijo edino rešitev. Je Tone Remc proti delavskemu razredu? i\li. Je proti sociahzmu7 Ni. Je šovi nist, unitarist, birokrat, nacionalist? Ni. In vendar ga je pragmatizem prisilil, da je otlstopil. Ptisilm jopič političneija pragmatizma \e tisti. ki zahteva spoved m odpoved. 2. Socialistična demokracija in program ZKJ sta uravnana po revolu ciona' riih modelih in vsebmah, ki jih je izbojeval IMOB Zato idejni programi niso iluzije, ampak načrti za uresničitev boljših družbenih razmer v SFRJ. 3. Ves šolski in izobraževalni sistem v SFRJ je usmerj ^n v izuhiikova nje svobodnega in zavednega občana in državljana. Zato je vloga socia lizrna v zgodovini tudi OSEBNOSTNI DEJAVNIK, ki ga gotovo ne smemo in ne moremo prezieti. Boljšo družbo s^stavliajo svobodni in zavedni Ijudje, ki so pripravljeni graditi \n kritizirati in ne obratno. Osebnost pa seved.-i ni papeška bolj kot papež sam, ne stoji torej me tafizično nad drugimi občani in državljani, ampak se nekovredno m samoupravno, eksistencialno in socialno vključuje v socialistično de mokracijo. 4 Skupščine so sestavljene \z zborov in izborov skupnosti. To pomeiii, da ima pravico do govora, tiska m misli in do la vsak občan, kot mu to narekujeta ustava in statut delovmh \n pol'tičmh organizacij. Skup ščina torej ni NAD Ijudmi, temveč naj Ijudi prežema s skupnimi (in ne skupinskimi, gr paškimi!!!) interesi. Seveda interesi niso le politični, ampak so pred^sem praktični, to je, interesi so gospodarski, ekonom ski, kulturni, kmetijski, zdravstveni, športni... Interesi ne smejo prera^ sti v očitno socialno razlikovmje, ker lahko s presežki interesa nad interesom škodujemo socializmu. 5 Večkrat smo pi iča javnih ali zakntih napadov, polemik in zmed, k oviiajo naprednejšo pot socializma. To se dogaja največ zaradi samu voljne kritike, zaradi brezuspešnega pohtikanstva, zavoljo osebne uža Ijenosti, gorečnosti ipd. Med javnim in zakritim delovanjem je enako razmerje kakor med večinskim in posameznim. Nobena nad-moč ni tako velika, da je Ijudje ne bi mogli skupaj dostojno premagati, nobena igi ica ne more biti tako tiha, da je Ijudje ne bi mogli samoupravno raz krinkati. 6 Kaj se zyod', če iyi ice osianejo zaki ite iloigo čas.i, če so du/ beni praksi. Zgodovina se uresmčuje organizirano, tedaj ko je zapitd pot manipulaciji, ko je kontiolni sistem dovolj cnočan, da ni niti samc; mti sebi ctlj rtiti ne škoduje večini. 8. Delitev dela je v sporu z nenehnini tehničniin in si 'iainim napred kom. Ta spor izvira \z svobodne-etične odločitve za Ijoijšo družbo in \z historičnih-praktičnih načrtov, ki se izkažejo v kratkem ioku za relativne. 9. Zato je hegeijansko , občestvo" dobilo v maiksovskih posta kah dru gačno in bistvenu kvalifikacijo: diužba. V ekononiskih pol.iičmn ka tegorijah ne moie obvladovati sveta le objeKtlvni absoiui.ii -AoU, .ie inore izzvati revolucije le anai hija; kjer bi se lo i/eniia' ,e /jodno, je nio goče delovati sarno m samo utopično Pomen sodounejd ČNOveKa v duž bi je zato namenjen k svobodi in k saniozaveb. Bi^z u'. ^ja -i. diuye ga: .svoboda m samuza\/est Ine v ps hoioškeni sim ..•' siu oe, itineij za pravilno polttično m idejno odiO.an,-- 10. Svoboda za koya? Za posamez.iik*-:'' S./u ;oiid . i /Su> '-. . 'kvj ,jte magati samozavest m lahko uveijavljj pi ispe^dti k tevolucioniranju družb e." (iz izjav/e o odstopu;. J«ik» VttovAr LfcGll IMNOST MOČI ,,Č!ovek je ne samo individuum, iemvefi tudi \n predvsem druibeno bitje," nas učijo že od osemietke naprej. In vendat te j« ravno obstoj mdividualne »i> d»u2berte sfere človeŠke eksislence tudi osnovni odnos, ki poftojuje ..idejni konffikt gcneracij", konflikt med vrednotami individuuma in iz dneva v dan močnejšo katcgorijo institucionaiizacije vrednot. Moderni btrokratizem jt natete! na izredno ptodna tla sod*b ne družbe, taiko d» včasih daje vtis, da ni ne konca ne kraja podrejenosti človeka birokraciji. Le-ta razpolaga z veličastno potenciatno materialno silo - od denarja pa prek oborožene armade in poticije do masovnih komunikacijskih sredstev in ustvarjanja ..javnega mnenja". Hkrati pa moderni birokrati zem predstavlja hrbtenico procesa depersonalizacije posamez nika z vzporednim procesom personalizacije institucij, kate rega cilj je zgraditev nekakšne ,,kolektivne osebnosti" v du hovnem pogledu. Temu procesu oportunistično smer, se zdi, je ubrala mlada generacija, katere najvitalnejši del naj bi pred stavljallštudentje. Njihov glas je znan kot glas za komunikaci jo mnenj in dialog, glas zoper monopol apriornega razvredno tenja ,,idejnosti posameznika", zoper moralno hipokrizijo in izrabljenje socializma za ideološke in politične nedoslednosti, glas zoper spektakel pranja možganov... V zadnjem času je verjetno ravno ta proces povzročil, da se term mtadina vedno redkeje omenja v ur?dnih raz!egah med pozitivnimi silami borbe v procesu okrepitve jugoslovanskega socializma. Menim, da tu družba stoji na trhlih nogah, saj je mladina bila, ]e in bo vir socialistične usmerjenosti; ria družbi pa je, da črpa njene ideje, jo usmerja z ustvarjanjem vzgteda z lastno aktivnostjo in hkrati respektira njeno duhovno silo. V nasprotnem prime ru lahko pričakujemo konflikt moralnih, političnih in ekonom skih vrednot generacij v še kompleksnejši obliki od današnjega. Družba, ki zanemarja individualno sfero vrednot ali jo postavi v trajno nepolemičen položaj, je tuja marksizmu, saj nam je prav Marx, upoštevajoč najprogresivnejše vidike velikih hu manistov zapustil naslednjo misel: ,,Človek je najvišje bitje in kot tak kategorični imperativ, da se poruši vse tisto, kar ga utesnjuje in ponižuje..." Šele ko bomo vrednote individuuma razumeli v njihovi clovitosti kot materialni, kulturni, politič ni, etični (itd.) interes in pri tem zares želeli, da ga kot take ga prek stične točke z družbenim interesom afirmiramo, bo to pomenilo osnovo njegove resnične afirmacije, totalno ne gacijo moči birokratske samovolje, onemogočenje duhovne eksploatacije in približanje rešitvi idejnega konflikta genera cij. Mladi dobro vemo, da je tri in tri šest; in skrajni čas bi že bil, da nas nehajo zavračati z anarhizmom, ko bomo spet in spet vprasali kot že tolikokrat doslej: šest koga ali česa, tovariši? Namen tcga fctanfca n\ v faverizirtjnji: indivi« uvajati natisnjena predavanja (ciklo organizirata seminarsko skupino, kjer naj študenti in profesorji «*••- • •),«" na] bodc izdana ob začetku semestra (letnika). študiraio ustrezno literaturo, analizirajo rezu»tate anket (gl. točko 7), analizirajo nekaj predavanj, seminarjev, vaj. izpitov na tej 12. Težišče dela naj bo na seminar|ih. Organ.zactja: teden ah univerzi in izdelujejo modele za boljšo organizacijo študija na univerzi. Rezultate objavljati. 2. Institucionalizirati sodelovanje študentov pri SESTAVLJA NJU študtjskih programov (ne le pri formalnem sprejemanju na komisijah). 3. Institucionalizirati sodelovanje študentov pri relekciji pro fesorjev: obvezno dobiti pismeno mnenje študentov vsaj o profesorjevih pedagoških človeških kvalitetah (lahko na os novi ankete v točki 7). 4. Vsak na novo vpisani študent mora dobiti ob začetku štu dija študijski program oddelkov, na katerih študira (iz sredstev fakultete). 5. Vsak oddelek naj do februarja 1973 v sodelovanju z drugi mi odelki oz. fakultetami izdela nekaj interdisciplinarnih študij skih programov. 6. Spremeniti 98.člen statuta FF ("Istočasni vpis na več odd elkov (fakultet) ne daje pravice do olajšav pri študijskih obvez nostih.. .''), ker faktično onemogoča interdisciplinarni študij. Spremeniti npr. tako : "0 študijskih obveznostih v tem primeru odloča PZS na predlog matičnega oddelka oz. profesorja mentor ja in študenta, ki izdelata poseben študijski program. dva po uradnem začetku predavanj (izidu predavanj) se na ce lodnevnem (ali večdnevnem) pogovoru $ profesorjem in asi stenti okrog določenih projektov formirajo delovne skupine in posamezniki. Nato to na skupnih sestankih z mentorjem organizirajo in kontroltrajo svoje delo, ko je pa končano, po ročajo in razpravljajo o rezultatih na strnjenih "simpozijih . ki trajajo ves dan ali več dni. (Tu preberejo tudi obvezne kore ferate in recenzije seminarskih delj. Kjer je mogoče, naj bo na osnovi aktivnosti v seminarju že določena končna ocena; uspe šnejši študentje naj bodo oproščeni fcKm?!rega izpita. (Profe sor ima namreč pravico do tega, mora le še formalno izpolniti zapisnik o izpitu). 13. Profesorji in študenti morajo imeti pravico samostojno org< nizirati urnik študija - v okviru določenega letnega minimuma študijskih ur. Navadno je racionalnejše, če predavanja, seminarj vaje ne potekajo raztrgano čez vse leto, ampak da so KONCEN TRIRANI NA NEKAJ TEDNOV ALI NA MESEC DNI. Pri mer: neke vaje (predavanja) so absolvirana (izpredavana) v 14. dneh intenzivnega dela - npr. po štiri ure vsak dan. Nato profesor (lektor) - Če nima drugih obveznosti - prihaja na fakul teto le ob govorilnih urah in ob izpitih. ORGANIZACIJA IZPITOV 15. Vprašanja določati z vlečenjem listkov z vprašanji (sez nam vprašanj mora biti priložen objavljenim predavanjem oz. 7. Na koncu vsakega študijskega leta naj fakultetna administracija študijskim programom). obvezno (tehnično) izvede anketiranje študentov o študiju 16. Eno od vprašanj si zastavi študent sam, tj. poroča o proble matiki, s katero se je intenzivno ukvarjal. (predavanja, seminarji, izpiti, vaje). Vprašalnik sestavijo profe sorji in študenti skupaj. V začetku naslednjega semestra sveti oddelkov oddajo analizo ankete in študijskih uspehov in na osnovi tega predlagajo ukrepe skupščini oddelka. 17. Izpitni roki za posamične izpite morajo biti vsak mesec (koi ]*f «»O»OČ«nO V »tdlotit!}. 'UiilJeMi •VlOid iiV.čit ..- .1» iw;. .k. *t>soiv«r» vaj« Wi pnvrebno, ;w» č«ik<» iut konufc pi«-.Jawritij ¦ haj iahko snov rtaštudiia iz rtav&jttit o!>«f?fir tite<;-v-t ?, *!cript :~ zapiskov kolcgov iz predavunj pt ejšnjih let. 18. Negativne ocene se ne vpi««jc > - cije prcvzaprav vssbuje !e drvgs skupina, ki b» jo rr.ov:.' ,:rxi zntn tjr.ivr-r^itntn: sistrm r,^un\at\' mora! hi j: nuditf tt.;j •futitucionaifii ravni ustr^in« obiike dela. Ti Šiuuteruj* . ?ap»av tudi edirti sposobt«; piedstavJjat} v Studijaknn* pi tki-m. "študijski subjekt'', osupijtva fnnožica vpi&anih ? tov s svojo strokovno nc«i povedati, komplicirajo. Tukaj m.s ¦:'.j ve1 k1 v vseh čiankih in tudi v sa - ?n problem. Sicer pa naj bi se v Ti ibu , . .. (j.).emi študentov ter reforma univerze, ke> ni,i uOžof ije ?a več>no študentov nimajo tako veiike :¦. ;e . / Ti ibuni Seveda s tem ne misMrn, da bi po ' •¦ .ozofske čiuiike, ki jih sedaj najde:r,o v : j spremeniti, kajti Ti ibuna je študent j sodelovati veliko študentov, ne pa sa Pt' prot¦•ik Nacia f, .=. i etnik: Bereš Tribuno? Te ne 2; r ima? N- <; tp b oiotj! To pa ne! N.N .. žko o,igc..'o,. ¦ ¦dK^ iiio n če se spotitiztrajo prek svojjega časopisa, je to zelo dobro! Drugih takih možnosti ni, razen radio Stu dent. Saj imajo Aktuatno temo; ampak tam je drugače večinoma gla« ba, tukaj pa bi lahko biia rectmo beseda. V naši družbt se pojavlja to novo gibanje, >x>va levica. Mislim, da bi morala Tfibuna slediti tej sme V.G., dijakinja ekonomske šole: Meni se zdi Tribuna zelo dober list. Vedno ga kupujem, pa foter tudi pravi, da je zelo dober, nimaš kaj. Najraje pa berem Oo it. CrneVC VeJ«», =»rheologija: Meni se zdi v redu, ne. Najraje berem Do it, je najboij zanimiv. fK.D., delavec: Nisem tmel prilike brati Tnbuno, bil sem v vojski. Zdaj ^ia . . v$eč mi je. Strinjam se z njeno politično usmeritvijo, samo pre (.-malo radikalna je. • Prebil Tatjana, piavo: Tribuna je kar v redu. Najraje berem kake f i 1 lozofske čianke pa Do it. Kaj pa mistiš o politični orientaciji (Tribune? • Strinjam se z njo. Perdan Sašo, fiiozofija: Kaj misliš o Tribuni? - Vse najboijše. Po mojem mnenju je zelo progresiven, radikalen časopis, ki jih pri nas v Sloveniji ni dosti. Mojca Pintar, 3bsolvent kemije: Vloram reči, da zadnjih številk nis em brala. Drugače pa, všeč mi je, ker je razgibana. Najraje berem kak šne aktualne članke, o dogodkih na kakšnih fakultetah in tako na piej. Mnjuel JOrdan, 1 ow>U>a Tribtma je potrebna, toda Tribuna se je jjj-eiTien >a ko' vs:i ; venska ustvarjainost v monopoi Tz> monopo- ju t.eba iazbitt: 'iajoo!jši način je, da vsnka fakuiteta tiska svojo T^ibuno Tnbuna se inota sama po sefcn razbiti, diugače bodo paclaii v enake pro bieme kot dosedaj. Pahor Radivoj, pedagogika-sociologija: Misiirn, da Tribuna preveč pavšalno in dokaj enostransko izraža stališče skupine študentov, ki se proglašajo za revolucionarje, v bistvu pa so jih same besede. Če bi Tri buna hotela dejansko opravljati revolucionarno vlogo v času, v katere n živimo, in v prostoru, v katerem je, potem bi sg morata nasiomti na uste študente, ki predstavijajo realno možnost za to, da bi se razmere v družbi in tudi na univeizi spremenile. Najprej pa bi bilo treba takšno šanso sploh ustvaiiti, saj vemo, da na umverzi predstavniki proietariata ne študirajo, to se pravi, da jih tam ni, da pa se dejanska sprememba v družbi brez te ogromne mase Ijudi, ki obstaja in ki je kot študirajoče mase, ne more spremeniti. StaniČ Gojko, sekretar univerzitetnega komiteja ZKS: Opažam nek aj splošnih zakonttosti, v okviru katerih se mi zdi, da deluje študentski časopis Tribuna. P. vič, je stalno v dilemah okrog koncepta, kakšno vl ogo naj odigrava, ali naj bo bolj časopis, naj prezentira dnevno dogaja nje, aii pa naj bo bolj problemska revija. Se pravi - ali naj odraža celot \o življenje predvsem na univerzi in med študenti, ali pa samo dotoče izsi.-k tega življenja. Drugič, zdi se ml, da so bile vse Trtbune, kar jih doslej poznam, predvsem v svoji vsebinskt strukturi bistveno pogo jene s konkretnim političnipri, družbenim in tudi kulturnim življenje m v univerzitetni sredini in da so na svoj način vendarle vse radakcije na neki način javljale kot avtonomen in samostojen subjekt. Tako so bili v posameznih redakcijah včasih boij poudarjeni določeni aspekti. diugič estetski, tretjič politični in kar je bilo dejansko vedno poveza no z najožjim krogom okrog samega uredništva. Res je tudi, da je ta časopis vedno objavijal članke, ki so prihajalt, ampak ne glede na to je to lahko samo popestrilo časopis. Osnovne uredniške kancepte so doslej, kolikor jaz vem, v glavnem vendarle zastavljali, postavijali in re alizirali sami uredniki, kar potem tudi dostikrat postavlja uredništvo v siVuacijo, da se govori o tem, da si je prilastila in privatizirala časopis Opažam, da so te tendence statno pi isotne in verjetno jih ni tako eno stavno in tako preprosto preiti. Če zdajle govorimo o trenutnih prisot nih aktuatnih tovrstnih dimenzijah v samem uredništvu, potem bi se jaz tukaj naslonil na tiste ocene, ki smo jih sprejeli na UK, predvsem ta krat ko smo govorili o ultralevičarstvu, za katerega ocenjujemo, da je v precejšnji meri bil kot idejna koncepcija pogleda na revolucijo prisoten v urednikovanju te redakcije in tudi v njeni koncepciji, v njenem vaiori ziranju, kaj je revolucionarno in kaj ni. Opažam pa, da se v tem najno veji em obdobju, ko se tudi politično življenje spreminja pod vplivom kot posledica nekega radikalnega preloma na jugoslovanskem nivoju 21. eje, stvari vendarle začenjajo obračati drugače, saj se v potitičnem življenju na univerzi konsolidirajo vrste avantgardnih sit, kar istočasno tudi objektivno ruši možnosti delovanja takih koncepcij. V tem smislu se mi zdi, da se uredništvo počasi trudi menjati to svojo koncepcijo, in v sami Tribuni, se mi zdi, da ta dimenzija doživlja svojo krizo. Govorjl sem samo o eni dimenziji, medtem ko je Tribuna dejansko pre cej bolj pester iist. Lahko beremo članke razlrčne kvalitete, različne is merjenosti, ki so tudi po vsebini dokaj pestri. Ampak kar se tiče moje ga osebnega mnenja, kako in kam usmeriti sile uredništva. ki je vendai le btlo doslej tako delavno, bi predtagal. da se predvsem obnaša kot u redništvo, da bolj urednikuje, kot samo piše, da se trudi odražati čim bolj vemo politično stisko in kulturno življenje v tej univerzitetni, pre dvsem pa študentski sredini ter da to počne z idejnih pozicij samoupra vnega in humanega socializma. Brez vseh rezerv lahko trdim, da v vseh ttstih akcijah, stališčih, ocenah, v katerih je dostej redakcija Tnbune na stopala tn se tudi principielno postaviia na nekatera stališča, v vseh teh primerih je tudi doživela nedeljeno podporo ZK, konkretno UK, go čena tiidi praktična revolucionarna kritika sreče v d#1iko\a nju ractonalnejš h ospov človekove prakse. Tu se to razmišljanje o ^reči konča: nisem prodrl v konkr etne zakonitosti tega pojma. Na kratko sem hote! prikaza ti, kako neustrezno je oblikovanje religije sreče v vsakem socialnem piogramu. To je neizpolnljiva obljuba. Prvič že zato, ker vsaka socialna sprememba revolucionarnega po mena omogoča samo zadostne pogoje za srečo. Vsak pro gram, pa naj ga zastopaZen Makrobiotika ali pa ZK, more o bljubiti samo možnost sreče, ki je bolj enkratna kot indivi dium, dobiva pa z vsakim trenutkom novo osnovo. Z od pravo objektivnosti, ki poraja nesrečne Ijudi, ni mogoče d oseči sreče za človeka kot individuifrn. Tako se tudi obcu tek, ki ga dajejo Ijudem dandanes Mass Media z veliko mož nostjo identifikacije, poraja samo kot zadoščenost, ne pa kot sreča. Le-to si mora poiskati vsak posameznik sam. V tem iskanju pa se pokaže, da srečen ne more biti. Skladje |o ?,i stoj. Zavrzimo torej srečo kot pojejn, a ne zato, da bi rek el, da je človek v bistvu nesrečno bitje. Z merili zdravega razuma to verjetno je, ni pa po meiilih razuma revolucio narne prakse. Človek je, metafizika sreče pa je njegov ideo loški ptipomoček, da se praktično 6bnaša. V osndfi so zaključk? mojega stališča taki: obstaja receptu alna (uporabna) znanpst o zadovoljevanju, ne obstaja pa upoi abna znanost o Sfeči. Lahko racionaliziramo osnove srečo, ki je praksa. K%reči - je praksa. V OCENO SMO DOBILI PesnilRPtist 4 — Janez Menart (založba Lipa, Kpper; ZaložnjŠtvo trijilMMn Gerard Nery: Ljut Palerma (ll.del) (založba Lipa, Koper) DOMAČNOSTNO I!M LAHKOTNO Iznajdba - vesti se v publicističnem pisanju kot petletno dete - je kot lepa mise! osvojila srca in glave mladega rodu. Moda je postala zapisati na račun čioveka, ki ga še vedno tle laj še<;a rodu pred krivico in nečednostjo, ki se je zgodiia izven območij njegOvega vpliva in odn- -iraje sk itujd diobceni kiuhdsasti ioCici .|a hko začnem najprej s tem, da je bil opredeljen za samoupravni demokratični socializem. Nato preidem prek uspehov in idej nih izhodišč tovarne avtomobilov v samoupravnem društvu, posebej pa o avantgardni volji naprednih sit vodstva tovarne, prepeljevatt čtm hitreje konceptualno in programsko napredn« samoupravljalce v nove idejne, brezkompromisne in revolucio narne kraje, nakar z demokratično gesto roko na srce opozo rinrt tudi na deviacije, tendence, ki subjektivno in objektivno vodijo stran od samoupravnega socializma. To so demagoški n stopi tujih idejnih izhodiič, ki se kažejo v pogostih prometnih nesrečah. Žrtev teh sil, ki pa zaradi idejne osveščenost« naiih državljanov ne morejo odprto nastopati, je tudi moj stric, kaj ti povozil ga je avto ravno v trenutku, ko se je iei zahvabti naj bližjemu partijskemu sekretarju za novo zaupano rhu nalogo. Nato zavzamem ostro kritično stališče do prom«tnilka. Kaj bi bilo, /eščeno roko so jadrno uzrU&vo iko nekolikinko ijnavadnejsa rnoaTTTKacTJcPTBaTmKega dela m sicer je vzmet samo njegov zaključek. Lomili ga bomo vsak za se be, ko pa bo hudo, si bomo že priskočili na pomoč. In: naj svet zve, kdo so moji prijatelji. Za nekaj pa smo mu vendarfe lahko hvaležni: pohvata, da je v«6*n»ftttdentov opredeijena za samouprafni demokratičm socializem se nam mora zdeti kot odrešilnj če ne bi imeli Gojka Staniča! Pod njegovoj črede kapitalističnih in klerikalnih študenj jo pot in se opredetile. Zato se upravičei hvali. To je pravzaprav brezmadecno spočetie univerzitetne ga partijskega sekretarja. Za "večino opredeijenih štoidentcw" je seveda nekoliko žaljivo, vendar pa tem opredeljenim študen tom takšnih govorov ni treba posluSati, in ima|o z njimi to mučno zvezo: iim vei )ih stiitio. t«wwnani so opredeljeni \n kakšnozvezo imajo nacionaini nihilisti, ncr......;.. govori, opredeljeni študentje in Gojko Stanič z luno? Očitno. (ideologično, zdaj grafično še ne, takisto ne računsko) 2) Sistem 1) Družba Vse je seveda na bazi čistega komunizma. Trgovanja (razen kolikor se potrebujejo bazične infra surovine) (od zunaj) sploh ni. Pač pa ravnajo zunanje službe po-polnoma neidealistično: niso imperialistične v primar-nem pomenu, marveč s! privoščijo ropanje bogatih, Zunanje službe so ekvivalent BANK. Najverjetneje je, da si bi svetovni kapital zaklonišča poiskal prav v naj-varnejši državi. Idealno je seveda, če se Bighiša celo v take in istemal-verzacije ne spušča, saj je sama (Bighiša) po sebi dovolj močna, da more vleči ne kot sila marveč kot zgled. Zu-naj še vedno živijo vse supersile in ostale sile, ki (im Bighiša ni povšeči in jo hočejo ugonobiti Notranji sistem $e gradi na bazi: a) izbora (smernice bodo pojasnjene drugič), b) nenehnega kultiviranja državljanov in c) kar največje al^tiviranosti in prisotnosti kultiviranih državljanov. Voditelja v Svetovnem smislu ne sme biH, onemogočiti ga in jih mora že celo sama arhitekhjra Bighiše (prika-zi drugič), zdruga po visoka stopnja centroliziranego gospodarjenja . Znanost (-priznajmo, da kibemetika predvsem), že v samem začetku onemogoči hujskače (kriferiji naj so pre-cizirani spet tudi drugič), ki bi se potem znali kmalu sprevreči v Svetovne Voditelje 3) Driovljoni Vse prebivalsJvo Bighiše ima mrzlično zavest, da se moro mrezlično boriti za golo življenje, ko se zunaj S>"st pa seveda kolje. Polifični singularizem, ideološki irali-zem - to sta mesnati načeli Drzavljanov velike še. In-temacionalizem je preživelo podjefje. Vse je na tako vi-sokem (kultivironem nivoju, da sploh ni dezerterjev. Povzetek iz širšega dela. Sinopsis: Prodaft vse ozemelje SFR Jugoslavije in večino njenega imetfa. Za težkede-narce. Kvadrafni meter za kvadratnim melrom. Izkupi-ček pokrije stroške za gradnfo Bighiše. Aproksimativno st-oji frisfonadstropna Bighiša (dvesto nadstropij oz. etaž pod zemljo) v Boki Kofarski ali na ozemlju Isfre. V Bighiši je prosfora optimalno za sto milijonov posamez-nikov, računa pa se, da Bighiša nikoli ne bo imelaveč kot deset milijonov prebivalcev. Za propagandni oddelek projekfivnega urada: Marko Švabič l.r.