Najrecji tlorenski dnevnik v Združenih državah
$6.00
Vetfa za vae leto . .
Za pol leta.....$3.Q0
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n i
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: C0BTLANDT 2876.
NO. 14. — ŠTEV. 14.
Entered as Second Class Igatter. September 21, 1903, jat the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 17. 1925. — SOBOTA, 17. JANUARJA 1925.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
-J
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXIII — LETNIK XXXIII.
PREOBRAT V AMERIŠKI POLITIKI
Združene države so izpremenile politiko petih let s tem, da so sprejele delež pri dohodkih Dawe-sovega načrta. — Nespravljivi v senatu mrko molče, ker se boje zapletljajev. — Pred odstopom je Hughes zapletel Ameriko v evropske zadeve.
WASHINGTON, D. C., 1 5. jantiarja. — V stra-
hu, da bo pomenjala nova ameriška zunanja politi-ka neljube zapleti j a je, so nespravljivi v senatu molčali.
j Splošno se jo priznavalo, da je državni tajnik Hughes porazil nespravljive s svojimi manevri. Številni med temi so mnenja, da je državni tajnik, v slovo od javnega življenja, vrgel deželo v sredino eropskih homatij glede vprašanja, ki je priljubljeno vsakemu pov-prečnemu ameriškemu državljanu, ker obljublja vsaj nekaj povračila za vojne izdatke dežele.
Oni, ki so zahtevali, naj stopijo Združene države v vrsto drugih sil pri prevzet ju vojnih bremen, se na tihem vesele, da so se stvari tako zasukale, čeprav so smatrali odločitev za zakasnjeno.
NVspravljivi so v položaju, v katerem je molk dobesedne^ zlat, kajti treba je ali sprejeti pariški dogovor ali pa ne bo dobila Amerika ničesar od Nemčije.
Adrninistracijski predstavitelji na drugi strani pa trdijo, da je stališče Združenih držav glede medzavezniskih dolgov natančno isto kot je bilo pred pariško konferenco zavezniških finančnih ministrov. Ameriška vlada je izpremeniia svoje stališče le v toliko, da bo dobivala dežela delež iz dobičkov Dawesovega načrta.
Trdijo eelo, da bo ameriški narod z veseljem odobril ta dogovor. ker nudi možnost, da se zadosti ameriškim zahtevam napram Nemčiji in da- bodo dobile Združene države plačane stroške svoje o-kupacijske armade oh Renu.
V zvezi s tem se je pojasnilo, da je bil Daivesov načrt izdelan v izrecnem namenu, da se lahko odstrani politiko iskanja reparacij od Nemčije ali potom pretenj ali potoni sile.
Washingtonski uradniki trdijo, da niso Združene države na temelju pariškega dogovora prisiljene oficijelno pomagati pri kolek-tiranju reparacij od Nemčije, temveč da bodo dobivale svoj delež iz skupnega sklada, ko bo denar iztirjan.
Združene države nimajo niti najmanjše obevznosti, da pomagajo zaveznikom pri izvedenju pritiska na Nemčijo, če bi se pričela Nemčija obotavljati ali če bi ne hotela plačevati kot določa Dawesov načrt. Vzemimo slučaj, da bi se hotela Francija v bodoče lotiti kakega sličnega podjetja kot je bilo zasedanje Ruhra. V tem slučaju bi ne bile Združene države dolžne pomagati ji ne na ta, ne na oni način, in njene pravice bi prav nič ne trpele kot niso takrat, ko je poslal Poincare francoske čete v Ruhr.
Če mislijo zavezniki, da so zapletli Združene države v evropske zadeve s tem, tla so jim priznaH kar jim gre, ne bo to niti malo vznemirjalo sedanje administracije.
Združene države prepuščajo, nakratko rečeno, zaveznikom vse delo kolektiranja ter zahtevajo le svoj delež v nemških zlatih markah.
Trije usmrčeni v
električnem stolu.
Malo po enajsti tiri v četrtek ponoči so b i J i v SingSingu usmrčeni trije mladi morilci. Harry Malcolm, Ambrose Geary in Edward Smith, ki so bili spoznani krivim, da so v neki lekarni v Bmfalo oropali in umorili Mrs. Mae Bingham. Prvti je prišel na vrsto Malcolm, ki je bil skrajno miren ^er .pozval navzoče, naj delujejo za odpravi jen je smrtne kazni. Rekel je tudi, da se ne.bo ji smrti.
Drugi je izjavil, da se ne čuti krivini umora.	•
Tretji ,Smith, je bil najbolj nervozen ter ni ničesar govoril. Pred-110 je sedel na električni stol, je l>oljuhil sliko neke dekliee.
Roparski napad
v Camdenu.
CAMDEN, N. J., 16. januarja. Štirje našemljeni banditi so napadli ter zvezali Elmer Kapina, nočnega čuvaja naprav Concrete Specialty Company Nato so \ lomili v blagajno ter odnesli več sto dolarjev v gotovini. Kapina so zvezali z žico, katero so strgali z zida. Rešil ga je šele vodja L. Goodwin, ki je danes zjutraj odprl trgovino ter ga našel povezanega in skoro nezavestnega. Kapin j? izjavil, da ni mogel spoznati nobenega na-padlaca, ker so bili našemljeni.
Drzen trik roparjev.
Številne žrtve alkohola.
ALBANY, N. Y., 16. januarja. Državni zdravstveni department je včeraj objavil, da je v enajstih mesecih preteklega leta umrlo v državi New York 561 ljudi vsled za-strupljenja z alkoholom. Približno devet in devetdeset odstotkov teh smrtnih slučajev je posledica Vol-steadove postave.
Zite ni na Madžarskem.
DUNAJ, Avstrija, 15. jan-usrja. Oficijelno so bile deanenrtirane go. vorice, da je dospela prejšnja ct-f&rica Žita z a«ropla<n<m na Madžarsko.
povzročile prt
BLOOMING TON, I1L, 15. ja*. Dva bančna romarja, ki sta se pred »stavila kot bančna inšpektorja, sta zadržala J. Kellev-a, predsed->i ka Farmers Sta*« Bank of Ch«?-noa s štetjem denarja in čekov cele tri ure, dokler niso >od»li domov vs-j bančni uslužbenci. Nato sta napadla in zvezala predsednika ter pobegnila z $75,000 v gotovini in bonjdih.
Tretji 'bandit je dal signal za rop. Oblečen kot mehanik je vstojpil ter povedai "inšpektorjema", da je avtomobil popravljen. Takoj nato sta bandita planila na prodsednlika ter ga zvezala.
Banket za diplomate.
Predsednik Coolidge in njegova že-'■na sta priredila včeraj zvečer diplomatskemu zbora banketi Pri banketu je pel tenorist Gigli s Metro-opere v
Splošna vojna
proti opijii.
Japonci so se združili z Amerikanci v vojni proti opiju. — Zapustili so . blok, kateremu načelu-je Anglija na ženevski konferenci. — S tem so zelo oslabljeni pristaši trgovine z omamljivimi sredstvi.
ŽENEVA, Švica, 16. januarja. Japonska delegacija na opijski konferenci Lige narodov se je včeraj formalno pridružila Amerikan cem v njih vojni proti omamlji-vim sredstvom. Ta vojna bo obnovljena v ponedeljek, ko bo konferenca nanovo otvorjena.
Dosedaj je bila Japonska član opijskega bloka, kateremu načeluje angleški imperij. Odpad Japonske je prvi razkol v vrstah bloka, in pričetek osamljenja Anglije kot odločne branilke trgovine z opijem na Daljnem iztoku.
Toroiči Siigimura, načelnik japonske delegacije, je poslal kon-gersnika Porterju, načelniku a-meriških delegatov, dolgo sporočilo v katerem je obrazložil stališče Tokija. Izjavil je, da bo Japonska podpirala ameriško resolucijo, naj se sestavi pogodbo potom prejšne konference, nakar naj bi ta konferenca pogodbo odobrila.
Sugimura je rekel, da se zavzema za ameriški program v celoti, vendar pa je predlagal manjše re-servacije glede uspešnih sredstev, s katerimi bi se zatrlo kajenje o-pija.
"Japonska naziranja glede za-trtja kajenja opija so še bolj drastična kot so ona Združenih držav," je rekel pozneje nekemu poročevalcu. "V štiri in dvajsetih letih smo skrčili število kadilcev o-pija za celih 82 odstotkov. Sedaj zavživa le en odstotek prebivalstva Formoze, to je nekako 35,000 ljudi, opij. Te ljudi smatramo le še za zdravniške slučaje ter upamo iztrebiti zlo v manj kot desetih letih, dovoljenih na temlju ameriških predlogov.
"Z vsem srcem odobravamo a-meriški jpro-gram. ter smo pripravljeni opustiti svojo proti-opijsko politiko, da zagotovimo sprejem a-meriških predlogov.''
To pomenja, da ne bo Japonska podpisala pogodbe prve opijske konference, kot hoče storiti Anglije temveč, da bo podpiral Ame-rikance.
Avtoritativno se glasi, da ne bo viscount Cecil, ki bo zastopal Anglijo, privolil v ameriško zahtevo za omejitev produkcije opija ali j v Letno skrčenje izdelovanja za deset odstotkov.
Ce bo postal kompromis nemogoč, bo sfcušal porter izolirati Anglijo, II ol a nilsko in Portugalsko, ki se zavzemapjo za nadaljno kajenje opija.
Mogoee bo sprejel angleško koncesijo za imenovanje komisije, ki naj bi porabila eno leto s proučevanjem položaja na iztoku. Zahteval bo ,da naj bo Amerikanec načelnik te komisije.
Zasledovanje izgna-nagajal.
Izgnani patriarh obtožen zarote.—Patriarhu Tik-honu jJreti zopetna aretacija v Moskvi, kjer so pozdravili z velikim pompom novega francoskega poslanika.
i	•	vi •
Iviely — novi newyorski postni mojster.
WASHINGTON, 16. januarja. Včeraj je postalo znano, da bo predsednik Coolidge predložil senatu imenovanje pomožnega poštnega mojstra J. Kieley-a poštnim mojstrom za New Yocku za štiri-WASIIINGTON, 16. januarja. |4etni termin. Kieley je pričel svojo
karijero kot uradnik v Money Order deparment leta 1885. Leta 1905 je postal pomožni superintendent ter je od. tedaj naprej zavzemal ste

Tilm vodilu*
§S3svsKš
BERLIN ,Nemčija, 1<5. jan. — Dočim so sprejeli -lean Ilerbette-a, francoskega poslanika 's* Rusiji, v Kremlju s eerimonijami in pompom, vrednim carja, je razvila Čeka. tajna služba sovjetov, novo delavnost proti izgnanemu patriarhu pravoslavne cerkve, nadškofu •Tikhonu ter proti Mariji Špirido-novi, "Devici orleanski" ruskih kmetov.
Komisarji Ceke so pred kratkim navalili na neki star samostan v bližini Kijeva ter razkrili, poleg velikega zaklada zlata, srebra in dragocenih kamenov. tudi maso dokumentov, ki baje razkrivajo zaroto duhovnikov proti sovjetom. Nekatero teh pisoin batje obtožujejo Tikliona.
Vsled tega bo najbrž zapet aretiran stari nadškof .ki je živel dosedaj v Moskvi pod najstrožjim nadzorstvom.
Marija Špiridonova, ki je bila v ječi izza leta 11)20. je vznemirjala Ceko s tem, da je vprizorila stra-dalno stavko. Tozadevna poročila je dobil berlinski socijali-stični organ Vorwaerts. Dvanajst tin i ni hotela ničesar zaužiti in sov jet i so za-pretili, da jo bodo nasilno pitali.
Vsi ti razvoji pa niso zasenčili sijajnega sprejema, kateri je bil prirejen francoskemu poslaniku. Pri vratih K remija je sprejela llerbette-a častna straža, izbrana iz najboljšega rdečega infanterij-skega polka ter mu nudila poslaniki sal ut. Prdsednik Kalinin in njegovi ministri, oblečeni v frake in s cilindri na glavah, so pozdravili poslanika, dočim je godba igrala marseljezo in internacij on a lo.
V svojim prezentacijskem govoru je rekel Ilerbcttc, da hoče delati za bodočnost, čeprav ne bo prt*tem omalovaževal preteklosti. Kalinin je odgovoril z običajnimi, brezpomembnimi pozdravnimi frazami.
Stari Rockefeller igra golf.
Slika nam predstavlja najbogatejšega človeka na svetu, Johna D. Roekefellerja pri igranju golfa. Možak je star šestinosemdeset let
Mlada deklica umorila mater.
Užitka in plesaželjna deklica je ustrelila mater, ki ji je svetovala, naj bo bolj pametna. — Deklica je bila napol pijana, ko je izvršila grozno dejanje.
•ijrs« i -sera ■
SAX FRANCISCO. Cal. 16. januarja. — Dorothy Ellingson. 16 let -<tara hčerka poštenega krojaškega mojstra, je včeraj priznala, la je pretekli torek zjutraj umo-nila svojo mater s tem. da ji je pognala več krotjelj v glavo. Sodnik je preložil njen slučaj za teden dni. a *ra ni hotel izročiti otro škemu sodišča, radi skrajne brutalnosti zločina.. David Stein. nm-zikant. v kojega liištt je Dorothj manj kot dvanajst ur po strašnem dejanju prisostvovala neki 'party1 kjer so dosti puli, plesali in se drugače zahvali in kjer je bila Dorothy ena najbolj razposajenih. je bil včeraj zvečer aretiiran pod obtožbo, da je pospeševal pokvarjenost deklice.
Dorothy joka in kriči v svoji belici. Na vsak način hoče svojo mater. Ko se pomiri, piše ekscen-trične. zmedene stihe. Nenasitna strajft deklice, ki se je hotel na vsak način zabavati, in o kateri je rekel njen oče, da je neumna na jazz, ples .žganje in moške, je uničila srečno družinsko življenje. Njen oče. Joseph Ellingson. je je večkrat pretepel, a nič ni pomagalo. Ko je izvedel presenetljivo novico o dejanju svoje hčerke, katero je sumil od prvega početka. je vzklirkuil divje r "Nočem je več videti*'.
Njen brat Earl je rekel:
£'l'pam. da jo bodo obesili*'.
Niti oče. niti brat nista hotela najeti zagovornika.
Mati je skušala doseči z dobro* to to. kar se ni posrečilo očetu s strogostjo, a tudi mati ni imela nobenega uspeha. Dekiina se je ]>otepala cele noči prav do jutra in ko je obupana mati uporabila ostrejša sredstva ter grdo ozmerjala hčerko ko je zopet prišla pozno domov, je pohitela deklina, še napol pijana m pod vplivom divje prežite noči, v sobo svojega brata, vzela njegov revolver ter ustrelila mater. Nato je vzela bančno knjižico, denar in dragocenosti ter izginila. /
Kot se je izvedelo sedaj, se je zopet podala na neko party, plesala Lil pila, dočim je ležala njena mati mrtva in kr\vava v postelja.
Policija je takoj pričela poizvedovati po Dorothy ter jo je našla pod imenom Dorothy Da na r i v neki me'bVirani sobi na Franklin St. Izprva je odločno tajila ter eelo rekla, da niti ne ve. da je mati mrtva. Pod pritiskom neprestanega izpraševanja pa se je vdala ter vzkliknila:
"Da. jaz sem umorila svoj«» mater*'.
Nato je popolnoma priznala svoj zločin ter rekla tekom .izpovedi :
"Umorila sem jo pretekli torek ponoči. Zmerjala me je radi parties, katere pošečam, radi moških, s katerimi občujem in tako naprej. "Bila je starokopitna in jat sem mislila, da je moje življenje moja last in da lahko živim kot hočem . . . Nisem mogla tega še nadalje prestajati in ustrelila sem jo z revolverjem svojega brata".
Stariši Dorothy, rojeni na Šved «kem, so stanovali preje v .Minneapalisu, kjer je bila rojena ■Dorothy ter preživela svoja prva letfu Bila je n<n*maltia deklica do pred d vem i leJbi, ko so se preselili stariši v Alamedo, Cal. in od tam t San Francisco. Tam je pr-
NAMENI NOVEGA DRŽAV. TAJNIKA
Novi državni tajnik Kellogg ne bo baje vprizoril nobenih večjih izprememb v zunanji politiki Združenih držav. — Zanikal je tudi gibanje za priznanje sovjetske Rusije. — Upa, da bo državni tajnik cela štiri leta.
LONDON, Anglija, 15. januarja. — Londonski prijatelji poslanika Kellogga so povedali poročevalcu Worlda, da ni treba pričakovati nikakih radikalnih izprememb v zunanji politiki Združenih držav tekom njegovega termina, v kolikor bodo njegoya osebna naziranja vplivala na ameriško stališče.'
Poročilo, objavljeno v tukajšni Morning Post. da se je namreč Kellogg posvetoval z ruskim pooblaščencem Kristijanom 1taknv>ki-jem glede obnovljenja ameriško-ruskih odnošajev, so prav posebno zanikali. Glasi se. da soglaša osebno naziranje Kellogga glede ruskega vprašanja s principi, o katerih je rekel državni tajnik Hughes, da morajo predstavljati temelj obnovljenja odnosa je v med \.l.«-ni;i deželama.
Prijatelji Kellogga so ludi dementirali poročila iz Amerike, da je njegovo imenovanje na mesto državnega tajnika le začasno. Uni. ki so govorili s poslanikom, pravijo, da upa služiti eelo štiri l.-Ja. razven če bi njegovo zdravstveno stanje ne oviralo izvršenja 1e«_ra ambieijoznega načrta.
Odredil je-Vse polrebno, da odpotuje proti New Yorku med rJ. in 2\. februarjem.Predno bo šel, bo najbrž vprašal svojega naslednika, po. .la i lika Ilouglitona, če želi prevzeti Crewe House, poslopje, katero je najel kmalu po svojem prihodu semkaj.
PARIZ, Francija, 16. januarja. — Frank Kellogg, ameriški poslanik v Angliji ter novo imenovani ameriški državni tajnik, ki je odpotoval včeraj iz Pariza, j.' zapustil med svojimi tovariši na ti: kajšnji konferenci vtis, da hoče dobiti prvovrstne informacije glede političnega in finančnega položaja v Evropi in glede razmer na kontinentu v splošnem.
V pogovorili z vodilnimi državniki Francije. Belgije in Italije je skušal dobiti toliko informacij kot le mogoče, a člani drugih delegacij so pripomnili, da noče sam ničesar povedati.
Zadnji dan svojega bivanja v Parizu je preživel Kellogg na d -mu poslanika Herricka. kjer se je posvetoval s Herrickom in -lamesom Loganom. Mrs. Kellogg bo spremila svojega moža v London.
BRUSELJ, Belgija, l(j. januarja*. — Ministrski preds«>lnik Theunis je po svojem povratku iz Pariza izjavil zastopnikom Associated Press, da sta poslanik Kellogg in ameriška delegacija v veliki meri prispevala .da se je doseglo konečno soglasje glede porazdelitve odškodnine, izvirajoče iz Dawesovega načrta.
'Na londonski konferenci so mi ugajali vsi zavezniški tovariši." je rekel. *a šele na zadnji pariški konferenci sem znal ceniti važno vlogo, katero so igrali poslanik Kellogg in njegovi tovariši. Mi v m smo bili vzradoščeni in ponosni, ko smo cul i, da je bil Mr. Kellogtr. imenovan novim ameriškim državnim tajnikom."
vikrat obiskovala parties in plese. Prismojena jazz-godba je oči-vidno vzbudila v njej dremajočo divjost in razposajenost, katere ni preje nikdar kazala. Bila je za svojo starost močno rzvita in čedna in kmalu je imela celo kopo mladih <-,čestiIcev"*, ki so jo spravili v najbolj dvomljive beznice. Par teh mladih ljudi, v celem sedemnajst. bo zaslišala policija. Proti enemu teh. muzikantu Keith Lordu, ki se mudi sedaj v Los Angeles, je bilo izdano zaporno povelje.
"Bog. — jaz ne verujem v Boga", — je rekla Dorothy včeraj
v svoji celici. V naslednjem trenutku pa je vzkliknila: "Moj Bog, zakaj sem storila to!"
Nekaj časa je zrla mrko predse ter nato nadaljevala;
"Ne verujem v nebesa in tudi nt v pekel, a če so nebesa, je mo. ja mati že tam. V oni no?, par ur potem, ko sem jo ustrelila, sem bila na party ter jo videla pred sel>oj. z rano v glavi. Nato sem hitro pila žganje, in prikazen je izginila. Ljubim moške in nočno življene, a vem, da je sedaj prepozno. Boljše bi b>ilo. če bi poslušala mater . .
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene Bledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. —$17.20 2000 Din. —$34.20 5000 Din. — $85.00
Pri nakazilih, ki znašaj« manj kot kot en tlao« dinarjev računano posebej IS centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Tofttnl čekovni Brni".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE..
200 lir .......... $ 9.40	500 lir..........$22.50
300 lir.......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, ki snaSaJo man^ kot 20« lir refniwe naitn j po IS cmUv ca poštnino in druge stroške.
Bupo&ilja na zadnje poŠte tn izplačuje Ljubljanska kreditu banka v Trsta.	v
Za pasiljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV all pa D VAT IS OČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust Dinarje« in Liram sedaj m stains, mtmjm m Tetfcrat In naptft
pečeni tistega dne"ks wmm pride postani denar ▼ rSTa.*"**™*
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO t NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO ZA STROŠKE
Denar mm Je podati najbolje po Desnestls Postal Ume* Oi*r ali po Now Točk Bank Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK 82 Oortlmadt Street,	Hew York, H. Y.
OofdaaAt M9T.


"S ' S9PR ■'5' 'I3BESSr- ascsi 3 '■
GLAS, NARODA. 17. JAN. 19*25.
"T '
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
S
VELIKANSKI AMERIŠKI SUBMARIN
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NA* RODA" *'Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York za celo leto .... $7.00
Za pol leta ..............................$3.50
Za inozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.	„
GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Telephone: Corllnvdt 2876.
sem C-stal
Novice iz Slovenije.
V zadnji Edinost i naslednjo »mesnico: ** Na Cortlandt ulici so imeli Te dni razne obiske v znanem uredništvu. Z eiiian izmed Peter Zga-jče in ogrožal tudi v bližini stoje-■gatovim zirancem pride tudi šest-j če gospodarsko poslopje. Po me-letni sinček. Peter Zgaga ga dvig- »tu so dotlej krožile najrazlične-
Požar v Celjski koči pod Dostom.
Šele v soboto, d lie 27. decembra proti večeru se je po Celju natančneje zazna>lo. da je uničil na Štefanovo požar del Celjske ko-
Pred kratkim so spustili v morje pri Portsmouth .N. II.. velikanski submarin U. S. S. Y-2. Na njem bo opravljalo službo sedem čast-nikov in osemdeset mož. Yozil bo z naglico 21 vozljev na uro.
NJEGOV EDINI CILJ
Zadnji čas se po "katoliških" listih v Ameriki opaža veliko a-gitaeijo za slovenski katoliški dnevnik v Ameriki.
"Katoliško" časopisje tvorita v Ameriki dva lista — čikaška "Edinost" in "Glasilo K. S. K. J."
Spredaj stopa "Edinost", za njo pa caplja "Glasilo", ki na stroške članstva K. S. K. J. odobrava vsak korak in vsako namerav-no in započeto podjetje zloglasnega patra Koverte.
"Edinosti" in "Glasilu" je pravo katoličanstvo zadnja briga.
Ako je pater Koverta, kot je sam že večkrat po ovinkih zatrdil, poglavitna opora slovenskega katoličanstva v Ameriki, stoji slovensko katoličanstvo na trhlih temeljih, ki se bodo v doglednem času sesuli.
O katoličanstvu "Glasila" in njegovega urednika ne bomo na tem mestu razpravljali. Ta zadeva bo prišla ob drugi priliki na vrsto.
Koverta je kot človek tako diskreditiran, da kot človek ne sme stopiti in ne more stopiti v javnost.
Njegovi občudovanja vredni podjetnosti manjka denarja. Trgovska strast ga je tako prepojila, da se ne more več protiviti.
Ker ga kot človeka povsod predobro poznajo, je začel izza svoje kute govoriti in fehtati denar. .
Nobena fehtarija ni lepa. Kdor pa felitari za svoje lastne namene pod krinko kakega splošnega cilja, je dosegel višek ogabnosti.
Karkoli je napisal Koverta v zadnjem času. je bilo posredno ali neposredno moledovanje za dolarje.
Ker mu je fehtarija v krvi, bo še vedno fehtal, četudi ga rojaki v zlato zasujejo.
Sedaj je začel ameriškim Slovencem vtepati v glavo, da potrebujejo katoliški dnevnik. Brez dnevnika, da bo pogubljenje že na tem, prav zagotovo pa na drugem svetu.
Če bodo imeli ameriški Slovenci katoliški dnevnik, ne bo treba nikomur dela in kruha stradati.
Njihovo socijalno vprašanje bo v istem hipu rešeno.
V tem zmislu pridiguje Koverta ter s pretnjo večnega pogubljenja vsiljuje delnice katoliškega tiska.
Pri vsem tem mu pa gre el za to, da si izboljša svoje lastno finančno stališče. •
Biznes je slab. Zaslužek ni poseben. To občutijo v prvi vrsti slovenski delavci.
Redni dohodki patra Koverte so se znatno zmanjšali. Šifkartaš-nica mu ne nese nič. Tiskarna nima naročil, Pa tudi vsa njegova ostala, podjetja pešajo.
Treba si je torej na ta ali oni način pomagati. Direktne prošnje ne zaležejo več. Pekla se rojaki ne boje več toliko, ker so ga že na tem svetu vajeni. In Koverta je našel izhod iz zagate s tem, da je začel prodajati delnice za katoliški dnevnik.
Ne rečemo, da mu nekateri lahkoverneži ne bodo dali. Naj je stvar še tako v oblakih, vedno se bo našel kak zaslepijenec, ki jo bo smatral za resno in navsezadnje tudi zanjo kaj žrtvoval.
Kar bo pograbil pri agitaciji za katoliški dnenvnnik, naj mu dobro tekne. Mi mu ne zavidamo. Vsak človek mora živeti, če pošteno ne, pa nepošteno.
Rečemo le nekaj: —
Če bodo ameriški Slovenci v Ameriki začutili potrebo katoliškega dnevnika, ga bodo pač ustanovili.
Pri tem bodo pa menda toliko pametni, da ne bodo klicali za kampanjona patra Koverto.
smoter, nareid'iti in ustvariti v mi-slih in v domišljiji druge osetbe. vtis ali predstavo, ki jo hoče izzva ti pri njej fes svojo voljo; vse manipulacije imajo sugestiven namen. Razlika j<* le ta. da prenesemo z besedo, to je s sugestijo svojo voljo naljaž«' in najt očim* je narav--no-t do zavesti drugega, medtem, ko delujejo vsa d miga sredstva vočji del indirck'tno in avto-suge stivno.
Moč sugestije ni znana samo h:-pnotizerju. Koliko ljudi se je po-, služuje aneve.de dnevno. Neibroj takih primerov vidhno tako v zasebnem, rodbinskem in družabnem življenju, kko-r tudi v trgovini, prdJtiki itd.
. Kdo še ni slišal govornika, ki ga je prepričal s svojimi izvajanji v kratkem času o kakšnom vprašanju. o katerem je imel par minut poprej ravno nasprotno mnt-nje. S kako lahkoto uveri včasih trgovec svojega kupa, da je neka roba najboljša, da mu je neobhodno potrebna ter jo kupi. čeravno nima uporabe ali potrebe zanjo.
Vidimo nadalje primere, kako vname verska ali politični fanatik s svojim govorom v srcih poslušal cev ogenj najhujše, nezbrdljive strasti, kako so vodili veliki vojskovodje cele mase kot bitja brez Vsake misli in volje v brezobzirni boj preti vsemu. kar so oni sovražili in kar so ho teti i uničiti in pokončati.
Iz teh malo primerov že je- razvidno. kako brezmejna je moč sii-
Nekaj o nepojasnjenih silah.
*
Hipnotizem ni v nikakem primeru škodljiv zdravju hipnotiziranega. Za proizvajanje hipnotičnega spanja je potreba v osebi vzbuditi nenavadno duševno napetost in pozornost. Nekateri ljudje se nevede poslužujejo sugestije.
Kakor vsaka veda, opira se tudi hipnoitijzem in sugeistija na že davno poprej dognana in dokazana dejstva. Pod naziv '•hipnoza" (grško: hvprtos — spanje) uvrš-čujemo vse prikazni, ki se javljajo na človeku, na katerega vpliva drug človek na posben nač-in. Glavni značaj hipnoze je rzpremenje-no duševno stanje hipnot izovanr-£a z zvišano isprejemnostjo za sugestije.
Sugestija je predstava, vzbuje-'na v človeku na umeten način ki Jo sprejme dotičnik brez običajne predhodne presoje ali kontrole v obsegu normalne kritike razuma. Vsled tega se more sugerirati vsaka poljubna predstava.
SfugesmivnoLsrt, je zmožnost sprejemanja takih sugestij in je pri različnih ljudeh različna, vendar se nahaja v večji ala manjši meri pri vsakean človeku. Čim večja je sugestivnost. tem laže je liipnot-i-zo vatli dot i čiiega.
Hipnotizem in v nikakem primeru škodljiv ali nevaren zdrav /u hipnotizovanega. Hipnoza ni nič drugega, nego navadno spanje povzročeno po tujih smgestijah. Hipnotično (spanje in navadn.o spa nje srta si poipolrroma. enaka. Ako pustim osebo predolgo pod hipnotičnim vplivom ali če je sploh ne prebudimo, preide hipnoza v kratkem času v navadno spanje in se čez nekoliko 'časa zbudi oseba sama od isebe.
Ce je pri tem kaj nevarnega, potem so-to lahke edino sugestije,
ki jih prejme Mpnotkovani. Hip- ?estije -n kako	pitane
notizem sam nk sebi ni niti škod-j]ahko sila besede katera -e QŽi	.	„
Ijiv niti nevaren, sugestije pa so v|ljena in obopo£ena z j(,klen0, ne_	**
primeru, da hočemo vzbuditi v '	I Ko se postara, ga pa hci ko-
ne in posadi na svoja kolena. Faii-. tek se kmalu naredi domačeea hi
je ve.Mti. Kakor se je pozneje d!o-znalo. je izbruhnil požar vsled
se je metal semtertja po Zgagatt?- vnetja saj v dimniku — na Ste vih kolenih. Kar prekine očeta v j fanovo okrog pol sedmih zjutraj.
pogovoru z ^Zgago rekoč: "Papa, tukaj se počutim, kakor bli jezdil
našega osla na farmi!"
*
Smešnica s&ma posebi ni nič kaj prida. Ko jo človek prečita, se pomilovalno nosmehne tistim.
ki so ubogi na duhu pa si vseeno!-	., . . .
"	1	istvo, zavila in dr., kar
laste n<"ik -poseben patent na nt
beško kraljestvo.
Ker pa nočem" biti patru Kovei-t;S nobene dolžan, mu bom še jaz eno povedal. NT.smešna, pa je žalostna in resnična.
Ar
Že neštetokrat in tudi te dni sem Čital o duhovskem sobratn patra Koverte. ki je jako rad pe-toval šolske fantičke 7ia svojih kolenih. Fantiček je potem doma povedali, kaj in kako j«» bilo. Kar j»' povedal, mi za javnost. Za. javnost je le to, da je bil Ko ve rt o v sobrat obsojen na par mesecev ječe.
Vidite, dragi čita-telji ta ni prav
uii" špasna, pa je resnična. *
Baš te dni so enega na Štaji*i-skem zaprli, ki je bil bolj v.a i'an1<-
vnet kot pa za dekleta.
*
Morda nikjer na svetu se toliko ne pleše kot v Ameriki. Kamorkoli pride človek, kamorkoli gre, sama godba in ples.
AH drugače povedano : V Ameriki se toliko pleše kot če bi bil ples s posebnim ustavnim amendment »>,m prepovedan.
Kajti le tisto, kar je v Ameriki prepovedano, presega vse meje. ★
Doživi j enska doba Amerika lica se deli v št i ni dele.
Vsi štirje deli so muke in trpljenja polni. V noben-i dobi ni svoj lasten gospodar.
Vedno in neprestano ga kdo ! bosa.
Ko je Am eri kanec majhen otrok.ga komandira mati. ' Ko nekoliko doraste lin hodi v šolo, ga komandira njegova starejša sestra.
Razim domačinov ni bilo teti a j no beaiega tujea v poslopju. Z velikim naporom domačih in bližnjih sosedov se je posrečilo kljub pomanjkanju vode zadušiti ogenj, ki bi bil lahko upepelil vse objekte. Zgorelo j<> tramovje s streho m vse .stvari, kakor obleka, pohi-
e je na
hajalo na podstrešju, doč.im je
spodnji dol poslopja s stropom ostal nepoškodovan. Vnela se je to di že streha bližnjega gospodar-
skega poslopja, vendar se je po hudem naporu posrečilo ta ogenj kmalu zadušita.
Največjo škodo trpi najemnik Selak. ki je prevzel oskrbo koč"* šele začetkom tega leta. Vrhu tega se je pri gašenju težko opekei na obeh rokah. vZgcre.!e so mu skoro vse .stvari, ker je imel svojo shrambo na podstrešju. Mai-stikaj pa so mu gotovo tudi odnesli *• nepoklicani" domačini: tako se govori, da je prišel ob večjo svoto denarja. Mož je tembolj obžalovanja vreden, ker je vzorno oskrboval kočo in imel prav lespe načrte za bližnjo bodočnost. Škodo trpi nadalje celjski odsek savinjske »podružniee SPI), in eelj-ska občina. ker <o bil': vsi zavarovani le za majhno >v<>t<>. Celjska kof-a je postala zadnji ras prav priljubljena izkJaa to.'ka v poletnem i-;iMi Iji izhodi.s'-e za y.'tn~ki šport.
ZDRAVILNA VREDNOST ČESNA
peli. — Ce izbruhne kaka nalezljiva bolt-zen. se priporof-a uživanje če -T! a kol prevent ivno sredstvo. K' nčno se uporabljajo stolčeni
in zdrobljeni surovi č.snovi oluj»-
Ljubiš li česen? Ce <ra liulnš. ^i 1, •	, -	- , - ..
„	i ki za eeljenje m dezmtee.ranje
lahko restilaš. kajti resen služi
, 4 . ..	.. . , , ran (namesto |oda. • lake zdn>b
kot zdravilo v marsikateri bolez- '
I Ijt ne olupke porabimo uspeš > tu fravilne'"	....	v -lih-ajn bronehili-: bolnik
j odoljjvo voljo.
Berlinski bankirji so mirni.
Dopis.

ti, ■i *
3h S- %
Brooklyn, N. Y.
Na Silvestrov večer je ILmel ^Slovan" svojo za/bavo, na katero je prišlo obilo gostov. Da, veliko se jih je moralo vrniti, -zaradi pretnaJerga prostora.
Po tem lahko sodijo vsi, da ima "Slovan" še vedno prijatelje, kateri so mu stali na strani pred leti. Danes pripeljejo nove prijatelje, kateri sploh 6e "Slovana" poznali niso. Vse je bilo to dovod jno, posebno pa ob 12. uri^ k I smo si voščilo, srečno Novo leto! Slovan se vsem godtom hi prijateljem udano zahvaljuje.
Pri zadaji seji, katera se je vr-šilft 14. <t. m. se je aidenSo, d& pri-
jo zabavo. "Slovan" bo postavil "Dramatični oder", kar je tudi velik napredek.
To delo sta prevzela pevca Gerjovioh in F. Cvetkovieh. Stalo bo precej denarja, aH kaj zato. Nase geslo je: "Daj narodu, kar narod hoče".
Program za pustno soboto, 21. februarja 1925, je že naš pevovodja I. Adamič skoraj izgotovil: Ivan je kos svojemu mojsterske-mu delu.
Pevci se sedaj pnidno vadijo, in kako? se Vidi, tudi pridno obiskujejo pevska rage.
Pardon, ds ne pozabim. Na ve-bodb tudi
pr
komiu dobre laistnosti ali če so v ro kah zdravnika, neprecenljiv pri-ipomoeek k uspehu. Sugestije so lahko škodljive le frzičnemu telesu, kadar so umerjene proti duševnemu razpoloženju hipnotizova- BERLIN. Nemčija, 15. jan. — nega, ali če delamo z nijrm daljše 1 Berlinski bankirji niso prav nič naporne poskuse. .	vznemirjeni vsled poročil, da so
Za proizvajanje 'hipnotičnegai členili zavezniki dogovor -lede spanja je potrebno, da vzbudimo j P^čevanja nemške vojne odskod-v osebi, katero hočemo hipnotizo-hune m	razdelitve te od-
^-ati, nenavadno duševnto napetost
in pozornost. To se doseže najlaže! Ktvar ^ ® h*m dobila realno
in v prvi \-rsti s .sugestijami, na-|tralILO IH)<llag0-_*
dalje z enoličnimi vtisi na čutila, izmed katerih je oko najbolj ob
uporabno. Na ta dejstva se opirajo vse stare in nove metod. Drugi pripomočki, ki nas do vedejo do istega oi'lja so dražila na tip In sluh.
1 Naj li damo prednost tej ali oni faietodi, uspeh bo vedno odvisen od zmožnosti ihipnotizerja, prme-sti in uveljaviti s pomočjo «voje voiije na pofljiiben n^čin svoj jeklena in neodoijivi "Jiočem" v <lu šo drugega. Ali se poslužuje pri tem mehaničnih sredstev ali tsamo Sugestij, vse manipulacije imajo
I mandira.
★
Nekdo je predlagal, naj bi st» ustanovil v New Yorku časopis, ki bi ne »priobčal novic o zločinih. tropih, umorih in drugih podobnih rečeh.
Tak časnik bi bil res nekaj lepega in tudi papirja bi dosti ne porabil.
NAPRODAJ LEPO POSESTVO
/.Iiit-u fiaimii je oko najooij oo-Jv vausi Kovlarji pri Kočevju, 80 •utljijo m' vsled tega tudi najbolj j(vfiov sveta ^ n$v ^'Savm-
Jcov, drugo pa lepi gozdi. Hiša je zidana z gostilno, zidan hlev za 10 glav, 2 zidani kletii, velik skedenj in kozglec. Proda se radi družinskih razmer za $3,500.00. Pojasnila daje Jote Lattrich, Box 322 Forest City, Pa., ali pa Jakob Lavrič, Čemipot, 8, Pošta Kočevje, Jugoslavija.
nat. Kateri bo lačen, pri Mihatu naj se oglasi.
Toraj to za danes.
"Slovan" se lepo zahvaljuje -gospej Agnes Podgornik za poslano -podporo, gospodu Gregori-nu pa za prineseno darilo. Hvala gospodu Al. Skulj-n, ker je izžrebano darilo podaril nazaj "Slovanu".
soboto!
Slovensko Aoior. Koledar
smo ž^ skoro	V krat-
kem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga.tsikoj naroČi, ker ga je le Še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Obi nam zastopniki, M Se niso
n«.
O zdravilnem pnnit nil «m-s;iiu pihali mnogo sloviti zdravniki in naravo pisci. !Mar-likdo pa gotovo šf ne vet »la ko uživali čes»-n kot sredstvo, ki jača telf^no odpornost. egipčanski ilelavei. ko so z!-dali piramide. Vrednost «"esua bila tort-j znana ljudmi ž«> 4."»00 l« f pred Krivtovini rojstvom.
Koristnrw-it <"esna -o /mali od nekdaj že tudi Arabei. V starih klasikih pa čitann. da sta svetovala uživanje česna Hipokrat in Aristofan. češ tla daj«* jakost in čilost. Da:is smo o koristi rastlim-z zoprnim duhom prepričani toliko bolj. ker jo medicinska ved;» spo znala vse njene mn-hjroštevilnr* prednosti. V ]>rvi vr-.ti se uporablja česen v svrho normaliziran.}^ pulza pri on:h bolnrkih. kojih ar-terijo so preveč razširjene. Dalje • jo medicinska praksa dognala, da | se od uživaija česaia očistijo in d?-} zinfecirajo dihalni orprani. Zato je posebno poraben za bolnike, k; trpe na krcaiični hronehitis. Obo-nrm dezodorizira smrdčebronJiite. K<lor uživa ičesen. mu no smrdi 17. ust, kajti česen parfimira. če s-smemo tako izratziti človeško sapo. Tudi jetični ljudje pra s pridom u-živajo.
Kot i zborno antiseptično sredstvo lahko priporočamo uživanje česna onim bolnikom, ki trpe na akutnem ali pa kroničnm čreves nem vrtet ju. Xokateri zdravniki ga priporočajo celo kot izb or no sredstvo za nalezljive bolezni v drobovju in tudi za gliste. Bolniki. ki trpe na omenjenih boleznih, naj {»a uživaju pri obedu in po večerji. toda vsaj osem do deset dni noprfrtrironia. če hočejo doseči us-
jih polaeramo na prsa.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Prijatelja spoznaš v potrebi.
Tukaj je slučaj dra<r ;t*en :ra pri jateljstva: "Pittsburgh. Pa. 22. decembra 1924. Ž»* voe It T sem trpel vsled zaprtja. Pr <1 kratkin« niii je rekel prijatelj, naj ]>o^kii-sim Trinerjevo (Jrcnko Vino. Dobil si mi steklenieo. in rt-«"*, m. da ni-
!n nikdar uporabl ja! kaj takt-ga. kar bi mi ilaio tako hitro i>i prijetno poiruv. Vedno bom ime! steklenico .pni rokah ter ira priporočal svoj;-ni prijateljem. W. M. Engle. Mt. Vernon St." Trinei-jevo (irenko Vino je <?otova p;>-moč v slučajih želodčnih bolezni, izčisti črevesje ter oživi ves sistem, kor je napravljeno iz čiste pra naravnega californijskfra vina. ki oživi vaše telo. Tudi ženskam jako ugaja. Mrs. II. Jas i elk nam je pisala dne IG. decembra iz Wnif Lake Corner. Mu^kego«. MjeK: £"Xe moremo dobiti besed, da bi dovolj proslavili Trinerjevo'Grenko Vino. Kako izborno vino je!" Kupite nocoj steklenieo pri vašem lekarnarju alt prodajalcu ter imejte doma tu li Trinerjev Liniment. ki hitro pomaga pri re\-matizmu. nevralgiji, izpostavlja-ju mrazu in ozeblinam, in Trinei-it v Mirilee Kašlja. Pišite za pop<.^ In seznam naših zdravil na : Joseph Triner Company. Chieapro. 111.	(Adv.)
Te dni je praznovala Amerika petletnico prohiibicrjske postave.
Praznovanje se je vršilo \ ožjem domačem krogu.
Toda če je človek stopil na ct * •sto. je videl od sile pijanih ljudr.
Pa so res morali prodajati v Ameriki pred prohibieijo strašansko močno pijaičo, da se ljudje še
po petih letih niso iztreznlili. ★
Ker je na svetu vse mogoče, bo njbrž napočil ča.s, ko bosta sklepala jugoslovanski kralj in Radie kompromise.
In z Rad ičem si bo Jugoslavija približno to&iko na boljšem, kot
si je Italija z Mussolinijem. *
Mimogrede povedano, se jaz precefj zanimam za važna dnevna vprašanja.
Samo ena stvar me čisto nič n» brigaL Vseeno mi je, početa je ga-zolin: po dolarju ali po grosu ga-lona.
Ko sem bal pred -dobrim letom v tem smislu zastran ure omenil, je bil prijatelj Matija Pogorele ta-
naročili kole^rjev, naj se požu-»ko tankočuten, da md je takoj rijo, da ne bo prepozno.	.krasno in izvrstno uro poslal.
Ne verjamem pa, da se bo Ford
NAJLEPŠA ZAVEST
za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu "denar dela denar".
Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
in jiH obrestujemo po
4%
na leto.
Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljatev v staro domovino, kakor tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo.
FRANK SAKSER STATE BANK
r
Najmanjši slovanski narod.
Sredi nemške države živi še vedno par tisoč luži-ških Srbov, najmanjši slovanski narod na svetu, ki so še do danes ohranili svojo narodno zavest. Kakšno vlogo so igrali na mirovni konferenci. Wilson se je bil direktno zavzel zanje pa se žal njegove zahteve niso uresničile.
Wilsoraovih 14 točk je postavilo na dnevni red tudi lužiško vprašanje-. Takbj drugi dan, ko so bili sprejeti začasni pogoji miru (13. oktobra 1918.,) je priobčiti znani prijatelj zatiranega lužiško - srbskega življa Adolf Čemy svoj zanimivi članek "Lužica m mirovni kongres, ki je izšel pozneje tudi v "Narodnych Liistyh." Avtor zah-ttfva od mirovne konference, da da popolno neodvisnost in skupno u-pravo obema Lužicama. Poleg te-fpa naj bi se Lužica spojila s Češ-kosloA-aško, da se ji zajamči njena bodočnost. Oernv je že poprej napisal več člankov v ži," v kateri je vsestransko obrazložil življenj ltmskih Srbov, njihovo borbo za obstanek 1. 1848. in nujno potrebo, da ohrani ta mali slovanski narod svoj jezik in svo-vjo kulturo. Takoj po prevratu je zbral svoje članke in razprave v posebni .knjigi '4 Slovam&tvo med »vojno."
Ali tudi Lužicam niso dremali. •Njihov nacionalni pokret je polagoma dozoreval in naraščal. V 1<-m oziru si je pridobil mnogo zaslug znameraiti narodni tribun m ilra/4Ianski poslanec Arnošt Bart, ki je strogo sledil za dogodki v Nemčuji in izven nje. Že pred vojno je deloval z vsemi silami na to, da ostane Lužica enotna. V "Serb skih Novinah" je priobčil manifest, v katerem poziva svoje rojake, naj se združijo z močno zvezo, da bi m o pri i kljubovati tujemu pri t iskii. Že v novembru 1. 1918. je priobčil članek, v katerem pred v i deva osvobojen je Cehoslovakov in misli, da bodo Čehi zahtevali samostojnost- tudi za Lužico. V saškem državnem zboru je nekaj dni pozneje izjavil, da Lužiški Srbi pod nobeniim pogojem ne popuste od svojih zahtev iz 1. 1848, ki so e-dino jamstvo za njihov jezikovna in nacionalne pravice. Arnošt Hart je postal tako voditelj Lniži-ških Srbov in duša borbe za njihovo svoIkkIo in (neodvisnost. Po kapitulaciji Nemčije je organiziral 13. novembra 1918. v Budišinn nacionalni odbor, s pomočjo katerega je začel energično akcijo in propagando v obeh Lužicah. V ''Serbskili Novinah" je opozarjal svoj rojake na to, da je prišel kon eno čas, ko ima tudi lužiški narod pravico zahtevati boljšo bodočnost. rugi dan se je zbrala množica Luži5kih Srbov v protestantov-skem selu Bukica vzhodno od Bu-dišina in ko jim je Bart pojasnil polit ički položaj, so sklenili ustanoviti srbsko zvezo kot prvo narodno obrambno organizacijo. Na zgodovinskem zborovanju v Kro-stici je bila sprejeta sledeča resolucija :
"Mi, Lužiški Srbi, zbrani 20. novembra v Krosti vi, svečano izja
zadnjega člana vladajoče rodbine pripasti Gornja in Spodnja Lužica češki kroni. Ali razmere so se spremenile tako, da so morali Lu-žičani vzeti svojo narodno stvar v lastne rake. In Lužiški Srbi so se z velikim navdušenjem lotili tega dela. Neprestano so se vršila protestna zborov an ij a. Ljudstvo je spoznalo, da je slednjič 'napočil čas osvobojenja in zato se je začelo v vedno večjih. množinah Obirati okrog narodne zvoze in narodne ga odbora. Nemška mobljubam ni več verjelo, 'ker so "VViilsonovi mi-
"Češki Stra-1 r0™ Predlogi garantirali vsem 'narodom pravico do samoodločbe. In to pravico so si hoteli Lužičani na vsak načini izvojevati, pripravljena na največje moralne in mater i jalne žrtve. Oglasilo so se lužiško - srbfike narodne pesmi.
Pokret se je čim dalje bolj širil. Vstajali so nacionalni borci, obenem pa tudi sovražniki vsake svo-bodne mrisli. Toda Lužiški Srbi ni-
pošti, žleznici, pri sodiščih hi sploh pri vseh. državnih uradih; 7) lužiško narodno skupščino, ki mora sankcionirati vsak zakon pred no stopi v veljavo; 8) lužiško Narodno vojsko za ohranitev no. jtranjega miru; 9) gospodarsko In trgovsko neodvisnost in 10) svobodo obeh veroizpoved an j v državi.
Ali usoda je hotela drugače in zahteve bižiških Srbov so padle po volji zavezniške diplomacije v ivodo. Malo slovansko pleme je o-stalo pod nemškim jarmom in težko je reči, kdaj in da-li mu sploh zašije solnee svobode. Vendar pa
obupava jo. Vse svoje sile so posve t tli po vojni delu na gospodarskem in (kulturnem poljni. Ustanovili so " Lužiško gospodarsko družbo", "Lužiško hranilnicoin "Srbsko narodno banko*'. Poleg obnovljen revije 'Serbske Slovo', izhajajoče vsakih 14 dni. je začel izhajati tudi dnevnik "Serbske Novini." V dolenji Lužici je začel Izhajati "Novi Serb ski časnik". Društva so začela eenrgiono delovati. Dijaštvo se je združilo in izdaja svoj list "Serbski študent". Temu se je pridružila 1. 1920. mesečna Tevija " Oeško-lužiški vest-nik", ki propagira češko-lužiško
Lužičani navzlic kruti usodi ne kulturno eclinstvo.
Kronanje Otona - o svetem Nikoli...
Madžarski aristokratje, posebno pa grof Andrassy, si na vse načine prizadevajo spraviti sina zadnjega avstrijskega cesarja na madžarski prestol. Toda, dokler bo Mala antanta zavzemala tako stališče kot ga zavzema danes, se to ne bo zgodilo.
Madžarski politik grof An-1	——
drassy je imel te dni velik govor, -P^"5**^ "a »jeJ sl/>ni najkrepke-v katerem je ne samo označil Je stavba na«e orodne bodočno-
svoje stališče napram Ilabsbur-žanom ter se določno izrazil za takojšnji njih povratefc ;in kronanje Otona II. kot zakonitega kralja države Sv. iStefana, marveč je napovedal tudi večjo, do-so več klonili duha. Videli so, ka-jma iri v inozemstvu zasnovano ko so njihovi bratje Čeki vzeli svo	M neposredno izvele
jo usodo v lastne roke, čitali so'KaSltwe madžarskih legitimtetov Članek dr. Adolf a Černega "Luži-'in radi te^a 3« potrebno, da jav-ca in mirovna konferenca" in ko-inost male antante o enuncijaciji maj so čakali, da jim priskoči svo: madžarskega legitimist a izreče bodni češki narod na pomoč. Na SVQ3e mnenje in baš vsled tega zborovanju v BudiŠinu je lužiško bo Prav	zares izrekla,
dijaštvo 22. decembra 1918. izrek- j Morda je Andrassy je v govor lo težko sodbo nad nemško kultu- poskusni balon, ki naj po odmero, ki ne dovoli Lužičanom, da bi vu, katerega bo nedvomno pov-^se učili v šolah materinščine, ki zročil po mali antatnti, pokaže, jim ne da nobene narodne šo3e, kako stoji .politični barometer v temveč sili lužiško mladino pose- srednjem Podiunavju. in kakega čati nemške šole ter tako za ved- .sprejema je Habsburžanom even no ulbija mala slovanski narod. Di- tualno pričakovat i. jaštvo se je oJwenem s celokupnim poveduje, da se bo začela
sti.
Kakor pri nas. blizu tako so razmere tudi v Češkoslovaški In Rumuniji in prav isto nezaupanje napram Madžarski in restavraciji Hahdburžanov vlada tudi v teh dveh zavezali h državah. Za to ni dvoma da bo iz Prag in Bukarešta prišel enak odgovor na Andrasisyjeve zapovedi, kakor iz naše kraljevine.
NEGOVANJE ZOB
Zdravi zobje so velikega pome na za človeško zdravje. Negovanje zob se mora začeti že v detski dobi. Ce so namreč mlečni zobje slabi ali celo gnili, dobi človeiii večinoma tudi druge, stalne zobe Andrassy na'take, da mu povzročajo nepresta-pred ne bolečine in težkoče pri jedi.
narodom izreklo za neodvisno in vso evropsko javnostjo smotre- Dasi so zdravi zoibje velikega po-
svobodno Lužico ter zahtevalo svo na propaganda za povratek jega zastopnika na miirovni kon- Habsburžanov; nedvomno se s ferenci, da pride tako do pravilu? tem obeta akcija madžarske ari-rešitve lužnškega problema.	! f-tokracije, ki ima po svojih bo-
Odslej niso mogli zadržati tega gatih premoženjskih virih in pG pokretta ne nemški protesti, ne -dobri tradiciji gotove ugodne pravljica o lužitškem uporu, ne go predpogoje za tako podjetje, vorice o češkem pohodni na Saško, j Kljub temu .nič ne dvomimo. Začetkom 1. 1919. je izdal nacio- <ja bo tudii p^ madžarski po-nalni odbor na narod sledeči raa-1^ z restavracijo Hab.sburža-nifest:	j nov končal negativno, kakor še
"Nacijonalni odibor zahteva na vselej doslej. Kajti jasno je, da temelju Wilsonovih predlogov ne-idržave male antaute tudi sedaj odvisno lužiško državo, ker prea-'še ne morejo pripustiti da bi se stavi jajo lužiški Srbi poseben slo-1 na madžarski kraljevski prestol 'vamski narod, ki ^ima, kakor vsi povrnil član one dinastije, katedru gi narodii, pravico do svoje bo- j re odstranitev je šele omogočila dočnosti, do neodvisne uprave in naše narodno osvobojen je in u-svobodnega razvoja. Na vse to mo j jedinjenje. Mi se zavedamo, da ra pristati mirovna konferenca, j Madžari baš radi tega toliko tiš-pred katere stopajo Lužiški Srbi čijo za Habsburžani, ker smatra-s svojima zahtevami."	J jo, da bo habsburški kralj vršil
Manifest so podpisaM Arnošt Im še potenciral ojJLhove ireden-Bart kot predsednik, Jurij Die-1 tistične težnje, po zopetni prik-man kot, podpredsednik, Božidar j ] jučitvi onih delov bivše Oigrskc, EVobrucki kot blagajnik in Jan]ki so pripadli po nacionalnem Brli kot tajnik.	j prarvu sosednim narodnih drža-
ti januarja 1919. je odpotovala'vam Češkoslovaški^ Hiumumiji in češkoslovaška delegacija v Pari z * Jugoslaviji. ,To madižaTsko pri-
in vjiela s seboj "častnega lužiškičakovanje je brezdvomno pra-vljamo, da zahtevamo po pravici ^kega konzula'* Adolfa Černega, I vilna špekulacija, baš radi tega
ki je iml nalogo skrbeti za pravil-1 pa se ne sme obnesti, se ne sme no rešitev lužiakega problema«, j dopustiti habsburška retetavraci-Kmalu potem sta prispela v Parr£ ja. Posebno pa sedaj ne, ko je po
do narodne sam odločbe, sankcionirane od vsega sveta, združitev Zgornje in Spodnje Lužice v eno in nedeljivo svobodno celoto, da bi mogli sami Zffraditi bodočnost in urejevat isvoje življenje. V ta namen sano iiStaaiO\"ili zrvezo vseh spodnje in gornje - lužiški h Srbov čije namen je podpirati naeionai-nii odbor v borbi za neodvisnost in njai*odiM> samoodločbo. Da do-kažemo ta cilj zahtevamo od evropskih držav, da povabijo na mirovno konferenco tudi zastopnika našega naroda."
Zborovanja v Bukici in Krosti-ci so jasno manifestirala Skupno akcijo katollikov ini protestantov na Saškem. Kmalu so se jim pridružili tudi rojaki iz Prusrije ho-teč xlokazat i elemu svetni, da Lužičani ne p riznavajo več prejšnji mej. Luž&kn Srbi niso hotefli biti več sužnji. Nemce ^e seveda prese netil ta energični pokret in zato je bil saški mrašJter Lipiraski prisiljen izjaviti, da dofbe Srbi gotove pravice, samo da fcd se Čeki ne vmešavali v njihove razmere in ne zahtevali, naj se jim vrne Lužica. Toda Čehi so imeli to pravico, ker morala glasom pogodb po smrti
kot lužiška deiegaita tudi Anioot. vojni svet še poln eksplozivnih Bart in Jan Bril, 5. februarja letasnovi, še poln političnih napetu-1919. je imel češkoslovaški zunit^i, ki so osftale kot nadaJjevanje njti minister dr. Beneš pred dele.-^silnih medvojnih nasprotij. Dok-gati mirovne konference znam en t- ler bo med Madžari živela ona ti govor, v katerem se je zavzel za S generacija, ki je videla poprej- biti, Pretrda> ker Sk^uje zobem zahteve Lužiskih Srbov, izjavil j«|šnje čase, ki je bila vzgojena v Zlastl važno & da Pride v us4a da Češkoslovaška n zahteva Luži-i veri, da je Magyarorseag središče zase, pač pa prosi konferenco; j če sveta in da tvorijo "dežele sv. Ha ne pusti iagdniti te zemlje v j ogrske krone" takorekoč od ve-
mena za naše zdravje in življe ne, je vendar zobobol najbolj razširjena bolezen. Brez dvoma pa ^je v zvezi z celokupnim notranjim stanjem telesa, ki pride iz ravnotežja na pr. vsled slabokrvnosti, spolnih bolezni itd. Dokler je stanje telesa normalno in dokler lahko organizem kljubuje raznim bakterijam, so tudi bak terij, k i jih nosi človek stalno v ustih, pri svojem vplivu na zobe brez moči.
Zoibje začno gniti večinoma pri onih ljudeh, ki si ne umivajo ust teh puste po jedi koščke hrane med zobmi ali pa na takem kraju, kjer jih ni mogoče itako lahko odstraniti. Ti koščki brane se razkragapjo in izločajo kislino, ki razjeda zobe. Kisline se lot zabo-vine in korenin, zobje postanejo zelo občutni za mrzla, sladka ali slana jedila in to je prvi zroak, ki obeta zoboboL Kdor ima za seboj prečute noči in kogar je mučila ta strašna bolezen, ta gotovo ve, kako kruto se maščuje priroda •človeku, ki ni dovolj negoval svojih zob.
Skrb za zpbe obstoja v tem, da si vsaj enkrat na dan izperemo usta in očistimo zobe z zobnim praškom ali paisto. ,Zobe je treba čistiti vedno po jedi, zlasti pa zvečer, predno gremo spat. Ostan ke jedi, ki jih ne moremo odstraniti s četko, odstranimo z zobo-trebem ali nitjo. »Ščetka ne sme
ta črnskem morju. Tako je postal lužiški problem mednarodna zadeva in pokret malega slovanskega naroda je stopil na trdna tla. Lužičani so zahtevali: 1.) ujedi-njenje gorenjih in dolenjih Luži-Evinov v eno neodvisno državo; 2) Vsi uradniki v Lužici morajo bree izjeme govoriti z Srbom ^ (njegovi materinščini; 3). narodne ljudske šole morajo ib^ti lužiške, katoliške aldo protesta ntovSke^ knjige pisan v materinščini. Nemški jezik naj se poučuje v višjih razredih, da bi se m ogla deea se* feuaniti z njim; 4) Lužiške gimnazije, realne in poljedelske šole; 5) ^Lužiško gospodarsko ali srednjo fofeltiko Šoto; 6). LužiSki jezik na
komaj do vekomaj neločljivo tu nerazdružljivo enoto. Ta generacija se z obstoječim stanjem ne bo iskreno sprijaznila nikoli; nismo optimisti niti o bodočem rodu, ali nekaj sprmembe bo nedvomno čas vendarle prinesel. Na drugi strani moramo tudi počakati, da se pri nas samih dovrši duševni preobrat in zavzame dovolj široke dimenzije. Doslej pa je med nami, žal, še vse preveč nezavednih zavedencev, ki ne vedo, ne kod ne kam, in bi se daid zavesti po fatimorgani srečnih normalnih razmer predvojne preteklosti v mreže po načrtih madžarsko habsburški! retakeio-carjev. Nove generacije-je treba

prevroča ali premrzla jed. Zobni prašek in pasto je treba rabiti zelo previdno, ker v prevelikih količinah škoduje zobem. Ščetke ne smemo polagati na kraj, kamor ne prihaja dovolj zraka. Najbolj je posušiti na solncu, ki uniči v nji vse eventuelne bakterije, če krvave pri očiščenju zob čeljusti, je to znak, da je ščetka preostra. Ostanke korenin in zobe, ki jih ni mogoče plombirati, je treb> čimpreje odstraniti, da obvarujemo gnilobe zdrave zobe. Vsako leto si je treba dati vsaj trikrat pregledati zobe od zdravnika, ki lahko prepreči poznejše bolečine in odstrani znake jgnilobe.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
Napiskerlonec.
Milostna! Ali se .boste res dalif AH je res 1 Da Vas bodo strigli na pisker lonec ? Da boste imeld pob jo bučo? O, milosna, dajte, lepo Vas prosim, dajte, samo to Vam še manjka! *
Vi ne veste, kako pripravna je ta frizura in lepa in ugledna in sploh!
Koliko si boste samo časa prihranili vsa dan. ker Vam ne bo treba spletati kite! Ta čas lahko porabite pred ogledalom, da se gledate vanj?. Izplačalo se bo. Sihio boste srčkani! Takšni bostt kakor pravkar izprašani bivski pomočnik v zmagovitem čaru svoje duhteče mladosti. Nepopisno dražestni!
Nakateri ljubijo brivske pomočnike. Se Vaš gospod soprog bo potovo očaran. Pa ne dajte, da Vas ostrižejo preveč živo! Lahko bi se prehladili v možgane in do bili nahod, nahod v možganih ni dober: če se useknete, si lahko z »enim usekljajem izseknete vse možgane! Ampak dajte, da Vas ostrižejo na piskerlonec; kolikor izpod njega gleda las, toliko st* jih odstriže. In naj bo piskerlonec bolj širok, da bo šel.preko ušes — ušes rajši ne o d striči! Vaš gospod soprog bo očaran, zvečer še v gostilno ne bo maral, samo gledal Vas bo, kako dražesten ste brivski pomočnik, in Vas bo neskončno ljubil, kajti je res od vraga, kako so nekateri moški včasih neumni!
S pobjo frizuro koliko denarja boste prihranili na lasnicah. glavnikih in iglah. Te robe je milijon! Pa še za kite, za odre zane, boste kaj dobili, frizerji se bodo stepi i zanje in jtih prodali na Kitajsko — tamkaj jih že nosijo.
Kar čestitati Vam je treba!
In Vaš ugled, ta, ta, kako se bo dvignil! Za polovico bolj inteligentno boste izgledali. Še kako službo lahko dobite, nič Vam ne bo treba spričeval! Tri so bile. ki so padle pri maturi, rekle so, da so padle zaradi profesorjev. Pa so se dale estriči. koj so dobile službe, veste, takšne pri banki in s plačami, dvakrat tolikšnimi. kakor jih imajo profesorji. One s kito in maturo pa še čakajo l
Pa še to: koliko, bo to vredno. ko se bo vsa ulica ozirala za Vami! Vli ne veste, kako imeniten je ta občutek! Tako se Vam bo zdelo, kakor da ste res kaj!
Toda se morate žuriti." še preden se daje vse druge. Kajti ko bodo vse imele pobje buče. ne bo pob j a buča več tako pripravna in tako dražestna in inteligentna, anupak bodo pri pravne jši, lepši tn inteligentnejši zopet dolgi lasje. Kje jih boste dobili, je drugo vprašanje, — morebiti od Kitajcev, morebiti ne in utegnejo ta čas one brez las in mature zopet izgubiti svoje službe in jih bodo dobile one <z lasmi.
Svet se pa obrača. Prosim Vas, kadar baste ostriženi, pošljite mi svojo fotografijo ,v spomin! Ja» Vam bom pa svojo. Kajtii zakaj?
Zajo, ker sem sklenil, da si dam rasti dolgo frizuro.
V uredništvu so izjavili, ko sm spisal tri listke se mi nujno spodobi dolga frizura in da mi je ne more n/hče braniti. Rekli so, da tudi s strani policijske oblasti očitno ne bo resnega zadržka. To me jako veseli.
Nisem lišpav in gizdalin, lahko vprašate mojo ženo. Toda je dolga frizura tudi jako pripravna *!n si človek prihrani lepe novce, ki bi jih drugače znosil onim dra-žestnim gospodičem v brivnico za stnižbo. Rajši novce zakadim! Toda sploh ij£ kadim. Tako imam dvojni dobiček; na visoke obrt*-sti naložen mi bo lahko temelj bodočega blagostanja.
Dolgi lasje grejejo vrat. Kdor jih ima, mu ni treba okoli vratu krzna. Krasijo pa vrat nič manj kakor krzno.
In ugled kolikšen je! Ali mi verjamete, milostna, še širokega klobuka ni treba, in baržunaste-ga suknijča, sploh ničesar, le da so lasje dolgi! Brez dolgih las ni nič! Moj prijatelj, ki ne želi biti imenovan, je spisal že par dram

-
Skrajšanje delavnega časa.
- ž*
Angleški kapitalisti so se prepričali, da krajši delavni čas nima nobenega vpliva na zmanjšanje produkcije. Poročila nemških gospodarskih in de-lavskih organizacij. Z osemurnim časovnim de-lom ni dosežena kapaciteta deseturnega časovnega dela.
V publikaciji Otona Lippma-na "Arbeitszeit problem"* je u-strnjena celo množina statističnega materij al a iz vseh držav, tako, da je o delcrvnem času mogoče govoriti že prav zelo kon bretno, s števuikami.
Angleška statistika od 1. 1S4S. do 1851. neizpodbitno pravi, da skrajšanje, delovnega časa od 12 na 10 ali 10 'in pol ure za produkcijo ni imelo kvarnih posledic. Nasprotno. Dokazano je, da jc bila kvaliteta dela l>oljša iy da se tudi dnevna produkcija pri nobeni fonni mezd ni zmanjšala. Daljšo dobo trajajoče nadurno delo ni prineslo nikakega efektivnega uspeha. Kapaciteta deseturnega aikordnega dela je bila povsem enaka ali še večja od 12-urnega časovnega dela. — Iz sta t i stike \z l. 1890. posnemamo, da tudi 9-urni delovnik ni povzročil trgovskih zgub. V Ze'isovih optičnih delavnicah s«1 je pokazalo, da je devet urno delo v teku enega meseca bilo povsem enako 10 urnemu delu. Ž«1 iz tega izhaja, da je vHč ikot devet urni delavnik neekonomičen in na daljšo dobo brez praktičnega efekta. V angleških (topilnicah se je produkcija 1. 1912. zvišala za 14 odstotkov in to radi znižanja delovnega časa od 12 na devet ur.
Procentu a In emu znižanju delavnega ča?sa sleidi procefntualno zvišanje produkcije. Nad devet-urno delo je brezplodno, vsaj z;i delavca, ki je devet ur -polno zaposlen. Tako bi bilo de ve turn i delavnik smatrati.za optimalni delovni čas.
Druga slika se pokaže pri S-urniku. Iz 21 poročil nemških go spodarskih in delavskih organizacij iz 1. 1920. izhaja, da pri zni žanju delovnega časa od 10 na S ur ni procentualnio narasla intenziteta dela, tako. da bi bila kapaciteta. 8-tirnega dela enaka oni 10-umega. Ugotovljeno je celo. da povprečna storitev na li-
ro pri. S-urniku, ni enaka pov-preemim predvojnim storitvam. Nekatere industrije izkazujejo 12 odst. upadek enourne povprečne storitve. Drugačni uspehi se pokažejo pri akord nem delu. Tu je uspeh S-urnega dela večji, ka-kor devet ali deseturnega dela. — I'logo ifrra utrujenost.
I/, teh številk izhaja, da z S-urnim časovnim delom ni doseglo kapacitete 10-tirnega časovnega dela. še več: povprečna e-nourim storitev pri 8-uraem delu ni enaka predvojni intenziteti. Za to zadnje dejstvo se navaja dva razloga: 1. subjektivni, ki se izraža v znižanju produktivnosti delavca (splošna povolj na utrujnost. politične razmere, upadek volje do dela itd.) zlasti mlajših sil: 2. objektivni, ki izvira iz ]>oslabšatnja tehničnega ustroja pod jt i j i obrabljeni stro ji, s3abe surovin nepravočasau: dobave surovin itd.j Te razloge je koaistaitirala tudi posebna an-kela mfnlnarodriga urada dela. Fpliv in u -Jnkovit -t teli razlogov pa se z l-astočo k<»*i^olidaei-jo in likvidaeijo povojnih razmer manjša in povpivena intenziteta raste.
Primerjanje de\ t turnega z S-urnim delavnikom velja, kakor omenjdno. pr,i sfalni časovni mezdi. Pri akord nem delu pa se pokaže. da S-airnik more biti po svoji kvaliteti in kvantiteti enak 10 urniku. Pri tajnem delu igra veliko vlopro tkzv. entrnineraent, vztrajnost, ki se je dosež- z jro-tovo vajo.
Tako moremo iz stališča re7i-tabilitflte podjetja postaviti dva principa: pri časovnem delu velja kot optimalni delovni čas devet ur pri a.knrdnem pa S ur. Nastane samo še vprašanje, kate;*? način je iz socialnega in zdrav-stvenesra vidika prijToročljivejši in tudi za industrijo in splo5nf> narodno gospo<larstvo bolj ekonomičen.
in romanov in poldrugo kilo moderne lirike — živ krst mu jih n< mara založiti! Pa je imenovani prijatelj, ki ne želi biti imenovan, trdno prepričan, da je temu kriva samo prekratka njegova frizura. Ves je obupan ! Rad bi si izboljšal literarne šance in si dal rasti grivo. Pa si je ne more, ke* ima plešo. To je jako tragična usoda!
lik! Ne ostane več dosti, pa bodo moškim enake.
Hoc; nas obvari. zlasti Vas, milostna. in mene. Vam vdanega
Pr. Ž.
Ilvala Bogu, jaz imam goste j lase in kar se tiče las, ni pri me-j ni prav -nikaikšne ovire za na.js.-jajuej»o bodočnost!
In Vam bom poslal fotografijo. Mislim, da fotografi zastonj fotografirajo tiste, ki imajo doljje lase. Veste, radi reklame. Potem jih razstavijo in jih gospodična gledajo.
O, gospodično čislajo dol<ye lase pri moški in se zanimajo zanje in si žele dopisovanja pod značko "Zimska bajka" in so sploh jako idealne.
Merili je tudi ena poslala pošto, da me jako čisla in da bi si rada z mano dopisovala. Pa nisem maral; dal sem ji naslov od strica Matevža, ki leži pri Sv. Križu — ta ima čas in se mu ne more nič zgoditi. Meni ne diši dopisovanje, poznam to reč. Najprej ti dopisuje. in te jako čisla, potem pa pride vse drugače in hoče imeti 4000 na mesec za otroka. Pa recite, milostna, ali ni to nesramno! 4000 kronic seveda, ne dinarjev! Saj je še kronic preveč! Če bi bili dinarji, ea 4000 Din. se dam sam pičnitii od štorklje, za ta denar ne enkrat, nego dvakrat!
Sploh ne vem, če ne bo se treba, da vzamemo štorkljo v lastne roke. kadar bo ženskam uspelo, da bodo postale moški. Če jim bo uspelo . . . Pri laseh skoro da jim bo! Kaditi tudi že znajo, piti Jn krokati takisto, napredek je ve-
Smrtna nesreča na mostu.
Te dni so se na mostu čez Dravo splavili vojaški konji, ki so peljali t renski voz. V trenutku pa je šel baš čez vozni del mostu 50-letni čevljar Fajks z ^Grajskega trga in prišel pod konje, ki so pa v hipit tako poinandraH. da je bil na mestu mrtev.
Vprašanje zavezniških dolgov.
CCVSTMa VICW C*. H(W TOM
V Združene države je dospel go-verner Angleške banke Montagu C. Norman ter se je posvetoval z ameriškim državnim tajnikom Hughesom glede plačanja zavezniških dolgov.
PUSTOLOVSKI BARON
Berliifcika policija je prijela znanega sleparja in goLjut'a ba roiia Ludovika van Englowstei-na, katerega že deset let zasledujejo detektivi Evrope.
Obtožnica proti pustolovskemu baronu tvori celo knjugo, kajt) mož, kateremu je usedaj 30 let, je začel .svoj (pustolovski poklic že z 12. letom. Oropal je* takrat svojo bogato teto. Kost 16-let ni deček je imel nedovoljeno razmerje z neko 14-letno deklico. Narto se je pričela serija baronovih, naravnost pravljičnih doživljajev. Bag Ion • stin je pomagal nekim zločincem ^odpeljati hčer nekdanje saške princezinje, Rop na te ženske pa mu je izpod letel, nakar se je po ročtt z ineiko angleško točajko iz bara. Pozneje je izpremenil svoj poklic večkrat. Bil je celo voznik pri pogrebnem zavodu in detektiv. Ko so ga me dvojno poklicali pod orožje, je simuliral blaznost tako dovršeno, da so ga takoj odpeljali v norišnico Charfite poleg Berlina, odkoder pa je srečno utekel.
►Spartakovska revolucije ga je nato zatekla v Lipsikem, ,kjer je opravljal službo častnika v glavnem k* auu rdcteih čet. Kako je prišel do tega položaja, ne ve pojasniti nihče. Stoji pa dejstvo, da je bil Euglowstein ugledna osebnost an celo sodeloval pri po-begu saškega kralja. Neki njegov prijatelj je pozneje postal rumun ski poslanik v Berlinu in ta mu je izposloval pri nemškemu zunanjemu ministrstvu diplomatični potni list. V svojstvu diplomata se je baron nastanili sin Dunaju, ikjer je izvršil več goljufij in dvomi i v ih kupčij. Pozneje se je podal v Bukarešto kjer se je vrinil za štabnega častnika: Nastopal je v dvojni vlogi, kot nemški gardist in kot ruminiski general. Tretja njegova vloga je bila vloga bogatega Američana, .Že \ Franciji je bil baron obsojen radi vohunstva dvakrat na smart, toda obakrat se je izmuiuznil. Pozneje se je podal na Nizozemsko k Viljemu. kjer se je razgovarjal z bivšim nemškim cesarem. Takih in podobnih pustolov !čin navaja pbtožnica dolgo vrsto in če ostane baron pod ključem, se mu obeta dolga, dolga pokora za vse te grehe, katerih ne dovoljuje nobena božja iin človeška postava.
Knjigarna *Gfes Naroda*
Narodna biblioteka:
SVitoslav ................... M
Spis je .....................35
Krvna osveta......................36
General Lavdon ............ .70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
Nesrečnica ....................... .70
V gorskem zakotju ...'............35
Za kruhom ........................35
Žalost in veselje..................1.—
2 ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije..........35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ob tihih večerih, trda vez..........90
Odkritje Amerike ................70
Petelinov Janez ..................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti .................40
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35
Pariški zlatar .. .*..................35
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem ______ .50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar................30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka .35
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe..............25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
Pol litra vipavca...................30
Poljub, povest iz gorskega življenja .40
Ptice selivke, trda vez..........-... .75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke za mladino.
lzvezek.......................40
2. zvezek .:...................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez .................. .75
Razkrinkani HabsburJiani (Larish) .. .35
Rožica s krasa.....................25
Revolucija na Portugalskem ..........30
Rinaldo Rinaldini.................50
Robinzon .........................65
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Žlin, 112 str-, brOš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodn o. gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperln, roman, • prevel P. V. B., 239 str., broš. \ . .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.,...............30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25
Št. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komur asaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš.,.........................80
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 28. O. Zupančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str.
broš......................... 70
Št. 30. L. L. Lipovec: Spodobni Ljudje, L Čisto rodoljub je, enode-
jaaika, 40 str., broš............25
Št. 32 L. Lipovec: Spodobni ljudje, m. Živeti, enodejanka, 48 st.
broš.........................25
Št. 33. L. Lipovec: Spodobni ljudje, IV. Iskrena ljubezen, enodejanka, 28. str., broš............25
Št. L. Lipovec: Spodobni ljudje, Epilog; Prekvašeni svet, 64 str.
broš..........................30
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš..................... .50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
3.	zr. trdo vezano.
sti ..........
4.	zv. trdo vezano.
sti . ........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat ....
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
Vsebuje 12 pove^ Vsebujte 8. pove-
.50
.50 .50 .50
Iz mednarodnega urada dela.
Upravni odbor tega urada je na svoji zadnji seji razpravljal o stikih z Rusijo. Sprejet je bil predlog predsednika urada Tho-masa da se stildi še ne iščejo z ozi-rom na nekatere izjave rusk t vlade. Počaikati se ima na ugodnejšo priliko. Predsedniku je bila dana v tem oziru popolna pol-(niomoč. Zavrnjena je bila pritožba japonskih mornarjev radi krfišitve medmarodne konvencije o posredovanju dela. Upravni odbor je ugotovil, da japonska vlada te konvencije ni kršila. To je bila prva pritožba rakli Icršitve mednarodnih konvencij. Upravnli odbor je baje dalje razpravljal o »pecijelnih mornariških vprašanjih: o dekwvnem času na trgovskih ladjah, o inspkcijah na iz-seljeniških ladjah, o hi^rjeni na ladjah. Raamotrivalo se je tudi o obratnih svetih in o plačanem dopustu. O teh. točkah se ima razpravljati na prihodniji 'konferenci mednarodnega urada dela, ki se otvorii dne 19. maja 1925. De-f i nit rvni .dnevni red pa še tri določen. Določi se na seji upravnega odbora*	,
Zelo važna stvar.
Pred pariakwn sodnim dvorom je rprvi odvetnik nenavadno dol go zagovarjal svojo stranko. Nasprotni odvetnik je postal nestrpen, če«, za tako malenkostno stvar je to preveč besed. Šlo se je namreč za vodnjak, za katerega sta se točila dva sosednja vinska trgovca. Predsednik je prekinil pritožnika Z besedami:
— Vodnjak za vinskega trgov, ca nikakor ni malenkostna stvar!
Spilmanove pripovedke: Sanjska knjiga, velika Arabska..., 1.50
Sanjska knjiga, nova velika....... .90,2. zv. Maron, krčanski deček iz Li-
Sanjska knjiga, srednja ...........351 bauona .......................25
Spake, humoreske, trda vez........90.3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-
Strelec ...........................30 kaških gora.................. .25
Strahote vojne ...................50 (4. zv. Praški judek.................25
Stezosledec ......................30 zv- Tri Indijanske povesti........30
Sveta Genovefa ...................50,9- zv- Kraljičin nečak. Zgodovinska
Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30j povest iz Japnskega...........30
Strup iz Judeje ...................75 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade
Spol, Ljubezen, Ma^erinštvo.......40 j Akbarja Velikega.............25
Sisto Šesto, »povest iz Abrucev......30 j H. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
Svitanje (Govekar), vez...........1.20 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-
Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 . jonov v Koreji ...............30
Stric Tomova koča................50 13. zv Boj in zmaga, povest....... .30
Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- 14. zv. Prisega Huronskega glavarja.
man .........................801 Povest iz zgodovine kanadske .. .30
Sveta Notburga...................35	Angelj sužnjev. Braziljska
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30« povest ....................... .25
SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
1. zv. Poznava Boga ...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30
16.	zv. Zlatokopi. Povest.......... .30
17.	zv. Prvič med Indijancti ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	zv.-Preganjanje Indijskih misjo-narjev........................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami ...... 1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnolj&ca, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
SHike iz pravljic ..................75l
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $i_
Mladi umetnik.................. 1.20
Otroški vrtec ................... i,9p
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................i.20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat.......... .25
Newyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ....................... .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po .............f.. .05
Importirane prorokovalne karte 1._
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank...................80
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedš&na. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 če sta dva. Šala v enem dejanju . ... .36 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih........."........50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih ................. 35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30
Medved snubač....................30
Starinarica. Vesel'oigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60
njih..........................60
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ..............i.........30
Veronika Deseniška, trda vez.____1.60
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko
mladino. Trdo vezano ........ .90
Zlatorog, pravljica, trda vez........60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI ZBORI.
Planinske II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pestil (Gram) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) ir. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala
Glasbena Mataca..............1.00
Pomladanski odmevi...............45
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv. ...............80
Dvanajst pesmi L in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Šnegulčica.....45
Nočne pee mi (Adamič)............1.25
Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45
CERKVENE PESfcft: '
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
12. Tan turn Ergo. (Premrl).........50
Masne pesmi za mešan zbor. —
.50
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
7. zv. Jagnje .................30|Tatič, Bevk trd. vez...............75
o	on'm -___' ..	__
8. zv. Pirhi
13.	zv. Sveti večer
14.	zv. Povodenj .
15.	zv. Pavlina . 17. zv. Brata ...
.30 .30 .30 .30 .30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
.35
.50
ROJAKI, NAROČAJTE SE N^ 'GLAS NARObA' NAJVEČJJ DfclJHVNIK V DRŽAVAH.
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3.. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
St. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Tri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I, 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 8. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536
str., bro«..............................60
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš.____1...........
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš........... .25
Št. 11. Pavel GoHa: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str_ broš. .......... .35
Št. 12: Fran Mllčinriri: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš,............ . .30
Št. 13 V, WL dhrtfa: *adež<la JU kolajevna, roman, poslovenil U.
.70
Tri povesti .......................35
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem..............90
Trenutki oddiha.................. .40
Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš. .........................60
1rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi ..... .30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.........1.60
Zmisel smrti...................... .<jo'
2adni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne .................. .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo
vetzano ...................... 2.50
Zločin v Orčivalu, bros........75
Za miljoni, trdo vezano ........... .65
Ženini naše Koprnele............. .35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti _______________30
ZbCrla slovenskih povesti:
1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .35
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ............................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijan otrok........... .30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov....... .30
15.	snopič. Torki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............ .30
20. snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega otroka...................30
.80 .40 .75 .40 .60
.75
2.	zv. Hudo brezdno
3.	zv. Vesele povesti...............
4.	zv. Povesti in slike ............
o. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji
kruh ........................
Zbrani spisi as	(Gsngl):
1 zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
2. zv. trdo Vezano. Pripovedke m pes-nu .......................... .50
.36 .35.
«1
.50
PESMI IN POEZIJE:
Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25
broširano....................
Bob za mladi zob, trda vez. .......
Gregorčič, poezije trda vez. ......
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko ..
Ko so cvele rože, trda ves..........
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Fantek)
Trdo vezano ................
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) broš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ....................
Primorske pesmi (Gruden) vez.
Pohorske poti (Glaser) broš.......
Slutne (Albreht) broš...........
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih elovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .60 Sto ugank. (Oton Zupen&S}.
Poezijo »50 Vijolica. Pesmi za mladost........ .00
.40
.35 .30 .30
MOŠKI ZBORI:	'
En starček je živel, za bas solo in mo
ški- zbor ...................; .40
Veseli Bratci (Pahor) ........*" * * "40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .............
Narodna nagrobnica (Pavčic)......
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.
.40 .35 .45 .4
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli. zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški-abor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grom). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroil) dvoglasno s spremi je van jem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
(Sattner) ....................
Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor,
s spremljavo orgelj ...........50
10 EvharistiČnih pesmi za mešan zb.
(Foerster) ...................40
12. Pange Lingua. Tantrum Ergo Geni-
tori. (Foerster) .....^........50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Cfeni-
tori (Gerbič) .................50
3rce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (P. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................49
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .......................
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl) ...... '50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) ...................
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
.........................40
Missa Brevis et facilšs (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .........................
Oremus pro Pontifice ............ .40
Kypie .......................... i 60
K svetemu Rešnjemu telesu (Foer-
ster) ........................ ,40
Sv. Nikolaj ...................... G0
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan)..........25
Safaran. Ruska pesem. _ (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk ( ..........I.OO
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Nardni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ......................
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Klavirski album za mladino (Pavčic) 1.00
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
"" * * "	.40
.20
Slovenski narodni potpuri (Jaki) Nocturne des Etudiants (Aletter) Golden rain (Aletter) .............20
m .20
Št. 1. Srbske narodne himne'.......15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
Št. 4. Pod oknom.................15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje ............ .15
Št. 7. Pri oknu sva molče slonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zVeaki skupaj ...............50
Šlavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančic).......30
Iiira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski sveft; solskodomski mladini; Na bregu...............40
zvezek: Psalin 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40
4.	zvezek; Ujetega ptiča tožba; Za-kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; jZ vencem tem ovenčam ^avo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ................. -40
7.	zvezek: Slavcek; jZaostali ptič;
Dom orodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
žb.); Ti osrečiti jo Hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb:); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zem-1 lja; Zimski dsn; Večerni zvon; p . Zdravic^e. I.-Zdravice BL; Oče
večni; Tone sobice .......... .75
Slovenske zdravice (Fleischmann)
NOTE ZA KLAVIR:
Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ..............
Oh morski obali. Valček. (Jaki)
Pripoznanje. Polka mazurka _
(Jaki) ......................
Srčno veselje. Polka franc, — (Jaki) Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljnbavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .. .45
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50
Pozdrav Gorenjske j, valček....... 1.00
Uspavanka .......................70
Primorski odmevi. Fantazija. _
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25
Buri pridejo. Koračriica. — (J. Skor-
.90 .40
.40 .40
pik)
.25
Bratje in Slovenci smo. Koračnica.
(Premrl) .....................25
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
* (Aletter) ......;..............20
Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .. .20
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Evropa .....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po ........25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
P® ............................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte..............$1.00
Naročilom je priložiti detnar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom an dira jrte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVJSHiO PtiBtJSSttre 00. 82 Cartfeb<It &f ifcrttt*
■Si-
f:.
ifii
F. M. Dostojevskij:
Iz spominov mladeniča.
(Nadaljevanje.)
"Tako je," sem rekel. "Ker sem bil namreč cela dva dni prepričan, da bom moral radi naših wtvari odpotovati v Rim, sem torej šel v pLsarnio poslaništva Sv. Očeta v Parizu javit svoj potni list. Sprejel me je opat, kakih pe-dest* l"t, suli in mrzlega obličja. Poslušal me je uljudno ; toda nenavadno hladno je pra-.d. da naj počakam. Čeravno se mi je nudilo, vendar ?*em šel, pote*rnil w žepa Kst "Opinion natioraie" ter za eel čltati č,lautf4c, ki je silno sramo lil Rusijo. Medtem pa sem .slišal, kako je nekdo nkozi sosedno sobo prišel k monsignoru. ter videl, kako je moj opate k delal po ki one Obrnil sesn se s prejšnjo prošnjo do njega, toda zx>pet me je prosil Še hladnejše, naj počakam. Cez nekoliko časa je prišel Se neznance, najbrže Avstrijec, tudi po poslu; poslušali so pra in ga spremili v gornje nadstropje. Tedaj pa mt je zgrabila jeza; vstal sem, stopil k opatu in mu odločno rekel, da more monsiornore rešiti tiuli mojo stvar, ako že vsprejema. Opat je odskocil od mene ves začuden. Naravnost nerazumljivo se mu je zdelo, kako se more neznaten Rus smatrati enakim z monsignorovim postom. Kakor da ga veseli, da me in we razžaliti, me je premeril prav drzno od nog do glave tei vzkliknil: "Morda si celo domišljate. da monsignore pusti radi vas svojo kavo?!" Tedaj pa sem tudi jaz zakrieal in še glasneje
ugajal in ko seje dvignil izza mi-| "Jaz pa se smatram upravičene, me je povabil, naj' popdjem ž mega stavit i vam vsakovrsna vpra njim kupico vina. Zvečer, kakoi |šanja,'' sem odvrnil mirno, "rav
.je moralo biti, se mi je posrečilo poveriti četrt uro s Pavu-uw a-leksandrovno. Pogovorila sva se :ia iajirchodu. Pavlina je sela na klop nasproti vodnjaku, a Nadenj ko je pustila, da se je igrala z otroci nedaleč proč. Tudi jaz sem lustil Mišo k vodnjaku in ostala sva naposled sama.
Začela sva seveda z najmanjšimi stvarihu. Pavlina se je kar raz-ezila. ko sem ji izročil samo 700 goldinarjev. Prepričana je bila, la ji prinesem iz Pariza, ko zadavim njene brilijante, najmanje 2 t"soč god dinarjev, če ne več.
"Jaz potrebujem na vsak na "■in denarja," je rekla, "in moran. r a dobiti, če ne sem izgubljena.!"
Začel sem izpraševati, kaj se je pripetilo za moje odsotnosti?
"Drugega nič. nego da smo dobili iz Petrograda dve novici; najprej da je babica zeH> slaba, in potem čez dva dni, da jo že baje u mrla. To nam je sporočil Timofej Petrovič," je pristavila Pavlina, "a on je zanesljiv mož. (v,akam.o poslednjega, končnega obvestila.'
'Torej tukaj vsa pričakujejo?" sem vprašal.
"Seveda Vsi in že dolgo; vse loto in pol so stavili samo na to vse svoje nade."
"Ali se tudi vi nadejate?" sem vprašal.
"Saj ji nisem nič v sorodu, ker sem samo peneralova. pastorka,
nego on: "Vedite torej, da plju- toda za gotovo vem. da se me spo-
jem na kavo vašega monsignora! Ako mi takoj ne spravite mojega potnepa lista v red, grem k njemu samemu!" — "Kako! Sedaj ko je pri njeni kardinal!" je zakričal opat. se z prozo odstranil od mene, s-t<*ko»l k <luri m in napravi i obraz, na katerem sem lahko čital. da rajši preje umre, nego bi me pustil notri.
Tedaj sem mu povedal, da sem heretik in barbar, da sem krivo-v< rec, in da so mi nadškofi, kardinali, monsignori itd. ničle. S' kratka, pokazal sem. da ne odneham. Opat me je pogledal z brezmejnim sovraštvom, pograbil moj potni list in pa odnesel. Cez par minut je bil že vidirau. Se hočte prepričati?
Vzel sem potni list iz žepa in pokazal rimski visum.
"Toda to ste . . ." je začel ge lierail.
"Rešilo vas je, da iste se izdali za barbara in heretika," je pripo-muil Francoz z nasmehom. "To je bilo zelo pametno."
"Poglejmo pa naše Ruse! Sede tu .Ln si ne upajo niti ganiti in So celo poleg tega pripravljeni zatajiti, da so Rusi! Sicer pa so se
ni ni v svoji oporoki."
"Zdi se mi, da dobite lepo vso-! to," sem rekel prit rje valno.
"Da. ljubila me je. Toda za. kaj se vam to zdi ?"
"Kaj ne," sem odgovoril vprašuje. "vaš markiz je tud? posvečen v vse rodbinske skrivnosti?*
"Zakaj vas to tako zanima?" je vprašala Pavlina ter me pogledala Mtropo in hladno.
4'Kaj še! Če sSe ne motim, se je generalu že posrečilo izposoditi pri njem denarja."
"Vi zelo dobro uganjujete."
"Nu, kako bi mu dal denarja, ako hi ne vedel za babulnko (babico) T Ste li opazili, da jo je pri obedu, govoreč o raje j, trikrat i-menoval "la baboulenka." Kako tesni in prijateljski odnošaji!"
"In prav imate. Kakor hitro i izve, da je v oporoki tudi meni j kaj zapuščeno, me takoj zasnubi. Bi-li radi zvedeli to?"
"Da šeile zasnubi? Mislil sem, da vafe žo dolgo snubi."
"Sami prav dobro veste, da ne!" je rek3a Pavlina jezno. "Kje ste spoznali tega Angleža.?" je dodala po trenutnem molku.
"Vedel sem že vnaprej, da me
mojem hotelu v Parizu takoj za če- boste zdaj vpraševali."
li vesti napram meni bolj poooi-no, ko sem jim povedal o prepiru z opatom. Tolsti poljski pan, ki mi je bil najbolj sovražen med vsemi pri table d'hotu, je stopil v ozadje. Francozi so celo mirno prenesli, ko sem jim pripovedoval, da sern pred dvemi leti videl človeka, na katerega je leta 1812. streljal francoski strelec zato, da bi iz strel il puško. Oni človek je bil ter daj desetleten deček an njegovi Ktariši niso mogli zbežaiti o pravem času iz Moskve."
"To ni možno," Je vzkipel Francote, "francoski vojak ne pade tako nizko, da bi streJjal na otroka!"
"In vendar je res," sem odvrnil. "To mi je pripovedoval spoštovan kapitan v p. in sam aem videl brazgotino od krogi je na njegovem Mcu."
Francoz je začei govoriti mnogo in hitro. General mu je hotel pomagati, toda jaz sem ga opotoo-ril, da naj vsaj prečrta na pr. od-lomske "jZapiskov" generala Pt-rovskega, ki je bil 1. 1812: v francoskem ujetništvu. Medtem pa je »čela govorita Marja FŠipovna o neki Arngi stvari, da bi pretrgala
no zato, ker sem jih pripravljen kakorkoli poplačati iu ker smatram sedaj svoje življenje za malenkost."
Pavlina se je zasmejala.
"Zadnjič ste mi rekli na Schla-genbergu, da tfte pripravljeni na enO samo mojo besedo vreči se ni-edol. a visočina znaša baje skoro tisoč čevljev. Morda izrečem ke-daj to besedo samo zato. da bom videla, ksiko boste poplačevali, in bodite uverjni, tla se pokažem ne izprosno. Sovražim va-> samo zato, ker sem vam tako mnogo dovolila. in še bolj zato. ker van p> trebujem. A dokler vas potrebu jem, si vas moram ohran/Pti."
Začela je vsJtajati. Govorila je razdraženi. Zadnje čase je konča-vala najine pogovore vedno z zlobo in ra&draženo.vtjo, s x pravo pravcato zlojbo.
"Dovolite, da vas vprašam, kaj je ta m — lie Blanche?" sem v-prašal, ker je nisem hotel izpustiti brez pojasnila.
"Saj sami ve«te. kaj je m — lie Blanche. Od tedaj se ni nič spremenilo. M — lie bo gotovo gent. ralica, seveda če se sluh o babiČini smrti uretsniči, ker m — lie Blanche, njena mati in cousin mar-q uis dobro vedo. da smo v slabem denarnem položaju."
"Torej je general popolnoma zaljubljen?
— "Sedaj no gro za to. Poslušajte in zapomtite si: vzemite teb 800 goldinarjev in pojdite igrat, priigrajte mi na ruletki čim več možno; sedaj mi je treba neobhodno denarja."
Ko je to rekla, j t- poklicala Na-denjko in odšla v vokzal, kjer se jc priklopila niaši družbi. Jaz pa sem krenil na-prvo stezico na levo, razmišljajoč in čudeč se. Bilo mi je, kakor da sem dobil udarec po glavi, ko mi je napovedala .igra ti na ruletki. Čudovito, marsikdaj mi je bilo treba premisliti, jaz pa sem se popolnoma zatopil v analizo mojih srčnih občutkov do Pavline. Bilo mi jc lažje onih par dni, ko šem bil odsoten, nego zdaj na dan povratka, čeravno sem po poti togoval kakor blazen, bil kakor omamljen ter jo celo v spanju videl vedno pred sseboj. Nekoč (to je bilo v Švici) sem zadremal v va gonu, začel naglas govoriti s Pavlino in s tem spravil v smeh vse so potnike. Iel še enkrat sem si stavil vprašanje,-da-ii jo Jjubirn, in zopet si nisem esial odgovoriti, ali bolje povedano: to pet sem si gotovo že stotič odgovoril, da jo sovražim. Da, sovražil sem jo!
(Pride se.)
Povedal sem ji, kako sva sc srečala na potovanju.
"Plašen je dn se hitro zaljubi ter je seveda tudi v vas že zaljubljen."
"Da. zaljubljen je vame, je odvrnila Pavlina
" Raz v en tepa je še destkrat bolj bogat nego Francotz! Kaj, i-ma Francoz reU kaj premoženja T Brez vsakega dvoma?"
"Brez dvema! Nekak chateau (grad) ima. Še včeraj mi je govoril general o tem popolnoma resno No, vam je torej dovolj?"
"Jaz bi ina vašem mestu vzel brez omahovanja Angleža."
"Zakaj?" je vprašala Pavlina.* "FrancoE je sicer lepši, toda po tlla duša; Anglež pa jc poleg tega da je poštenjak, še desetkrat bolj bogati" sem se odrezal-
"Bete je.! Toda, oafto je Franco® markiz in bolj pameten," me je zavrnila na najmimejši način.
"In to je prav gotovo?" sem nadaljeval.
"Popolnoma!" • Pavflini so eelo malo Ugajala me ja vprašanja in uvided sem, da bi me rada ratzdtražila.s tonom ih nenavadnostjo i svojega odgovora.
Izdajalski odgovor.
Mati svoji mali hčerki: — Vidiš dete, tako se pokaže, da imamo koga radi (pri tem jo objame ln poljubi).
Hčerkica: — Papa pa zna še to bolje pokazati, ker je včeraj neštetokrat poljubljal ( našo. hišno, ko si bila ti v cekvi.
Kakšen je bil konec albanske vstaje.
Ahmed beg Zogu je zaenkrat gospodar Albanije. Vlada jako blagohotno. Jugoslavija in Italija želita, da nastane pod novim begom splošen red in mir. Vlada Fan Noli j a se je vkrcala na motorni čoln in neznanokam odpotovala.
Na Božič je Ahmed beg Zogu razpravlja o vprašauju ValOnt zavzel glavno mesto Trra.no ter v ter obdodžuje Glolittija, da je za svečanem sprevodu korakal v me- krivili izgubo Valcne. Fašfetovski sto. Fan Nolijeva vlada je pobeg- tisk pravi, da bi bila Italija prav nila in je poprej še izpraznila dr- lahko dobida Valono in s tem bi žavme blagajne. Padee Tiran? p:, bila dana močna garancija za mir trjujejo tiuli uradna poročila, ki v Albaniji. OpoKicionalnd listi na jih jc prejelo zunanje mini-tr-j drugi strani omenjajo, da je med stvo.	I Jugoslavijo in Italijo domenjena
Italijanski ti>k prrobčuje oošir- igra, kako bi se Albanija razdeli-na poročila o bojih revolucionar- i la med obe državi. ( ?) nih čet prot i Fan Noliju. Novejša I Dne 24. dee. se je vkrcala vlada poročila zatrjujejo, da je smatra j Fan Nolija na motorni, čol-r. Neti gibanje revolucionarnih čet Ali- kateri člani vlade so izjavili, da meda bega Žoga za uspešno kon-1 potujejo v smeri proti Valoni. Ni čano. Napil of icielna "Tribuna" izključeno, da nameravajo mini>-
namigava, da bo Italija napram zmagovalcu Abmedu begu Zogu postopala blagohotno. Italija in lugoslavija želita da nastane v Al baniji pod Ahmedom begom Z<>-gu splošen red iin mir.
Fašistovski tisk porablja albain-ske dogodke za to, da ponovno
tri vlade Fana Nolija pobegniti v inozemstvo. Mladine čete se pov* sod umikajo udajajo zmagovalcem. Baji'am Cur se je s syojim četami utaboril okoli Lume. Nova vlada Ahmetda bega Zoga je sklenila, da ne nastopa proti Bajramu Guru.
Začetek in pomen svetega leta.
Sveto leto bo trajalo do Božiča 1925. Obredi so se završili v najlepšem redu. Razen papeža in kardinalov se jih je udeležilo ogromno število duhovnikov iz vseh delov sveta. Praznovanje svetega leta je omenjeno že v stari zavezi.
Na božični predvečer, >se je po rimskih ulicah .in trgih razlegalo zvonmje in brnenje zvptalov, ki ni prenehalo do pozne nočne ure. To zvonenje letos ni veljalo božičnim praznikom, temveč je naiznanjalo Rimljanom in drugim, ki so se tistega dne mudili v Večnem mestu, da se je pričelo "Sveto Leto," ki
našalo sveto leto velikanske dobičke. Radi živahne kupčije, ki se je razvijala vselej ob tej priliki jc židovski narod opuščal vsako jubilejno leto setev in žetev. V jubilejnemu letu so se popravljale storjene krivice, vračala se je prejšnjim gospodarjem odvzeta traja od letošnjega božiča pa do! zemlja, suižnji so se puščali na svo božiča 1925. Obredi so se vršili v bodo itd-
najlepšem vremenu, ter .so se jih) V	zavezi se >	T>ra~
udeleževali poleg papeža vfi v Ri- znma,nJa "^'^ega leta" deloma mu nahajajce-i se kardinali, Lzred-1 lzPPemeniI- "Sveto leto" je uve-no veliiko število nadškofov, ško- dcI PaPež Bonifacij VII.. ki fov in prelaitov ter podobnih sve- Ipta lu0°- izda>l apostolsko pi-čenikov iz vsega sveta. Od članov j smo- s kafterim -ie *P»ročil svojim dinastij so bili navzoči grška kra-' vernikom, da bo dan v letu 1300. ljica Olga in princ Krištof, prm- |rn vsakih »»daljnih sto let ljudem cezinje Alls, Irena, Mrgareta in P°Poln odplak, če se bodo ske-Teodora, princezinji Josip ina in sano izpoveda-li ,in prejeli obhaji-Štefanija z belgijskega dvora. lo-	He * cerkve držala Bo-
potem papežvi častni vitezi, rim- ™facievega določila, pozneje pa. ska aristokraciia. vatikanski di- ko	uvideli ogromne
plomatičini zbor. Mussolini je po. j dohodke, kattere j.m donaša usta-sialktej paradi velik mldelek nova svetega leta. so zahtevali po-svojih čet. V notranjosti Wlike n^tev Jubilejnega lcta^ vsaldh Sv. Petra pa so delale red Čete pa
peževe garde.
Praznovanje Svetega Leta srečamo že v stari zavezi, kjer beremo, da 'je Bog ukazal Mojzesu, naj židovski narod na svečan na čin proslavi vsako petdeseto leto. katerega so židje imenovali "jubilejno" leto,* po židovski besedi jobel, kar pomeni po naše trobenta. Vsako sveto leto se je namreč naiznanjevalo z velikanskimi tro-bentanjem, ki se je razlegalo po dežli Ia*aelcev, kakor odmev na trobento, katera se je oglasila naj prej v Jeruzalemu. Židom je pri-
petdeset let. Papež Klement VI. jim je izpolnil željo in poanjši papež Urban VI. je zaukazal, da naj se praznuje sveto leto vsakih 33 let. Vzel je za podlago utemeljitve tega dioloičila Kristusovo starost. Leta 1440. je papež Pavel II. odredfil, da se ima kot sveto leto slaviti vsako 25. leto. Ta običaj se je obdržal do danes. Papež Aleksander VI. pa je uvedel v zvezi s svetim leitom še nov obred: odpiranje takozvanih svetih vrat.
Vsako 25. leto, na dan Vnebo-heda, prečita papež v cerkvi Sv. Petra pred svojim Zbranim zborom in celokupno rimsko duhov-
FRANK ŠAKŠER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Bilančno stanje z dne 31. decembra 1924
. IMETJA:
Gotovina ......................................$ 2,823.47
Imetje pri bankah..............................-108,719.93
Državne obveznice in drugi ameriški
bpndi* .......................................... 456,424.64
Posojila na posestva ............................ 6,500.00
Bančni akcepti ................................12,500.00
Trgovska posojila................................ 21,050.00
Narasle obresti_________________________......... 7,843.23
Ostala imetja........................................ 1,768.88
OBVEZNOSTI:
Glavnica ................................................$100,000.00
Rezerva ................................................ 50,000.00
Nerazdeljeni dobiček .......................... 17,347.95
Vloge: —
na knjižice "Special Interest Account" $295,372.76 na tekočih računih 128.639.40
-t-424,012.16
Lastne menice .................................... 25,000.00
Ostale obveznosti ................................ 1,270.04
šoino bulo (apostolsko pismo), s katero naznani nastop "svetega •leta." Trije rimski prelarti preČi-tajo potoni prepis te bule v treh največjih rimskih cerkvah, na kar se oklic prbije na cerkvena vrata in oznani p) vsem svetli. To je prvi proglas svetega ' leta. Drugič bi zadinjič se ta progla-prebere na večer pred božičem. Tega lela se sve€*ano odpro ena onih peterih vrat. ki vodijo v eer kev Sv. Petra. Vrata se imenujejo "sveta vrata" in se otvorijo samo vsakih 25 let. Obred, ki se razvija okoln odpiranja «cvetih vrat popisujejo poznavalei ceri= mociij "svetega leta" tako->le:
Papež. fcarlinaH. patriarhi, nanlškofje in škofje se zberejo v svečano procesijo in se podado ^ Pavlirsko kapelo, kjer odpojejft pred oltarjem himno "Pririi sveti Duh!" Procesija ore nato i/ kapele v c rkev Sv. Petrn. Papež :n vsi višji <luhovniki ga sprem Ijajo, nf^seči v roki goreče >veče.
V	pretlvorju cerkve Sv. Petra je pripravljen za papeža prestol, okoli katerega stoje zbrani po. vabljenci in verniki, ki so prišli k odpiranju "svetih vrat". Papež izroči svojo svečo en^mu izmed kardinalov :n pristopi k "svetim vratom", pred katerimi že stoji .kardinal z zlatim, umetniško izdelaaiim kladivom, katerega izroči papežu. Vrhovni po glavar cerkve udari s kladivon. trikrat po zazidanih vratih. Pri prvem udarcu izpregovori bese de V^lprite mi vrata pravice", pri drugem "Vstopil bom Tvoj dom Gospod," pri tretjem pa "odprite sveta vrata, kajti Gospod j<* z nami." Za papežen. stori isto kardiinal, ki sitoji poleg njega, nato pa se vrne papež na prestol Jin. modi. Med molitvijo, zajjoje cerkveni zbor pesem "Ve selite se Gospoda," zidarji pn začno kolikor mogoče tiho rušit' "sveta vrata". Pri delu jim pomagajo duhovniki, ki operejo z blagoslovljeno vodo prag in stebre. Ko je vse to dokortoano. pride papež, držeč v eni roka svečo, v drugi križ. piklekne na prag svetih vrat in zapoje "Tebe Bo-«ra hvalimo". Oenk-vem zbor mu fnato odgovarja- Kio papež A->*ta-ne in pres-topi prag 'svetih vrat zadane zvonovi po vseh rimskih cerkvah, vernikom pa se odpifi A-rata cerkve Sv. Petra, kjer deli papež svoj blagoslov. "Sveto .leto" je proglašeno in obred je končan.
V	Kimu pričakujejo letos nešteto obiskovalcev iz vseh tftram sveta. Romarji bodo prihajali v Rim večinoma pod vodstvom duhovnikov. Spali bodo v skupnih spalnicah, kjer bodo plačali za uporabo vsakega skupnega ležišča okoli 10 lir. v stanovanjih in po hotelih od 50 do 150 lir za
I Hrl
s
Hrbtena bol
je predznak obistne r.eprKike j§ in nikakor se ne sme ranama- jj riti. Vzemite
■ SEVERAS LEDSYL
I ki je izvrsten stimulant za le-« dice. Pomaga naravi popra-m viti obstoječi nered, ter olajša g bolečine v hrbtu vsled obistne neprilike.
I
F
i
|
i
!
Cena 75c in $1.25. Zahtevajte t lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
vsako ihn"' in posteljo. Rimljani si obetajo od svetega leta wli-kanvki zaslužek in še verj; dobiček. V tem (»žiru n<* /.n ^tajajo čisto nič za židovskim odeniš-tvom v dolii stare zaveze.
'GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM
IŠČEJO SE ŠIVALKE,
ki so izvežbane pri tnoškili slamnikih. Dolga sezija. Tedensk;) delo. Najmanjša jilaču . ^5!). \'praš;ijl«-
pri: LEWIS & ROSE. ln«\
<J5 Iih-eeker Nt.. X. V. C.
Koledar za leto 1925.
Se nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih pet-iesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
Težko delo
n<» ško>!;ije nikomur, ki je dobiriiii zdravja
OSTAXITE SPOSOBNI s Jrm, tla masinite svoje mifiiw v<ik večer pre<!tio ležetf. Dobro n<» zdrgiiitt-z »Ifilirim starim zanesljivim
in rnKritE-
01TK utrt:'?-TJost, vni-tf iniiine. ri-if v hriii-j, Hix!it<* nun'r.i in zdnvi in nikdar vam . ,	r.i hrt nolx no
rtfio rrptežko. Volana skrbna <lnižina ne n:or- biti t.rez «—c cf-klrnicf. Ni pristen. nima .\VfH0R zrai:i!:».
, F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St. Brooklyn, N. Y.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECUALI8T MOŠKIH SOLEZNI. Moja atroka je cdravljenja akutnih In kroničnih bolezni Jas •am ta zdravim nad 25 |e« ter Imam akuinjo v vseh boieznlh „___
»■i^tf .???* ,*!oVt>n*k°'l xato VM mor*nl Popolnoma razumeti m epotnatl vate bolezni, da vas ozdravim In vrnem moi In zdravje. Skozi M l»t pridobil poMbno akuinjo pri ozdravljenju molkih boloznl. Zato ••
popolnoma zaneatl na mane, moja akrb pa Ja, da vaa popolnoma oxd7-vlm. Na odlaiajte, ampak pridite člmpreja.	popolnoma ozdra-
Jaz ozdravim zaetrupljeno kri, mazulje in llaa po telesu, bolezni v arlu tM padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni v'ms-fturju, ledlcah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato Silo naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 8. dopoldne do i Donoldnir v torek, četrtek in sobota od S. dopoldne do I. zvečer- v nedallmh ' praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne.
ms-■ Itd. I
Ana; I
l Hi
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljen! pisalni stroj "OUVBB" $20 —
B strešico ra slovenske 6r-ke, č, š, i —. $25.-
'OLIVBB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj nI nikaka umetnost. Takoj lati-feo Tsak piše. Hitrost pisanja dobite a vajo,
■LOVSKIO PUBLISHING COMPAHT

ttT.AS NYAT?r>DA. T7. TAN. 192.1
MARGARETA
KOMAH. — Spisal H. Eider Haggard.
S* "Glas Naroda" priredil G. p.
. USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE
SEVERA'S COUGH BALSAM
Pravi odpomoček — prijetno zdravilo — 25c in 50c.
69	(Nadaljevanje.)
Velik krohot se je dvigiiil proti neibu. Tikli Pefbar se je smehljal, kajli ničesar sliea>ega nL^o še nikdar poprej videli na Španskem. Krohot je ponehal in Betty je pr.ičela kričati v svoji slabi španščini:
—	Naj ubije mene predno ubijie moj-eg moža! Daje mi mojega moža !
—	Vzemi pa, radi mene. — je -odvrnil Peter.
Betty je izpustila meč im z močjo tvbupa je dvignila nezavestnega Spanca, kot tla je dete ter ga skušala odnesti, a ni mogla.
Peter je vrgel proč svoje bodalce ter se zopeft obrnil proti kralju in kraljici. Kralj je vstal ter dvignil roko ter cib Lsfem času po-mignd spremljevalcem Moreliev naj vzamejo ranjenega iz rok ženske, kar je Hetty dovolila.	—
—	Markiza Morella, — je rekel kralj, ki jo je prvič nagovoril na ta način. Vaša časi je očišččena in ta ostri boj bi se moral vršiti na aivljt nje in smrt. Kaj hočete izjaviti ?
—	NiSesar, — jo otlvrmla Beittv. — razven da ]ju.l>*m tega moža. čeprav jo grdo postopal z menoj in drugima*. Za ta dejanja je dobil jdačilo. kot sem vedela, v slučaju, da bo križal »=woj mel.' s Petrovim. Pravim, da ga ljubim in ee ga hoče Peter ubiti, mora ubiti jujprvo mene. .
Peter je nekaj časa razmišljal ter juato pekel:
-- Podarim mu življenje, če bo priznal, da je ta. dama njegova resnična iji jx^avna žena in tla bo živel ž njo kot tako, sedaj in vidno ter prekinil vse to«b<* proti njej.
—	K.uko more .storiti to, 4i le»p;-c, — je vprašala Betty, — ko si vendar izbil iz njega vse čute ts .tem svojim velikim mečem ?
-- Mogoče, — je rekel Peter ponižno, — bo mogoče kdo drug! storil to mesto njega.
—	Da, — je rekla I zabel a, ki se je prvič ogUaaila. — .Taz lioeem ft t or hi to. V imenu anarkija Morelle obljubljam vse te stvari, Don Peter Broim\ pred vsemi temi ljudmi, ki .so zbrami tukaj Dostavljam se »o: — C'e bo ostal živ in če se anu bo zl j ubilo zlomiti obljubo, katero sem dala v njegovem imenu, da ga rešim «mrt,i bo aijegovo ime osramočeno ter prišlo v pregovor. Proglasite to, znanjlui.
Znaaiiki so zatrobenataii iter proglasili ukrep kraljice, nakar pričeli navzoči zopet ploskati.
Morello. še vedno nezavestnega, so odnesli njegovi ljudje in. Beltv, v .svoji okrvavljeni oblaki, je korakala poleg njega. Peter, kateremu so privedli konja, je pričel galo pirati krog arene, .sredi ploska in krikov navdušenja, kot jih arena ni še nikdar slišala, dokler ni dvignil ssvojega meča v pozdrav ter od jahal s svojima spremljevalci skozi vrata.	,
Tako se je končal boj, ki je bil pozneje znan kot spopad med orlom in sokobum.
Petindvajseto poglavje.
/
KAKO JE DOSPELA MARGARETA NA VISOKO MORJE.
Bilo je ponoči..
Peter, oslabljen od izgube krvi ter napol ohromljen od udarcev se je poslovi od kralja i« kralj.ice. ki sta dolgo časa govorila ž njim. ,za imenovala cvet v.teštva ter mu ponudila visoko ane^to in čin. Če bi Jiftf l stopiti v njih službo. Peter pa .s? je zahvalil ter rekel "ne**, kajti na Sj»an.skem je preveč pretrpel, da l>i mogel živeti tam.
Ivrauj in kraljica sta torej poljubila lepo Margareto, ki se je >piijcmala svojega ranjenega moža kot s? oprijema bršlin krasita, kajti ona aii hotela biti ločena od njega niti za trenutek, od moža, katerega je smatrala skoro izgubljenim, predno se j«? pričel hoj. Kraljica je obesila krog vratu Margarete verižico, katero je snela s svojega laistnega vratu ter ji želela obila sreče v družbi tako junaškega moža. »
—	Ah, vaše veličanstvo. — je rekla Margareta, ko je temne oči so se napolnil? s solzami, — kako bd mogla biti vesela, če mislim na jutršnji dan?
Obraz Izabele je postal resetn, ko je odgovorila:
—	Donja, Margareta, bodite hvaležna za to, kar vam je prinesel dananjši dan ter pozabite na jutršnji dan in a<a to, kar vam mora po pravici vzeti. Pojdita sedaj in Bog naj bo <z vama obema!
Odšla sta in majhna skupina angleških moroiarjev, ki so si3deli skupaj v amfiteatru ter stokati, kadar je udaril orel in ploskali, kadar je naskočil sokol, je odvedla a3i pravzaprav odnesla Petra pod kritjem noči k čolnu, nedaleč od arene. Neopaženi so se vkrcali v čoln, kajti movožica in celo lastni spremljevalci Pettra so domnevali. <i.i se je vrnil s svojo ženo v palačo, kot je objavil, da bo storiL Mornarji so spravili oba na "Margareto", ki je manevrirala kot da hoče i ako j od jadrat i ter je dejanski odšla po reki navzdol nekoliko pozneje. Tam se je zopet zasidrala ravno za nekim ovinkom reke, tei ostala na mestu celo noč.
To je bila naporna noč in nikjer ni bilo nobenega prostora za ljubezen a',i nežnost ljubimca. Ta dva, katera so tako dolgo muč li dvomi in strahi, ki sta na en sam dan užUa toLiko terorja in toliko vesolja,. ndsta bila usposobljena za ljubezen.
Tudi rana Petra je bila globoka in zevajoča :in čeprav je njegov ščit zlomil side udarca Morellovega meča, ter je ostrina zadela jekleno ploščo na njegovi rami, je Peter vendar izgubil dosti krvi. Kapitan Smith, ki je bil boljši ranocelnik kot bi človek domneval na Uinrfjii njegovih debelih rok in prstov, je izprai rano z alkoholom, kar je seveda povzročilo velike bolečine, nakit jo je sešil s svileno nitko. Peter je bil tudi poškodovan m rokah in. boku in hrbet je bi! ranjen vsled padca s konja.
Vsled tega je ležal skoro celo dotieno noč napol v spanju in napol bdeč Ln ko je napočil dan. se je z naporom dvignil z ležišča. Pokleknil je poleg Margarete ter se ji pridružil v molitvi, da bi se reaaiio njenega očeta iz rok teh krutih španskih duhovnikov.
Tekom noči je privedel kapitan Smith svojo ladjo nazaj s pomočjo plime ter jo skril za one velike ladje, o katerih je govoril Peter.. Izbrical je tudi ime '"Margareta" ter naslikal mesto tega ime "Santa Maria ", ladje približno iste zunanjosti iii tonaže, o kateri je izvedel, da jo pričakujejo v pristanišču. Iz tega vzroka ali mogoč? raditega, ker je -bilo na reki ob onem času dosti ladij, niso oblasti zapazile njenega povratka. Dotedaj se je vse dobro izteklo.
Soglasno s povestjo Henruquesa, katero so potrdili ae drugi, naj bi prišel veliki sprevod Avtodafe na potaol krog osme ure zjutraj. PomikU naj bi se ob pomolu Je kakih sto korakov ter zavil nato vstran, po cesti, vodeči na trg, odkoder so obsojene v kletkah odvedli na Qoemadero.	" - ■
Severa's Cold and Grip Tablets
povzročo takc;fco cdpcmoi od prehlada. 80c. — Poskusit« najprej pri lekarju Swrwr Almanah 1923 mm ntptčanaj« v kktrnah, all pa od
w. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA
Mate Marn:
V zimskih dneh.

I.
Po večerji je rekla tetka: "Nocoj borno pa katero zapeli". In je ukazala štirinajstletni Mani, da pomije posodo — bodoča gospodinja f»e je mora-la praktično vež-bati in zaupaiti ji je že bilo tako delo, ne da bi morala biti povsod tetka zraven, ki je imela drugega dela dosti! Šest ljudi — to ni lahko, posebno ko je dedec tak.
"Dedca" še na ibilo domov. Pri Imizi so razen tetke obsedeli še Ivo, Tui«1 in Slavko. Slavko, Ma-nin brat, je žvečil še poslednjo skorjo. Ivo in Tine — bratranca
—	sta tiho molčala. Ivanu je bflo trinjast let tn se je že. prebil do druge šole. Tirne je imel devet let in je bil v tretjem razredu. Oba sta bila hribovca. Oče jih je dal k teti, da boista v boljših rokah.
0	Božiču jima ni kazalo hoditi domov. Predaleč! In od po stil je pet ur po sne^gu do doma. Se o veliki noči komaj žival zmaga tako snegovje. Pa je oče odločil, naj fanta kar v Ljubljani ostaneta Ln je poslal nekaj drobiža več za Božič in Novo leto. In tetka je bila zadovoljna. Vsak dan je pravila, kako bo lepo na božični večer, da bo drevo in da bodo pil« čaj in igrali domino. Tine je po-
1	slušal iin rekel samo :
! "Doma smo koledovali — eno j uro daleč!"
"Tukaj se ne sme — vsakegu takoj za pro!" je rekla tetka. Ti-! ne je bil še otročji, j Ivo pa je že spregledal Ljub-jljano in tetko. Nič ni rekel, toda sovražil je oboje vsak dan bolj. Oni dan se je učil. Tetka je bila v kuhinji. Pa je prišeL nekdo — on ga ni videl — in tetka je hitela zapirat vrata, kakor da bi on ne smel slišati in videti, kdo je. Doma se ni nikdo skrival! Tukaj pa tako zapiranje, kakor da bo spoved. Pa se je iz jeze še bolj učil. Ali se niso vrata odjyla. ko je ravno ponavljal jerebico!
"Ivo. kaj poslušaš pri vratih! Uči se raje!"
In vrata so se zaprla. Ivo je obstal kaor okamenel. Le počasi se je zavedal. Ali je bila tetka? Zdelo se mu je nemogoče, da ne bi bila. Le nekako čudno je stala med vrati — mu je prišlo na misel — in v obraz je bila zelo rdeča. Pa zakaj je <to rekla? Ali se ni aičil? In kje so vrata! Saj se nič ne sliši!
In čhn bolj se je z ved al, tem huje ga je pekla krivica. Nazadnje ga zgrabi jeza ira z gnevom vrže knjigo v kot. *
'Povedat ji grem, da ni res, kar je rekla! Učil sem se ves čas!"
In stopil je proti kuhinji. Že je bil blizu, vrat, ko zasliši, kako se tetka v kuhinji na ves glas smeje
—	Ivo je imel občutek, kakor da sliši rezgetanje. In nato je začni moški glas. Ivo se je obrnil in tiho vzel zopet knjigo v roke. UČi-to pa se mu ni hotelo. Po glavi mu je šlo toliko čudnih misli. Pa se še enkrat odpro vrata in tetka pravi:
"Le uči se, Ivo!"
In pa Slavkota je sovražil, kei je bil lažnfjivec. On doma ni lagal, raj je videl, da ga je oče mutrt skal!
Kakor dva splašena goloba sta sedela Ivo in Tine za mizo, daleč od doona, sama. Tetka je sedela oblastno -za mizo:
"Peli 'bomo, potem bomo pa pili Čaj in svinec bomo vlivali in (prerokovati! Stric bo kmalu doma in pa se nciki gospod pride. Le pridni bodite in ti, Tine, se ne .vsekuj v rokav nocoj, ko je Silvestrov večer!"
"Se neki gospod pride*je pomislil Ivo. "To bo oni!" In so ^elL
ii.
Tetka je pela naprej — kdo pa' laj bi sicer! OdpeLi so neka j. božičnih, nato nekaj navadnih, pa še nekaj posvetilih in nazadnje so prišle na vrsto celo take, kjer st poje o ljubici.
Tetka so je smejala. Mana m Slavko sta pela, Tine mi vedel, kako in kaj. Toda Ivo se je uprl.
Obmolknil je in ni rekel bese--l.e On štnidira za. gowpoda, pa no gre. da bi kar tako. Verjel je, dfa se bo stvar končala kakor ponavadi ob pevskih večerih, če on m več hrvtel peti; da bo tekta njega in Tineta zapodila spat, in da bo-( sta morali iti tudi Mana in Slav ko. In petja, bo krunee in Silvk strovega večera in prorokovanja tudi.
Tega pa sti je Ivo ravno želel. Prav nič mra ni bilo do te ljubljanske zabave. Pa se mu želja nsi izpolnila. Pred vrati zaropotajo škornji in v sobo stopi stric. Na prvi hip se mu pe poznalo, da .le malo nakresan, vendar pa je bil zelo dobre volje.
Mana je prinesla očetu večeT-jo, tetka pa je intonirala — nie da bi možu odgovorila na "Dober večer!" ali pa zapodila mladež spat —ono "Za truškim gričem" in potem pa ono. ki se ravno tako poje in jo je sama zložila : "Rad*, radi, radi smo se imeli, imeli"... n se konča z "nikdar več", ki,se je zdela Ivu vedmo najbolj neumna in lažnjiva..
Oneg| gospoda le ni hotelo biti. Tetki se je gubalo čelo in začela je s čajem. Pa je moral biti čaj strašno čuden. Ivo je le s težavo pil vročo, brezokusno vodo ^— tetka in stric pa sta se kar stresla pri vsakem požirku:
"Uh . . . prevelč močan je!"
In že je tetka začela peti, še stric je pomagal — in Ivo se ni upiral. Čakal je onega gospoda: •morda pa le pride. 1 "In če gospoda ne bo", je rekla 'tetka, "ki je imela že zelo svetle oči, " bomo pa sami 'imeli zabavo".
"in to pa ne glej tako pobožno, sveta merkovca kmečka!" se se še obregne nad Ivom, ki se mu je Čaj le in de rupiral. Ivo bi kmalu ne bil požrl tega, zlasti ne "merkovce kmečke" — pa se mu je zdelo, da nekdo prihaja, in radovednost je premagala jezo.
"Imaš še jeruša?" vpraša po-tihem slric teto. In tetka je točila : sebi in njemu.
"Aha — slivo v ki »tukaj pravijo je ruš — čisto po cigansko!" pomisli Ivo. y tem se pred vrati •začujejo stopinje in nekdo potrka. Ivu se zaaskre oči in da se ne bi izdal, se z. vsem premagovanjem ]>ogloibi v "čaj. Tetka skoči pokonci in hi/ti proti vratom In jih na stežaj odpre.
"Le najprej, gospod Skerl, lt» naprej ..." in je gostolela še več besedi, pa se jih je nekaj že zatikalo ob jeruš. Ivo je viided človeka, toliko starega kot njegov oče, v črni obleki, in nič več. Mislil »i je:
"Ali bo tudi ta pil jeruš in pel?"
In so peli. In je gospod &kerl pil čaj in je»ruš in tudi pel je. On je znal pa ae hujše pesmi kot teta, tako da mu je par-krat kakoi z nevoljo z dlanjo pokrila usta tn ?e ■smejala do soiz.
Pa je stopil gospod Škerl k fcvoji suknji .in izvlekel iz žepa veliko steklenico, ^tricek — pijan-ček — je kar oživel, tetka pa se je nedolžno branila:
"Oh, to je pa preveč, gospod lAndrej!"
' "Saj je Škerl — koliko pa*ima thnen", so misli Ivo. "Moj oče je 'Matija, pite ae pa kakor jaz, toda
Matija je — -drugega imena nima!"
"Tole bomo pa vendar oili!" postavi gospod Škerl steklenico moško na -mizo.
"Pojdimo srečo ugibat!" — vzklikne Mana. In vsi so bili za to. Najprej so začeli s copato. Komur se obrne proti vratom, bo prihodnja leto šel proč, komur bodo prsti kazali v sobo, ostane še v njihovi srečni družini! Začela je tetka.
m.
Copata je kazala proti vratom. Pa je tetka rekla, sede na tleli, s hrbtom obrnjena proti vrat orni. la se mora- metati trikrat, in je še drugič zalučala obutev čez glavo. Copata je kazala na odhod. In Tretjič prav tako . . . Neka auevo-Lja se polasti tetke in s prisiljenim smehom vzklikne:
"Gospod Škerl, zdaj pa vi!'"
In 'tudi njemu je copata vse trikrat kazala ven.
Potem se je skobacal na tla ftric. Pri stricu se je copaita obrnila in je kazala noter.
"O, ti pa osrtaneš tukaj, ti p* ostaneš . . se je smejala tetka. fn mu ni pustila imetati trikrat.
Otrokc/m je copata kazala vsem ven in so metali vsi po trikrat. Mana in Slaviko še četrtič, pa to ni bilo veljavno.
Pa je prinesla tetka skodelice In jih po vrsti poveznila po mizi. In so morali vsi gledati proč. [n je dala pod eno .skodelico denar, pod drugo kruž, pod tretjo rožo, pod eno pa celo prstan.
"Denar pomeni bogastvo, križ — bolezen in smrt, roža, rdeča roža — ljubezen in življenje, prstan pa izpolnitev kake skrivne želje".
In je Škerl odkril — rdečo rožo. Stricu se je prikazal križ. Otroci so odkrivali denar — Ivo pa ni hotel ničesar dvigniti. Pa so ga kar pustili. Za tetko je pokril j škerl — ;in je odkrila — prstan, iitrie je bil že precej okajen in je nekaj mrmral o stari coprnici m še o hujših stvareh. Toda tei-ka, vsa žareča, se ni brigala za pijano klado — tako je u jel Ivo njene besede — in so šli še'svinec vlivat.
In se je te toki vlilo srce. Škerlu ključ in vsakemu nekaj. Le Ivo je rekel, da je >to, kar se je njemu vlilo, lahko jaizbec ali pa čevelj in se je teki zelo zameril. Gospod Skerl ga je pa celo pokaral.
"Fant, ti ne veš takih stvari. Na pij!"
'' Ne pijem jeruša!''
"Osel, ali je to jeruš?" To je liker!"
Pa Ivo tudi likerja m maral. Tetka se je pa ujezila:
" Nobene manire ne znaš, kmet! Ali — spat, spat otroci!" 1 Ivo ni zaspal. Kdo je ta Škerl? Kaj ima tetka z njim? (Zakaj je stric odkril križ? ln mu ni hotelo v glavo in ni hotelo.
Kar obrne njegovo pozornost nase prepir v kuhinji. Razločil je pijani stričev glas:
"Vlaieuga!" in še več.
Tetka je vreščala in slišali so se udarei. Zbudili so se tudi Tine, Slavko in Mama. Slavko in Mana sta takoj ganila v kuhinjo, hotel je -tudii Tine.
" Nikamor !■ Ostani tu I Tam se iteperjo!" ga ustavi Ivo.
Prepir in tepež v kuhinji je naenkrat potihnil.'
V sobo je stopila tetka z lučjo.
"Ali spiš, Ivo, in ti, Tine?"
Ivo jo je pogledal. Imela je krvave roke ... In sta prišla še Slaviko tin Mana in tudi onadva sta bila krvava . . . Bilo ga je groza.
Drugi dan je vzel karto in pisal očetu en sam stavek. Skrivaj.
"Oče, pridite takoj!"
In očetu "ni bilo predaleč. Prišel je, vzel fanta in njih cape, pa jih brez besed spravil k popolnoma tujim ljudem, kjer stnici ne umirajo prezgodaj.
Krčtanje parnikov - Shipping News
SS
20. Januarja:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg.
22. januarja: Cleveland. Boulogne In Hamburg.
24. januarja: La Savoie, Genevo.
Havre; Cont* Verd«.
28.	januarja:
Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg* In Bremen
29.	januarja:
Slinnekahda, Cherbourg In Hamburg
31. januarja:
Majestic, Cherbourg; Auaonla. Cherbourg.
3.	februarja:
President Wilson, Trst; Muenchen. Cherbourg in Bremen; Colombo, Genova.
4.	februarja: France, Havre.
5- februarja:
Albert Ballin, Boulogne in Hamburg 10. februarja: Arabic, Cherbourg in Hamburg.
KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH
HARRIMAN
Iz New Yorka do Zagreba in nazaj
in a mer. vojni tlavi-k. Izboma prilika se vam ntnli. Ha obiščete staro domovino v tretjem razreilu za tja in nazaj znižani ii.letnin.ški <*t»iii. Naši potniki se vozijo iz Ha nilmrjca s puscltnijui vlaki na njihov cilj v družbi sprem 1 j evaleev.
Tukaj nastanjeni tujci se lulik-J vrnejo tekom enega. leta ne tla bi bili podvrženi kvotnim predpisom.	Zajamčite si prostore zgodaj.
Parnik CLEVELAND odpluje dns 22. Januarja ob 10. dopoldne.
Za povratna dovoljenja in druge podrobnosti vprašajte lokalnega agenta ali pa —
UNITED AMERICAN LINES 35 - 39 BROADWAY. NEW YORK
Cosulich Line
Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162 Drugi razred $135. Tja in nazaj $253 EDIXA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. Presidente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z ž« leznico.
PHELPS BROS. &. CO., 2 West. N. Y
Službo dobe
izvežbane šivalke pri šivanju ženskih slamnikov. — S. YESHIOX & CO, 135 Bleecker St., New York City.	(1—15,16.17)
Ozdravljen kašelj.
Močno kašljajočemu je svetoval prijatelj, naj pije za večerjo kislo mleko, mešalno s kislo vodo, kar je ta tudi storiL Ko ga jo dragi dan srečal in vprašal:
—	No, prijatelj, ali še kaši j as 7
—	Bad bi že,' toda si ne upam! — je bH odgovor.
Kako se potuje v stari in nazaj v
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na taneno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamorenu dati vsled na.še dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike. "ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nore naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 11)24, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dslj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni.ški komisar v. Wash ington, D. C. ProSnjo za tako do roijenje se lahko napravi tudi ^ New Yorku pred od potovanjem, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla
vije bo pripoščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa r.amorej dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo ' kvoto. StariSi in otroci od 18. di | 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite s pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Bt, Hew ti
14. februarja:
Olympic, Cherbourg: George Washington, Cherbourg in Bremen; Duillo, Genova.
17.'	-februarja:
Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg.
18.	februarja:
De Grasse, Havre.
19.	februarja:
Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
21. februarja:
Aquitania, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg; Veendam, Rotterdam: President Roosevelt. Cherbourg.
24.	februarja:
Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
25.	februarja:
La Savoie. Havre.
28. februarja:
Leviathan, Cherbourg; France. Havre; Berengaria. Cherbourg.
CUNARD
V JUGOSLAVIJO
i preko Cherbourga) ZNIŽANE CENE V TRETJEM RAZREDU ZA TJA IN NAZAJ.
DO LJUBLJANE in nazaj na
Tieren ga.riji in Aquitaniji $210, na Maiir«. taniji pa $2<iG in davek.
8 in pol dne do Jugoslavije. Od-plutja ob sobotah n:L trt-h fksi>res-nih parnikih Berengaria, Aquitania in Ma.ur«-timia_ Jugoslovani, ki podajo v domovino na zaiasnih obisk iti ne osUuiejo tam v (V- k».t trni leto, bodo smeli priti v Združene države. ne da. t>5 l»ili podvrženi kvoti. Vsi potniki tretjega razreda to na-sta.nj«*rii v zaprtih kabinah. X^-pre-kosljva č-istoba. Izboma hrana. Za
nuduljim pojasnila se obrnite na lokalne agente ali Jv. pa na
CUNARD LINE
25 Broadway	New York

SE-
KLOBASE
Mi delamo in prodajamo prav KRANJSKE klobase, kakor tudi pra šičeva suha rebrca, Jezike in razno vrstno drugo podomače napravljen suho meso.
Pošiljamo po celi CaliforniJI.
Vsako sredo imamo tudi doma£e krvave klobase.
Za nadaljna poročila se obrnite na
JELENICH BROS.
2248 — 19th St.
San Francisco, Cal.
Phone: Mission 1828
BLAZNIKOVIH P R A T I K NIMAMO VEČ
Čitateljem in naročnikom naznanjamo, da nimamo več Blazni-kovih Pratik v zalogi, zato naj jih nihče ne naroča. Namesto Prati-ke naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1925, katerega imamo še par iztisov na razpolago.
Uprava "Glasa Naroda".
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —«
MAT,T OGLASI
v"Glas Naroda"
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'*
NOVE
PIANO ROLE
75<1	Zlata mati, vajček ..........70c
11504	Jadraji obali, valček ........70c
12549	Jesenski noči, polka ........70c
12552	Dragi je daleč, polka ......70c
12335	Srčno veselje, polka ........70e
12532	Vesela poskočnlca, polka .... TOc
3511	Radeeky marš............... g5c
39981 Roosevelt mar« ............70c
42250	Doodle Doo Doo, Fox trot .. 75c
42536	How do you do. Fox trot .. 75c
12525	Pojd konjiček pojd, marS .. 70c
12526	Veseli bratci!, polka ........70c
IVAN PAJK
24 Main Street, Gtmesnaqgfe, Pa,
f	. ./V-- -■ fA&saš^žife',