Vidovič Karl In Hojski Štefan bosta svojo nadutost drago plačala
Predno»t vključevanja ljudi iz Haloz v delovni proces se odraža tned dru-gim v pojavu, da beleži po osvoboditv: Okiajno soddšče v Ptaju vedmo manj primerov zahrbtnega in fizičnega obra-čunavanja med Jjudmi v domačem kra-ju, ker je viečina teh spoznala, da je nasdlje poedincev znak slabosti on za-ostalocti in da se ga najraje poslužu-jejo slabiči, ki ne zaupajo svoji du-ševni,   ampačk  fiiirai  moči.
Vidovč Karl iz Repisia št. 13 in Hoj-
skj Stefain is Repišča št. 23, se še nista zavedla, da je socialistična država no-tranje urejena država. lci ne trpi sa-mopašnosti poedincev, niti njihovi:h za> hrbtnosti in fizičnih obračunavaaij. Ljudetvo ima na razpolago orgame obla-sti, s katerih pomočjo je mogoče ure-diti vprašanja, fc: so doma včasih ne-rešjjiva.
Obračun na nočni napad 21. 4. 1949 s sekjro na Jožeta Perneka i« Ivana Vin-diša ter za obema povzročene poškod-be sta dajala pred Okrajnirn sodiščern v Ptuiu juldja t. I. Izgovarjala sta 6e na silobran, ki ga pa n sta mogla do-kazati. Ivanu Vindišu je bila ob na-padu   zlomljena   desna   lopatiica,   Jožef
Pernek pa je dobil poškodbe na desn&m podlaktu na  levem kolku.
Zaradi tega kaznivega dejajija bo Karl Vidovič dva m*seca, Stefan Hojaki pa šest mesecev brez prostosbi. Poleg tega pa boeta morala plačat stroške sodne-ga postopka in poekodovancema od-škodnino v skupnera znesku 5596 din tekom enega meseca po pravomočnosti sodbe. Večji zne^ek 4336 din bo plačal obsojeni Štefan Hojak.i Janezu Vin-dišu.
Med tem, ko se v«čina delovnih lju-di bori za dva življenjskega standarda celotne družbe in svojih družin, bosta Karl Vidavič im Stefan Hojski na lastno škodo in na škodo njunih žema in nedo-letnih otrok porabila l«pe zne&ke za poravnavo škode, Slednje ;raa edini iz-vor v n-uni nadut»>sii. Ta jima ni da-la miru, dakJer se ne bo*ta končno zna-šla za doloteno dobo m&d sovrstniki, ki so izločeni iz svobodnega življenja in oddani v kaz^enskt: zavod, kjer bosta iroela Vidovif in Hojski dovolj časa razmišljat. o tem, da si naduti ljudje ne moreio privosčiti nikakih pr vilegi jev, .najmanj pa tega, da bi ogražali svobodno gibanje in življeTi>e delovmih ljudi.                                                 Ps.