Zadnje čase postaja vprašanje GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA prehoda na skrajšani delovni čas izredno aktualno in postavlja pred naše gospodarske organi za rije veliko in odgovorno nalogo. Jugoslovansko gospodarstvo je v povojni dobi doseglo tako vi¬ soko stopnjo razvoja, da uvršča našo državo v industrijsko sred¬ nje razvite dežele. Tako hiter razvoj proizvajalnih sil je omo¬ gočil, da so se istočasno razvijali in poglabljali tako družbeno so¬ cialistični odnosi kot sistem de¬ lavskega in družbenega samo¬ upravljanja. Razvoj vseh teh faktorjev daje osnovo, katera danes že omogoča prehod na skrajšani delovni čas t. j: od 4 8-urnega delovnega ted¬ na na 42-umi. Skrajšanje delovnega časa ima vsekakor večstranski pomen. Lah¬ ko računamo, da bo uredba 42- urnega delovnega tedna zmanj¬ šala profesionalne bolezni in zboljšala zdravstveno stanje de¬ lavcev, da bo na voljo več pro¬ stega časa za odmor in rekrea¬ cijo ter da se bo s povečano psi¬ hofizično sposobnostjo povečala tudi produktivnost dela. Iz tega se torej da sklepati, da so že po¬ dani pogoji za prehod na skraj¬ šani delovni čas in da to skraj¬ šanje ne :bo samo pospešilo Hu¬ manizacijo dela, temveč bo pove¬ čana tudi proizvodnost dela. Pri uvajanju skrajšanega de¬ lovnega dne seveda ne smemo iz¬ hajati iz stališča, da je stvar iz¬ ključno tehnične narave in da se da izvršiti ta prehod brez večjih težav in kar pavšalno, z edinim namenom, da bomo zadovoljili zakonu, ki bo predvidoma izšel drugo leto. Predpogoj za prehod je vsekakor zagotovitev najmanj sedanjega nivoja in predvidenega tempa razvoja proizvodnje in produktivnosti dela ter zagotovi - tev sedanjega in primernega po¬ rasta osebnih dohodkov. Da se vse to zagotovi, so potrebne predhodne temeljite analize, ki bodo dokazale upravičenost posa¬ mezne gospodarske organizacije, da lahko preide na skrajšani de¬ lovni čas. V tej smeri je potrebno ukre¬ niti marsikaj. Predvsem je nuj¬ no, da vsaka posamezna gospo¬ darska organizacija poišče vse še skrite neizkoriščene rezerve. Z aktivi zaci jo vseh teh rezerv bo odkrito in razčiščeno marsikatero vprašanje in odstranjena ovira, ki danes teži nemoten razvoj gospo¬ darstva na sploh. Naštejmo samo nekaj rezerv, ki ;bi se morale aktivirati, če že ne takoj pa vse¬ kakor ob prehodu na kraj ši de¬ lovni teden. Omenimo najprej viške delovne sile. Vsi smo si na jasnem, da danes ostajajo viški delovne sile, ki predstavljajo za podjetje določeno obremenitev z ozirom na njihovo neizkorišče- nost. Ti viški se bodo dali elimi- PISMO IZ CENTRA ZA EVAKUIRANE SKOPSKE OTROKE V POREČU Občinskemu odboru Zveze prijateljev mladine, Ilirska Bistrica Prijetno smo bili presenečeni, ko so obiskali predstavniki vašega društva našo skopsko mladino, ki je prav ta dan, 11. oktobra proslavljala svoj narodni praznik Ilenden. Zal nam je samo, da zaradi poznega časa niso mogli videti vseh naših varovancev. Prepričan sem, da bi se prav tako navezali na¬ nje, kot smo se mi vsi, ki delamo z njimi. Za vaša darila pa se v njihovem in v svojem lastnem imenu vam vsem kar najiskreneje zahvaljujem. V pričakovanju, da šle kdaj obiščete naše Makedončke, vas vsi tovariško pozdravljamo. • i * Janko Černut, upravnik Centra za evakuirane skopske otroke v Poreču niirati prav z zmanjševanjem de¬ lovnega dne če upoštevamo, da bodo nastale določene potrebe po višji zaposlenosti. Nadalje so izvršene delovne ure, ki jih mora vsak delovni člo¬ vek opraviti mesečno 208. Ugo¬ tovljeno pa je, da te izvršene de¬ lovne ure znašajo le 180. Manj¬ kajoče ure predstavljajo razne izostanke kot posledica raznih poškodb, bolovanj in drugih u- pravičenih in neupravičenih iz¬ ostankov z dela.. Ce predposta¬ vimo, da bo skrajšani delovni čas pozitivno vplival na pogoje dela in na delavca kot subjekt, bo to nova izdatna rezerva, ki bo pri¬ pomogla k povečanju proizvodnje in produktivnosti dela. Seveda se to stanje lahko vseeno izboljša pod pogojem izboljšanja higijen- sko-tehničnih mer in s poostrit¬ vijo discipline. Naslednji element, ki predstavlja neizkoriščen de¬ lovni čas je objektivnega značaja. Ta pomanjkljivost se odraža v izgubi časa zaradi ne dovolj pro¬ učene organizacije dela. med normalnim in efektnim de¬ lovnim časom je namreč tolikšna, da bi samo z odpravo tega neiz¬ koriščenega delovnega časa lal.(ko ze prešli od 8-umega na 7-umi delovni dan. Med ostale momente danes vplivajo na pomanjkljivost proizvodnji so še odnosi, ki v loti znašajo do 1 uro in pol dnev¬ no. Proučiti bi bilo potrebnno, če. so normalni odnosi pravilno raz¬ porejeni in če se ne zapravlja preveč časa za razne psihofizno- loške potrebe. Prav tako po¬ membno je vprašanje m delovnega časa. Pri tem rjenja bi bilo potrebno posvetiti pozornost iz¬ popolnjevanju sistema notranje organizacije dela predvsem v smislu boljšega merjenja dualnih in kolektivnih učinkov. Nadaljnje pomembno vprašanje je razpored delovnega časa. Z ozirom na oddaljenost delovne sile od delovnega mesta nasta¬ jajo določene težave in je nujno potrebno proučiti če odgovarja delovni čas vsem pogojem, ki vplivajo na nemoten potek pro¬ izvodnje. Poleg organizacijskih mer za povečanje izkoriščenosti osnovnih sredstev bodo delovni kolektivi morali posvetiti precej pozornosti rekonstrukcijam in racionalizaci¬ jam, ki so možne z večjimi ali manjšimi investicijskimi vlaganji. Prehod na skrajšani delovni čas je torej izredno pomembna naloga s katero se morajo delov¬ ne organizacije resno spoprijeti. Problemi so veliki in predpogoj za prehod na 42-umi teden bo nujna predhodna analiza vseh faktorjev, ki bo pokazala na pod¬ lagi realnih pokazateljev upravi- (Nadaljevanje na 2. strani) Razglednica iz Poreča NOVEMBER + ST. tl Vpisovanje ljudskega posojila ko pet tisoč občanov: delavcev, Čeprav moramo dati vse pri- uničenja v minuli vojni. Podbe- za obnovo in izgradnjo Skopja je kmetov, obrtnikov in upokojen- znanje našim delavcem in usluž- žam sledijo Koritnice, Celje, zaključeno. Dosežena vsota poso- cev ter ostalih prebivalcev. Vpi- bencem za pripravljenost, da po- Ostrožno brdo, Mereče in ostale. • • 1 _ • V • _ 1 _ _ I 1 • n • ^ J /% • 1 • • 1 • • t m m m mm — ~ m « • A jila opricuje visoko zavest soli¬ darnosti naših občanov do make¬ donskega ljudstva, ki je utrpelo tako veliko škodo. šali so nad 42 milijonov dinarjev posojila. Končni podatki o stanju vpisa- Ljudsko posojilo je vpisalo pre- nega posojila so naslednji: Podjetja in organizacije iz skladov 1977 delavcev in uslužbencev 1248 kmetijskih proizvajalcev 682 ostalih vpisnikov Skupaj din 6,050.000 din 19,437.000 din 3,779.000 din 3,558.000 din 32,824.000 Z doseženim zneskom je bil sta na področju komune, pa so vpisali 9,265.000 dinarjev posojila. prvotni predvideni plan presežen za 68 %. Povprečje vpisanega posojila po Delavci in uslužbenci, ki niso posame imeli samostojnega vpisnega me- naslednje vpisnih mestih' je NAZIV VPISNEGA MESTA Doseženo povprečje vpisnnika NARODNE IN KOM. BANKE OBČINSKA S TRANSPORT SODIŠČE obrat KIK TRGOVSKO PODJETJE ILIRIJA GOSTINSKO PODJETJE SOČA TOVARNA »LESONIT« TOVARNA »TOPOL« KOM UNAL NO PODJETJE KINO »SVOBODA« ZDRAVSTVENI DOM in LEKARNA PEKARNA »MLINOTEST« OSNOVNA ŠOLA JELŠANE OSNOVNA ŠOLA KUTEŽEVO OSNOVNA ŠOLA KNEŽAK OSNOVNA ŠOLA PREM OSNOVNA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA IN VRTEC OSNOVNA ŠOLA PODGRAD OSNOVNA ŠOLA PREGARJE OBČ. KOMITE ZKS, SZDLJ, RKS, Qbč. sind. svet itd DRUŠTVO UPOKOJENCEV. IL. BISTRICA, TRNOVO KMETIJSKA ZADR. 4. JUNIJ GOZDNI OBRAT KZ KNEŽAK delavci in uslužb KIK ILIRSKA BISTRICA delavci in uslužbenci STAN. SKUPNOST IPLAS, Podgrad JAVOR, BAČ PRIMORJE POŠTA GG ILIRSKA BISTRICA delavci in uslužbenci 13.414. 10.835. 16.073. 8.621. 7.339. 10.503. % 6.974. 8.179. 14.500. 13.285. 12.143. 13.000. 14.370. 8 . 000 . 12 . 000 . 12.600. 10 . 000 . 20.000 3.676. 10.217. 9.754. 8.709. 6.794. 10 . 000 . 8 . 000 . 5.000. 10 . 000 . 6.300. Za posojilo Skopju je ponudil svojo mesečno plačo Slepi telefonist v tovarni Leso- vanja ljudskega posojila za ob- nit v Ilirski Bistrici, t o variš Franc Perovič, je v času vpiso- O PRIPRAVAH NA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS novo in izgradnjo Skopja ponudil vpisni komisiji pri podjetju svo¬ jo mesečno plačo v znesku 30.000 dinarjev, čeprav ima še druge obveznosti magajo prizadetemu makedon¬ skemu ljudstvu, kar so dokazali z visokim povprečjem vpisanega posojila, je vendar potrebno še posebej pohvaliti tiste kolektive, ki imajo nižje osebne dohodke, pa vendar njihovo povprečje vpi- Priznanje moramo dati tudi upokojencem, saj so vsi člani društva vpisali posojilo. Pri tem ima mnogo zaslug tudi požrtvo¬ valni upokojenec Makarovič Emil, ki je zbiral vpise. Značilna ugotovitev pri vpisu sanega posojila ne zaostaja za posojila je v tem, da je povsod povprečjem drugih kolektivov ali prevladalo enotno mišljenje, da pa ga ponekod celo presega. je posojilo humana akcija, ki jo Tako je izgledala stavba socialnega zavarovanja drugi dan po po¬ tresu v Skopju Med vasmi so se najbolj izka- je treba vsestransko zale Podbeže, kjer so se vsa kme¬ tovalci odzvali vpisu, čeprav se ta znana partizanska vas še do danes ni povsem opomogla od Občinski odbor SZDL se vsem, ki so v tej akciji kakorkoli so¬ delovali, najtopleje zahvaljuje in jih tovariško pozdravlja. Izdelan je predosnutek statuta podjetja Topol Komisija za izdelavo statuta knadilo zamujeno in popravilo pri lesno-industrijskem podjetju vse tisto, kar je pripeljalo pod- Topol je končala svoje delo. Iz¬ delani predosnutek je dan v prvi fazi v razpravo vsem obratovod- jem, predsednikom sindikalnih podružnic, sekretarjem osnovnih organizacij, šefom oddelkov in ostalim predstavnikom družbe¬ nega samoupravljanja v podjetju. Razprava v prvi fazi naj bi tra¬ jala po predlogu komisije deset dni. Po končani razpravi v prvi fazi se bo ponovno sestala komi¬ sija in predlagala mnenja in pri¬ pombe, jih skušala vskladiti, na¬ to pa bodo ta predosnutek raz¬ množili v tolikšnem številu, da ga bo lahko prejel sleherni član delovnega kolektiva. V drugi fazi jetje pred nekaj leti v dokaj te¬ žak položaj. (Nadaljevanje s 1. strani) čenost podjetja, da preide na skrajšani delovni čas. Ta analiza in sam prehod bo hkrati tudi osnovni predpogoj pri sestavi na¬ daljnjih planov proizvodnje v bo¬ dočnosti t. j. letnih in perspek¬ tivnih. Tovariš Perovič je z izredno razprav, ko bo razpravljal kolek- velikim zanimanjem spremljal tiv, pa bodo ponovno zbrali vse posledice katastrofe, ki je p riža- predloge in pripombe, jih skušali dela skopsko ljudstvo, saj je stal- vskladiti in nato dali osnutek no spremljal radijska poročila. v skupno razpravo delavskemu Tako nam je povedal, ko smo ga obiskali v njegovi pisarni tele¬ fonske centrale. Pokazal nam je še dnevnik dela, ki ga vodi za svetu in komisiji za izdelavo sta¬ tuta. Predvidevajo, da se bo de¬ lavski svet sestal v drugi polovici meseca decembra in dokončno delu društva prijateljev mladine V Tednu otroka, ki je bil od 6. — 13. oktobra, je občinska zve za prijateljev mladine poskrbela, da so se med našimi občani raz¬ pečavale spominske znamkice. Del izkupička je šel za pomoč skopskim otrokom v šolskem centru v Poreču, del pa je name njen za potrebe naših društev pri j atel j ev mladine. Občinska zveza je tudi poskrbela, da bo v najkrajšem času odprt klub za naše pionirje v prostorih vrtca. Tam bo nameščen televizor, po¬ skrbljeno pa bo tudi za druge ob¬ like vzgoje in zabave naše mla¬ dine. Zveza prijateljev mladine bo v vse telefonske razgovore in ki ga potrdil novo izdelani statut de- bodoče tesneje sodelovala s pio tedensko odda v pisarno. Čeprav lovne organizacije, ki bo verjel nirsko organizacijo in s starši. Kako potekajo priprave na pre- ima dela dovolj in je le-to dokaj tudi eden od prvih statutov de- Pred kratkim je izšla iz tiska več- hod na skrajšanni delovni čas naporno, pravi, da ima vendar lovnih organizacij v naši komuni naših delovnih organizacijah in še dovolj prostega časa, da lahko sprejet že v letošnjem letu. Pod ja naklada pravil zveze pionirjev. Potrebno bi bilo, da bi jo naši kakšne stopnje so analize že v pisarni telefonske centrale bere jetje sii navzlic dokaj sllabi za- pionirski odredi naročili pri zve- izvršene bo obravnavano v na- romane in zasleduje redna radij- sodbi potrebnega strokovnega ka- zi v čim večjem številu. slednji številki glasila H. D, ska poročila. dra zelo prizadeva, da bi nado- J. Š. November + šf. ii .v.v.v.v. • • • • • odbor pomenu RK, ki jo je organniziral občinski IKS Foto: J. Keuc Pestro življenje, ki nam vsak dan prinaša nove skrbi, pa tudi nove uspehe, M neprestano odpi¬ ra nove probleme in nam nalaga nove naloge, teče, teče tako hitro mimo nas, da prekriva s svojo bujnostjo preteklost in nam ko¬ maj dopušča, da pomislimo na prihodnost. Čas, ko odmira narava, čas zgodnjega mraka in sivih jesen¬ skih megla pa nas vendar nehote spominja na zakonitost življenja, na večni ritem, v katerem utripa življenje in smrt. Ob takem času se globlje za¬ vemo, da mi, živeča generacija pravzaprav le nadaljujemo' delo tistih, ki so bili pred nami in da nas z njimi — čeprav jih ni več med nami — vežejo tisočere vezi. Na Dan mrtvih obiskujemo poslednje domove svojcev, posto- jimo za hip pred gomilo, okra¬ šeno s poslednjimi jesenskimi ro¬ žami, podobe iz preteklositi nam vzbudijo misel na minljivost vse¬ ga, kar živi, toda življenje nas že v naslednjem trenutku z nepre¬ magljivo silo vklene zopet v svoj tok. Na Dan mrtvih obiskujemo tu¬ di grobnice in spomenike tistih, ki so nam še posebej dragi, gro¬ bove tistih, ki jim ni bilo dano, da bi njih življenje teklo in se izteklo po naravni poti, ne tako boleče, kakor je prenehalo nji¬ hovo, ko so padli kakor pade po¬ sekano drevo v najlepši rasti, mladi in v najlepši dobi svojega življenja, ko je bilo še toliko le¬ pih dni pred njimi... Nepre¬ gledna vrsta jih je. Kako drago smo odkupili naš čas! Zato vas ne bomo pozabili, vas, ki ležite raztreseni po vsej naši zemlji in vas, ki nimate niti gomile, da bi položili nanjo šopek jesenskih cvetov. Toda vsi, prav vsi imate košček našega srca, živ trenutek našega spomina. Vaš duh je v našem delu in glejte, iz vaših žr¬ tev cveto naj lepši cvetovi naših dni! 6. oktober je bil dan, ko smo se v naši občini zahvalili tistim, ki so ohranili mnogim življenje. V znak priznanja in v zahvalo za 1 j en je. Hvala vam za danes in za vedno! V srcu čutimo nekaj le¬ pega, kar ne znamo izraziti z be¬ sedami ...« Predsednik skupščine čestita odlikovancem za pet in večkratno od dajo krvi ter jim podeljujte značke Foto: J. Keuc darovano kri so dobili nekateri Kar čutijo, so povedali tudi s zlate, nekateri pa srebrne znač- pesmijo. Privrela je iz duš mla¬ ke. Ogledali so si tudi razstavo o dih pevcev ilirskobistriškega otro- raznih dejavnostih RK. Naši naj- škega in mladinskega zbora. Po- • • • •.• v::::-::--™ A « m o • » 0 Odlikovanci - krvodajalci, ki so prejeli srebrne in zlate značke Foto: J. Keuc mlajši so jim priredili kulturni program. Pa naj govorijo sami: trdili so svoja občutja z lepimi deKlamacijami In kdo ve, če ni Podmladkarji in mladi člani morda tudi v njih samih vzklila pozdravljajo vas, krvodajal ce! Vemo, da vaša kri rešuje živ di jaz dal kri...« F. F. 11. oktobra proslavljajo Make¬ donci svoj narodni praznik — »Ilinden«. V Poreču — centru evakuiranih otrok iz Skopja — so ga mali Makedončki proslavljali skupaj z otroki iz Poreča. Ta dan smo jih obiskali. Bil je Teden otroka. Nesli smo jim darila — šolske potrebščine in nekaj iger za razvedrilo, kar sta jim poklonila Obč. odbor RK in ZPM. Dobili smo pismo v ka¬ terem se upravnik doma skupaj s svojimi varovanci zahvaljuje. Pod patronanco Slovencev so v Poreču zbrani otroci iz Skopja, ki so bili prej po raznih domovih Slovenije, v Postojni, v Novem mestu, Celju na Vranskem, Jese¬ nicah, v Ljubljani, Mariboru, Brežicah in na Debelem rtiču. Združili so se zato, da bi nada¬ ljevali šolo, ki naj bi bila takšna, kakršna je bila ona v Skopju, ki je ni več. Tu so otroci stari od 6 do 15 let. Vsi blodijo v šolo, razen šti¬ rih, ki so premladi. Trenutno jih je 435. Nameščeni so v šestih po¬ čitniških domovih. Učenci prvih štirih razredov imajo pouk v Po¬ čitniškem domu republiškega za¬ voda za socialno zavarovanje Ljubljana, ostali pa na poreški osnovni šoli, ki si jo delijo s Po¬ reč an i. % Učitelje imajo iz Makedonije. Solo bodo zaključili 15. maja, kajti +akra* jim s.tečr ro^dba. Najbrž se b°do po^em n j '• v razne domove Slovenije. Tovariš Janko Černut, uprav¬ nik centra za evakuirane skopske otroke v Poreču, jim skupaj z vzgojitelji, ki jih je še premalo, nadomešča starše. Rekel je: »Rad jih imam, navezal sem se nanje in če bi bilo še -tako hudo, jih ne bi pustil«. In otroci preveč resni las in ri oči. - p. iz svojih dri kakšni so? Resni Lepi so temnih ter črnih, globokih o za vedno iztrgani žin. Dobili so mesto v novi d-v/ini, kjer so dele: mino 7 * i ni. F. F. N BERITE » o SM *NI « NOVEMBER * ST. 11 poživitev kulturne V slogi je moč, pravi stari slo Venski pregovor. Tako se je zgodilo pri ureditvi male dvorane družbenih organizacij v Podgradu. V stavbi nekdanjega narodnega doma, stoji središču vasi, je bila velika soba vsa razdeljena, tako da je bilo človeka prav strah pogledati vanjo. daj bomo lahko razvili kulturno prosvetno dejavnost, saj imamo nekaj ljudi, ki bi pri tem lahko sadelovali. Nekaj pa leži vsem podgrajča- družnice Iplasa bo služil za raz- nom na srcu. Ze več kakor leto vedrilo v zimskih večerih, marši- dni spi naša godba na pihala. kateremu občanu. Začetek je dober, temelji so tudi zazidanni, zdaj pa naprej z delom! Godbeniki imajo dobro voljo, to¬ da osebe za vodstvo primerne godbe ne moremo najti. PodoBno je tudi s pevskim zborom. Želeli Na pobudo krajevnega vodstva nita iz II. Bistrice, ki nam je z SZDL Podgrad in s pičlimi fi- velikim razumevanjem podaril Zbranim zastopnikom vseh or- bi pomoči iz Ilirske Bistrice, kjer ganizacij se je na sestanku 24. 9. uspešno deluje Kulturni center, 1963 zahvalil za pomoč pri delu ki ima prav to nalogo, da pospe¬ šuje kulturno prosvetno dejav¬ nost v občini. tov. Božič Rudi, predsednik kra¬ jevnega odbora SZDL. Končno imamo svoj kotičk. Se- Jože Mavrič je dal odbor 1,30 m 3 - lesonitnih plošč, s kate- rimi smo prekrili pod. S poznejšimi finančnimi sred¬ stvi, ki nam jih je dodelil Svet za kulturo, pa smo nabavili 50 nančnimi sredstvi, ki jih na razpolago občinski SZDL, se je začelo z delom; na pomoč so pristopile še ostale or¬ ganizacije, kakor društvo Parti¬ zan, Gasilsko društvo, mladina pa stolov in z njimi opremili pro- je bila še posebno prizadevna pri štor. Kupili smo tudi zavese, tako urejevanju prostora saj bo imela da bo prostor res prijeten. V v dvorani lepo priložnost za delo njem bomo imeli lahko sestanke in kulturno zabavo. Hvaležni pa in kulturne prireditve. Televizij - smo tudi kolektivu tovarne Leso- ski aparat, last sindikalne po- Mesec november mesec boja proti alkoholiz mu Ali bo vas Zajelšje dobila javno razsvetljavo? Pred kratkim smo obiskali tu- pokramljali s prebivalci vasi, ki di vas Zajelšje, kjer smo malo so nam nanizali številne vaške probleme, s katerimi se srečava¬ jo že vrsto let. Pripovedovali so nam, da so že na številnih vaških sestankih razpravljali o nujnosti ureditve javne razsvetljave na va¬ si. Predstavniki občinske skupšči¬ ne in drugih političnih organiza¬ cij, ki so se teh razprav tudi udeležili, so obljubili, da bo tudi vas Zajelšje v kaj kratkem času dobila javno razsvetljavo, toda od vsega tega še do danes ni ničesar. Zato se upravičeno spra¬ šujejo, ali bodo dobili to, kar jim je bilo obljubljeno in kar jim je tudi potrebno. Aktivisti, ki ob¬ iskujejo to znano partizansko va¬ sico bodo o tem verjetno vedeli kaj več povedati. Nič manj po¬ trebna ni napeljava trifaznega električnega toka, ki bi vasi ne¬ dvomno koristil, saj je tu veliko pomanjkanje delovne sile in bi si z napeljavo trifaznega električ¬ nega toka marsikdo nabavil po¬ treben električni motor, ki bi mu olajšal delo. Povedali so nam tu¬ di, da so v vasi nabavili že tri v!v//%v # ?W?. , .yA*o.v • .\v.vXv.\v.v mm* Prav gotovo je alkoholi¬ zem še vedno družbeni pro¬ blem, ki ga je treba pro¬ učevati in ukrepati vse po¬ trebno, da bi zmanjšali in odpravili njegove škodljive posledice bodisi v zdravst¬ venem ali v socialnem po¬ gledu. Svoj delež pri izpol¬ njevanju programa mora¬ jo prispevati vse družbeno politične organizacije in vsa javnost in ne moremo prepustiti celotno breme boja proti temu družbene¬ mu zlu le organizaciji RK. Ni dovolj, da samo regi¬ striramo kronične pivce in omejimo svoje delovanje na njih zdravljenje in njih osebne probleme. Bolj važ¬ no je, da analiziramo vzro¬ ke, ki so dovedli do takega stanja in skušamo tam za¬ staviti svoje sile. Odprav¬ ljanje vzrokov, ki so doved¬ li do alkoholizma ter vzgoj¬ no vplivanje na osebe, ki so zapadle tej škodljivi razva¬ di ter delo z ljudmi, ki ži¬ vijo v neposrednem stiku z alkoholiki — vse to so važne družbene naloge. To¬ da boj proti alkoholizmu mora biti še širši. Izredno pomembno je zdravstveno prosvetljevanje mladine in odraslih, propagiranje na¬ čel mentalne higiene ter pospeševan je vseh tistih de¬ javnosti, ki pomagajo raz¬ vijati v mladem človeku pozitivne navade in lastno¬ sti. Pri tem mislimo pred¬ vsem na telesno vzgojo in šport, taborništvo, kultur- no-prosvetno delo, planinst¬ vo itd. J. š. Tehnična vzgoja si uspešno utira pot v naše šole. Slika kaže del razstavljenih predmetov v osnovni šoli Knežak ob koncu šol. leta 1962/63. V letošnjem letu imajo pionirji te šole še lepše in obšir¬ nejše načrte Strašna n’esreča, ki je prizadela Skopje in njene grozotne posle- »Ves svet je poslal pomoč. Ka- > je ne bomo nudili mi, ki Ži¬ di ce so odjeknile tudi v srcih vimo v skupni domovini? naših pionirjev. Čeprav nimajo svojih zasluž¬ kov, so sklenili pomagati skop¬ skim pionirjem. Povsod je v te- učenec naj bo vzgled naše generacije S. Govorili so Hkrati še o izdelavi električne motorje, ki pa za zdaj ku akcija Pomladkarjev RK pri skupnega programa razvoja tu- stojijo še neizkoriščeni in čakajo zbiranju učil za skopske otroke. rizma ilirskobistriškega področja. Učenec IV. razreda osnovne Sklenili so, da bodo izdelali sikup- šole na Premu, MILCE ŠPILAR, ni program do prve polovice me- se je Še posebno izkazal. Iz hra- seča 'novembra in ga dali v jav¬ na čas, ko jih bodo lahko stavili v pogon. Veliko so nam povedali še iz časa NOB in o številnih žrtvah, nilnika je vzel 10.000 din in jih no razpravo, ki naj bi ga z mo¬ ki jih je imela vas. Zato menijo, dal za posojilo za obnovo Skopja. rebitnimi predlogi še dopolnilo. da naj bi tudi vas Zajelšje do- Vprašali smo učenca, kaj ga Turizem postaja ena od zelo važnih gospodarskih panog naše bila spomenik vsem tistim, ki so je napotilo k temu. žrtvovali svoja življenja v času Samozavestno in odločno je od- občine in mogoče ne bi bilo od- NOB. govoril: Ustanovili sekcijo turističnega društva Na nedeljskem sestanku v Pod- tako tuji kot domači turisti. Da gradu, ki je bil sklican na pred- bi se za prihodnjo turistično se- več ustanoviti take sekcije tudi v ostalih večjih centrih naše občine, kot na primer v Jelšanah, na Premu in Knežaku, centralnemu turističnemu društvu v Ilirski Bi¬ strici pa dodeliti večja denarna sredstva za delo in propagando. log občinskega turističnega dru- 10 bolj pripravili, so sklenili, Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat štva Ilirska Bistrica, so ustano- da bodo v Podgradu povečali se- mesečno. Izdaja ga občinski od¬ vili sekcijo turističnega društva. dan je zmogljivosti prenočišč, bor SZDL Ilirska Bistrica — ure- Zbraniim na ustanovnem sestan- zlasti pa bodo poskrbeli za ure- juje uredniški odbor. Glavni in ku sekcije je spregovoril nekaj ditev Podgrada in okolice in iz- odgovom urednik Jože Keuc, čla- besed o pomenu in delu turistič- dali turistične razglednice Pod- ni uredništva: Franc Munih, To¬ ne sekcije v Podgradu tajnik ilir- grada, ki jih bo založila restav- ne Gustinčič, Lado Škrlj, Iv. Šu- skobistriškega turističnega dru- racija »Pri Acotu«. štva, tov. Marijan Lakota. Ko je Prisotni na ustanovnem sestan- štar, Lavrenčič Mirka, Milko Primc in Danilo Gerk. Tehnični govoril o doseženih uspehih le- ku so še izvolili 3-članski uprav- urednik: Janko Novak. Tisk: Ti- tošnje turistične sezone, je dejal, ni odbor, ki bo vodil turistično skama CZP »Kočevski tisk*« da je bila le-ta ena od naj uspeš- sekcijo v Podgradu, imel pa bo Kočevje. Letna naročnina 240 di- v zadnjih letih, navzlic enake pravice in dolžnosti kot narjev. Tekoči račun pri NB v vsem pomanjkljivostim, ki so jih centralno turistično dsruštvo v Ilir. Bistrici številka 602-12-3-101. nedvomno dokaj močno občutili Ilirski Bistrici, Rokopisov in risb nte vračamo. NOVEMBER ^ ŠT. 11 Na željo gasilcev Prema in v materialu nad 200.000 din. delovna. Zaželel ji je veliko uspe- sodelovanj u z vaščani, predvsem Prcmčani izrazili željo, da bi v zimskem času imeli več vaj in se usposobili za izvrševanje svoje dolžnosti.’ Želja njih je tudi ta, da bi se kulturno vzgajali, ' pred- Dne 19. 10. 1963 je desetina hov pri delu in se posebno zahva- vsem pa bi radi pridobili televi- pa z mladino, si je gasilska dese- slavnostno proglasila dolgo pri- lil gasilcu tov. Kirnu za trud, ki zijski aparat, ki bi ga namestili dna ob podpori Gasilskega dru- čakovan kotiček za svojega. Tej ga je le-ta imel pri urejanju ko- v dvorani gradu, v kateri je pro- štva iz Ilirske Bistrice lepo ure- skromni, toda nad vse lepi slav¬ ci il a svoj kotiček in orodjarno, v nos ti so poleg gasilske desetine kateri /hranijo gasilsko orodje. Desetina' je lepo opremljena s prisostvovali tudi drugi vaščani, predvsem pa mladinci. Slovesno- potrebnimi oblekami, motorko, s ti so se udeležili tudi predstav- cevmi in drugim potrebnim orod- nniki občinske gasilske zveze in jem, ter tako usposobljena, da gasilskega društva iz II. Bistrice. tička. Tov. Kirnu je bila pode¬ ljena skromna nagrada za nje¬ govo dieto. štora za vse gledalce. Pobude, ki so jih na tej slavnosti podali, so hvale vredne, zato želimo, da bi Med tovariškim razgovorom so se čimprej uresničile. T. G. lahko nastopi, če bo potrebno na Premu in- v drugih vaseh. Tov. Slavoj Kregar, znani dol¬ goletni požrtvovalni gasilec, je v Gasilsko društvo Ilirska Bistri- imenu GD nagovoril navzoče in ca je tej desetini, ki je sestavni poudaril, da je desetina gasilcev del društva, prispevalo v raznem s Prema zares požrtvovalna in Objavljamo seznam novih naročnikov za november 63 Pecman Anton, 2425 Lebel St. Jelšane; Tomšič Karlo, Dolenje 5, Sudburgh Ont Canada; Jakob Jelšane Saftič Borka, Dolenje 23, Dodič 291 1/2 Bessie St. Sudburgh pošta Jelšane; Kinkela Amalija, Ont Canada; »GRADNJE« Po- Jelšane 23, Jelšane; Brozina Groz- stojna Gradbišče Ilirska Bistrica; dana, Jelšanen Jelšane: Frol SUSAKU j • v • » tako ti V i* • • imenujemo. Te prijazne niti ne opaziš m Klemenc Koviiljka, Medvode 114, Medvode; Baša Drago, V. P. 7^- 6975/67 Beograd; Brnetič Nada, »Razširili bomo del poti za tri Jasen 33, II. Bistrica; Zidar Alojz, metre, da bo rajši prihajal avto- Letoviška 2, Koper; Antonia bus v vas, saj do sedaj ni imel Škerlj 3601 So. Ciierokee st. Eh- zdi ki gre prvič tu mimo, niti kje obračati in je moral vo- gluvood Colorado USA; Stanly samot- žiti precej naprej, da je lahko Škrlj 869 East 207 th Street Cle- Jelka, Jelšane 13, Jelšane; Brozi- na Valter, Jelšane 17, Jelšane; Žuštovič Nives, Jelšane 50, Jel¬ šane; Štunf Anica, Jelšane 28, Jelšane; Mužica Ljubo, Jelšane 70, Jelšane; Komen Joža, Jelšane 71, Jelšane; Udovič Joško, Jelša¬ ne 47. Jelšane: Frol Danilo. Jal¬ nih kmetij ob cesti, šele ko pri prvem križišču zaviješ v vas, se kot na dlani pokažejo hiša za hi¬ šo, vmes pa vrtovi, katerih listie obrnil.« mi je prijazno razlagal živahen možakar. veland 19 Ohio USA; Jeny Za- šane 33, Jelšane; Udovič Alber krajsek 30124 Thomas St. Uillo- Jelšane 47, Jelšane; Cekada Ma- Dan za dnem se tu na križišču wich Ohio USA; Neža Mauzer, Jelšane jesenske barve Jelšane; Ujčič Jelšane; Grl j listje zbirajo delavci Sušačani, da bi Breg 22, Ljubljana; Pavšek Kon- Lenka, Jelšane 39, čimprej opravili svojo nalogo in rad, Cankarjeva 11, Ilirska Bi- Robert, Jelšane 76, Jelšane; Sto- In ravno tu, kjer se cesta od- si uredili avtobusno postajališče. strica; Cekada Franc, V. P. 8576- p , ar Ciril, Jelšane 2, Jelšane; Frol zbrali Nasmejani hodijo na delo in z 14 D Mostar; Joseph Brane 12330 Boris Jelšane 40, Jelšane; Štunf , so se že večkrat idinci in resni možje s krampi dela, saj vedo, da bo potem nji- Reindeer Avesnue Garfield Hts. Dragec, Jelšane 15, Jelšane; Udo- lopatami. Ko sem jih nekaj hova vasica še bolj prijazna. In 25 Ohio USA; Matt Nemec 885 E. v ič Franko, Jelšane 14, Jelšane am M « ^ a -- . . . * A a 7 7 opazoval, kako ne samo to! Otroci, ki se vozijo 236 th St. Cleveland 23 Ohio; Kranjc Boža, Jelšane 10, Jelšane vihteli krampe, prenaša- v Jelšane in delavci, ki jih je Matko Alojzija, Rijeka, ul. Božo Brožič Martina, Jelšane kamenje in zidali nasip 54, Jel- vsak dan več, bodo počakali av- Vidas 217/1; Novak Stanko, V. P. šane; Surina Silva, Novokračine Jelšane: Hrabar Radiča, No- meni zagorel in nasmejan tobus kar v domači vasi, ne da 8440/15, Vranje, Srbija; Cekada mi bi jim bilo treba hoditi v 2 km Ana, Dolenje 16, pošta Jelšane; vokračine 1 Jelšane; Kalčič Zor vati kaj jih je zvabilo v takem oddaljene Novokračine. To pa je Smaila Mirka, Dolenje 35, Jelša- ka, Novokračine številu na skupno delovišče. »Nedelja je in imamo več časa, med tednom delamo bolj malo, ker ljudje delajo v raznih izme¬ nah,« mi je pojasnjeval organiza¬ tor dela Tone Šlosar. že nekaj! ne; Stopar Lenka, Dolenje 20. 59, Jelšane; Is- Savina. Novokračine 36. Jel- Z enotno akcijo in dobro orga- jelšane; Valenčič Radenka, Dole- šane; Maljevac Ivan, Novokra mzacijo jim bo vse uspelo. Ali niso vredni posnemanja? Stane štemberger nje 60, Jelšane; Kaluža Jožica, čine Jelšane: Rutar Stanko Dolenje 49; Valenčič Marta, Do- Novokračine Jelšane: V alen len je 55, Jelšane; Kaluža Emica, čič Vida, Nova vas Jelšane Dolenje 62, Jelšane; Hrvatin Maj- Marinac Marija, Novokračine 33, da, Dolenje 12, Jelšane; Klarič Jelšane; Maljevac Anica, Novo- Menda ni številke Snežnika, v liteta povsem zadovolj kateri ne bi obravnavali naš tu¬ ne bi domačinu, pa Nada, Dolenje 46, Jelšane; Iskra kračine 5, Danilo', Dolenje 54, Jelšane; Ce- Faboi 3, kada Esti, Dolenje 2, Jelšane; Ivan, Novokračine Cekada Drago, Dolenje 57, Jelša- Rutar Ivan, Novokračine Jelšane; Kalčič Vera, J elšane; štembergar Jelšane; 4. Jel- rizem in gostinstvo, navadno z bodo o tem prepričale že štiri bolj kritičnim pogledom. No, da polne knjige vpisov za goste, pre- ne; Brožič Anka, Dolenje 28, Jel- šane; Slosar Stanko, Novokračine šane; Iskra Sonja, Dolenje 40, Jelšane; Šuštar Marija, Novo- Jelšane; Klarič Milan, Dolenje 44, kračine Jelšane; Štemberger Jelšane; Saftič Toni, Dolenje 19, Jožica, Novokračinne 7, Jelšane vlitih izjav o prijaznosti gostilni- najboljše zagotovilo za ohranitev čar j a in ostalega osebja in o nad miru na svetu! vse dobri postrežbi. Nešteti kon¬ čujejo svoj vpis s pripombo: Na svidenje! Med številnimi vpisi Mislimo, da so take in številne druge sodbe koristne za naš tu¬ rizem in gostinstvo; vse to pa nam je posebno ostal v spominu smo napisali tudi zato, ker bi se vpis nekega gosta iz Nemčije, ki morda marsikateri gostinski obrat pravi takole: ob tem primeru labko naučil česa Gostoljubnost med ljudmi je dobrega in koristnega. *v.\ .v.v. .‘.v/ A • \v.v.v.v.v.\> .v •••••••• • » • • • • Motiv iz Podgrada težno tujcev, ki se vsi kakor po dogovoru strinjajo v pohvalni sodbi o tem lokalu. Iz vseh ve¬ trov so bili gostje, ki so se vpi¬ sovali: Nemci, Italijani, Avstrijci, gostje iz ostalih naših republik; zasledili smo celo Indijca! Pro¬ stor nam ne dopušča, da bi na¬ lijem solidna, izbira bogata, kva- vedli mnogih več ali manj duho- ne bo ta številka izjema, ne bo¬ mo opustili te tradicije in bomo to pot povedali nekaj o gostin¬ stvu v Podgradu, pravzaprav o znani restavraciji »Pri Acotu«. Prav gotovo bo marsikateri ob¬ čan, ki je obiskal ta lokal, pri¬ trdil mnenju, da je postrežba v Vpisne knjige gostov v restavraciji »Pri Acotu« v Podgradu NOVEMBER + ST. 11 ing. Jože 2nidarsit KOLOBARJENJE Podnebje Savinjski dolini), v katerem je njeno pridelovanje še gospodar, sko, v katerem je to pridelovanje nedonosno in končno rajon, v katerem neka rastlina sploh ne V dveh, treh nadaljevanjih uspeva vam bomo v naši kmetijski ru¬ briki skušali povedati nekaj o- snovnih in najvažnejših stvari o kolobarju in kolobarjenju. Človek je, skoro odkar obstoja, odbiral med številnimi rastlinami tiste, ki so mu najbolj ustrezale in jih sčasoma vzgojil v nove zvrsti, sorte in tipe, ki jih danes imenujemo kulturne rast¬ line. Med temi so take, ki jih pridelujemo samo na njivah in tem pravimo poljščine. Pravilna odločitev, kaj in kako bomo pri¬ delovali na svojih njivskih povr¬ šinah (pri izbiri pride v Sloveniji v poštev samo okoli 20 glavnih poljščin), je odvisno od poznava- Svetloba v Sloveniji glede tega j dela bistvenih razlik med eno in drugo pokrajino v dobi od aprila do 30. toploti nja nebnih, talnih in gospo¬ darskih razmer v določenem kra¬ ju in od zahtev posamezne rast¬ line, odnosno njene primernosti za pridelovanje v tem okolišu, Zgoraj naštete faktorje: podneb¬ je, tla in rastlino (vrsto, sorto) dolgoletnih podatkih Idrska Bi oktobra severna Slovenija le za kakih 30 ur manj svetlobe kot južna Slovenija, kar ne vpliva bistveno na pridelek neke polj¬ ščine, temveč lahko le zavleče cvetenje in zorenje. Večje so razlike pri Bližina morja, visokih Alp in Panonske nižine ter velika razgi¬ banost našega ozemlja povzro¬ čajo, da so toplotne razlike na sorazmerno majhnem področju Slovenije zelo velike in ostro omejujejo posamezne rajone. Ce vzamemo za začetek rasti tiste dneve, ko se srednja dnevna tem¬ peratura več dni zaporedoma dvigne nad 5° C, za konec pa sti čas, ko ta temperatura spet pade pod 5° C, vidimo, da ima po imenujemo eno besedo skupaj biološko tehnične faktorje in te si danes oglejmo malo podrobneje. Podnebje postavlja s svojimi sestavnimi deli: svetlobo, toploto in vlago meje vsaki poljščini in strica 244 takih dni, skupna vso¬ ta temperatur v tem času pa do¬ seže število 3374. Pri nas preteče povprečno 141 od zadnje pomla¬ danske do prve jesenske slane. Zanimiva je primerjava tempe- odreja, v katerem okolišu neka ratur in padavin v Ilirski Bistrici rastlina najbolje uspeva (hmelj v nekaterimi drugimi kraii Ti podatki nam že povedo ne- petkrat. Važne pa so tudi skraj- kaj, na pr., da dosežemo pri nas no nizke in visoke temperature, v najboljšem primeru 4 košnje ker prve omejujejo pridelavo ozi- lucerne (za vsak odkos računamo, min, druge pa j arin. Za naše da potrebuje lucerna 900° C), da področje, naše poljščine (posebno pa jo v Koprščini zlahka kosijo pa za sadje), so še najvažnejše .* • • • • • . • '•V .7 Pogled na plantažni nasad jablan v Smrjah. Nasad uspeva zelo dobro. Letošnjo jesen so posamezne jablane že rodile Foto: J. Keuc Pogled na notranjost lepo urejene trgovine »Zarja« v Ilir. Bistrici Foto: J. Keuc pozne pomladanske in zgodnje jesenske slane, ki omejujejo do¬ zorevanje in pridelek nekaterih poljščin (koruza, fižol), na neka¬ tere izmed njih pa ne vplivajo tako neugodno. V pogledu padavin je Slovenija prav tako raznolika: na skraj¬ nem severozahodu (Prekmurje) j ib pade samo 774 mm letno, nad Bovcem pa do 2557 mm. V našem okolišu imamo padavin dovolj, pogostoma pa se zgodi, da so precej neenakomerno razdeljene preko leta jih je spomladi in jeseni preveč, da dež takrat stlači sveže preorano zemljo, jo izpira in odnaša skupaj z gnojili, gnojem in semenom, da pa v po let ju kljub temu pogostoma tr¬ pimo sušo. Indeks T, ki je v gor¬ nji razpredelnici zapisan na kon¬ cu, nam pove, kakšna je nevar¬ nost suše v določenem kraju, za¬ to mu pravimo tudi indeks suše. Cim manjša je njegova vrednost, tem pogosteje prihaja v nekem okolišu do suše (Koper 34,3), čim večji je, tem manj je verjetnosti, da bo v nekem kraju suša priza¬ dejala škodo (Ljubljana 61,6). Letne temperature in padavine so pri nas najbolj primerne pozno cvetoče zimske sorte ja¬ bolk in sliv, za pridelovanje krompirja in krme na travnikih, daleč najugodnejše pa za izkori¬ ščanje zemlje s pašo. Značilno za naše območje Brkinov in Ilirske Bistrice (porečje Reke) je še me¬ njavanje nadmorskega in celin¬ skega vpliva, zato se doba rasti zelo menja od leta do leta (od 215 do 250 dni), ravno tako indeks suše (od 45 do 55). Drugi važni činitelj za izbiro vrste in sorte rastline so tla, ker je od kakovosti tal odvisno, ko¬ liko rudninskih snovi, vode in zraka bo dobila poljščina v dobi rasti. Razumljivo je, da lahko ne¬ zahtevne vrste in sorte sejemo tudi na najboljši zemlji, kar pa ni gospodarsko; zahtevne sorte pa na slabi zemlji sejemo le v izjemnih primerih, če to zahteva kolobar. Najohičajneje sejemo na sla,bi, izčrpani zemlji poljščine, ki naj zemljo izboljšajo in jih zato podorjemo. Raznolikost tal je pri nas tako velika, da moramo po¬ gostokrat pridelovati neko polj¬ ščino tudi tam, kjer se ne obnese najbolje, ker so tla ali pretežka ali prelahka, prevlažna ali pre¬ suha zemlja. Godna tla od ne¬ godnih ni težko ločiti in vsak gospodar dobro pozna svoje slabe in dobre njive ter v skladu s tem tudi prideluje na njih. Težje pa je ugotoviti, koliko hranil naj damo neki zemlji, da bo pridelek na njej uspel. Gospodarska upo¬ raba gnojil namreč tako dolgo ne bo mogoča, dokler ne bomo ve¬ deli, koliko hranilnih snovi je že v tleh, torej dokler ne bomo po- preje izvršili kemično analizo te zemlje. (Se nadaljuje) Vsakoletne poplave na obratu »Elektrozaga« Iz leta v leto se v jesenskih in spomladanskih meječih pojav¬ ljajo na obratu Elekcrožaga po¬ plave, ki povzročajo precejšnjo gospodarsko škodo, če bi se stru¬ ga vode čistila, urejevala ali pa bregovi primerno zavarovali, bi voda ob takih nalivih ne presto¬ pila struge in ne bi zalila celotni obrat. V noči med 3. in 4. oktobrom je bil obrat v celoti poplavljen, saj je nivo vode dosegel 3C do 40 cm. Podjetje »TOPOL« je s t 'm utrpelo škodo na rezanem lesu, strojih, strojnih napravah, poleg tega pa predstavlja gospodarsko škodo tudi zastoj pri delu. Komisija je ocenila na 2 mili¬ jona dinarjev škode. Naše pod¬ jetje plačuje Vodni skupnosti približno enako vsoto letnega pri¬ spevka, t. j. okrog 2 milijona let¬ no. Menimo, da imamo vso pra¬ vico zahtevati, da se enkrat za vselej uredijo vodne razmere na tem področju. Kljub večkratnim prošnjam pa do danes pristojni organi niso storili ničesar za ure¬ ditev tega vprašanja. C. K. NOVEMBER + ST. 11 GOSPODINJSKI NASVETI • GOSPODINJSKI NASVETI • GOSPODINJSKI NASVETI GOSPODINJSKI NASVETI Zorka Polak Nekaj primerov uporabe mesnih konserv peteršilja, 3 dkg prekajene slani- OMLETE Z MESNO SEKANICO ne. Meso, narezano na V 2 cm de¬ bele rezine opečemo na obeh V\ 1 mleka, 15 dkg ostre moke, straneh s tankimi rezinami sla- 2 jajci, ščep soli, 1 žlička sesek- nine ter ga potresemo s poprom ljanega zelenega peteršilja, ma- in peteršiljem. Tako pripravljeno ščobo za pečenje, 1 konserva meso polagamo na dušen riž. Po- mesne sekanice za 200 g in malo nudimo ga s solato. maščobe. 1/8 1 mleka in oba rumenjaka ZREZKI S SIROM IN JAJCEM dobro in moko dodamo sol gladko razmešamo. OHROVTOVE KLOBASICE 1 glava čebula, zelen peteršilj, 2 žlici olja, 1 žlica pa- po loži mo v drugo posodo. V pre¬ ostali maščobi prepražimo sesek¬ ljano čebulo, na rezance zrezano zeleno papriko in pokrito duši- radižnikove mezge, 1 konserva mo. Proti koncu dušenja dodamo sesekljanega mesa, 4 rezine sla- še olupljen, zrezan paradižnik, nine, 1 žlica paradižnikove me- strt česen in opečeno meso in še časa dušimo. Gotovo jed Ohrovt razdelimo na liste, jih preteresemo s sesekljanim zele- polijemo z vrelo slano vodo in nim peteršiljem. Pločevinka kon serviranega se- Ko je popolnoma gladko, prime- se ki jan ega ali zmletega mesa, šamo še ostalo mleko in pustimo malo gorčice, 1 žlička seseklja- približno 15 minut, da se moka nega peteršilja, 1 žlička olja ali napne. Medtem pripravimo kon- surovega masla, 4 tanke rezine servo. Meso zrežemo na manjše kose, jih v malo pomaščeni kozi- pustimo pokrite 10 minut. Nato vsakemu listu glavno žilo malo potolčemo, da se zmehča. Nadev : Ostanke ohrovta na pol skuhamo, seseklajmo, jih s se¬ sekljano čebulo in zelenim peter¬ šiljem prepražimo v olju in do¬ damo še paradižnikovo mezgo. Meso iz konserve zrežemo na prst široke proge. Vsak list ohrovta namažemo s pripravlje¬ nim nadevom, položimo nanj ko¬ šček mesa in ga zavijemo. Klo¬ basice položimo tesno v kozice, jih pokrijemo z rezinami preka¬ jene slanine in spečemo v pečici. Pečene klobasice položimo na to¬ pel krožnik, v sok pa pridamo paradižnikovo mezgo, zalijemo malo z vodo in ko zavre ga pri¬ lijemo h klobasicam. KONSERVIRANO SESEKLJANO MESO Z ZELENO PAPRIKO 1 konserva sesekljanega mesa 2 žlici olia. čebula zelene PEČENKA S TESTENINAMI 30 dkg testenin, sol, V 2 čebule, 1 žlička sesekljanega peteršilja, 1 do 2 papriki, 1 žlička surovega masla ali olja, 1 konservo sesek¬ ljane svinenine, 2 dl mleka, 1 do 2 jajci, sol, poper, 2 do 3 žlice naribanega sira, 3 dkg slanine, nekaj drobtin. Kuhane testenine dodobra od¬ cedimo. Sesekljano čebulo, peter¬ šilj in očiščene, drobno zrezane paprike prepražimo na surovem maslu in dodamo še razdrobljeno k on servirano meso in testenine. Mleko, jajca, sol, poper in sir žvrkljamo im polijemo čez zmes; vse skupaj dobro premešamo in damo v pomaščeno, dobro polo- ščeno in z drobtinami potreseno kozico. Po vrhu potresemo na kocke narezano slanino. Jed pe¬ čemo v pečici 40 do 50 minut. OPEČENE MESNE REZINE S SLANINO IN RIŽEM Pločevinka konserviranega se- sira, 4 jajca, malo maščobe. Za prst debelo rezino mesa tan- ci prepražimo in z vilicami zdro¬ ko namažemo z gorčico, potrese- bimo. Meso pustimo na toplem, mo s peteršiljem in jo opečemo Potem naredimo sneg iz obeh be- na obeh straneh. Na rezino ope- 1 jakov in ga rahlo zamešamo v čenega mesa položimo tanko re- omletno testo. Iz tega spečemo zino sira, nato pa jajce, pečeno bolj majhne omlete in jih nade- kot volovsko oko. varno z mesno sekanico. priike, 2 paradižnika, strok česna, zelen peteršilj. Meso iz konserve zrežemo na sekljanega ali zmletega mesa, rezine, jih opečemo v olju ter malo popra, 2 žlički sesekljanega Združenje šoferjev in avtomehanikov je pred kratkim nagradilo najboljše šoferje in avtomehanike. Na sliki nagrajenci Foto: Jože Keuc • • • • • • • • • • • • • ••• • • • • • • • • • • • Spomini iz narodnoosvobodilne borbe Milan Zidar-Stojan KOČEVSKI ZBOR L. 1943 (Nadaljevanje) imela brigada I njimi vali s streljanjem in se pomikali proti kamnolomu, kjer ‘je bila - prej naša artiljerija. Pri tem so poškodovali zvonik cerkve na narodnega Rdečega križa. Razla- lažnim formularjem Mednarod- griču, že v temi so dospeli do g ali so, da morajo takoj v Št. P e- nega Rdečega križa so bili le kamnoloma, od koder so se naši ter (Pivka) zaradi ureditve pr e- nemška izvidnica, ki je pregleda- že prej umaknili. Ko je štab bri- voza in prevzema ranjencev. Po la položaj v II. Bistrici ter moč gade opazil, da so dobili Nemci nalogu tov. Tomaža so dobili ku- naših zased ter dala nalog, da se pomoč ter da se valijo proti Ilir - rirja, ki se je odpeljal pred njimi mesto napade. Verjetno niso ra- ski Bistrici nemški tigri, je dal na motorju s prikolico proti To- čunali na naše topništvo in so polcu. čim so prešli zadnjo na- našo moč podcenjevali. Nemci so povelje za umik. Brigada se je najprej umaknila za grič Straž- mali šo zasedo, so kurirja ubili in hoteli na vsak način očistiti ce- co in nato proti Mašumu. izvora kmalu za tem je prišla iz Reke sto Postojna—Reka in tudi želez- nemška pehota na kamionih. Čim nico, zato so poklicali na pomoč mione. Postavili so zasede na so se prikazali iz Kosez na ovin- tanke, ki so proti večeru začeli glavni ku med sedanjo gostilno pri Dol- napadati iz nasprotne strani, to topove pa namestili v seda- ganu in reko Reko, so naši to- je od Topolca. S er cer jeva briga- njem kamnolomu ? co ter iih usmerili ki e. Razpoloženje praznično in vs Namesto janskih vojakov nase povi začeli streljati nanje in jim da je poslala v to smer en oklop- zažgali ter uničili nekaj vozil. Ko ni avtomobil dobro oboroženih so Nemci videli, da naši topovi partizanov in mali tank. Cim so dobro streljajo in da prvi njiho- prišli izven II. Bistrice do ovinka vi kamioni gorijo, so usmerili pod vojašnicami, so začeli Nemci ostala vozila proti Zarečici. Naši iz svojih tigrov sikati z ognjeni- so šli do železniške proge ter tam mi zublji. Tank so takoj zažgali nam brigada mladih slovenskih zavzeli položaje. Nemci dobro fantov, ki je imela vozila oboroženi, so streljali od na okrašena s cvetjem. Vreme je sprotne strani. in blindirani voz tudi skoraj isto¬ časno. Ob eksploziji tega vozila so letele jeklene plošče daleč na bilo krasno, kakršno mora biti le v toplih jesenskih dnevih. Nihče se ni niti od daleč mislil, da bo ob sončnem zahodu začela kositi smrt. Med sestankom je pripeljala patrola nemški avtomobil z šti¬ rimi Nemci. Zahtevali so sprem¬ stvo do zadnjih naših zased ter Medtem ko so tov. Tomaž, Ma- okoli. Zoglenela sta oba parti- tija in Krištof dajali še navodila zanska tankista, ki sta bila v za svojim spremstvom poskakali njem. V oklopnem avtomobilu so na avtomobile in odšli v sprem- zogleneli trije partizani, več par- stvu nekaterih članov Okrožja tizanov pa so Nemci postrelili, preko Zabič — Gol jakov na M a- ko so ti poskakali na levi in des- Istega dne je bilo v II. Bistrici nad dvesto internirancev, ki so se vračali iz italijanskih taborišč, predvsem iz taborišč Gondarja. V glavnem so bili doma iz Jelenja in okolice. Bile so to ženske in za vojsko nesposobni moški, to je starci in mladoletniki. Njihove otroke so Italijani, ko so njih in¬ ternirali, poslali drugam, zato je razumljivo, da je matere skrbelo kje so njihovi otroci. Ustavili so se v II. Bistrici, kjer so dobili hrano in se nekoliko odpočili. Dva od njih so podrle nemške krogle na križišču pri Matetu, ko sta hotela prečkati cesto. Drugi dan je nemška glavnina odšla proti Reki, v II. Bistrici pa so pustili močno posadko, ki se šun. Takrat sva se z tov. Karde- ni strani iz avtomobila. Rešil se i e pozneje menjavali in ostala v Ijem zadnjič videla. je le eden, ki se je nemškim kro- Po njihovem odhodu se je bit- glam srečno izognil. II. Bistrici do konca vojne. Nemci so svoje mrtve odpeljali pokazali izpolnjen formolar Med- ka še bolj razbesnela. Nemci z Nemški tanki so nato nadalje- s seboj, Sercerjeva brigada pa dejavnostjo mladine v Ilirski Bistrici? Pobudo za ta članek mi je dala ditvami se zadovoljimo. Saj nis- zbrati mlade in v njih zbuditi velika delovna zmaga naše ml a- mo ne vem kako razvajeni. Ni voljo do društvenega dela. Toda dine ob dograditvi avtomobilske ceste bratstva in enotnosti. nam vseeno, 'ko starejši govorijo o nas, da smo pomel Okuženi. Ali Mladina se v celi naši domo- so oni kaj storili, da v nas pre¬ mi več ali manj ukvarja z raz nimi dejavnostmi v okviru statu ZM. Vedno lahko dnevnih častnikih zasledimo članke iz budijo stari borbeni duh, za ka¬ terega govorijo, da nam primanj¬ kuje? Dolgo časa se je razpravljalo drugih krajev naše republike, v o mladinskem domu, ki naj bi ga katerih so obravnavani problemi mladih, toda iz našega mesta ni glasu, kot da bi bilo pri nas vse v redu. Pred par leti je bil najbolj de¬ laven aktiv mladine v Trnovem. Toda kaj je bilo jedro njegove aktivnosti? Plesne prireditve, na katerih je prihajalo do izgredov in pijančevanja! Cilj pa je bil le eden zaslužek. Ali naj se tivnost naše mladosti odraža le v takšnih prireditvah? Ali res ni¬ smo sposobni česa boljšega? Že leto ali dve pa v javnem življenju v našem mestu sploh ne zasledimo dejavnost ZM. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, kaj je z njo! Mladega človeka zanima vse, kar se okrog njega dogaja. Želel bi spoznati vse, kar je novega. Ali res nismo sposobni, da ga vsaj v skromnih mejah zadovo¬ ljimo? Ni vse v predavateljih iz večjih kulturnih centrov. Ali pri nas ni ljudi, ki bi rade volje žr- dobili. Vse je ostalo po starem ir. se vedno nimamo strehe nad glavo. Sedaj pa, ko je stara o- snovna šola prazna, bi ta pro¬ blem lahko' rešili. Tam bi se lah¬ ko odvijala vsa dejavnost ZM. od idejno-politične pa tja do družab¬ ne in zabavne. Smatram, da ta¬ krat ne bi več govorili o »barbar¬ stvu« naše mladine, o tako zva- nih »hauslbalih«, kjer se nedora¬ sla dekleta in fantje vdajajo al¬ koholu, o trinajstletnih fantičih, ki se v parkih vdajajo hazard¬ nim igram in v pesti stiskajo pri¬ žgane cigarete, o neprijetnih sce¬ nah, katere prirejajo v lokalih mladoletniki pod vplivom alko¬ hola. Včasih smo laljko govorili o športnem življenju, katerega po¬ budnik je vedno mladina. Sedaj pa nam razen košarke ni ostalo nič drugega. Ali aktivi ZM niso še nikoli slišali o delavskih športnih prireditvah? Dajo se o- stvariiti z zelo skromnimi sred- pred nami je redna letna konfe¬ renca ZM. Snovi in materiala je dovolj. Morda pa se bo le nekdo predramil iz »zimskega spanja«, ki pa pri nas traja na žalost tudi v poletnem času, in dal nekaj pametnih predlogov. Mladinec-udarnik razum ali solidna postrežba? Na članek Solidna postrežba v tem času prišel na Upravo pod- rubriki Pisma bralcev v oktobr- jetja, a se je sicer že nekaj dni ski številki SNEŽNIKA bi hoteli nahajal na letnem dopustu. Po- pojasniti tole: slo vodja mu je pojasnil, da v tem Res je, da se je tov. Škrlj Jože skladišču štedilnikov ne prodaj a- omenjenega dne oglasil v pošlo- jo, da so štedilniki le v trgovini valnici METAL zaradi nakupa Metal. V kolikor pa si stranka ne štedilnika. Ker si ni mogel izbra- more izbrati nobenega v proda¬ ti nobenega od približno 20 šte- jalni, gre prodajalec trgovine raz- dilnikov, ki so bili v priročnem kazat še tiste štedilnike, ki so v skladišču trgovine, je tov. Škrlju Gubčevi ul. št. 5. Poslovodja je Jožetu rekel prodajalec Potepan, nato iz Uprave podjetja telefoni- da mu bomo šli razkazat še tiste ral v trgovino Metal naj pride štedilnike, ki so v grosističnem nekdo s ključi v skladišče štedil- skladišču našega podjetja, ko bo nikov. Ker je pač slučaj nanesel, imel prevoz. Skladišče se nahaja da je bila trgovina polna strank v Gubčevi ulici št. 5. in je prodajalec poslovalnice, Omenjena stranka je po tem stregel ravno dve stranki, ki ju razgovoru odšla iz poslovalnice, ni mogel takoj pustiti (priprava Kakor izjavlja tov. Škrlj Jože je lesonit plošče v komade in reza- slučajno dobil prevoz, ko se je nje stekla po meri), se je stvar vračal domov in se je s poltovor- zavlekla zopet za pol ure. Takoj nim avtomobilom pripeljal pred ko sta bili ti dve stranki postre- glavno skladišče prehrambenega ženi, se je odpravil z dvokolesom blaga našega podjetja, ki se na- v Gubčevo ulico št. 5. Da bi se haja v Vojkovem drevoredu šte- stvar še bolj zamotala, je pa rav- vilka 28. Tam se je zgodilo tole: no med tem časom, ko se je naš prodajalec že peljal po Gregorči- Po pol urnem čakanju na ne- čevi v Gubčevo ulico, tov. Škrlj urico ali dve za nas mla- s ^ vi > hkrati pa bi vnesle nekaj ži- pravem kraju, ne da bi predhod- Jože prihajal po Tomšičevi ulici de? Ali res ni nikjer prostorčka kjer bi se lahko pogovorili? Ne želimo visoko donečih govorov univerzitetnih profesorjev. Tudi s vosti v vsakdanje življenje. Mor¬ da pa tudi v naših tovarnah ob¬ stoja ZM le na papirju! no obvestil prodajalca posloval- v trgovino Metal tako, da sta se niče Metal, da se je vrnil s pre- zgrešila. Ko je naš prodajalec pri- voznim sredstvom, se je pričel šel v Gubčevo ulico in ni dobil Govorili bi lahko še o vrsti razburjati nad poslovodjem po- skromnimi predavatelji in prire- problemov in možnosti, kako slovalnice Metal, ki je slučajno v (Nadalj. na 10. str.) • ••• • ••• • • •• • • • • • ••• • • • • • • •• • ••• • • • • • • • • • • • • • ••• • • • • • ••• • • • • • • • • • 8 • t samo ranjene. Dne 16. septembra so domačini naložili na voz mrt¬ ve in zoglenele partizane in Ur¬ bančič Jože jih je odpeljal s konj¬ sko vprego na pokopališče, kjer so jih pokopali. Interniranci so odšli takoj drugega dne proti Klani in naprej v svoje kraje. Kardelj me je izpraševal, kako je bilo potem, ko so on in ostali odšli, koliko je bilo mrtvih in če je bilo kaj izdajstva med doma¬ čini. Povedal sem mu, da ni bilo izdajstva ter da se je ljudstvo dobro držalo. Pojasnil sem, kako je ljudstvo navdušeno, da se je rešilo italijanskega suženjstva in kako se naši fantje in možje, ki so prišli iz italijanskih zaporov in internacij, ter oni redki, ki so bili doma, sedaj prostovoljno javljajo k partizanom. Pretežna večina naših ljudi, ki bi bila za vojsko sposobna pa se nahaja v angleškem ujetništvu v spodnji Italiji in afriških deželah. Poučil me je, kako naj postopamo z Ita¬ lijani, ki so še ostali na našem ozemlju, kako naj pomagamo družinam partizanov in podobno. Dal mi je še naročila za člane Okrožnega odbora ter se nato po¬ slovil. Tretja seja Zbora odposlancev se je začela zvečer ob 9. uri. Tudi to je vodil Bogdan Osolnik. Ta je takoj v začetku dal besedo čla¬ nu JO Tonetu Fajfarju , ki je na kratko orisal dosedanji položaj slovenskega naroda in predlagal Zboru odposlancev naslednji predlog: Zaradi obrambe domo¬ vine pred zadnjim sovražnikom, nemškim fašizmom, sklene Zbor odposlancev slovenskega naroda: 1. Mobilizirajo se vse ljudske sile slovenskega naroda in vsa njegova gmotna sred¬ stva. 2. Izvršni odbor OF slovenske¬ ga naroda je pooblaščen iz¬ vršiti ta sklep v obsegu ob¬ stoječih potreb in njim od¬ govarjajoči način. 3. Ta sklep postane veljaven, ko ga sprejme Zbor odpo¬ slancev in dobi obvezno moč z objavo. Predlog je bil soglasno in nav¬ dušeno sprejet. Po odhodu Toneta Fajfarja z govorniškega odra je stopil na njegovo mesto član Izvršnega od¬ bora OF Zoran Polič ter imel daljši referat o graditvi nove na¬ rodne oblasti in vključitvi pre¬ bivalstva v NOB. Med drugim je omenil, da je plenum OF sloven¬ skega naroda pred dvemi leti po¬ stavil med temeljne točke osvo¬ bodilne borbe tudi sklep, da pre¬ vzame po osvoboditvi vso oblast OF kot celota. Danes, ko je osvo¬ bojena polovica slovenskega ozemlja, stojimo pred veliko na¬ logo, da to temeljno točko vstva- rimo. Podčrtal je, da mora OF postati oblast naroda, da smo prekinili s starim načinom poslo¬ vanja, ko je bila oblast v rokah peščice oblastnikov, ki niso nik¬ dar poznali potreb ljudstva, tem¬ več sa mosvoje ugodje in svoje pravice. V pretekli dobi je naj¬ manj odločal tisti, ki je z delom ustvarjal, vso pravico pa je imel tisti, ki je na račun tega dela živel. Oblast OF pa pomeni popolno prekinitev takega stanja. Naša oblast ne sme služiti samo po- edincem, temveč ogromni večini našega ljudstva. To upravo spre¬ jema danes slovenski narod v svoje roke. Zato pomeni oblast OF, da bo narod sam izbiral lju¬ di, ki jim bo poveril upravljanje svoje zemlje, da bo pa lahko te ljudi klical na odgovor, če svojih nalog ne bodo v redu izvrševali. Poleg civilne oblasti OF obsto¬ ja tudi vojaško upravna oblast . To so komande mest in važnej¬ ših okrajev, partizanske straže in Narodna zaščita. Naloge vojaške upravne oblasti so po ukazu Glavnega poveljstva omejene na izvrševanju poslov ki so v zvezi z javno varnostjo, mobilizacijo in preskrbo vojske. Vojaška in civilna oblast morata sodelovati in se medsebojno pod¬ pirati. Organizacija Narodne zaščite po vaseh je dolžnost terenskih odborov OF. Sestavljena mora biti iz zanesljivih ljudi, ki so iz kakršnega koli razloga oproščeni vojaške službe. Narodna zaščita je neposredni varnostni organ te¬ renskega odbora, nadzorovati mora potnike ter posebno skrb¬ no voditi boj proti peti koloni. Organizirati se mora v vsaki več¬ ji vasi, to se pravi na področju slehernega terenskega odbora. Nato se je dotaknil vprašanja šolstva, že skoraj dve leti so bi¬ le šole v Sloveniji neredno ob¬ iskane. V Slovenskem Primorju pa ni bilo že 25 let slovenskih šol. Zdaj se morajo šole zopet odpreti. Za začetek šolskega le¬ ta je določen 15. oktober. Odprli bomo tudi gimnazijo. Odbori OF naj zato takoj začnejo s pripra¬ vami. Mnogokje bo treba urediti šolska poslopja, mnogokje po¬ iskati novih prostorov, ker so bile šole požgane in razdejane. Tudi propagando naj se izvaja v vsaki vasi, prav tako tudi po¬ litično vzgojno delo. Skrbeti se mora, da pride naš list v roke vsake družine, vršiti se mora ust¬ na propaganda in širiti naša pe¬ sem. Dvigniti je treba narodno zavest in borbenost prebivalstva. (Se nadaljuje) io NOVEMBER ♦ ST. 11 PI&MA BRALCEV # PISMA BRALCEV • PISMA PISMA BRALCEV • P IS M A BRALCEV Nesporazum ali solidna postrežba? Zakaj v Jelšanah kruh Šele ob 12, uri ^ • __ 1 • . ^ ^ * • » ^ V • ... V zadnjem času se vse pogosteje pritožujemo nad neso¬ lidnimi in malomarnimi uslugami do potrošnika. Nekje so te boljše, nekje slabše, nekje so objektivni razlogi, drugod pa..; Vzemimo na primer dostavo kruha v Jelšane. Samo v ilustra¬ cijo, da ne bi kdo mislil, da je to samo naša kaprica. V ljubljan¬ skem Delu sem zasledil naslov »Zakaj kruh šele ob 8. uri?*« Mi¬ slim, da je s tem dovolj poveda¬ no. Mi smo ga dobivali pred ne¬ kaj meseci šele ob 9. uri, pa smo bili kljub temu zadovoljni. Toda sedaj prihajamo že v skrajnost. Še malo' bomo čakali, pa ga bomo dobivali za večerjo. Morda pod¬ jetje misli, da je dostava opoldne edina možnost, toda prepričani smo, da ni tako. Koliko krajev v Sloveniji je še bolj oddal jenih od centra, pa ven¬ dar ne dobivajo kruha tako po¬ zno. In kakšna je slika, ko pri- peijajo kruh opoldne? Naval, kot da je razprodaja letnega blaga ali pa kot da nekaj zastonj de¬ lijo. Enemu se bolj mudi kot drugemu in primernih zbadljivk na račun tako pozne dostave ni malo. Teh pritožb, ki ostanejo med stenami trgovine, ne čuje proizvajalec kruha ali pa se dosti ne meni zanje. Večja kritičnost potrošnikov in zahteve po solid¬ nej šil. i uslugah bi marsikaj spre¬ menile, toda mi smo doslej le molčal in po tihem kritizirali. Prepričan sem, da bo podjetje vzelo te besede kot dobronamer¬ no kritiko in kaj ukrenilo, da se stvari popravijo. Jelšanec (Nadalj. z 9. str.) tov. Škrlja Jožeta niti tov. L. T, niti poltovornjaka, je povprašal skladiščnika industrijskega bla¬ ga, tov. Kovačič Ivana, če je vi¬ del stranke, ki čakajo na štedil¬ nike. Ker je dobil negativen od¬ govor, je začel streči drugim strankam, ki so ga čakale pri glavnem skladišču, kjer je vskla- diščen tudi gradbeni material. Nakladal je za skladiščem mivko in strešno kritino. Verjetno bi do vsega tega ne prišlo, če bi se tov. Škrlj oglasil v poslovalnici, predno je šel v skladišče s prevoznim sredstvom. Če bi sedaj ta potek analizi¬ rali, bi težko presodili, kdo naj nosi levji delež krivde. Vsekakor pa prosim glede tistega dela kriv¬ de, ki pade na kolektiv trgovine METAL, razumevanja, ker to ni bilo namerno in bomo v bodoče pazili, da se ne bo več primerilo. Kot člani -socialistične družbe se čutimo užaljeni zaradi izrazov, s katerimi nas je tov. Škrlj ob¬ metaval v svoji razburjenosti, Uporabljal je izraze lopovi, ban¬ da in podobno. Ti izrazi so tuji naši družbeni ureditvi, ker jih je uporabljal okupator. Pripomnili bi še to, da tudi na¬ ša poslovalnica vsem tistim strankam, ki same nimajo pre¬ voznega sredstva, dostavlja več¬ je predmete kakor štedilnike, hla¬ dilnike, peči, pralne stroje in po¬ dobno, na dom, kakor tudi na že¬ lezniško in avtobusno postajo in to brezplačno. Uredimo tudi to¬ vorne liste in blago odpremimo po želji stranke. Za sedaj nam še ni mogoče dostavljati blaga na dom v okoliške vasi, ker poslo¬ valnica nima za to primernega prevoznega sredstva. Joško Verbič V I I i Pred kratkim se je v ilirskobi- izredno majhno investicijo, saj jetij ilirskobistriške komune in Striški komuni sestalo obč. društvo bi znašala po dosedanjih izraču- navajali številne probleme. Me¬ nih investicija en gram, dočim znaša inženirjev in tehnikov na svoj drugi sestanek ter obravnavalo izdelavo osnutka 7-letnega per¬ spektivnega načrta. Prvi tak se¬ stanek je društvo priredilo v to¬ varni Lesonit, kjer so člani po mlečni ogledu tovarne razpravljali o po- ton, s gojih in možnostih nadaljnjega odstotkov potreb v jugoslovan razvoja te tovarne v naslednjih skem merilu. Prav tako pa bi po jeli pomembne sklepe o nadalje¬ vanju take prakse z obiski pod¬ jetij in konkretne razprave v pod¬ jetju o vseh problemih, s kate¬ rimi se srečuje delovna organiza¬ cija. Sklenili so še, da bodo začeli temeljito proučevati prehod na 42-umi tednik, zlasti pa se bedo zavzeli za čimprejšnjo izdelavo statutov delovnih organizacij, dru- flolar za kilo- nijo, da jim bo tudi primanjko- §tvo samo pa bo prevzelo celotno v ZDA po 2 in valo delovne sile za znatnejše razpravo in delo za 7-letni per- kilogram pro- povečanje proizvodnje, ker je več- spektivni program občinske skup- izvedene kisline. Nadaljnje pove¬ čanje se predvideva tudi pri kislini, in sicer ha 1600 čimer je število delavcev zaposlenih v Reki in drugih krajih zaradi bolj¬ ših delovnih pogojev, kot pa bi jim jih nudila ilirskobistriška podjetja. Ob koncu razprave, ki Je tra- ščine in bo hkrati tudi organizi¬ ralo razprave s člani občinske skupščine, kjer naj bi strokovno utemeljevali svoje predloge 7-let¬ nega gospodarskega razvoja ko- 7 letih. V petek so tak sestanek z večali kislino na 1000 jala nad tri ure, so še člani spre- mune. ogledom objektov imeli v kmetij- ton letne proizvodnje. Mnogo sko industrijskem kombinatu, ki bilo problemov, ki jih jih je obrav¬ naval tehnični direktor kmetijsko industrijskega kombinata ing. Stane Škafar in ki izvirajo iz do- gospodarskih in drugih problemih. so se na primer dogajali primeri, se ga je udeležil tudi predsednik občinske skupščine tov. ing. Ivan Kukovec, ki je tudi član tega dru¬ štva in je razpravljal o številnih pri kos:lu NEZNOSNA NAVADA Prelagal je članom društva, da bi izdelali kompleksne študije da niso mogli majhne proizvedene količine organskih gospodarskih organizacij gostin- kislin; današnje stva in turizma, kjer naj bi bile noma nakazane perspektive in možno- tijsko sti nadaljnjega razvoja. Pokrovi- naročila, teljstvo nad tem delom je prevztel gansk sam in se obvezal, da bo tudi de- dano. lo strokovnih komisij sam vodil. ženirji kmetijsko industrijskega spremenjeno, saj ima kme industrijski kombinat tak; da ima proizvodnjo or kislin že vso vnaprej pro renutno se ukvarjajo in Po ogledu obratov vinske in citronske kisline sta zbranim in¬ ženirjem in tehnikom dala kratek pregled razvoja obrata tovarne organskih kislin pri kmetijsko in¬ dustrijskem kombinatu tehnični direktor ing. Stane Škafar in ing. Ivan Gombač, ki sta v razpravi nakazala možnost, da se ta obrat kmetijsko industrijskega kombi¬ nata poveča v 7-letnem razvoju od 3 do 5 krat. Tako so ugotovili, da je ta obrat organskih kislin proizvajal od leta 1955 do 400 kg vinske kisline, letos pa proizvaja že nad 140 ton. V perspektivnem planu predvidevajo povečanje proizvodnje vinske kisline od se- kombinata s proučevanjem mož¬ nosti, da bi povečali kapacitete v 7-letnnem razvojnem programu tega obrata na 3000 ton vinske kisline in so zaradi proučevanja zunanjega in domačega tržišča angažirali zvezne in republiške organe, ki se ukvarjajo s prouče¬ vanjem možnosti plasmana teh proizvodov. Pri tem povečanju pa že sedaj sodelujejo z nekaterimi sorodnimi podjetji, kot so na pri¬ mer podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo vin, da bi sklenili potrebne pogodbe za so¬ je pri dobivanju vinskega Moja žena ima neznosno na¬ vado: vsako jutro, ko še spim, mi vrže mačka na posteljo! Kaj pa je to hudega? Nič ne bi bilo, če ne bi jaz s psom spal... »To naj bo ledvična pečen¬ ka? ... Zdaj vidiim, da ne vidim in koj jutri grem k zdravniku po ŠE NA DOPUSTU! očala \« POLEMIKA Slikar kritiku: »Če še niste ni¬ česar ustvarili, ne morete kritizi¬ rati/« Mož in žena sta šla na morje, a vreme je bilo precej hladno. Prvo noč je ženo tako zeblo, da ni skoraj nič spala. Zjutraj je re¬ kla možu: Kritik slikarju: »Tudi nobenega jajca še nisem zlegel, a se po- V razpravi so sodelovali tudi znam na palačinke boli kot vse tatrata danjih 140 ton na 1800 ton letno drugi člani društva iz raznih pod- kure.*« »Veš, če me bo tudi nocoj zeblo, se bom prišla kar k pogret !*« Mož jo pogleda in pravi: »Jaz imam dopust!« 4 % NOVEMBER + ST. 11 T opel jesenski mir je razlit preko Brkinov. Hrastovi in buko¬ vi gozdiči gorijo v čudovitih bar- Prosvetni delavki - Gorenjki, ki sta se odločili za službovanje v naših Brkinih vah. Vrh zaobljemnih vzpetin se belijo brkinske vasice, pod njimi Pot nas je zanesla v eno izmed naj večjih vasi v Brki¬ nih. Če bi se sprehodili po vasi ob delavniku, bi le malokoga na¬ šli doma. Ljudje so na polju, mnogo vaščanov pa je zaposlenih v industriji in gradbeništvu. To¬ da danes je nedelja in po vasi je kar živo. Pred gostilno so možje in fantje balincali, saj je balinca- nje pravi ljudski šport v naših krajih. Dekleta so se sprehajala po vasi v zaupnih pogovorih, sta¬ rejši so posedali pred h ji sami v prelepem jesenskem soncu. Šol¬ sko poslopje se je belilo nad ce¬ sto. Popravljena okna so izbolj¬ šala prejšnjo zunanjo podobo šo¬ le, ki je bila že kaj žalostna. To¬ da treba bo še precej popravil, da bo poslopje dostojna hiša pro¬ svete na vasi. V letošnjem letu so se zame¬ njale kar štiri učne moči na šoli. To se pravi, razen ene — vse. Priznati je treba, da je mladim ljudem težko preživljati tedne za tedne v vasi. Do prvega promet¬ nega sredstva — avtobus — je 7 km! Ob začetku šolskega leta je bil položaj že kar kritičen. Kje dobiti štiri nove učne moči? No, pa se je tudi ta stvar uredila. Prišli sta dve letos diplomirani štipendistki iz učiteljišča, dve »No, Gorenjska in Brkini so precej vsaksebi. Kako sta se vži¬ veli v novo Okolje, med nove ljudi?-« sama poišče zabavo. Je pač tako, da seže večina po tem, kar je najbolj pristopno, to je pa — go¬ stilna. Osnovna šola na Pregarjah Foto: J. Keuc »Še kar. Dela je mnogo, do¬ poldne in popoldne pouk. Vsaka ima svoj nižji razred, poleg tega pa poučujeva še celo vrsto pred¬ metov na višji stopnji, kar nama Tovarišicam učiteljicam smo želeli kar največ uspeha pri šol¬ skem in izvenšolskem delu, nato pa smo se porazgovorili še z ne¬ katerimi vaščani. se sločijo njive, niže so pašniki mladi učiteljici pa sta prišli iz in gmajne, ki se končujejo v te- Gorenjske po lastni prošnji na mačnih grapah. Nad vso pokra- Bregarje. Ti dve smo našli doma. • ••• • • • • • • •••••••••*•• ■••••# • • •...•••••••••• • • • • ••••••••* • > • •••• • •...... • • • .... .«•••• • • • •... •. i • •. • ••••••• •••••••••••• • • • • • •• • ••• • • • • • •• •••••••«••••• •••••••• • • • • • •••••••• ••••••••••••••••• ’ . .................. >......• • ••......... ••••••••••••••••••••••••••.• . . • • • . .V. • • . # • . . • . . • • • . • • • ••••••* •••••* • • • . . . » • • • • . . * . • • • ....... •••••••••••••_•* • • • • • . • • . « • • * • • • • • • • • • ♦ » • • « V.*r.\V.V.V.V.V Srde Brkinov znana partizanska vas Pregarje Foto: J. Keuc jino se pne temnomodro oktobr- »Kam pa naj tudi gremo,« sta sko nebo brez oblačkov in brez dejali, »v dolino še kako pri- meglic na obzorju. šli, toda kako nazaj?« vzame precej časa, saj se je tre¬ ba na vsako uro pripravljati.« »Kako pa je z družabnim živ¬ ljenjem v vasi, z vaško mladin¬ sko organizacijo in kulturno-pro- svetnim življenjem?« »Malo je te dejavnosti,« sta pripomnili. »Dladiine je nekaj in radi bi s čim začeli. Nekateri se zanimajo za šport, drugi bi bin tudi pripravljeni aktivno sodelo¬ vati v Kuitumo-prosve tnem živ¬ ljenju. Pred časom je bol v vasi televizor, sedaj ga m več. Menda se je pokvaril in so ga prodali. Tako ostane vaška gostilna skoraj edini prostor, kjer se mladi ljud¬ je shajajo. Pred leti je prišel včasih potujoči kino v vas — da¬ nes tega ni več. Treba bo nujno poskrbeti za kaj takega. Me, kar nas je na šoli, smo pripravljene pomagati po svojih močeh in možnostih m če bi dobili še po¬ moč občinskih organizacij, smo prepričane, da bi krenili z mrtve točke. Prostore imamo, kar je tudi važno.« Ob koncu smo si bili edini v tem, da ne smemo dopustiti živo¬ tarjenja vaščanov, posebno pa mladine, in ji prepuščati, da si »Kako je kaj z letino in s pro¬ dajo?« »Sadja je bilo nekaj, vendar je premalo roK, da bi ga obrale, po¬ sebno pa, da bi ga sortirale. Ne- sortarano sadje se pa slabše pro¬ daja. Krompir odkupuje zadruga po 18 dinarjev, mi bi pa želeli, da bi ga vsaj po dvajset.« Delovne sole je res malo na vasi, saj je tiO % za delo sposob¬ nih vaščanov zaposlenih v indu¬ striji, gradbeništvu itd. Pitališče, ki je delalo do lanskega leta, je opuščeno, ker so nastale težave s krmo. Za rejo živine je sklenilo z zadrugo 60 kmetovalcev koope¬ racij sko pogodbo, pa tudi za pri¬ delovanje krompirja je precej po¬ godb. Letošnje leto je balo izred¬ no gobarsko leto. Pridni Pregare 1 so jih/ vneto nabirali in sušili. Iz¬ kupiček ni bil slab: odkupovalci pravijo, da so jih odkupili za 9 milijonov dinarjev. Zelo pa pogrešajo na Pregar¬ jah avtobusno zvezo. Pred časom je vozil avtobus v vas, toda za¬ radi slabe ceste je avtobusno pod¬ jetje ukinilo progo. Nova cesta, ki bi povezala Pregarje s Prelo- žami in z Ilirsko Bistrico, pa je za sedaj le tiha želja vaščanov... § ROJSTVA: štembergar Franc iz II. Bistrice, Strma pot 3; Muha Loti iz II. Bistrice, Levstikova 1; Beni g ar Jadranka iz II. Bistrice, Gabri j e 6; Vrkljan Peter iz II. Bi¬ strice, Vojkov drevored 2; Belu- šič Polonca iz II. Bistrice, Bazo¬ viška 24; Rolih Milan iz Topolca 49, II. Bistrica; Sankovič Bruno iz Kuteževega 14, II. Bistrica; Bo¬ štjančič Nadja iz Harij 6, II. Bi¬ strica; Spetič Roza iz Zabič 74, II. Bistrica; štemberger Branko iz Zabič 31, II. Bistrica. POROKE: Cesnik Ivan, dela¬ vec iz Knežaka 189 in Saj Marija, uslužbenka iz Knežaka 157; Brlek Anton, gradbeni tehnik iz II. Bi¬ strice, Jurčičeva 27 in Ražem Ro- za-Marija, trgovska pomočnica iz II. Bistrice, Nikole Tesle 13; Kal- čič Jože, traktorist iz Novokračin 11 in šlosar Nikolaja iz Novokrar čin; Keš Jože, tapetnik iz Kneža¬ ka 45 in vrh Vida, trgovska po¬ močnica iz Šembij 4; Jenko Ivan delavec iz Vrbova 18 in Benigar Marij a-Bemarda iz II. Bistrice, Bazoviška 8; Cek Lovrenc, kmet iz Huj 17 in Zadnik Vida, gospo¬ dinja iz Pregarij 60; Jaksetič Jo¬ že, delavec iz Trpčan 21 in Potoč¬ nik Ivana, gospodinja iz Trpčan 8; Smrdelj Milan, mizar iz II. Bi¬ strice, Partizanski hrib 12 in Zora Grilj, uslužbenka iz Jasena 10; Prelog Miro iz Zareč j a in štem¬ berger Ana iz Vrbova 44. SEZNAM FILMOV 23.—24. 11 Francoski kinoskopski ZA MESEC NOVEMBER 1963 barvni film MEC MAŠČEVANJA; 2.—3. 11. Italijanski zgodovinski 25.—26. 11. Japonski vojni film barvni kinoskopski film ZADNJI KEMIKAZE (LETALCI SAMO- VIKING; 6.-7. 11. Francoski vc MORILCI), (Izredni program); ni kinoskopski film TAKSI ZA 27. 11. Jugoslovanski V V film TOBRUK; 9.—10. 11. Italijanski SAŠA; 29. 11. Ameriški barvni zgodovinski barvni kinoskopski film JAGUAR, GOSPODAR D ŽUN- film OSVAJALEC MARAKAIBA; GLE. Ob 10. in 15. uri cene 11.—12. 11. Francoski nagrajenec 50 in 70 din. 30. 11. 1. 12. Ame- zlate palme v Canesu ČRNI OR- riški zabavni VV barvni film GEJ (Izredni program); 13.—14. STARI ZUČA. 11. Jugoslovanski zabavni film ČUDNO DEKLE; 16.—17. 11. Za- OBVESTILO! hodnonemški kinoskopski film Cenjene obiskovalce kina obve OD ALJASKE DO MEHIKE; 18. ščamo na spremembo urnika do 19. 11. Zahodnonemški glas- predvajanja filmov: ob torkih in beni film DRAGA MOJA, OSTA- četrtkih bomo predvajali film od NI Z MENOJ; 20.—21. 11. Itali- 1. 11. dalje ob 18. uri. janski film RDEČE USTNICE; Uprava Avto-moto društvo Ilirska Bistrica obvešča, da bo v me¬ secu novembru 1963 organiziralo traktorski tečaj. ta tečaj sle lahko prijavijo vsi tisti, ki imajo veselje postali traktoristi. Prijave sprejema Avto-moto dru štvo Ilirska Bistrica vsak dan razen petka od 7. do 10. ure v pisarni, Bazoviška 21 do vključno 15. novembra 1963. Iz pisarne AMD Ilirska Bistrica PRVI LIK DRUGI LIK Vodoravno: Vodoravno: 1. naša luka 1 enocelični organizem 5. osebni zaimek 5 neumen 6 . stavčna nikalnica 6 ameriška kratica za »vse 7. latinski veznik v redu« 8 . jadralni klub 8 kvartaški izraz 9. kazalni zaimek 9 osebni zaimek 10 . vera mohamedancev 10 števnik 11 grška boginja modrosti Navpično: Navpično: 1. vprežne živali 1 . prijeten duh 2 . drag kamen 2 . isto kot 10 vodoravno 3. Ludolphovo število 3. ubog, siromašen 4. takt 4. prizorišče iger ali tekem 7. grška črka 7. velika vodna žival NOVEMBER 4 ŠT. 11 Pokojni ZAHVALA SLOBODAN KUS0VAC Zahvaljujemo se vsem, ki site v tako velikem številu vodnik JLA spremili k zadnjemu počit¬ ku našo drago mamo in se¬ stro MARIJO TOMAŽIČ, rojeno Kovačič iz Janeževega Brda št. 11 in ji darovali toliko vencev in cvetja. Zahvaljujemo se tu- borcem aktivistom NOV darovani venec. Vsem enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Ivanka, Micka, Ema, Tonca, zet To¬ ne in ostalo sorodstvo. Janeževo Brdo, Ilirska Bi¬ strica, Trst, dne 23. septem- Pokojni vodnik JLA bra 1963. Slobodan Kusovac Mnogo prezgodaj umrli vodnik Slobodan je bil vzoren starešina svojim vojakom, požrtvovalen in vesten v službi, poleg tega tudi navdušen planinec in je z vnemo sodeloval pri ustvarjanju planin¬ skih postojank na našem Snež- SMRTI: Ambrožič Jožefa, niku. Ostal nam bo v trajnem osebna upokojenka, iz 11. Bistri- spominu. ce, Levstikova 18, stara 61 let; ZAHVALA Primc Ivan, kmetovalec iz Jasena 32, star 82 let; Pegan Slava, druž. Ob prerani smrti našega dra- upokojenka iz II. Bistrice, Tru- gega moža, očeta, sina, brata, bar jeva 1, stara 54 let; Barba An- svaka, strica in zeta SLORODAM4 ton, zidar iz Smrj 7, star 67 let; KUSOVAC, podoficirja JLA, se Ujčič Anton, kmet iz Studene go- zahvaljujemo vsem, ki ste ga re 12, star 57 let; Rojc Anton, spremili in počastili v tako lepem kmet iz Jablanice 15, star 80 let; številu na njegovi zadnji poti in Štembergar Jože, oseb. upokoje- grob prekrili z venci in cvetjem. nec iz Jelšan 58. star Posebno se zahvaljujemo koman Frančiška, gospodinja iz Bača di VP 7640 Rijeka in VP 1132 U. 154, stara 55 let; Fatur Anton, Bistrica, vojaški godbi, vsem pri- kmetovalec iz Bača 120, star 82 padnikom JLA, pevcem za žalo- let; Čekada Jože, oseb. upokoje- stinke, vsem kolektivom, sosedom nec iz Jalšan 20, star 82 let; Šlo- hi prijateljem. sar Helena, gospodinja iz Novo¬ kračin 46, stara 84 let; Grlj Hen- Še enkrat iskrena hvala! rik, kmetovalec iz Smrj 31, star Žalujoča žena, hčerka, družine 61 let; Ujčič Ivan, inv. upokoje- Kusovac in Kraševič ter ostali nec iz Velikega brda 40, star 53 sorodniki. let; Strle Marija, gospodinja iz Bača 59, stara 61 let. ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega moža, očeta, strica, deda in pra¬ deda JOŽEFA TEMBERGER Od 29. 10. do 3. 11. 1963. se vsem, ki ste ga spremili v veli- I Med 29. in 30. okt. bo pre¬ vladovalo deževno in hladno vre- kem številu na zadnji poti in iz¬ razili sožalje, iskreno zahvalju me, sneg skoraj do nižin, nafto jemo. Posebno hvalo smo dolžni za 2 do 3 dni izboljšanje vre- pevskima zboroma iz Jelšan in mena. Nekako od 2. novembra II. Bistrice za ganljive žalostin dalje zopet padavine. ke, čč. duhovščini za spremstvo, g. Milanu Grlju župniku iz Podgraj za ganljive poslovilne NE MORE ZGREŠITI besede, gasilnemu društvu in pro¬ svetnemu društvu iz Jelšan in II. Miha, kje pa je Tone? Bistrice ter ostalim za vence in svinjaku cvetje ter vsem, ki so kakorkoli »V svinj aku ? počastili njegov spomin. Ampak našel ga boš takoj ima klobuk na glavi Žalujoči