^tnina plačana v gotovini Posamezna številka 10 dia \ %/# Tedenski dogodki ZAH. NEMČIJA : JUGOSLAVIJA leto VIII. — Štev. 62. V Ljubljani, dne 2. novembra 1952 FIZKULTURNI TEDNIK w Živel VI. kongres Partije ? Danes dopoldne te je pričel v ^ikebu, gtlalvnem mes-tu bratske S^tske republike, mestu, kjer jo zgodovinska V. partijska kon-^renca, VI. Kongres komunistično P^tije Jugoslavije. V. partijskega kongresa, ki je "tekal v napetem mednarodnem /duš ju saj je malo poprej izšla Jjtelula informbirojska resolucija -j£ do danes, so minila komaj dobrai leta. Štiri leta že v življenju JS^tneznika ne pomenijo prav do-J1: kje pa šele v življenju in raz-l?lu narodov ali držav. Toda naše todstvo je v teh kratkih štirih le- poti vodstvom Partije napravilo incidenti na mejah, nasilstva nad našimi državljani in celo nad našimi diplomatskimi predstavniki —-vse to je zasledovalo en sam cilj: demoralizirati jugoslovansko ljudstvo in ga odtrgati od njegovega vodstva, od Partije in CK KPJ. Seveda pa te grožnje niso bile prazen hrup, ampak so za njimi stali celi polki do zob oboroženih vojakov, iz satelitskih moskovskih držav in RA. Danes se vprašujemo, zakaj SZ ni tvegala sama ali preko svojih valpe-tov napada na Jugoslavijo, saj ima iz Koreje in cd drugod v takšnih: »miroljubnih prizadevanjih« dovolj izkustev? Odgovor je samo eden:' razvojni korak," kakršnega: kremeljsko »modro vodstvo« se je . _ 1 • V *1* __ 4ro 1-vsiii-A 111'U/U‘M elrt SSsje ne bi naredili niti v štiri— ^tih ali še več letih. .Težka so bila leta za nas vse, /teti prva po zgodovinskem V. kon-Kiesu. Vedno hujše grožnje SZ in Jenih satelitov, surove žalitve v ^opisih in radiu, provokacije in joč se navlake iz SZ. Danes lahko s ponosom trdimo, da so največ je težave v glavnem odstranjene. V naši državi danes poglabljamo pravo socialistično demokracija, ki je neprimerno plodnejša od tako imenovane demokracije na Zahodu, da ne govorimo o Vzhodu, kjer se pod krinko demokracije skriva najgrozotnej-ši despotizem, državna birokracija itd. V tem razdobju je naše ljudstvo prevzelo v upravljanje tovarne, rudnike in podjetja, kar je edinstven primer v vsej zgodovini človeštva. Z dograditvijo ključnih objektov petletnega plana so danes postavljeni soldni temelji za nadaljnjo industrializacijo in razcvit našo domovine. S temi velikimi uspehi, ki jih je naša Partija dosegla v dobi kratkih štirih let, je močno narastel ugled tokrat temeljito uračunalo. Stalin je mislil, da bodo že same grožnje zadostovale, da bo v Jugoslaviji izbruhnila ljudska revolucija, ki bo Strmoglavila naše državno in poli- icv ^ llluvll„ tično vodstvo. Toda najhujši pritisk jUgOS]avjjeJv svetu. Danes prihajajo ni zalegel niti malo: cim bolj je v naSn ,lr;Mn številni nredstavnild besnel naš sovražnik, tem bolj se je Mladinke KRIM& Rrvakinie FLRJ-v odbolki , pakovec, 2. nov. Danes je bilo /lpaj končano državno prvenstvo zodiak v odbojki, katerega so se i)'lekžili prvak Srbije Trgovački iz eogradaj prVak Hrvatske Mladost j ^agreba in prvak Slovenije Krim Ljubljane. To, kar ni uspelo čla-j:Cain, so popravile mlade igralke /pijanskega Krima, ki so premami6 obe ekipi, si s tem zagotovile |tv° mesto in obenem naslov dr-avaega ptvaka. V ekipi Krima so v. Posebno odlikovale Mesec, Ma-in Leskovic. Rezultati : . Krim : Trgovački 3:0 (15:5, 15:8, Je;13>, Krim : Mladost 3:1 (15:9, v ’1,®, 12:15. 15:10), Mladost : Trgovki 3:0 (15:3, 15:4, 15:11). i) končni vrstni red: 1. Krim (Lj.) 4, o npotrebnem izgubljajo moči, skratka, da se tako ne igra nogomet. Ko pišem o Odredu, navadno prihajam v zagato in ne vem, kaj naj pohvalim, ali grajam. Na oko pokaže Odred skoraj vedno lepo igro. Vse vrste lepo harmoni-rajo, toda prave živahnosti, hitrosti in udarnosti tako redkokdaj zasledimo pri ljubljanskem ligašu. Tudi danes je prav za prav obramba dajala ton, tu mislim oni polet, ki ga večkrat pogrešamo pri napadalcih. Če bi vsi napadalci tako hitro in učinkovito posredovali kakor n. pr. Berginc ali Medved, bi danes Metalac pa tudi drugi, boljši klubi večkrat odšli z igrišča Odreda visoko poraženi. Igra je bila kot rečeno na oko lepa. Prve minute je Odred navalil in Hočevar pa tudi Toplak sta imela ugodne priložnosti, da bi dosegla vodstvo. Gostje so se kmalu otresli pritiska in sami začeli- s preprosto igro nevarno prodirati pred Ben- cika. Nato je igra valovila iz polja v polje in obe moštvi sta imeli priložnost doseči gol. V 38. minuti »e je Hočevar sam znašel pred Drži-čem in iz 5 metrov streljal silovito mimo gola. Zakaj takšna nepremišljenost? Verjetno je Hočevar hotel, da bi se mreža silovito potresla, toda na žalost potresla se je samo zemlja za golom. Naslednjo minuto' pa bi kmalu gostje izkoristili ono, kar so zamudili domačini, oster strel se je namreč odbil od vratnice. V drugem polčasu se podoba na igrišču ni dosti spremenila. Odredovci so le bolj povezali svoje vrste in v 40. minuti je Toplak iz izredno težkega položaja dosegel vodstvo. Deset minut nato je Kumar izredno lepo in ostro streljal v spodnji levi kot, toda vratar Držič je še lepše ubranil. Sredi polčasa je bil zaradi namernega prekrška izključen Eržišnik, pred tem pa ga je sodnik Gvardjančič že večkrat opozoril. V 83. minuti je Piskar iz Jl-metrovke dosegel drugi gol. V kazenskem prostoru je namreč nekdo od gostov zaustavil žogo z roko in sodnik je dosodil 11-metrovko. Odred je imel še nekaj priložnosti, da poviša rezultat, vendar so bili vsi napori zaman. Pri domačinih je bila obramba boljši del moštva. Ugajal nam je (Nadaljevanje na 6. strani) LESTVICA Proleter 6 4 1 1 16:7 Tekstilec 6 3 2 1 12:5 Kvarner 6 3 1 2 8:5 Branik 6 3 1 2 10:8 Odred 5 3 0 2 11:7 Šibenik 6 2 2 2 11:13 Slavija 6 2 1 3 8:14 Metalac 6 1 2 3 6:9 Železničar Rudar 6 1 2 3 5:11 5 1 0 4 7:15 9 8 7 7 6 6 5 4 4 2 1 ; L O V A D B A Zvezni dež v Beogradu odložen "n™™.m ^ Gospodarski svet vlade FLRJ je obvestil Zvezo za telesno vzgojo »Partizan« Jugoslavije, da je treba zaradi položaja, ki je nastal po letošnji suši prenehati z gradnjo zletišča v Beogradu. Sredstva za gradnjo zletišča je namreč Gospodarski svet odobril pred pričetkom suše, letos julija. Kako čo ajo dušiva Partizan V prejšnji številki je v članka »Kako go« spodarijo v društvu »Partizan« pomotoma iz« ostal prvi odstavek, ki opisuje ogled grad« bene komisije na Ježici. Izvršni odbor Zveze »Partizan« je nerad segel po takšnem sredstvu in naj ta ukrep »Partizan« v Št. Vidu pravilno razume, ker s tem ni rečeno, da se Zveza v bodoče ne bo zanimala za Št. Vid. Nasprotno! Želi. da v Št. Vidu čimpreje pristopijo k odločni akciji za postavitev novega doma. Po najkrajši poti smo nato zapeljali^v vseh vižah škripajočega »Mopsla« na Ježico, kjer je točno ob napovedani uri komisijo pričakoval celoten gradbeni odbor »Partizana«. Glede točnosti sta bili obe stranki zadovoljni. »Partizan«-Ježica deluje v bivšem sokolskem domu, ki pa je bil še pred tem gospodarsko poslopje ali nekaj podobnega. Skromno »poreklo« L dom ohrar ' Še do danes in moramo reči, da ne v sramoto telovadnega društva. Na Ježici se ze od nekdaj živahno udejstvujejo v splošni telesni vzgoji. Članstvo sodeluje na vseh prireditvah in tekmah ter požanje marsikateri uspeh. Telovadnica je majhna in njen tlak se nahaja za dober meter pod nivojem terena. Skoraj enako velik je oder, ki služi tudi za slačilnico. V prejšnjih garderobah sedaj stanuje. ■ oskrbnica. Umivalnico predstavlja vodovodna školjka. Enojna vrata vodijo iz ceste naravnost v telovadnico oziroma na oder. Vse te in še nekaj drugih nedestavkov, med katerimi prednjači slab krov in izrabljen oplesk vseh oken in vrat. hitro ugotovi gradbena komisija, saj je ves dom nekako tolikšen, kot bufet pri »Partizanu« v Zg. Šiški. Zveza »Partizan« je dodelila skupno 235.000 din investicijske pomoči, katero je društveni gradbeni odbor dobro uporabil pri obnovi svojega doma. Ko poročamo, je dom že izročen svojemu namenu. Je okusno preslikan znotraj in zunaj, telovadnica je dobila primerno visok, oljnato preslikan pas, v stranišče je napeljana voda, streha prekrita in kleparski izdelki obnovljeni ali popravljeni itd. Dru-švo je storilo vse, da je preprečilo propadanje vseljudske imovine, svojemu Članstvu pa oskrbelo kolikortoliko primerne prostore. Na vsak način pa bo moralo v bodoče skrbeti za postavitev novega telovadnega doma z dovolj velikim telovadiščem,, da bo mogoče gojiti prav vse panoge splošne telesne vzgoje. Obveze do Zveze društvo še dosti redno izpolnjuje. Zato je izvrni odbor »Partizana« prekinil z deli pri gradnji zletišča in odložil zvezni zlet, ki bi moral biti julija 1953 v Beogradu. Istočasno je pozval vse svoje osnovne organizacije k največji tednji z utemeljitvijo, da je treba predvsem zagotoviti prehrano prebivalstvu, ker je od tega odvisna gospodarska in obrambna moč naše domovine. Proglas pravi dalje: »Prav pomoč pri tej važni nalogi je izrecna dolžnost naše organizacije, ki mora kot telesnovzgojna organizacija čuvati, razvijati in krepiti zdrave sile našega ljudstva. Mi ne bomo prenehali s pripravami za zlet, ker prav te predstavljajo redno delo pri krepitvi in širjenju naše organizacije. Vse enote in vsak član naše organizacije pa je dolžan, da izvaja v okviru same organizacije največjo štednjo. Pri tem je treba sodelovati z ljudsko oblastjo, delovnimi kolektivi, s kmetijskimi obdelovalnimi zadrugami, šolami in z ostalimi organizacijami ter ustanovami, da bomo uresničili vse ukrepe ljudske oblasti. Treba je sodelovati pri organizaciji potrošnje in pomagati, da bodo sredstva najkoristneje in najučinkoviteje izkoriščena, da ne bi bil z raznimi špekulantskimi posli ali z nepazljivostjo oviran reden promet prehrambenih proizvodov in porušena disciplina. Zavedamo se, da bi sovražniki našega socialističnega razvoja radi izkoristili vsako priložnost škodovati našim močem. Zato smo prepričani, da bomo zavestno z delom in disciplino uspešno prešli vse posledice elementarne nezgode. Izvršni odbor »Partizana« Zveze za telesno vzgojo feioifodiie in športne ym|e Verjetno se še spominjate lepo organizirane tekme v orodni telovadbi med mladinskimi vrstami iz Avstrije in Slovenije letos meseca junija. Tedaj so se predstavniki domenili za izmenjavo enega ali dveh članov, ki bi bili gostje na enem izmed tečajev avstrijske unije oziroma naše Zveze »Partizan«. Kar verjeti nisem mogel, ko so izbrali mene, da bom imel res priliko pogledati, kako je z društveno telesno vzgojo v Avstriji. Zveza mi je preskrbela potni list in s 65 šilingi v žepu sem se dne 3. avgusta podal na pot v neznano. Avstrijska unija je sporočila, da me bo nekdo čakal na avstrijski meji in me popeljal v Schielleiten. Čeprav sem mobiliziral vse zemljevide doma in pri znancih, vendar nikjer nisem lili štren pzto k Stili, a sh|i ttrucevaHie i(ud$Ue imui/me Razna trenja na terneu med organi* zac/jami zaradi uporabe telovadnih domov me cesto primorajo na poto* vanje s kolesom po okraju Celje* okolica. Po obisku v Braslovčah sem se te dni zgolj iz radovednosti mi* mogrede ustavil še v Polzeli, ker sem že s ceste opazil razsvetljeno telo* vadnico. MLADINA BREZ VODNIKA, V TELOVADNICI BICIKLI Vstopil sem v telovadnico in že mi ni bilo žal tega nenadnega obiska. Močno sem osupnil, ko sem opazil približno 8 mladincev v zaprašeni in astrhovito umazani telovad* niči kar v čevljih. Nekdo je pripeljal v te* lovadnico celo kolo in ga postavil ob steno, misleč, da je pač na tem mestu najbolj na varnem. Mladinci so nabijali žogo v igri, ki je nekoliko spominjala na odbojko. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IN GOSPODARJEM DRUŠTVA »Pri* nas so pač čudni pojmi in gledanja na telesno vzgojo.« Tako mi je pričel pripo* shakaumakai/ ozadm- Pred kratkim je bil v Beogradu dvodnevni posvet vseh strokovnjakov v orodni telovadbi, ki je imel za nalogo ugotoviti vse nedostatke v razvoju orodne telovadbe pri nas in dati smernice za uspešnejše delo v bodočnosti. Sestanek je vodil načelnik saveza dr. Ivko Pustišek, ki je v uvodnem referatu »Naše gledanje na vrhunsko telovadbo« nakazal nekaj problemov v zvezi z napredkom te panoge. O vprašanju ločitve, vrhunske orodne telovadbe iz »Partizana« so se strokovnjaki odločno postavili na stališče, da bi oddvojitev te panoge ne bila koristna, ker se vrhunski telovadci ne vzgajajo le za vrhunske športnike, ampak se načrtno usmerjajo tudi v voditeljstvo. Tov. Ban je podal poročilo o delu, ki je bilo sicer dovolj plodno, vendar so se ugotovile tudi nekatere pomanjkljivosti, ki izvirajo predvsem iz nezadostnega sodelovanja vseh članov Maj vata ne be za vzgiad IMmbšM okraj! Pismo CK KPJ je zasledovalo v celi dr* žavi isti smoter. Toda koliko ušes je pri* sluhnilo temu pismu, nam potrjujejo prav dejstva s področja ljutomerskega okraja. Če bi hoteli govoriti o fizkuiturni aktivnosti v luči statistike, ne bi mogli prav ničesar po* vedati. Zato bi bil res že čas, da se mla* dina, pa tudi merodajni činitelji in vsi tisti, ki so prespali klic pisma CK KPJ in želje merodajnih fizkulturnih forumov, zbudijo z zavestjo, da bi bil že čas glede teh vpra* Sanj nekaj storiti 1 Starejši zemljani znajo povedati, kako so se hrabro »borili« v vrstah »Sokola« ali »Slo* venskih fantov« v okviru slovenskih prven* štev in tudi na mednarodnih tekmah. Tra* dicije, ki jo ima telovadba k Križevcih, Cvenu, M. Nedelji, Tomažu, Miklavžu,. Ver* žeju, Radgoni, Juriju, Tratah in samem L ju* tomeru, ni mogoče zanikati. Če se pa vpra* šamo, ali so danes tu na delu društva »Par* tizn«, ali pa je tu morda pri življenju neka druga športna organizacija, dobimo odgovor, da razen izjem Ljutomera in delno Radgone o kaki aktivnosti sploh ni govora. Ali nas to vodi v napredek? Ali je to socialistična preobrazba naše vasi? Kaj hoče »Partizan«, je danes razumljivo vsakemu državljanu, vendar nas kričeči pri* meri v vseh krajih okraja Ljutomer, kjer ni društev »Partizan«, opozarjajo na to, da bi bil že čas, da to organizacijo ne z besedami, ampak z delom oživijo krajevni činitelji, ka* terim je vzgoja mladine zaupana. Za to so pozvani predvsem učitelji in profesorji, ka* terih je v okraju čez 300(1) In vendar niti eden ne najde poti v vrste te organizacije, ker so slednji mnogokrat ceio nasprotniki »Partizana«. Prav iste odnose kažejo mnoge ostale organizacije in razni forumi. Zgleden primer lahko najdemo pri sosedih, v Murski Soboti, kjer so kraji še mnogo bolj zaostali kot v ljutomerskem okraju, kjer ni prav nobene telovadne tradicije itd., itd., pa vendar v murskosoboškem okraju že deluje v tej ali oni obliki nad 30 osnov* nih organizacij »Partizana«. Tu so se tudi že pokazali prvi uspehi, saj je na letnem nastopu nastopilo okrog 3000 telovadcev, članov »Partizana«. Res je, da so tudi ljutomerski telovadri uveljavili svoje sposobnosti na mnogih tek* mah in nastopih, toda to je zasluga le skromne vrste članov in mladink ter nekaj vrst pionirjev. To pa ni pravi odraz ciljev »Partizana«. Kdo je torej odgovoren za tako stanje? Ali res tistih nekaj ljudi v Ljutomeru, ki delujejo v »Partizanu«? Mnenje nekaterih je že tako! Pač po starem pravilu, da je treba kritizirati one, ki že delajo, češ da so še premalo naredili. Seveda, najlaže je. zvrniti odgovornost na druge. Čas bi pa že bil, da vsi, ki želijo, naj bi bila naša mladina krepka, napredna in borbena, spoznajo »Par* tizana« kot svojo organizacijo, ki naj po* stane kažipot naši mladini! odbora, tako pri zvezi kot tudi v republikah, ker je naš amaterski kader vsekakor premočno obremenjen z raznovrstnim drugim delom v organizaciji. O razvoju vrhunske telovadbe v svetu in pri nas sta poročala Ban in Milica Šepa in ugotovila, da je orodna telovadba v svetu toliko napredovala, da bo potrebno naše delo močno okrepiti ter sistematično in načrtno vzgajati naše tekmovalce, če bomo hoteli doseči višjo stopnjo. Poročilo o olimpijskih igrah sta zelo izčrpno podala Gregorka Boris in Vazzaz Jelica ter dala nekaj predlogov za nadaljnje delo. Referata bosta objavljena v listu »Telesno vaspitanje«, ki ga izdaja državna zveza. Ob zaključku so bili sprejeti sklepi o merah za izboljšanje in program dela za naslednje leto. Na podlagi referata Vazzaz Jelice o športnem treningu tekmovalcev in z dopolnili Bana in ostalih strokovnjakov je bilo sklenjeno, da je jesenska in zimska doba namenjena le notranji in poglobljeni vadbi in so šele spomladi dovoljena medrepubliška ali meddržavna tekmovanja. Podrobni načrt treningov je bil poverjen posebni komisiji strokovnjakov, ki so se ponovno sestali teden dni pozneje v Zagrebu in, ki so imeli za nalogo utrditi tudi enoten metodični in tehnični postopek pri učenju osnovnih prvin. To svoje delo je komisija zelo uspešno opravila. Določen je bil enoten program dela na tečajih vseh vrst in sprejet tudi sklep, da se v najkrajšem času izda priročnik, ki bo vseboval vsa predavanja, potrebna za tečaje v vajah na orodju. Predavanja so deloma že pripravili tov. Gregorka, Vazzaz, Lindtner, ostala bodo sestavili še nekateri drugi strokovnjaki. Nato se je pod vodstvom tov. Gregorke razvila plodna debata o tehnični izvedbi nekaterih osnovnih prvin in to na nizkem in visokem drogu ter preskoku čez konja, kjer so bile sprejete enotne smernice za vadbo. vedovati predsednik društva tov. Jelen. »Ne čutimo sc gospodarje doma. Pred dnevi je prišel tajnik občinskega ljudskega odbora h gospodarju društva, ki stanuje v domu in je zahteval lkjučc. V domu je bil namreč deset* dnevni tečaj obveznikov predvojaške vzgoje, ki sta ga vodila dva oficirja iz Celja. Niti občinski ljudski odbor, niti vojni odsek Celje*okolica nista vprašala upravo društva, če jim lahko odstopi telovadnico itn pod kakšnimi pogoji. To pa ni prvi slučaj. V naiš telovadnici je vsako soboto pouk ob* veznikov predvojaške vzgoje. Ob lepem vre* menu se sicer zadržujejo izven doma, ob slabem pa kar v čevljih korakajo po telo* vadnici. V telovadnici obvezniki tudi sprav* ljajo kolesa, včasih jih je kar čez 20! Tudi za to uporabo ne plačujejo ničesar. Najbolj pa so telovadnico zdelali v času desetdnev* nega tečaja za predvojaško vzgojo. Po za* ključenem tečaju seveda ni bilo nikogar, ki bi telovadnico očistil in jo zopet usposobil za vadbo. Za časa tečaja nismo mogli imeti redne društvene vadbe s pionirji, prav tako pa je za 10 dni odpadel pouk telesne vzgoje gimnazijcem in šolski mladini, ki vedri v naši telovadnici.« Kot odgovorni funkcionar okrožnega odbo* ra sem se močno razburil nad takim gospo* darjenjem, ki vodi dom v še večje propa* danje, pa mi je gospodar resno dejal: »Ali se morda smem postaviti po robu predstav* niku ljudske oblasti tajniku tov. Fondi? Če ti pa enostavno zagrozijo, da j?m moraš dati ključe . . . ?« Res čudni odnosi! Ne morem razumeti, da tajnik občinskega ljudskega odbora tov. Pon* da ne pomisli na to, da je treba spoštovati in čuvati družbeno lastnino in da se v slu* ačju potrebe po prostorih v domu »Partizana« za iste pomenimo, prav tako pa tudi o tem, kako bomo te prostore po uporabi počistili. Prav tako smatram, da bi bil občinski ljud* ski odbor dolžan skleniti z upravo društva »Partizan« pogodbo o uporabi doma za pouk obveznikov predvojaške vzgoje, po kateri mora društvu tudi zagotoviti nadomestilo za efektivne stroške (čiščenje itd.) In končno: ali je prav, da tudi šole uporabljajo telo* vadnico, ne da bi zato plačevale najemnino? Kje pa naj društvo »Partizan« jemlje denar za vzdrževanje prostorov, ki jih uporab* ljajo druge organizacije? Dom je že itak v obupnem stanju. Njegova zunanjost je po* trebna temeljitega popravila, pa tudi no* tranjost ne daje vtis udobnosti in domač* nosti. V Polzeli pa je še en dom — bivši prosvetni dom, v katerem so domovali »slo* venski fantje.« Ta dom je baje kupila tovar* na, ki ga preureja za kino. Od koga ga je kupila, ne vem, saj bi po zakonu itak pri* padal »Partizanu« — Zvezi za telesno vzgojo. No. prosvetnega doma seveda »Partizan« ni prodajal, ker je prav te dni gradbena komi* sija Zveze iz Ljubljane z začudenjem ogle* dovala v Polzeli to renoviranje in prezido* vanje. Tudi ta primer nam nazorno doka* zuje, da je upravni odbor društva »Partizan« v Polzeli premalo delaven, ker ne more v domačem kraju z lokalnimi faktorji razčistiti lastninskih pravic na stavbah, ki mu pri p a* dajo po zakonih! Smatram, da je skrajni čas, da se tudi v Polzeli, kjer je društvo šele v letošnjem letu zadihalo, napravi red. Dolžnost članov upravnega odbora je, da pod nobenimi po* goji ne dovoli uporabljati telovadnico za shrambo koles, niti za vadbo z umazano obutvijo v čevljih in škornjih. Le na ta na* čin bo tudi v Polzeli telovadnica »Partizana« odgovarjale vsem higienskim predpisom za vadbo in le tako bodo vodniki lahko v njej res krepili rast in razvoj našega mladega pokolenja. Skrb za takšno vzgojo našega mla* dega naraščaja ap more biti vodilna naloga vseh držbenih organizacij in krajevne oblasti! našel tega kraja. Kam grem, kdo n]e bo čakal in malo denarja me ie spravljalo v negotovost, vendar s®81 se tolažil, češ da pogumnega spr®81' Ija sreča in tako »prestopil« mejo. Na postaji v Spielfeldu, polni p°®' nikov, sem se oziral okoli in isl{81 neznanega spremljevalca. Ker sva ®e iskala dva, sva se kaj hitro naši8' Mlad mož iskrenega obraza in lePe postave z znakom unije mi je b’ »sumljiv«. Povedal sem mu svoj ime, on pa se je prijazno nasmeh*1-s pripombo, češ da ga je zelo skr' belo, kako se bova našla. Poved8 mi je, da leži Schielleiten okoli 68 km severovzhodno od Graza, bM* meje med Štajersko in GradiščansK (Burgenland), in da bova od Gra*8 dalje potovala z avtobusom. Mir1" sem se predal njegovemu vodstvu 18 prišel zvečer okoli sedme ure 8 cilj. Večina tečajnikov oziroma tfi" čajnic je bila že zbrana pred leP® baročno graščino, obdano s krasni18 parkom, v katerem so nameščen tudi športne naprave. Gospod Erne® Wister, deželni prednjak in druS najboljši telovadec na orodju v A*" striji, ki je bil moj prijazni spred1' ljevalec, me je takoj predstavil v®' dji tečaja, profesorju graške univ?1' ze in predstojniku instituta za tele®' no vzgojo g. dr. Rekla Josipu. y®^ sel, da sem prišel, me je kratko i8' formiral o programu tečaja, ki ? namenjen v prvi vrsti vodnicam 1 vodnikom ženskih oddelkov, in 18 dodelil posebno sobo. Opozoril me Je’ da bo takoj večerja in potem sest8' nek tečajnikov. Moral sem pohitel da sem se znebil »popotnega prah8 in povečerjal, kajti pred gradom ® se že zbrali tečajniki in se odpi'8^' ljali v park k otvoritvi. Tam so naj' prej zapeli himno unije, prof. Rf*Y. pa je pozdravil navzoče, posebej P" prof. Heldovo iz Munchena, ki L prevzela vadbo gimnastike in gosta tudi mene. V krogu stoje s18 se nato z izstopom korak proti si®' dini po vrsti predstavili in povedal ’ od kod smo. Skupno nas je bilo to je 44 tečajnic in 10 tečajnih0" 15 članov vodniškega zbora, go3P8 Held in jaz. Da si ne bi bili prev® tuji, smo nato odšli v grad, kjer s. priredili družabni večer z narodni17,1^ plesi. Tu je veljalo nepisano prav*' lo, da nihče ne sme plesati z nih0' mer več kot en ples. Zato smo ® res kaj hitro seznanili. Tudi našle8: nje dni ni smel nihče imeti pri j®8, stalnega mesta, temveč smo mo®18 menjati mize, da smo se dodobra P°' mešali in prišli z vsemi v rszgovo8 Na tečaju mora vladati red, so d®' j ali, in deset minut pred deseto lir^ je bila zabava končana, kajti po 8e' seti uri je moral povsod vladati m1®’ Na oglasni deski je bil nabit dn®v' ni red. Ob 6. vstajanje, ob 6.30 zb01’ sprehod ali igra in kratek nagov01’ 7.15 zajtrk, 7.45 predavanje, 8.1 vadba, 9.45 južina, 10. vadba, U;" umivanje in tuširanje, 12 kosi'0’ 14.30 predavanje, 15 vadba, 16.33 j°' žina, 16.45 vadba, 13.15 sestanki predavanje, 18.45 umivanje in tuši' ranje, 19.15 večerja, 20 predavani® ali zabava, 22 počitek. (Dalje), Jug Karel mm G n ido rec Ante. 12 po Švedski, Norveški in Finski Ponovno sem mu moral povedati kateri izmed obeh je Janez in kateri Karel. Zapisal si je vse daljave, ki sta jih dosegla in tudi meni tolmačil daljave, ki so jih napovedovali samo v finščini. Tako se je Martti Drackman vključil v našo ekipo in postal naš najboljši prijatelj. Spremljal nas je povsod in delal vse mogoče usluge. Da, Martti, mnogo zahvale so ti dolžni! Predsednik kluba iz prireditvenega odbora Ake Wohlross, ki je obenem direktor tovarne stekla, nas je povabil ogledati si steklarno. Tovarna je večnadstropno moderno -poslopje in največji obrat te vrste na skandinavskem polotoku. Izdelujejo 3—8 mm steklo za vsemogočo uporabo. Letna produkcija 200.000 m8. Izvažajo malo, produkcija krije predvsem domače potrebe, Ker je tovarna popolnoma mehanizirana, vidiš le malo delavcev. Po ogledu tovarne nas je direktor povabil še na svoj dom, kjer nas je pogostil. Mnogo sva z majorjem Piirto govorila o finskem smu-čarstvu in o športu sploh. Že po svojem poklicu (je uslužben pri magistratu kot šef vseh športnih gradenj v Lahtiju) ga ga zanimajo vse športne panoge. Tako sva prišla v pogovoru tudi na športno visoko šolo v Vierumaki. »Te zanima, si hočeš institut ogledati?« me vpraša. — »Prav rad, samo če ni vse skupaj zvezano s prevelikimi stroški.« sem mu odgo- voril. »Kakšni stroški, saj je Vierumaki od Lahti j a oddaljen komaj 31 km, gremo tja v petek popoldne, rektor je moj dobri znanec.« Ker so se za šolo zanimali tudi Norvežani, sta nas odpeljala v petek popoldne dva avtomobila po lepi gladki cesti proti Henoli. Pokrajina okoli nas ni dolgočasna, cesta se vije sedaj dol sedaj spet gor, le malo je izrazite ravnine. Gozdovi, polja, kmetska naselja s tipičnimi barvami lesenih hiš se menjavajo pred našimi očmi. Na robu mogočnega gozda se cesta cepi, na levo pelje v mestece Henola, na desno pa v Vierumaki. Še dober kilometer ceste po gozdu in že stojimo pred mogočno zgradbo finske visoke šole za telesno vzgojo. Poslopje je z gozdom obdano od vseh štirih strani. Naš spremljevalec Fiirta nas predstavi rektorju Palmiu, ki nas ljubeznivo sprejme in nam osebno razkaže vse poslopje. Povsod vzorna čistoča, hodniki in stopnišča se kar lesketajo, tako da mi je kar nerodno hoditi v smučarskih čevljih. Zgradba ima 160 postelj. Ker je rednih slušateljic okrog 70, je vedno dosti prostora za najrazličnejše tečaje vseh vrst športov in telovadbe. Ob našem prihodu so bile ravno 14-dnevne semestralne počitnice in visokošolcev ni bilo v zavodu, toda kljub temu je bila visoka šola skoraj polna. V športni dvorani je treniralo finsko olimpijsko košarkarsko moštvo pod vodstvom ameriškega trenerja, v gimnastični dvorani pa so vadili tečajniki švedske telovadne zveze na Fimskem. Imeli so instruktorski tečaj. Obe dvorani sta najmoderneje urejeni, veliki in svetli. Spalnice so praktične in vedno za dva gojenca. Razen tega imajo dnevno in študijsko sobo ter predavalnico. Velika jedilnica bi bila v okras vsakemu velemestnemu hotelu. Rektor Palmio nam je omenil, da jemljejo, kadar imajo prostor, tudi turiste, PAZLJIVO PREČITA J! V tem mesecu najlaže poravnaj naročnino clo konca leta. Štor* svojo dolžnost! Želimo, da ostan®6 še dalje naš naročnik! Vsak naročnik pa, ki ima že P°' ravnano naročnino, naj položni®0 skrbno shrani za plačilo v prihod' njem letu. Za letos znaša naročnina: Celo' letna din 600— : za I. polletje o*8 400.—, za II. polletje din 200.—./'j III. in IV. tromesečje je naročnin8 po din 100.—, od 1. julija dalje P8 mesečno din 35.—. Uprava »Poleta* katerim pa primerno zaračunajo tako, da imajo tudi s strani dohodke. Zanimanje od strani turistov je veliko 18 ravno sedaj jih je bilo v zavodu večje število. V dolinici pod glavnim poslopjem je manjše in dobri8 200 m dalje večje jezero. Na manjšem grade skakalni stolP in 3-metrsko desko za skoke v vodo, veliko jezero pa UP°' rahljajo za veslanje, kajak itd. Ob malem jezeru je posebd lično moderno poslopje — sauna. V zgradbi sta dve sau8 ’ in sicer suha in mokra. V prvi segrejejo zrak do 130 v parni pa zdrži človek 60—70° C. V velikem kotlu je n ah1®' ščeno kamenje, in na to segreto kamenje teče voda. V pr0? štoru so pogradi, kjer ljudje sede ali leže. Po parni kop®? imajo na razpolago v sosednjem prostoru tuše, kjer ja vod* segreta na 30° C. Velika predsoba pri vhodu jim služi z. ohladitev. V sauno hodijo dvakrat tedensko, seveda nik° ne pred tekmovanjem. Vprašal sem rektorja, ali imajo doi°' čen čas, ki ga morajo prebiti v sauni. Ne, vsak je tam teh8 časa, kolikor zdrži. Fincu je sauna neobhodna stvar. Vsak hiša, šola, hotel itd. ima svojo sauno. Če Finec prične grad1 hišo, je njegova prva skrb dograditev saune. In kolikor 2a® ni ostala hiša dograjena, prebiva v sauni. Visoka šola ima velik kompleks lastnega zemljišča, druiP del ga ima pa v najemu, tako da vse vrste tekem: S°z<%> teke, smučarske tekme itd. izvajajo na lastnem terenu. u ■ večjem jezeru je na eni obali lična rektorjeva vila, na dr*1® pa večja stanovanjska zgradba za profesorje. Sola ima las*8; nogometno igrišče, posebno atletsko vežbališče, telova8 prostor in prostor za košarko in odbojko. Slednjo pa 8 Finskem zelo malo goje. Vsi prostori leže seveda v g°z8 't > . h. ?a "g,'sSoSasigs /V 'V /X. V M Oh zaključku letošnje plavalne sezone v Sloveniji PLAVALNI ŠPORT počasi, a vztrajis napreduje me : je ;etf ■m-). | otiral i se šla- epe bil 1 oje ntl tr- Nekako v tradicijo je že prjšel običaj, da vsako leto po končani se* zoni pregledamo uspehe in neuspehe najboljših slovenskih klubov in posa* meznikov, da jih kritino ocenimo ter po doseženih rezultatih in drugih znakih ugotovimo dejansko stanje te* ga športa v Sloveniji!. se najpopreje ozremo na letošnjo se* J10., ter jo premotrimo skozi perspektivo pr Ozičnosti, lahko v tem pogledu zabeležimo d ?.CeJ pozitivnega. Letos skoraj ni bilo ne* v$ j-e v vročih poletnih dneh, da ne bi bile LaJ P° dve, tri plavalne prireditve po vseh IJj1? širom Slovenije. Najbolje nam to po* y. '.številka, ki pove, da je bilo letos v Slo* S]0n,J' 73 plavalnih prireditev. Petkrat so 'enski plavalci gostovali izven naše re* Piše Mitja Prešern da je bilo v vsej sezoni nekako 15 v ®'j> dobimo povprečno pet tekmovanj na 8u. 0 nedeljo. Že to je brez dvoma lepa : lvnost, ki so jo letos pokazali naši klubi n Akcije. { ^'°VI BAZENI IN PORAST ČLANSTVA ZA 30*/• x e bolj razveseljivo dejstvo v plavalnem bi,0rtu pa je to, da smo letos v Sloveniji do* 1 lliJ i. r ^ nove plavalne bazene in sicer v V-l Bistrici, v Št. Pavlu pri Preboldu, na Vem v Velenju ter plavališče v No* d 111 mestu. Omembe vredno je tudi dejstvo, Se je v vseh teh krajih v letošnji sezo* {» P°kazala tudi prva plavalna dejavnost. 3q0, ed v zapiske PZS nam odkrije skoraj V-/® Porast članstva v pretekli sezoni. Pia* bi šole, ki so najbolj uspešno delovale v tolikokrat v tujini. Če upo* 17 V . s v^rjjani, pa tudi po drugih krajih Slo* 8tornam Povedo, da se je na stotine in ■ cCvllne otrok, mladine, sindikalistov, vajen* v ‘ gasilcev, invalidov itd. vežbalo v pla« Ju Vsekakor preko teh dejstev ne sme* v c\ ko ocenjujemo letošnjo plavalno sezono s7°veniji. lj ,0venska plavalna liga postaja že usta* n0na oblika tekmovanja za republiško ekip* j| Prvenstvo v plavanju. Letos je imela in 'enska plavalna liga še toliko večji po* žj| ’ ker je po ukinitvi zvezne lige zdru* c * Vse slovenske plavalne kolektive v gc tno tekmovanje. Ker je bilo letos v na* Van* časopisju le malo pisanega o tekmo* je J.u v plavalni ligi (in še to se je omc* b0jV? !e na podatke o posameznih dvo* „ j® nrav gotovo večini športne j a v* »osti rezuit. še doslej neznano, kakšni so končni fielr tc2a tekmovanja. Zato se bom v p0,1 k o vrsticah dotaknil teh rezultatov. r.,° kvaliteti je bila liga razdeljena v tri trj;rede. V I. razredu, kjer so sodelovali H J* najboljši klubi Slovenije (Ilirija in lan v’ lanskoletna člana zvezne lige. ter lj0 v i slovenski prvak Železničar) ie bil ncni vrstni red na lestvici naslednji: 1. Ilirija (Ljubljana) 4 4 0 0 563.5:370.5 8 2. Železničar (Ljb.) 4 2 0 2 431.5:472.5 4 3. Branik (Mrb.) 4 0 0 4 393 :545 0 V II. razredu tekmovanje ni bilo končano, ker je PK Bled sredi prvenstva odstopil od nadaljnega tekmovanja, vendar pa plasma na lestvici odgovarja jakosti ekip: 1. Ilirija (Ljblj.) 3 3 0 0 385:309 6 2. Železničar (Kranj) 3 1 0 2 360:360 2 3. Bled (Bled) 2 0 0 2 188:264 0 III. razred je bil razdeljen v tri cone po teritorialnem principu. V gorenjski coni je zmagal Prešeren iz Radovljice in je lestvica takšna: 1. Prešeren (Radovlj.) 4 4 0 0 402:230 R 2. Železničar II. (Kranj) 4 2 0 2 368:275 4 3. Gregorčič (Jesen.) 4 0 0 4 162:427 0 V osrednji skupini je bila najboljša II. ekipa Železničarja iz Ljubljane: 1. Železničar II. (Lj.) 4 4 0 0 418 213 8 2. Kamnik (Kamnik) 4 2 0 2 345:345 4 3. Rudar (Trbovlje) 4 0 0 4 222:427 0 V štajerski coni pa je zmagalo II. moštvo mariborskega Barnika: L Branik II. (Mrb.) 4 4 0 0 390 315 8 2. Partizan (M. Sob.) 4 2 0 2 347:354 4 3. Železničar (Celje) 4 0 0 4 319:387 0 V končnem troboju za prvenstvo III. raz* reda so se zbrali vsi trije prvaki con. Tek* meča za prvenstvo v lil. razredu sta kon* čala dvoboj neodločeno, toda z boljšo razli* ko v točkah je zmagal Branik, tako da je lestvica naslednja: 1. Branik (Mrh.) 2 1 1 0 199:144 3 2. Železničar II. (Ljb.) 2 1 1 0 177:164 3 3. Prešeren (Radov.) 2 0 0 2 136:204 0 Ni moj namen na tem mestu govoriti o o tem kdaj pozneje. Ugotovimo pa lahko že sedaj, da razmerje moči posameznih klubov uspehih in neuspehih posameznih klubov — v conah ni bilo enako. Medtem ko sta bila štajerska in osrednja cona zelo izenačeni (zlasti štajerska) je bila gorenjska najslabša, tako da bi iz primerjave plasmaja posamez* nih ekip v skupinah težko določili realen končni vrstni red vseh ekip. Ne glede na to pa nam je liga vse sodelujoče ekipe lepo razživela, vzbudila zanimanje za plavalni šport v teh krajih in tudi v kvalitetnem oziru vplivala na razvoj posameznih klubov in sekcij. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da so vsi ostali klubi in sekcije, verificirani pri PZS, ki niso bili vključeni v slovensko liga* ško tekmovanje, delovali zelo skromno ali pa celo popolnoma izumrli. Slovenija prav gotovo ne more biti zadovoljna z močno ak* tivnostjo le desetih plavalnih središč, saj so dani pogoji za uspešno delovanje še marsikje drugje. Vse to naj nam ho resen opomin, da moramo v prihodnji sezoni najti obliko tekmovanja tudi za one plavalne enote, ki niso vključene v slovensko plavalno ligo. ki skriva v sebi velike zmožnosti, vendar zna pravilno porazdeliti svojih moči. »No* vinca« v lestvici sta Kancler in Vergetj, vendar ju ne moremo šteti v vrsto onih, ki šele prihajajo . . . Za uveljavljanje v sprintu je potrebna daljša in napornejša doba tre* ninga kot na daljših progah. 400 m PROSTO MOŠKI 5:18,2 Hafner (I) 5:22,5 Cerer (I) 5:30,8 Jančič (BM) 5:32,5 Zelenšek (R) 5:37,6 Petrič (ŽK) 5:38,4 Zrimšek (K) 5:39,2 Grohar (ŽL) 5:47,5 Kacjan (ŽL) 5:48,1 Pirc (I) 5:48,5 Strgulec (ŽL) 5:48,5 Doležal (BM) povpreček 1951: 5:39,67 povpreček 1952: 5:36,33 Hafner je zaplaval na državnem prvenstvu »le za prvo mesto na lestvici«. Naš plavalni »veteran« Tone Cerer se še vedno ni mogel posloviti od tega športa. Svojo aktivnost ni pokazal samo kot marljivi vodja in trener svojih učencev v Kamniku, ampak je lelos tudi nekajkrat skočil v vodo in — to pot v crav/lu — še vedno delal preglavice mla* dini. Njegov 15*letni učenec Zrimšek je prav gotovo največje odkritje na tej progi. Od tekmovanja do tekmovanja je izboljše* val svoje čase, tako da je svoj lanski naj* boljši čas popravil za več kot pol minule. Večina tekmovalcev v lestvici je lepo na* predevala (Jančič, Zelenšek, Zrimšek, Kacjan, Pirc in Doležal) in vse kaže, da rezultat pod 5:40,0 danes ni več poseben problem za naše plavalce. Če poleg tega upoštevamo še to, da je polovica tekmovalcev v lestvici še mladincev, lahko z veseljem ugotovimo, tla sc nam tudi za nadaljnji napredek v lej disciplini ni treba bati. (Dalje prihodnjič) ¥ ZASAVJE prodira košarka RUDAR PREDLAGA USTANOVITEV ZASAVSKE LIGE V Zasavju je v letošnjem letu stopila v ospredje športnega udejstvovanaj košarka. V začetku je bil samo v Trbovljah košarkarski klub Rudar, ki je kmalu dosegel prav lep razvoj, v ostalih krajih Zasavja pa za košarko ni bilo zanimanja. V Hrastniku in Zagorju v glavnem poznajo nogomet, šele v letošnjem letu je ta športna panoga končno prodrla tudi v druge kraje našega Zasavja. Razveseljivo je, da se je v Trbovljah košarka razvila do take stopnje, da je bilo treba ustanoviti nov klub Svoboda. Seveda bodo tu velike začetne finančne in organizacijske težave, toda z dobro voljo bodo organizatorji novega kluba kmalu dosegli pravilno razvojno f>ot. Z ustanovitvijo drugega košarkarskega kluba v Trbovljah bo prav gotovo dosežena večja kvaliteta in kvantiteta, in to ne samo v Trbovljah, ampak tudi v Hrastniku, kjer imajo KK Edinost, bo ta športna panoga dobila še večji razmah. Košarkarji Rudarja so letos dosegli znatne uspehe in so izmišljene vesti, ki se šilijo po zasavskem bazenu, češ da košarka nazaduje. Letos .je Rudar posvetil vso pozornost vzgoji mladega kadra. Mladinci so presenetili na slovenskem prvenstvu s tretjim mestom in solidnim znanjem, mladinke pa so se uvrstile na četrto mesto na mladinskem prvenstvu meseca junija v Trbovljah. V zadnjem času je bilo precej govora, da Rudarjevi košarkarji postajajo ,210-hilietia puŠcica' v Mari&bcu Pregled letošnjih uspehov najboljših plavalcev Morda je malokatera vest tako presenetila mariborsko športno občinstvo kot ta, da so se pobotali »večni« nasprotniki — nogometaši Železničarja in Branika. Kar niso mogli doseči na »prijateljski« tekmi ob priliki otvoritve stadiona Branika v mesecu juliju igralci, so napravili te dni funkcionarji za zeleno mizo. O sporih med obema kluboma smo svoječasno že pisali v našem listu, kjer so bili navedeni tudi vzroki, ki jih eni in drugi smatrajo za kamen spotike, in jih zato ne bomo ponov- no pogrevali. Izraziti moramo samo veselje nad dejstvom, da sta oba tabora le našla pot sožitja, kar bo vsekakor koristilo obema društvoma. Upamo tudi, da bodo v bodoče vzpostavljeni ne samo tesnejši, ampak tudi še prisrčnejši stiki, brez obtoževanja z leve ali desne strani. To bi bilo možno doseči tako, da bi se funkcionarji obeh klubov večkrat sestajali in reševali sporna vprašanja, ki so morda često nastala brez krivde enih in drugih, medtem ko navadno dolže krivde zanje drug drugega. sezonski športniki, da ne poznajo discipline in da zato tudi ni napredka. Vedeti moramo, da društva in klubi često zaidejo v krize, predvsem, kadar se pojavijo finančni in materialni problemi. V jeseni je tudi pri Rudarju nastalo isto vprašanja. Vemo, da Rudar posveča vso pozornost izgradnji stadiona in drugim potrebnim objektom. Toda tudi košarkarjev niso pozabili in tako bo košarkarski klub zgradil na stadionu Rudarja novo igrišče, pa čeprav je za to potrebno ogromno novih finančnih sredstev. Vse to pa nam ravno dokazuje široko delavnost upravnega odbora in članstva KK Rudar. Velik udarec za košarkarja pa predstavlja odstop trenerja prof. Mariniča. Nekateri so mislili, da bo s tem košarka zamrla, toda Rudar je predlagal ustanovitev košarkarskega centra v Zasavju. S tem predlogom je Rudar predvsem želel pomagati ostalim zasavskim klubom in jim omogočiti hitrejši razvoj. Verjetno bodo ta predlog košarkarjev Rudarja ostali zasavski klubi sprejeli z največjim veseljem. Istočasno predlaga Rudar ustanovitev košarkarske zasavske lige, ki bi zajela moštva Edinosti (Hrastnik), Svobode (Trbovlje), Proletarca (Hrastnik) in 2 ekipi Rudarja. Med Rudarjevimi košarkarji se tudi veliko govori o bodočem republiškem prvenstvu. Menda bi bilo primerno, da bi pripravili tudi ostali slovenski košarkarski klubi svoje načrte za republiško prvenstvo v prihodnjem letu. Vsi moramo stremeti za tem, da bo slovenska košarka napredovala in se zato ne sme-' mo spuščati v nepotrebne polemike, v časopisju, ki mora služiti samo napredku in razvoju slovenskega ■ športa. Mahkovec i 100 m PROSTO MOŠKI 1:00,8 Hafner (1) 1:04,8 Kos (ŽL) 1:04,8 Pelhan (I) 1:05,6 Doležal (BM) 1:06,9 Brandncr L. (BM) 1:07,2 Petrič (ŽK) 1:07,3 Kancler (BM) 1:08,0 Rotter (ŽL) 1:418,0 Pclan (I) 1:08,6 Vergelj (ŽL) povpreček 1951: 1:06.77 povpreček 1952: 1:06,20 >ivečji uspeh je v letošnji sezoni med cnskimi plavalci dosegel Hafner s svojim D, ,av'adno naglim vzponom in osvojitvijo __slova državnega prvaka na 100 m prosto pQ na na to, da konkurenca ni bila Polna, Hafner je plavalec, ki ima za seboj pj. nokaj sezon uspešnega udejstvovanja v v i *dhem športu. Uspehi, ki jih je dosegel v itu 1949, so dali slutiti, da se bo razvit njjL *valca velikega formata. Toda v zad* ka2aj v?h sezonah ni izpolnil pričakovanj in toQ ?,ie. da gre njegova »kariera« že v za* Ehv letošnji uspeh pa je obrnil na **0en pse ^zakonitosti« in je zelo verjetno Hqh celo njega samega. Ali je njegov T0 aen uspeh posledica marljivega treninga? intei-11^111 ie Hafner sam nedavno v nekem Huvu, ki je bil objavljen v našem listu, Zg(t ,2an'kal. Trditev, da je dosegel tak re* Lkole skoraj mimogrede, se mi zdi le tošn-. Smela. Brez dvoma je Hafner v le* v‘dual ?ezon* našel sebi odgovarjajoč indi* t>0ten) trenin8 (verjetno nekoliko manj na* *lej ’ .katerega posledica je bil njegov do* Zln0l>f.aJvcčji uspeh. Kje so meje njegovih Po j jlv.os.ti ie težko reči; sklepamo pa lahko Usari sniem hitrem napredku, da njegov se ni zadnja beseda. Yf>„jS le v letošnji sezoni lepo napredoval, iulij ar ie višek svoje forme dosegel že v redj^ Potem pa ni več napredoval. Z ne* t0 (jlni treningom in boleznijo bi se dalo Jaht? neke mere opravičiti. Ugotovimo pa Haf ' . da je Kos edini v lestvici (poleg ig m Ua in Pelhana), ki je tipičen sprinter o s ek V, rczultat 1:04 gotovo ni zadnja meja Ra , zmogljivosti. realenu tat, Doležala se mi ne zdi preveč Oj« sai Pa nobenem važnejšem tekmova* telu ,1 zaplaval pod 1:10. Njegova glavna 'eS.vir*#» - x_ n x : _ domena so dolge proge. Petrič je imel letos še vedno — zlasti na daljših progah — ne več uspeha v sprintu, čeprav je bil lani na »siir Intervju našega urednika z državnim reprezentantom Borisom Kristančičem V novi sezoni spet enotna zvezna liga? Košarkarska sezona na prostem je za nam?. Vse ekipe so se preselile v dvorano, kjer skušajo sedaj čimbolj izkoristiti nekajmesečni premor. Po vsej dr* žavi se moštva vestno pripravljajo za prihodnjo sezono, ki obeta, da bo res pestra in tudi kvalitetno na visoki stopnji. Vemo, da so košarkarji v zadnjih letih dosegli več lepih uspehov, ki jim obetajo še lepo bodočnost. Ker nas je zanimalo, kaj je s slovensko košarko nasploh, je naš urednik Voje Šerbec za.ta* v<8 nekaj vprašanj v zvezi s košarko članu državne reprezentance, igralcu ASK Borisu Kristančiču. Kristančič je na stavljena vprašanja takole odgovoril: Hafner Boštjan (Ilirija - Ljubljana) je letos pripravil vsem največje presenečenje, ko je z dobrim časom 1:00.8 osvojil drž. prvenstvo na 100 m prosto in se krepko postavil na čelo slovenskih sprinter je v Ali se je košarka v Sloveniji letos res tako razširila iln tudi kvalitetno dvignila? »Mislim, da se jc veliko bolj razširila, kot pa kvalitetno dvignila. Čeprav je bil zazna* movan tudi kvalitetni napredek, vendar s tem še ne smemo biti zadovoljni. Državni reprezentant Vilmoš Loči (Proleter. Zrenja* nin) mi je ob predtekmi, ki so jo igrali mladinci ASK in Krim I.. rekel, da igrajo boljše kot klubi srbske lige, boljša je tudi njihova individualna tehnika, brzina in pa tudi učinkovitost. Za razširitev in utrditev košarke v Sloveniji so mnogo prispevala tudi propagandna tekmovanja, ki so izredno ko* ristna ter privabijo v krajih, kjer se prvič igra, tudi mnogo igralcev. Žal pa ie od vseh slovenskih ekip le ASK gostoval v Hrast* niku. Kranju in Zagorju s kompleno ekino. Imamo pa veliko pogojev, da se bo s ko* šarko v kratkem času ukvarjalo v Sloveniji še veliko več mladine.« Ali imata ASK in Železničar v prihodnji sezoni več iz g led o v kot doslej? »Po letošnji splošni krizi so sc vsi moč* nejši klubi znašli in utrdili svoje finančno* materialne pogoje. (V Beogradu so dobili v zadnjih dveh mesecih dva nova košarkarska stadiona.) Zaradi tega sem prepričan, da bo prihodnje leto borba mnogo ostrejša in bo zahtevala od igralcev in ekip veliko znanja in temelji.ih priprav. S prehodom Pavla Ciglarja k Železničarju bosta imela ASK in Železničar vse pogoje za sistematičen šest* mesečni medsezonski trening. Ako se bomo izognili lanskemu nenačrtnemu delu in si za* gotovili živahno sezono, mislim, da imamo vse pogoje, ki nam lahko prinesejo naj večje uspehe doslej. Koristno bi bilo, da hi že odpravili strah pred mcLlscbojnimi srečanji, ki so sa* mo pozitivna.« Kako pa se bo v prihodnji sezoni tekmo* valo v zveznem merilu? r i 0 društvo, ki ni izdalo za opremo svojega članstva niti dinahja ce 400=mctrašev. Petrič je plavalec, Čudne bolezni . . . Ij^nsL-•nec'avni skupčini so se Ijub-^'ško - *!°£01?etni sodniki spokor- p.°tTesali s pepelom in sveto ySe , 'I9 ’’ da si bodo izbili iz glav siilo ^'diavosti. No, nedeljo kasneje h j ji P® *e izgubili vero vanje in v sJJV? spokorništvo. Sodnika tov. ^r*'*i.*i morala sodelovati tek °* meJna sodnika, prvi na ba n 1 železničar : Tekstilac, drugi a. tekmi Krim : Korotan. Pa je daj lz. neznanih razlogov odpove-domL* i0vanJe’ drugi pa je nena-t>ba ki je bil nedavno kazno-e„d 2 kletno prepovedjo sojenja! l>olene’- res prečudne so sodniške /Ul • • . Anonimus Pretekli četrtek so zborovali smu* carji mariborskega Branika. Iz poro* čila predsednika kluba tov. Purkeljca — ki je bil pri volitvah ponovno iz* voljen na isto mesto — je bilo možno brati plodno delo smučarjev v pre* tekli sezoni, predvsem pa njihovo stremljenje za kvalitetnim dvigom, kar jJm je v veliki meri uspelo. V sezoni 1951/52 so razen na domačih tek* movanjih sodelovali smučarji Branika še na 14 tekmovanjih izven Maribora. Pri tem so se izkazali najbolj alpski smučarji, ki so se uvrstili med najboljše jugoslovanske tekmo* Začelo se je na Pohorju na conskem pr* venstvu Slovenije, kjer so tekmovalci Sevč* nikar Ivan. Šober in Sinkovičeva osvojili prva prvenstva v tej sezoni. Sledil je Ko* roški veleslalom, ki je prinesel klubu na* daljnje uspehe. Sevčnikar Jože in Ivan sta osvojila prvo in drugo mesto pred renomi* ranim celjskim tekmovalcem (letino in tako opozorila nase ostale kandidate za naslov najboljšega smučarja v republiki. NA DRŽAVNEM IN REPUBLIŠKEM PRVENSTVU NI BILO SREČE Čeprav so merodajna kot osnova za dolo* čitev ranglistc najboljših več ali manj vsa večja tekmovanja v sezoni, je vendar dr*, žavno prvenstvo najvažnejše, ker se navadno na njem zberejo vsi najboljši tekmovalci in merijo sile pod več ali manj enakimi po* goji. Zato so mariborski smučarji tudi po* lagali na prvenstvena tekmovanja največjo pozornost. Toda kadar se človek na nekaj najbolj pripravlja, često ne doseže niti pri* bližno tega, kar je sposoben doseči. To velja na preteklih republiških prvenstvih tako za Sevčnikarja Ivana in Jožeta kakor tudi za Cizeja, ki jih je spremljala na teh tekmah precejšnja smola, tako da je osvojil Ivan Sevčnikar šele 19., Cizej 25., Jože Sevčnikar pa 26. mesto. „ . “• - — Mariborski smučarji so se lani nevarno približali Gorenjcem Podobno se je pripetilo Ivanu Sevčni* karju tudi na državnem prvenstvu na Sar* planini, kjer je bil v smuku pa tudi v sla* lomu komaj na 20. mestu. Še prav posebno smolo pa je spremljala na mladinskem dr* žavnem prvenstvu Šobra, ki je bil diskva* Iificiran. VELIKA AFIRMACIJA NA OSTALIH TEKMAH Iz uspehov na dosedaj navedenih tekmo* vanjih ne bi mogli sklepati o kakšni po* sebni kvaliteti mariborskih alpskih smučar* jev. Slednjo so dokazali na drugih, nič manj važnih tekmah. Manj važnih zato ne, ker so na njih tekmovali smučarji, ki veljajo za najboljše v državi, pa tudi mnogi' Avstrijci, ki spadajo med najboljše na svelu. Prvi uspeh je dosegel Ivan Sevčnikar v tekmovanju za Herucov memorial na Sije* menu, kjer je osvojil 3. mesto pred Slavko* tom Lukancem in Pračkom, medtem ko je bil med mladinci Šober drugi in je pre* magal tudi mladinskega državnega prvaka Modriča iz Zagreba. Da ta uspeh ni bil sa* mo slučajen, je dokazal Sevčnikar s še več* jim uspehom na Platku, kjer je v ostri med* narodni konkurenci osvojil 4. mesto. Pred njim so bili samo Mulej, Avstrijec Noglcr in Cvenkelj, za njim pa med drugimi tudi Štefe in vsa ostala elita jugoslovanskih tek* movalcev. Pred zaključkom sezone je tekmoval Ivan Sevčnikar, ki je vsekakor mariborski alpski tekmovalec št. 1, še na Mariborskem sla* lomu, kjer jc dosegel zopet četrto mesto in v Pohorski kombinaciji, ki združuje alpsko smučanje s skoki in tekom, sedmo mesto. Na zadnjem tekmovanju, v veleslalomu za 1 Icrlctov memorial s Savinjskega sedla, pa je bil v mednarodni konkurenci peli za Sci* lerjem, 1 Iuhcrjem, Cvenkljem in Štefetom. ter je poleg drugih pustil za seboj tudi šest odličnih Avstrijcev, Lukanca in Pračka. Med mladinci pa je osvojil Šober prvo me* sto, pri čemer je premagal Križaja in Ce* tino. ZA USPEHE STA PREDVSEM ZASLUŽNA TOV. COP IN KOŽUH To bi bili v kratkem nanizani največji uspehi društva, za katere ima ogromno za* slug trener Franci Cop. S tem pa ni rečeno, da niso dosegali uspehov tudi ostali člani društva, ki ima tudi dober kader mladih skakalcev, tekačev in smučark, ki jih je treniral tov. Kožuh. Vendar uspehi zadnjih niso tako vidni v zveznem merilu. Na skupščini je bilo ugotovljeno, da dru* štvo ni potrošilo niti dinarja za opremo svojih tekmovalcev, kar velja tako za za* četnike, kakor tudi za »zvezde«. To je go* tovo edini primer pri nas. ker doslej še nismo slišali, da bi si, posebno tekmovalci zveznega razreda, sami kupovali opremo, ki ni ravno poceni. To kaže na njihov pravi športni duh in pravilno vzgojo s strani klub* ske uprave. TESNO SODELOVANJE S SMUČARJI ŽELEZNIČARJA Na skupščini Branika je bil tudi zastopnik smučarskega kluba Železničar, ki je iskreno čestital klubu na doseženih uspehih. Pri tem moramo omeniti, da sta oba mariborska smučarska kluba doslej delala v najtesnej* šem sodelovanju, kar je prav gotovo kori* stilo obema. S takim skupnim načinom dela nadaljujeta tudi v novi sezoni, ko sta se lotila gradnje nove 60*mctrske smučarske skakalnice z udarniškim delom ob vznožju Pohorja, v neposredni bližini Maribora. V kolikor ne bodo nastale kakšne posebne ovire, bo skakalnica dograjena v bližnji ho* dočnosti, tako da bodo lahko na njci tekmo* vali že v prihodnji sezoni. Z. Vahtar »Zelo ver j cino bo tekmovanje v enotni > zvezni ligi. Vprašanje desetih ali dvanajstih ^ udeležencev jc še odprto in bo šele letna skupščina o tem odločala. Kljub različnim ^ predlogom mislim, da liga najbolj odgovarja * trenutnemu razvoju in zahtevam, ter je za* radi tega tudi enotna liga najbolj sprejem* * Ijiva.« k Ali se Ltjaši in ostale ekipe kaj priprav* Ijajo za novo sezono? »Nedvomno, da bodo letos ekipe najbolj . pripravljene od vseh dosedanjih let. To je , normalni razvoj, ki se bo sigurno stalno . s.opn je val, saj lahko k temu omenim, da smci ^ še pred nedavnim bili začetniki, sedaj pa smo že kolikor toliko močna ekipa. Po res* nosti in skrbno pripravljenih programih ter po že izredni agilnosti v Srbiji bo letos > storjen z mnogimi izkušnjami z olimpiade velik korak naprej.* 1 Kaj pa je s kolektivom ASK? Kdo je trener? »10. oktobra je začel ASK z uvodnim tre* # ningom, kjer se bodo med drugim izbrali . tudi mlajši igralci. Do konca novembra bom . vodil trening poleg Filipana tudi jaz. O > formi igralcev še ne morem govoriti, ker sva s Fdipanom vso pozornost posvetila osnovam individualne in kolektivne igre.« Ali je tudJ KZS kriva, da je letos košarka v Ljubljani spala? »Nedvomno je luka j več objektivnih vzro* kov kut ostalih. Kljub temu pa je bila de* lavnost Zveze na tem področju doslej ne* znatna. Številna zanimiva tekmovanja bi lahko bila vsako nedeljo (n. pr. pokalno prvenstvo Ljubljane na brzopotezni način), seveda, če bi v to vložili nekaj truda. S pomočjo tehnične komisije KZS bi oba kluba mnogo laže reševala to problem. Ne vem, zakaj se tehnična komisija pri KZS tako poredko sestaja. Za maj in junij 1953 je predvideno medmestno srečanje Ljubija* ne : Dunaj.« Kaj meniš o slovenskih sodnikih ?n kd< je najboljši? »Kar bom povedal, mislim o jugoslovanskih in ne samo slovenskih sodnikih. Stalno i ponavljamo, da jc košarka zelo napredovala. , Glavni vzrok je sistematični in vestni tre* 1 ning. Sodniki pa so ostali na isti višini. Vzrok je v »nctrcniranju«. Zdi se mi, da je bila kritika v tisku upravičena., predvsem kot konstruktiven taktor. Čeprav ekipe stalno trenirajo in igrajo, ni bila na dosedanjih treningih n enega ligaškega sodnika. Jasno je. da brez \ a je in učenja ne morejo držati koraka z igralci. Že lani je bilo predlagano, naj bi hodili na treninge. Kakšna primera med nogometom in košarko tu ni mogoča. Edin izgovor najboljših sodnikov je njihova prezaposlenost v špor.nih organizacijah. Sod* nike cenim predvsem po presojanju osebnih napak. Mislim, da je trenutno najboljši slo* venski sodnik tov. Breznik, ki ima za seboj igralsko kariero, kar mu omogoča točnejšo in hitro presojo. Zdi se mi, da so Breznik, ( Počkar in Kosec kljub naštetim pomanjklji* j vostim med prvimi desetimi jugoslovanskimi sodniki.« In končno še tvoje mnenje o mojem ko* legu Marjanu Liparju, o njegovem pilsanju ter o polemiki okrog »visokih in nizkih startov«. »Razen do neke meje strokovnih delov komentarjev in člankov mislim, da je Marjan Lipar korenito in pošteno zajemal iz bistva in pereče problematike naše košarkarske sredine. V vsakem slučaju je bila njegova aktivnost koristnejša kot pa sedanji molk v športnih časopisih. Žal mi je. da nisem sodeloval na tiskovnem sesianku. V pogovoru z Liparjem sem zvedel o njegovem pisanju, d visokih in nizkih startih. Lahko rečem, da je pravilno mislil, le da se je dokaj nerodno in nejasno izrazil. Ji — ' — Mednarodne športne vesti ■ =-----' Jesikins hoče doseči z avtomobilom 720 im oa uro švicarska odprava že smm visoko Ameriški avtomobilist Jenkins je te dni ▼ Miamiju izjavil, tla bo prihodnje leto izdelal avtomobilski motor, s katerim bo poskušal izboljšati obstoječi svetovni rekord v vožnji z avtomobilom, ki ga je doslej imel nedavno ponesrečeni Anglež Coblj s 633 km na uro. Jenkins bo svojo zamisel izvedel seveda, kolikor mu 1o dovolijo ameriške oblasti ter upa. da bo njegov si roj na reaktivni pogon lahko dosegel hitrost približno 720 km na uro. Jenkins namerava izvesti poskusno vožnjo na že znani peščeni progi slanega jezera Bonncville v ameriški državi Utah, na kateri so že dosegli toliko svetovnih rekordov. Sinoči sta boksala Hmnez in Hairston V Palais des Šport v Parizu sc je sinoči | srečal francoski boksar srednje kategorije št. ji Charles Humez z ameriškim gluhonemim j črncem Gen e jem TTairstonom. Dvoboj je bil posebno važen za Humeza, ki sc pripravlja za nekatere borbe, po katerih bi dobil pravico tekmovanja za svetovno prvenstvo. Do zaključka lista še nismo zvedeli rczultaa srečanja, ker se je slednje končalo pozneje. Evropski boksarski prvak lahke kategorije Danec J dr gen Johansen je v Koda n ju premagal gladko po točkah v 10 rundah belgijskega boksarja Maurica Maeterlincka. Novi svetovni kolesarski rekordi Na kolesarskem dirkališču Vigorelli v Milanu se je v ponedeljek začel teden posku-; sov za izboljšanje svetovnih rekordov. V i teku celega tedna so razni italijanski in inozemski kolesarji poskušali doseči različne 1 svetovne in nacionalne rekorde. Vendar \ elik del teh poskusov ni uspel, ker je bilo večinoma zelo neugodno hladno vreme. Naj-nspešneiši med vsemi pa je bil italijanski amater Franco Aureggi, ki je v sredo popoldne dosegel nov svetovni rekord v vožnji na 5 kilometrov s 6:32.0 (povprčno 4>. 198 km na nro). Prejšnji rekord je imel itali- janski kolesar Messina s 6:33..3. Naslednji ‘dan je Aureggi dosegel nov svetovni rekord 'tudi v vožnji na 10 km z rezultatom 13:03.2 ,'oziroma 43.933 km na uro. Istega dne je ‘belgijski kolesar Ravmond Tmpanis po«kti-,8al izboljšati svetovni rekord v eni uri, ki .ga ima od leta 1942 italijan Fausto Coppi 's 43.938 km. Toda poskus Itn pa niša ni uspel. Po 64. krogu, ko je že precej zaostal za j vmesnimi časi. ki jih je imel Coppi pri postavljanju svojega rekorda, je Tmpanis odstopil in prevozil samo 21.394 km. Med n jegovim poskusom je bilo namreč zelo hladno Na stadionu Vigorelli v Milanu sta bila pred dnevi dosežena dva nova svetovna rc* korda. Svetovni prvak Svdney Patterson (Avstralija) je dosegel nov svetovni rekord v vožnji na en km z letečim startom z re* zultatoml :03.9 (dosedanji svetovni rekord je držal Italijan Battesini z 1:04.6). Bivši sv c# tovni prvak v sprintu Rcginald Harris (Vel. Britanija) je izboljšal svoj lastni rekord v vožnji na 1 km s stoječim startom od 1:09.8 na 1:08.6. Francoska reprezentanca za »Giro (FItalia« 1951 Ob priliki bivanja predsednika Union Ci-tl p st International Francoza Achilla Joinar-da v Milanu so sporočili prireditelju kole- sarske dirke >Giro dTtalia« sestav francoske repiezentance, ki bo sodelovala v tej dirki. To so: brata J.ouison in Jean Bobct, Ra pha el Geminiani, Eduard Miiller, Scrgc Blusson in Roger Buchonnct, sedmi kolesar pa bo določen naknadno. Kdo bo zmagal v tekmovanju za Mediteranski pokal? Po visoki zmagi, ki jo jc preteklo nedeljo dosegla B-reprezentanca Italije nad nogometno reprezentanco Egipta v Bariju z rezultati m 6:1. morajo v tekmovanju za Mediteranski pokal odigrati še eno tekmo. Srečanje med Italijo in Grčijo naj bi bilo 28. decembra letos, kakor to predlaga italijanska nogometna vzeza. Ta dan se namreč bosta srečali v Palermu A-reprezentanci Italije in Švice. Toda grška nogometna zveza zaenkrat še ni pristala na ta termin z navedbo, da so ta dan prvenstvene tekme. Kolikor 28. decembra ne bo tekme Italija : Grčija, jo bodo preložili na poznejši datum v letu 1933. Zato poskušajo za ta dan doseči srečanje svoje B-reprezentancc z B-reprezcntuneo Švice v Bellinzoni. Trenutna prvenstvena Jc_ st vira v tekmovanju za Mediteranski pokal pred zadnjo tekmo med izgleda takole: Italijo in Grčijo I>a Italija 5 3 1 1 10: 4 7 Egipt 6 3 0 3 10:10 6 Grčija 5 3 0 2 5: 6 6 Turčija 6 1 1 4 4: 9 3 2:21.1 Jungvvirt (f SR) 1952 2:21.3 Aberg (Švedska) 1952 2:21.4 Gustavsson (Šved.) 1946 2:21.4 Hansenne (Fr.) T948 2:21.5 FTarbig (Nem.) 1941 2:21.8 Nielsen (Danska) 1952 2:21.9 Andcrsson (Šved.) 1944 2:21.9 Ljiljequist Šved.) 1943 2:22.2 Bengtsson (Šved.) 1948 2:22.3 Lanzi1 (Italija) 1942 2:22.3 Bovsen (Norv.) 1952 ,ČRNI PAJEK' se poslavlja Arthur Wint, zmagovalec olimpijskih iger v Londonu v teku na 400 m, član zmagovalne 4 X 400 m v Helsinkih in obakrat drugi v teku na 800 m, zapušča letos atletsko stezo. »Črni pajek« so relki Wintu zato, ker ima pri izredni velikosti 198 cm razmeroma ta iv kc noge in roke. Izredno simpatičnega črnca z Jamajke smo imeli priliko občudovati lani tudi mi na dvoboju Velika Britanija : Jugo* Arthur Wint je bil rojen 23. maja 1920 v Jamajki kot sin protestantskega duhovnika. Med vojno je bil pilot v Angliji in je bil zaradi svoje hrabrosti kmalu povišan v čast# nika. Po demobilizaciji je ostal v Angliji in začel študirati medicino. Pot Winta kot »velikega atleta«, tako glede na postavo kot na rezultate, se začne pravzaprav šele v Angliji. V Londonu je poskrbel leta 1948 za veliko presenečenje, ko je osvojil zlato me* daljo pred favoriziranim Me Kenlycm. Svojo odlično formo je ohranil vse do letos, ko jc bil drugi, na 800 m in mnogo propomogel štafeti Jamajke do zmage in fantastičnega svetovnega rekorda v štafeti 4 X 400 m. Wintovi osebni rekordi znašajo na 400 m 46.2, 800 m 1:49.4. 880 vardov 1:49.6. Sedaj dela dr. Wint kot asistent v neki londonski Kdor je imel priliko videti teči M inta, ga bolnišnici, kmalu pa sc bo vrnil v domovino, gotovo ne bo nikoli pozabil tega tekača z Prvenstvo Italije v košarki V II. kolu italijanskega košarkarskega pr* venstva so bili naslednji rezultati: Čira : Napoli 70:40 Varesc : Triestina 62:30, Ro* m a : Goriziana 65:46. Borleti : Benelli 67:39, Itala : Gallarate 29:18, Virtus : Rever 46:43, Lestvica: Borlleti, Gira, Virtus 4, Roma, Varese, Itala, Napoli, Goriziana, Benelli 2, Rcyer, Gallarate, Triestina 0 točk. Druga švicarska ekspedicija, ki se vzpenja na naj višji vrh sveta Moti nt E ve rest, je po zadnjih vesteh, ki so prispele v Evropo, že prešla ledenik Kumbu in na višini nad 3200 metrov postavila svoje prvo taborišče: Ker pa je bilo vreme izredno ugodno, so takoj nadaljevali vzpon ter so posamezni deli ekspedicije že prispeli do višine 3600 m, kjer so postavili drugo taborišče. Po teh vesteh sc vsi Člani ekspedicije, kakor tudi nosači, nahajajo v odličnem zdravstvenem stanju. Vzpon se nadaljuje. Novi rekordi Zatopka V Stari Boleslavi je Emil Zatopck posta vik tri nove svetovne rekorde, in sicer v teku na 2.5 km z rezultatom 1:19:21.8 (prejšnji rekord Ilietanen — Finska 1 ;20:14.0 iz leta 1948), na 30 km z 1;35:28.8 (prejšnji rekord Moskačenko — SZ 1;38:54.4 iz leta 1951) in na 15 milj z 1;16:26.4 (Hietanen — Finska 1:17:28.8). V istem teku je pretekel v 1 uri 18.987 m, kar je preko 200 m manj od Miha* lica. Skupaj s temi tremi svetovnimi rekordi drži sedaj Zatopek sedem svetovnih rekov* do v. Na istem tekmovanju je tekel mladi Jungvirt 800 m v času novega češkega rckor* da 1:48.7, kar je tretji letošnji čas na svetu. Evropski rekorder Skobla pa je vrgel kroglo 16.74 m. Nov svetovni rekord A- teku na 1000 metrov Na tekmovanju v Houstki je dosegel mladi češkoslovaški tekač Stanislav Jungwirt nov svetovni rekord v teku na 1000 m z rezul* tatom 2:21.1. Dosedanji svetovni rekord je imel Šved Olle Abcrg z 2:21.3. Lestvica naj* boljših tekačev na 1000 m izgleda sedaj ta* V Saragozi je bilo prvenstvo Španije v maratonskem teku, na katerem jc zmagal Sierra z 2:38.36 pred Polom 2:52.43 in Ozza* esom 2:58.51. njih let. Njegov tek odlikuje velika lahkot* nost, harmonija vseh gibov in odlična tak* tika. Wint pa bo ostal vsem v spominu tudi zaradi svoje izredne skromnosti. KROGLA: 15.57 šarčevič c:z 14.64 G ali n M 14.24 Jelisijevič BČ 14.15 Miler B. O 14.06 Golc K 13.91 škiljevič D 13.89 Radoševič S 13.73 Basic D 13.67 Vujačič S 13.49 Jcftovič 1950 1951 1952 DISK: 13.94 13.89 14.13 CZ 51.40 K rivokapič CZ 47.73 Krnjaič p 47.25 Miler J. o 46.11 Miler B. O 45.99 Simič CZ 44.14 Peterka K 44.02 Rebula P 43.88 Golc K 43.58 Mandič D 42.52 IvckoviČ D tckiiči zade 55.85 Rojc K 54.99 Bašič D 54.82 Plut Črnomelj 1950 60.72 1951 60.40 1952 59.62 KLADIVO: 56.39 Guhrijan P 56.26 G a lin M 53.47 P 53.20 Račič 7X 51.78 Lazarevič V 50.62 Dokler D 49.35 Lackovič M 47.45 Krstonič CZ 47.44 Kostrie D 46.46 Miloševič CZ Arthur Wint W$ate tekma sisena gmasa Gerschler, bivši Harbigov in sedanji Barthelov trener bo prišel prihodnje leto verjetno v Jugoslavijo Letošnji olimpijski zmagovalec v teku na 1500 m jc posul šele letos j veliki« atlet. Prej ni mnogo pomenil, saj ga je nekoč premagal celo naš Cera j. Letos pa je, kakor kaže, zrastlo Barthelu po njegovih uspehih tildi samozaupanje. Na to pa je seveda tudi popolnoma upravičen. Letos gleda Bar tli el na bilanco, kakršne verjetno še noben tekač ni imel: v vsej sezoni 1952 ni bil niti enkrat poražen ! ! Starta! je več kot dvajsetkrat in vselej jc zmagal. Na svoji glavni disciplini, teku na 1500 m, je imel letos naslednje rezultate: 26. 5. Bruselj 3:56,6 lš. 6. Luksemburg 3:52,4 IV. 6. Luksemburg 3:48,6 6. 7. Luksemburg 5:51,6 24. 7. Helsinki 3:51,6 2S. 7. Helsinki 3:50,4 26. 7. Helsinki 5:45,2 29. 8. Berlin 3:51,0 12. 8. Ziirich 5:45.6 20. 8. Luksemburg 5:44,6 5. «4. K rete! d 3:49,4 4. 9. Luksemburg 5:44,2 14. 9. Strassburg 5:49,6 21. 9. Audeuarde 5:53.6 24. 9. Bruselj 5:45,8 19. 10. Frankfurt 5:44.2 Inženir iz Luksemburga, ki se je pred kratkim poročil, ima velike načrte za Jelo 1955. Postavil si je cilj rezultate, ki jih misli doseči prihodnje leto in sicer: 800 m 1:49,0, 1000 m 2:19,0 (svetovni rekord), 1500 m 5:41.0 (svetovni rekord), 1 milja 3:59,0 (svetovni rekord) in 5000 m 13:59,0. Na prvi pogled bo marsikdo pripomnil, da so ti rezultati fantastični in zelo, zelo nedosegljivi. S temi rezultati bi Barthel zasenčil celo ITUgga. Toda Barthel je znan po svoji objektivnosti in te izjave gotovo ni dal kar tjavdan. Tudi njegov trener Gerschler, bivši Harubigov trener, ki bo prihodnje leto verjetno prispel tudi za nekaj časa v Jugoslavijo, je izjavil, da pričakuje od Barthela še mnogo več kot letos. Barthel je že kot deček mnogo sanjaril o svoji atletski karieri. Leta 1945, ko je bil star šele 16 let in se je začel ukvarjati z ailetiko. je napisal v svoje beležnice rezultate. ki jih je nameraval doseči v prihodnjih letih. Sam pravi, da je brez vsakega razloga in stvarno podlage napisal za leto 1955 rezultat —■ 5:41,0. Danes mi. ko si je ponovno postavil to znamko za cilj, jc na to trditev že mtio- ... in v »zakonski jarem«. Po smehu sodeč, ne ho prete/.ak. go bolj upravičen in ne bomo se čudili, če bomo drugo leto črtali v novih svetovnih rekordih. postavljenih od tega sim pati čn ega I ,u ksembu rž a na, ki je raziril ime Luksemburga po svetu verjetno bolj od kogarkoli doslej. NAŠI TEKAČI ZOPET V SAO PAOLU Ali bo Mihalič premagal Miinouna? Braziljski športn? časopis »A Gazela Espor* tiva«, prireditelj velikega polnočnega teka ^ Sao Paolu v novoletni noči je tudi na *e' tošnji tek povabil jugoslovanska tekača - -1' haliča in Ceraja, ki sta dosegla lani na lenl teku lep uspeh s tem. da sta zasedla tretje in peto mesto. Atletska zveza JugoslavT6 je Mihaliču še odobrila odhod v Sao Paoj0’ drugi jugoslovanski tekač pa bo izbran med Ceraja, Stefanoviča, Jovanoviča in Ge 1 niča. Izbirno tekmovanje bo približno J* mesec dni. Letos ho mednarodna udelez * na tem tekmovanju še mnogo večja kot Od znanih tekačev so pristali na vdele* že Mimoun (Francija). Nvstrum in JansS (Švedska), lanskoletni zmagovalec Kruzitz (Nemčija) in drugi. GOJITE TEK, DA BOSTE DOLGO ŽIVEL1' T rditev, da šport podaljšuje življenje, mnogo zagovornikov, pa tudi nasprotnik? • Pred kratkim je napravila »Metropolitain 1 sur at Companv« iz New Vorka preiskavo^ naj bi dokončno razčistila to vprašanje. • tistični odsek te družbe je pregledal za ^ desetletij nazaj, koliko časa so živeli 5 dentje desetih vodilnih ameriških unlvC L ki so se havili s športom. Ugotovili so, so študent je*športniki preživeli svoje riše, ki se s športom niso ukvarjali P°e() prečno za 6.5 do 8.5°V Med športniki Pd ugotovili, da živijo najdalje tekači. ŽIVLJENJE V AMERIŠKEM TEMP V Glavna atrakcija velike ameriške revije v* ledu »Iee Capades«, ki nastopa že več tedn v7 New Torku pred vsak večer nabito P°* dvorano, sta oba bivša svetovna prvaka, 1"T* cozinja Jacqueline du Bief in Američan D|lv Kutton, ki sta šele pred kratkim PrcsliLr.' profesionale. Kadar pleše Dick svoj »G*1^ leston na ledu«, občinstvo kar nori od v duš en j a. ^ Redki od desettisočev gledalcev, ki '• dan slavijo »zvezde«-- te revije, pa vedo, ko težak dan ima But ton že za seboj, P den nastopi na reviji. Dick dobi sicer s tisoč dolarjev na leto. toda njegov toži, da se vseeno vsak dan hoji. če sploh nastopil. . j Button kljub sijajnemu zaslužku ni pt’ Študirati in ie še vedno študent prava univerzi v Bostonu. Svojega načrta. P-po zaključku športne kariere državni l,r* nik, še vedno ni opustil. Zato izgleda tonov dnevni red takole: zjutraj predava^ v Bostonu, opoldne odleti z letalom v x . York, tam trenira še kako uro in nsist°P. zvečer v revi ji, malo pred polnoč i o pa z1* J na postajo, kjer ujame za »rep- še y*( . hrzovlak. ki ga pripelje zopet v Bmt0^ Njegovo življenje poteka torej re«; v ameriškem tempu. Toda Dicku to ne 7-1^ prehudo. »R a d drsam, pa tudi študirani^ tako rad.« jc vse. kar ima k temu pr'.P°n niti bivši svetovni prvak. DISCIPLINA JE PRVO Eden vodilnih angleških klubov MiJd]e* brough je pred kratkim kaznoval trop svojih najboljših igralcev. Ta sklep je | razburil pristaše kluba, toda trener ie neizprosen. Med kaznovanimi je bil tv^. reprezentant Mannion. Kaj pa jc bil v*r<’ za kazen? Igralci so se pred tekmo s f diffom vrnili v hotel dvajset minut pr ^ pozno, kakor jim je bi Jo ukazano. »Disciph11^ mora biti prva.« je izjavil trener, »vsi je morajo držati, tudi repezentanti.« ČUDNA ŽELJA . Nek strastni angleški nogometni navii*c< je leto za letom gledal le tekme prve Lil1' V zadnjih mesecih pa je začel zahajati tj11 j na manjša igrišča, kjer igrajo drugorazredm moštva. Teden za tednom je gledal tck^U moštva, v katerem je v napadu igral tu^ nek duhovnik. Prijatelji so ga začudcn.o spraševali, zakaj to dela. »Ki hi e« pa ji|n odgovoril: »Radi bi slišal besede, ki prišle preko duhovnikovih ust. ko f streljal stoodstotno priliko.« SKANDINAVSKE DEŽELE PROTI SMUČARSKIM POLETOM Pred nekaj dnevi ie zasedal odbor za sično kombinacijo finske smučarske /S.C/CQ Glavna točka zasedanja jc bila diskusija predlogu za spremembo tabel za ocenjevanj, pri klasični kombinaciji, katerega bodo 1"VL predložili na prihodnjem zasedanju *[ ' Finci trdijo, da so skoki v kombinaciji dobro ocenjeni na račun teka. Drug predi -Fincev je, naj se uvedejo v samostojni skokih za svetovno prvenstvo po trije sko namesto dosedanjih dveh. ,j Norveška, švedska in Finska so Prva».f» * .č BSK 140 Rauh 2:32.4 Krojs O 140 Železnik 1950 1951 1952 2:24.8 2:24.8 2:26.5 80 m OVIRE: 800 m: S.I1 2:18.5 Tuce 2:19.8 Šafer S M 12.3 šum a k M 12.3 Bahovič M 12.4 Knez K 12.6 Rauh D 12.8 CZ 13.0 Perišie O 13.2 Zrnjcvič P 1.3.3 Skcrhič SV 1.3.3 Železnik K 1.3.4 l Ta g a D 1.3.4 Varmuža Sp 1.3.4 Moro vic M 1950 13.1(1 1951 12.77 1952 12.86 VIŠINA: 150 K o Vač CZ 148 .Tov a no vic CZ 148 Tuec s 140 Trihuson 140 Marjanov 140 Vukovič 140 Borovec 140 Borovec 140 Bahovič 1950 1951 1952 Z O M K 1) BSK D D K SV Sp Sp sv sv M 144.4 145.7 144 8 DALJINA: 5 51 Tv.cc 5.44 Šumak Knez Galič 5.28 Bahovič 5.03 Perišie 4.88 Čepin 4f87 Kovač 5.42 5.36 5.33 5.29 S M K K ŽM D M O K G Z 13.85 KROGLA: K adosavljevič CZ 13.37 Kotlušek O 11.56 Jezernik K 11.56 Borovce SV 11.25 Se 11.20 Knez K 11.06 Sima O 11.04 M a t e j V 10.85 šarič M 10.74 I.»*.npret ŽM 42.4.3 1950 11.35 1951 11.35 1«>52 11.65 DISK: Hom olj a Se 41.80 Borovec sv 41.06 Matci v .39.84 Kotlušek o ?8 .36 R a dosavljevič CZ 37.10 Vojsk ŽM v. 47 ('anek L. Se 36 80 Sabo Sc Medveš K .34.74 G:: »v'; B Se 35.20 Sekulič G2 3.5.00 Horvat V 34.01 Jezernik K 33.40 Baumkirhner E 1950 34.46 1951 34.54 1952 36.53 4 : 100 m 49.2 Mladost 52.2 Dinamo 53.5 Kladhar 53.7 Železničar 5.3.7 Železničar*Mari!bor 53.8 Sloboda* Varaždin 55.0 Odred 55.2 C r ven a zvezda 55.7 Sarajevo 55.9 Spartak 56.1 Sen ta Kratice pomenijo: CZ Crvcna zvezda, Beograd* ^ — Mladost, Zagreb, 6č . Borac, čačak, O — O&J** 1950 34.61 1051 58.11 1952 38.33 KOPJE: Ljubljana, 1950 1951 1952 5.12 5.21 5.24 40.30 Kotlušek O 39.32 K aluševič BSK 38.81 V 36.76 Pristovšek K .36.46 Perovič Se 36.03 Tot Sp Kladiv*([' Gclje, D — Dinamo, ZagfCx S — Sarajevo. Sarajevo, E , Partizan, Beograd, ŽK — lezničar. Karlovac, V — vodina, Novi Sad, ŽM — / czničar. Maribor, SP ^ Smederevska Palanka, Se 0 Senta, Senta. NM — , mesto, DP — Dinamo, čevo, Sp — Spartak, Subot1 ^ SV — Slohoda. Varaždin« — Litija. Litija. V zvezal Si|i Mo teliš razne spre* ŠpArtnllci IMSIJE v easS Wl3 gf@zigr@$a KPJ Ljubljana, 2. nov. športno dru- kot skupni zmagovalec prejela lep št v o Ilirija iz Zgornje Šiške je pri- pokal, ostala društva pa spominske Pred nekaj dnevi je bil v Beogra- 7 predlogov! glede delitve dohodkov Od 1. do 5. aprila bo jugoslovanska redilo na čast VI. kongresa KPJ diplome. mladinska reprezentanca sodelovala tekmovanje v kegljanju, namiznem na prvenstvu FIFE v Belgiji. Stav- tenisu m odbojki. du posvet sekretarjev vseh republi- na zveznih tekmah. O vsem tem pa ških nogometnih zvez, ki je veljal bo prav tako odločal plenum. kot predpriprava za plenum NŽJ, Prihodnje leto bo polfinale mla- ljen je bil predlog, naj bi bile med-ki bo 15. in 16. t. m. v Beogradu, dinskega državnega prvenstva 5. in narodne tekme odigrane tudi v dru-Posvet je prinesel nekaj zanimivih 6. septembra, finale pa 13. in 20. sep-in koristnih zaključkov, katere bo tembra. Sprejet je bil tudi koledar mednarodnih tekem za leto 1953. Na sporedu so sledeča srečanja: januarja Egipt : Jugoslavija (povratno), gih mestih naše domovine in bomo V kegljanju je bila najboljša ekipa ljubljanskega železničarja, ki je zmagala pred Ilirijo, Krimom in izvršni odbor NZJ predlagal plenumu v potrditev. Naše bralce bo verjetno najbolj zanimalo, da bo, v kolikor bo seveda plenum to potrdil, izpremenjen dosedanji način kvalifikacijskih tekem za vstop v zvezno nogometno ligo. Po predlogu, ki so ga sestavili navzoči predstavniki republiških zvez, morda že prihodnje leto tudi v Ljub- Poštarjem. Rezultati so bili tile: lilijam lahko gledali tekmo A ali B re- rija : Poštar 254:204, Krim : Želez- Kolesnrji nosijo pozdmve VI. kongresu iz Primorske prezentance s katerim inozemskim ni čar 245:293, Poštar : Železničar nasprotnikom. 205:314, Ilirija : Krim 284:294, Po- Ker je bil sestanek zelo ploden in star : Krim 227:225, Liirija : Želez -aprila Turčija : Jugoslavija, 14. maja koristen, je bil sprejet sklep, da se nicar 254:307. Belgija : Jugoslavija, 21. maja Jugoslavija : VVels, septembra: Avstrija : : Jugoslavija, 18. oktobra: Jugoslavija : Francija, razen tega pa še bodo sekretarji republiških zvez er-jetno večkrat obdobno sestajali, ra- naj bi se prvaka dveh republik sre- verjetno kvalifikacijske tekme za čala med seboj v dveh tekmah in bi se končni zmagovalec plasiral neposredno v zvezno ligo. Tako bi imela zvezna liga v sezoni 1953/54 13 članov, naslednje leto pa bi zadnji trije izpadli in bi štela zvezna liga spet 12 članov, s tem da bi se vsako leto plasirali trije zmagovalci kvalifikacijskih tekmovanj v zvezno ligo. Spomladanski del zvezne lige se bo začel 8. marca, kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1954. tenca. Tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal L Zvezda in Partizan timi sta Danes dopoldne je iz Nove Gorice krenila na pot kolesarska patrulja, ki jo je organizirala kolesarska sekcija Železničarja s pomočjo Okrajnega in Mestnega komiteja KPS V namiznem tenisu je zmagala Nova Gorica. Patrulja nosi s seboj' ho““v“npkoterih^vnra- ekipa Krima s 6 točkami, ki je pre- pozdravna pisma in pozdrave prebi-šanjih nogometnega športa priznana magala vsa moštva Druga je Ilirija valcev goričkega okraja VI. kongre- republiškim zvezam večja kompe- s 4 točkami, tretji Poster z 2, četrti su KPJ in se je danes popoldne pa Železničar brez točke. Dobro so ustavila v Ljubljani, jutri ob 7. uri igrali Kocjan in Podobnik (Krim), zjutraj pa bo nadaljevala pot proti Šubert (Ilirija in Lajovec (Poštar). Zagrebu. Patruljo sestavlja pet čla- ožss tsrasm ž&srssnsi rito prvi” mesto ted rošto/iemi ™fia M mototistT Krimom in železničarjem, železni- PatralJ0 spieml]a kot motonst CI(VENA ZVEZDA : SARAJEVO 6 : 2 (4 : 1) Ilerceg, Veselinovič, Valok, Bobek, m Krim sta nastopala na tem ^Kove’6Gorice ^stočlfsro je Mihailovič. L društvo' železničar iz' Nove Gorice Radnički: Bukvič, Stojilkovič, 1 f-i' napovedalo tekmovanje vsem šport- Matič, Marinkovič, čičevič, Canič, LllLf;/' . i.a ’ nim društvom Primorske v čast VI. Jovanovič, Diokič VEPJ- Po končanem tekmovanju je podpredsednik društva Ilirija, tov. Janez Kreč objavil rezultate in razdelil darila, V skupnem plasmaju je zmagala Ilirija z 12 točkami pred Strelci: Mitič v 8., Vukosavljcvič v 10., Živanovič v 37. in 83., Župac v v„op v.rvosno ,.So p, Pod. od .1 J^J^*,’,**** “ do 28 junija, prvaki morajo biti živkov v 89- min. Gledalčev 12.000, znam do 14. junija. sodnik Podubski iz Zagreba. Kot dokončen sklep je bilo spre- Crvenn zvezda: Krivokuča, Stan-jeto tudi tekmovanje med republi- kovič, Zekovič, Zlatkovič, Diskič, škimi reprezentancami »za pokal Djajič, Ognjanov, Mitič, živanovič, ljudskih republik« na dan 29. no- žnpae, Vukosavljcvič. vembra. To tekmovanje bo trajalo Sarajevo: Pejak, Biogradič, Gla-pet let in bo Nogometna zveza vsako vočevič, Agošton, Svralca, Lovrič II., leto podelila pokal zmagovalcu, ki bo gigante, Lovrič I., Živkov, Pačuka, določen na podlagi najboljše gol- piavšic. diference. Tekme bodo samo en- Sarajevo, 2. novembra. V današnji kratne, za letos pa so bili izžrebam polfinalni tekmi je Crvenn zvezda sledeči pari: Slovenija : Hrva.ska, navdušila sarajevske gledalce, saj Makedonija, Srbija in Črna gora . je pred vedla pravo ekshibicijsko : BiH. V predtekmah bodo na ta dan jgro ]£0 je pred koncem prvega nastopale mladinske reprezentance polčasa bila Crvena zvezda v na-Ijudskih republik. padu, so mnogi gledalci obžailovali, Precej je bilo diskusije tudi o tem, da bo tekma kmalu prekinjena, ker ali lahko nastopajo v mladinskih je predvedla Crvena zvezda in zla-moštvih mladinci stari od 16 do 20 sy njen napad, pravo virtuoznost, let, razen tega pa je bilo danih tudi Vsaka poteza igralcev je bila točna ________in preračunana. Lahko se reče, da Crvena zvezda že dolgo ni dala tako dobre igre, kot jo je danes Partizan : Radnički 4 : 1 (3 : 0) Niš, 2. novembra. Tudi danes se ni izpolnilo upanje niškega športnega občinstva, da bo dosegel Radnički nekoliko boljši rezultat v srečanju s Partizanom. Partizan je bil vseskozi boljše moštvo in je njegova zmaga popolnoma zaslužena. Jedinstvo (Zagreb) : Železničar (Maribor) 13:7 Maribor, 2. nov. V petek zvečer Krimom 10 točk, Poštarjem 8 točk je v dvorani Partizana pred okrog in Železničarjem 6 točk. Ilirija je 500 gledalci morala ekipa Železničarja po zanimivih borbah kloniti pred rutinirane j širni Zagrebčani. Za 1 domače so zmagali: Kajzer s k. o. v 1. min., surman v najlepsem srečanju večera s tehničnim k. o. in Lalovič po točkah, medtem ko se je Grujič boril neodločeno. drugem polčasu so hrvatski igralci v finalni borbi za prvenstvo Slo-spremenili taktiko igre in s solo ak- veni j e pa sta se srečala v okviru cijami pogosto ogrožali slovenska tega dvoboja Kous (Žel. Mrb.) in vrata. S svojo tehnično nadmočjo in Prešeren (Odred). V glavnem je bi-hitrostjo se je Pfaffu posrečilo že borba izenačena in sta se oba takoj v začetku drugega polčasa po- popolnoma izčrpala, vendar pa je v 5. TTrSin tresti domačo mrežo. Po tem golu drugi rundi nabral Kous toliko točk, :opazili, da je morala domačega da so mu zadostovale za končno Zmagala je boljša tehnika HRVATSKA : SLOVENIJA 4:0 (1:0) Ljubljana, 2. nov. Hrvatska: Ška-rica, Gavranoviš, Šooš, David, Riš-Ijavi, Purič, Ftilcpp, Mahen, Pfaff, Jurčec, Šikič. Službene objave OBJAVA V zvezi z zadnjo službeno objaoo, s Valero . Strelci: 'Valok V 17., Herceg V 20. je b7a preklicana veljavnost izkaznic za m 3x, Bobek V 68. minuti za Paril- je ona preklicana 7 0/, • i • t> v brezplačen obisk oseh športnih prireditev o Žana ter Ml VIC V 80. minuti za » , i r'7 0 .1:__ „ Toi"ri^ 17 Iv n V P <*/! ivzpiacen vt/ .siv i/om ** i'1 • -■ -v..,,v — —----— ^ ^ e _ LRS, izdane od FZS, dajemo Me pojasnilo: ničkoga. Sodnik Terzič iz Novega Ta preklic se ne nanaša na izkaznice, ki jih Sada, gledalcev 10.000, izdajajo posamezne organizacije (nogometna, n 1' - - ckt-:------:' plaoalna, košarkarska, atletska in druge zve. ze) za brezplačen obisk lastnih prireditev. 7.oeza športov Slovenije Burnik, Špes, Lasnik, Šorel, Dular, Scbin, Redek, Jelenko. Gole so dosegli: Jurčec iz kazenskega bulija v 17, minuti, v 38. minuti, Pfaff, v 42. minuti Pfaff, v 50. minuti Fullepp. Ob zaključku letošnje sezone hokeja na travi, ki pomeni za mlade moštva padla, kar so gostje dobro izkoristili ter v nadaljevanju dosegli še dva gola. Hrvatska je bila vsekakor boljši nasprotnik in je pokazala tehnično izvrstno igro, vendar pa bi bil ob večji pazljivosti slovenskih reprezentantov rezultat nižji. Zvezni kapetan Subat, ki je pri so- zmago. Bergant ar^gg 4, afcsn Krim Partizan (Kranj) 51:42 (32:22) slovenske igralce tudi njihovo prvo stvovaj tekmi, je pohvalil napredek efefe Jovinovi^.'ScS!i| I&3S5 EFSSHSS odigrana v čast VI. kongresa KPJ. nik iz Ljubljane in Marušič iz Za- aant?. Rakek I : Borovnica 18:0 Rakek II : Borovnica II 9 : 0 OBJAVA Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije Nesreča nizozemskega reprezentanta Ekipa Hrvatske je nastopila v najmočnejši postavi, saj jo je predstavljala državna greha. V reprezentanci Hrvatske so se Nova češka plavalna rekorda Na plavalnem tekmovanju v Pieštanih sta bila dosežena nova češkoslovaška rekorda Sl:o<= izvršni otmor ivoseiKttrsKc zvwc »""•“■j« . , , FT R T V nruom n i0rn POSebnO odlikovali Fullepp, Pfaff, mia aosezena nova ccsKosiovasKa reKorna je kaznoval tov. Kvedra ^Janeza, odbornika ^Popularni vratar n^^ems^e Jj^>r^žC”(^a” v glavnem^avSopJana ^E1 'pa sjc^ Jurčec, medtem ko je bila Na 100 m prsno v klasičnem slojju j c S!: o buiini ti- Orism e»v"joIe?a“kc?jok0v ter z odločnhni starti uspešno zadr- m lanK° LorgeJ’Bojan86 fkJšfč osebne rr.afcrielne koristi in s tem nprppa= nico, kjer so ugotovili, da ima začetni ore. zevala tehnično boljšega nasprotni- lom kosti v gležnju. Njeaova poškodba je ka ygj jgraJcj so zanesljivo izpolnili tako težka, da obstoia nevarnost, da rkraak. . . „ , . . svoje naloge m z dobrim pokriva- pa je reprezentanca grafičarjev dosegla v a ■ s čimer je izboljšala dosedanji čc škoslovaški rekord za 8.3 sekunde. stil gospodarstvo kluba. Smučarji Enotnosti! Smučarski klub Enotnost poziva vse Član- prostora za z . 1 i vi . _. 1 _ .1 • . _. nroifktirnli vso sezono ne bo več mogel igrati. Nov olimpijski stadion v Rimu bo imel njem onemogočili gostujoči ekipi po- 100.000 gledalcev. Stadion večati rezultat .Edini gol je padel iz tvtsssEli« novembra ob 19. v dvorani Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, Kidričeva ul. 5 (bivša Gajeva). Posebej so vabljeni smučarski sodniki in učitelji. JUGOBLAMim: EGIPT 5:0 (2:0) (Nadaljevanje s 1. strani) z rezultatom 3:0, kar je najbolj po- Seisžaesga v Črnomlju Začetnik Plut je vrgel kopje 54.82 m TVD »Partizan« Črnomelj je priredil v čast VI. kongresa KPJ tekmovanje v atletiki, odbojki in namiznem tenisu. Člani »Partizana« so premagali Garnizon JLA Črnomelj Telovadcem Narodnega doma g golom dosegel drugi gol. memben uspeh egiptskega nogometa .Partizan. - Narodni dom sporoča vsemu Na tretji gol pa £Q moraIi gledalci V letu 1951. V Zgodovini nogometa Članstvu, da so vsi oddelki pričeli z redno v . .. * minu+e Takrat ie 3e zabeleženo tudi to, da je Egipt telovadbo, starejše članice imajo telovadbo odlično podal žogo pred Pred 32 leti ob priliki olimpijskega Vsako sredo od 17.-18., starejši elani pa KUambKl oancno poadl zu&o pieu „ f himirit v Anvprsu tudi ob sredah od 18.-19. Vabimo vse, ki gol, kjer je Vukas z leve strani nogometnega turnirj a v Anveisu doslej še niso telovadili, da pridejo med ostro streljal in dosegel četrti gol sep vembra 1920, na katerem je so-Das. Prav tako prosimo članstvo, da čira- y 81. minuti je isti igralec po več delovalo 14 držav, premagal jugoslo-prej poravna zaostalo članarino, bodisi v neuspešnih napadih postavil končni vansko reprezentanco z rezultate m društveni pisarni bodisi po priloženi poiož. rezultat 4:2 (2:1). To je bila neuradna med- »ici, katere smo pred kratkim poslali vsem ’.......... državna tekma, ki je pa FIF-a ni zamudnikom. Egipčani in njihov nogomet registrirala. To je bilo hkrati prvo AT. r-rnv nmirn* Egiptsko nogometno moštvo je srečanje naših nogometašev Z Egip- bora »Partizan, je bil pretekli teden' v Po- tr N N doseglo svoj največji uspeh leta tom. Beograjsko občinstvo je prjsrč- stoiui vaditeljski tečaj, katerega se je ude- aimskfm neningom v sredo, s” novembra na 1951, ko je bil v Kairu sredozemski no pozdravilo egiptske nogometaše, M,1° 18 bodo,ih ''od,likov 12 P°s,0iiJ<'. Bi- Tahoru. Treningi bodo v sredo od 17. do nogometni turnir, na katerem so ki so danes gostovali v Beogradu. 19. in v soboto od 16.30 do 18.30. sodelovali Egipt, Grčija in Sirija, če se upošteva celotna igra enega tfč-aj 7a nogomftne sodnike Takrat so bili doseženi naslednji re- in drugega moštva, bi se moglo reči, zultati: Egipt : Sirija 8:0, Grčija : da je naše moštvo igralo danes zre- Sodelovanje z množičnimi organizacijami je omogočilo kvaliteten tečaj V okviru okrajnega in društvenega od- st rice, Pivke, Košane in Št. Petra. Tečajniki so sc v tečaju spoznali z orodno telovadbo, akrobatiko, atletiko, športnimi igrami, metodiko, prvo pomočjo in še mnogim, _ , ,. um«vvvva. — •-----v—-----» v - — u--------- —------ v, kar jim bo koristilo pri praktičnem delu. mi Sirija 4:0, Grčija : Egipt 2:0. Istega lejši in uspešnejši nogomet, medtem belo v tečaju je bilo precej naporno, vendar začel tečaj z« nogometne sodnike, intere.- leta je dosegla egiptsku reprezen- ko so Egipčani igrali za oko lep no- m -,:1- :~ senti naj se pismeno javijo do 3. novembra tanga svoj največji uspeh, ko je gomet, toda brez zaključnega uspe-l*k°arj?ervan0uHM*,nih sodnikov ~ Ljub,jan*' premagala B-reprezentanco Italije ha. Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana VESLAČEM »SAVICE« Upravni odbor veslaškega kluba »Savica« obvešča aktivno članstvo, posebno pa mla« dince. da se prične zimska vadba v telo« Vadnici osnovne Šole na Prulah v torek. 5. V mladinskem nogometnem prvenstvu melb,!kib°ind?rcdaih od^fdo 2, te' Li»blja~ i. bite od^ih že šest kol. Na. v katerem je beležil najvišjo zmago Slovan fečaja incdCIJKlh in sredah od J/, do £1. ure. enaietaric »Partizan« — Novo narl .Sl O/en. nroroisniA nrecpnpčenin nn in T stopa deset enajsteric, »Partizan« — Novo nad Slogo, precejšnje presenečenje pa je mesto pa je odstopil od tekmovanja. Raz« tudi visoka zmaga Odreda nad Krimom. Rc- red zase tvorijo: Železničar, Krim Čare , z;(]tati današnjih tekem so naslednji: 2elez- ,......................... Ihan : Duplic«, ob 10. sl Šuštar Jadran ličar. Svoboda. Papirničar m Sloga. Viden r.jn . Domžale O.f (0.1), Slovan . Sloga 7.2, ustanovljen .kunina* Svnhod.' • Novo vznon ie zlasti pri Železničarju in Domžalah, lestvica pa je naslednja: stojen klub za jiu-j.tsu, prvi te vrste v dr- ponedeljkih in o.v.az. u» Udeležba zn aktivno članstvo obvcznal Upravni odbor Spored iekem LNP * ivoao u«/»A/u -“---j i- ----- —■> - -- ,, Nedelja — 9. novembra: kamniška skupina: cej pa se od teh razlikujejo Slovan, ur a- han : Duplica, ob 10. sl. Šuštar. Jadran ličar, Svoboda, Papirničar m Sloga, viocn Prost; ljubljanska skupina: Svoboda : Novo vzpon je zlasti pri Železničarju m Domžalah, lestwea p mesto. tar. Grafičarja, ob 10.30 sl. Pučnik, ki skorajda nekoliko prekašata lanskega m železničar Odrcd-B : Amater, igr. Odreda, ob 10.30. sl. naiista republiškega prvenstva, Krim. lua 0(]rc(] logar P., Ardcl nrost; mladinci: Svoboda : Odredovi mladinci ter Ilirjam so v so i Pomžale Npirničar. igr. Sloge, ob 9., sl. Cemažar, formi, tako, da je zares težko predv.devat Noga : Železničar, igr. Sloge, ob 10.30, sl. končnega prvaka. Najvišji rezultat je doslej £=mažar. Odred : Slovan, ob 9.. sl. Logar P., dosegel Železničar, ki je preteklo, nedeljo llmja pomšale : Krim. ob 14., sl. Mikanec. Gra- porazil Papirničarja s 14:0. Slednji se pa Slovan p/ar : Ilirija, ob 9 , sl. Čučnik; nedelja - poleg Sloge (na zadnjem mestu) slabo uve. C.raličar **. novembra: — II. razred: Amater : Svo* Ijavija. Slabši so tudi mladinci Graticarja, Svoboda hoda, igr. Krima, ob 10.30. sl. Lazar. Ardel : mladincev Odreda v tekm: proti Iliriji kjer papirničar Novo mesto prosto; mladinci: Papirničar : kot lani. Preseneča relativno sla usp Sloga Udred-R it#r. .Slode, ob 10.30, sl. Vrečar, so komaj izvlekli neodločen rezultat. Ciriia, ob 10., si. fikrjanc, Krim : Grafičar, Nekaj tekem še ni bi!o_ odigranih med.em °b 9.. sl Lazar, Slovan : Domžale, ob 10., ko je bila tekma Grafičar : Svoboda pre* <;rt,fičar 3:1. ker je vložil- Grafičar protest. *’• Smrekar, Železničar : Odred, čas in igri* kinjena v prvem polčasu, proti tekmi Dom* .[ ck odrcd . slo ,a pa bo odigrana na $če po snorazumu. sl. Sever. Svoboda : Slo* Žale : Grafičar 3:1 pa je Grafičar vložil «« dir Sloge, ob 9., sl. Vrečar. protest. 27:6 17:3 26:3 21:10 12:9 17:12 10:6 4:21 4:40 . 3:31 v atletiki z 32:20, v odbojki 3:0, \ namiznem tenisu pa 5:0. Že pic tekmovanjem je vladalo veliko zanimanje za osmošolca Črnomelj »k: gimnazije Marka Pluta, ki je vrge kopje pretekli teden 54,82 m. Tud. danes ni razočaral in z lepo serijo metov čez 50 m dokazal, da je danes najboljši mladinec v državi. V odbojki se je v zmagovalni ekip' »Partizana« najbolj odlikoval Einsiedler, ki bi mogel po svoji kvaliteti igrati v vsakem moštvu zvezne lige. V namiznem tenisu je bil najboljši scdmošolec Klopčič. Tehnični rezultati atletike: 100 m: Plut (Č) 13,1, višina: Likavec (Č) 160, Molk (Ž-Lj) 155, bomba: Plut (Č) 65,40 m, Popovič (JLA) 56,70, krogla: Plut (Č) 9,90, Tlusič (JLA) 9.80, kopje:, Plut (Č) 54,57, Mušič (Č) 39.10. Kolarič NOV DRŽAVNI REKORD V BEOGRADU Atletski klub Partizan je priredil pretekli teden v Beogradu manjše atletsko tekmovanje, na katerem pa je bil dosežen tudi državni rekord in sicer v štafeti 4X800 m. Rekord je postavila štafeta Partizana v postavi Kerešcvič, Krstič, Hočevar, Ottenheimer z rezultatom Jiu-jitsn na ljubljanski univerzi 7:49,6. Od ostalih je omembe vre-Na željo mnogih študentov je bil nedavno ^cn rezultat v teku na 5000 m, kjer stanovljen na ljubljanski univerzi samo- vetinič (1 artizail) le Zel prša premagal Jovanoviča (CZ). Oba sta dosegla isti čas 14:52,6. so vsi sodelujoči pokazali veliko resnost in disciplino, seveda pa ni manjkalo tudi dobre volje in smeha. Zasluga, da je bil ta teče j odlično organiziran, gre predvsem društvu in pa okrajnemu odboru, ki se zavedata, da bo mogoče razviti in dvigniti organizacijo »Partizan« le s sposobnimi vodniki. Za ta tečaj so po-zale polno razumevanje tudi množične or-^ . . .. .. -vrv v v ganizacijc in tako je bilo mogoče pravo- k.ai!CLL° b_10,. °,t vg,ran°. VJ: koI° Prv®5stva» fasno opremiti telovadnico in preskrbeti žavi. Brez dvoma je treba ta korak ljubljanskih visokošoleev pozdraviti, ne samo zato, ker so se lotili tega koristnega športa, g ..mn, mi w »v iviiii i ega Auiniucgti opui tu, g ampak tudi zato, ker so s tem dane že širše osnove za gojitev jiu-jitsa. Seveda pa so to šele skromni začetki in bodo morali člani novega kluba posvetiti mnogo časa podrobni obdelavi posameznih prijemov, saj je znano, da si je mogoče spretnost v tej panogi pridobiti le z dolgoletno in vztrajno vadbo. Ustanovitelji tega kluba želijo, da bi nn-V lestvici ni upoštevana^ tekma Domžale : leteli povsod na razumevanje. Novi klub ima sedež na univerzi, kjer bo ta teden tudi vpisovanje. Redni treningi bodo po razpisu v telovadnici na Taboru. L. T. knadno. MIRA TUCE 5,51 m V DALJINO V Za Vidovičih je bil dvoboj med atleti Sarajeva in Krivaje iz Zavi-dovičev. Doseženi so bili nekateri dobri rezultati, najboljša pa je bila Mira Ttice, ki je skočila v daljino 5,51 m, kar je najboljši letošnji rezultat v državi. Med moškimi sta se odlikovala zlasti Kneže vid s 6,61 metrom v skoku in Vidovič z 42,71 < metrom v metu kladi*" ITrvafsko-slo venska nogometna Rga 1111SI brez odtočnih sirelssi Branik : Šibenik 1:1 (1:1) Stadion Branika, vreme lepo, teren dober, gledalcev 2.000, sodnik Kukanja iz Maribora. Šibenik: Aras, Iljadica, Jelenkovič, Tambadža, Ekar II, Blaževič, Friga-dovič, Bego, Djurič, Tetlink, Ekar I. Branik: Filipančič, Petek, Herc-manski, Janžekovič, Gajšek, Železin-ger, Gabrijan, Šaho, Winterhalter, Pocajt, Plaznik, Maribor, 2. nov. Prvi nastop Ši-beničanov v Mariboru je kljub lepemu vremenu privabil le okrog 2.500 gledalcev, ki niso posebno zadovoljni zapustili igrišče. Domače moštvo tudi danes ni podalo dobre igre. Posebno napad ni imel nikogar, ki bi znal spraviti skupaj kaj poštenega, najmanj pa kakega odločnega strelca. Najslabši je bil nedvomno Ga- (Nadaljevamje s 1. strani) predvsem srčni in požrtvovalni Berginc, ki je lahko vsem za vzor. Od Kosjov pa nam je najbolj ugajal Držič, ki je večkrat uspešno posredoval. Sodnik Gvardjančič je sodil dobro, pa tudi mejna sodnika Stepanovič in Klojčnik sla povsem zadovoljila. M. Lipar Slavi ja : Železničar 0:0 Knrlovac, 2 novembra. Pred 300 gledalci je igralcem ljubljanskega Železničarja uspelo odnesti eno točko iz vročega karlovškega terena. Kljub temu, da je Železničar nastopili z oslabljenim moštvom brez kaznovanega Marjanoviča, Dekleve in Čebohina, so igralci zadovoljili ter so se v obeh polčasih požrtvovalno borili. V 5. minuti prvega polčasa je moral zapustiti igro Lab zaradi poškodbe na nogi. Neodločeni rezultat je vsekakor plod požrtvovalne igre, ki jo je danes predvedel ljubljanski Železničar. Karlovški gledalci so pozdravili ta uspeh Ljubljančanov, ki so nastopili, v tejle postavi: Razbornik, Leban, Zorko, Sočan, Maroša, Prelesnik, Gvardjančič, Lah, Kompoš, štimae, Čretnik. Sodnik Babovič iz Duge Rese je bil dober. B. Pilej Kvnrner : Rudar 2:0 (1:0) Tekstilac : Proleter 0:1 (0:0) Spored tekem VIL kolo, nedelja 9. novembra Zagreb — Metalac:Proleter Ljubljana — Odred:šibenik Varaždin — Tekstilac :Rudar Maribor — Branik :železničar Reka — Kvarner:Slavija brijan na desnem krilu, ki se je brezsmiselno podil po igrišču in stalno izgubljal žogo. V/interhalter in Pocajt se nikakor nista mogla razumeti, poleg tega pa sta tudi po nepotrebnem vnesla v igro preostro noto. Plazniku se je poznala komaj prestana poškodba. Šaho se je sicer trudil, toda napravil tudi on ni ničesar. Krilska vrsta je še nekam zadovoljivo rešila svojo nalogo. Najboljši je bil Gajšek, ki je pošiljal tudi dobre predložke. svojemu napadu, toda zaman. »Luda« je imel dobre trenutke, toda mnogo nepotrebnih faulov, ki so seveda povzročali temeljito revanžo trdih Dalmatincev. Obramba se je večkrat lovila in je moral zato Filipančič mnogokrat s skokom pod noge reševati kritične situacije. Gostje niso pokazali kaj posebnega, bili pa so hitri in so star-tali na vsako žogo, kar jim je tudi prineslo mnogo prednosti. Posebno v drugem polčasu so imeli več od igre in le po nerednosti niso izkoristili dveh zrelih priložnosti za dosego gola. Vračali so milo za drago in je imel za to sodnik Kukanja obilo težavnega posla ter je moral poseči tudi po skrajnem sredstvu. V 78. Mura Slovenska nogometna liga To nedeljo brez presenečenj : Drava 6:1 (4:0) Murska Sobota, 2. nov. Pred 300 gledalci je danes moštvo Mure po nezanimivi igri premagalo ptujsko Dravo. Tekma je bila ležerna, zlasti v drugem polčasu, ko si je moštvo Mure zagotovilo zmago. Zmaga Mure bi lahko bila še večja, toda napadalci so kot po navadi tudi tokrat zastreljali več stoodstotnih priložnosti. Moštvo Drave razen velike požrtvovalnosti ni pokazalo nič posebnega. Njihova borbenost je večkrat prehajala v surovost. Sodnik Glavič iz Maribora je bil slab in je grešil zlasti pri presoji prekrškov. Gole so dosegli: za Muro: Željko 5 in Kološa 1, za Dravo pa Grajzer. V predtekmi je mladina Mure premagala mladino Drave 3 : 0 (1 : 0). Haiti Aluminij : Železničar 1:1 (1:1) Strnišee, 2. nov. V današnji predzadnji prvenstveni nogometni tekmi jesenske sezone je uspelo Aluminiju odvzeti doslej še nepremaganemu mariborskemu Železničarju eno točko. Takoj v začetku je Aluminij silovito pritisnil in že v 18. min. je Kučera dosegel vodstvo za domači- Železničar 6 5 1 0 32:3 11 Aluminij 6 4 1 1 26:12 9 Kladivar 5 4 0 1 19:10 8 Mura 6 3 1 2 24:17 7 Nafta 5 2 0 3 17:10 4 Drava 6 2 0 4 11:32 4 Kovinar M. 6 0 1 5 3:26 1 Kovinar St. 4 0 0 4 4:26 0 Krim : Gregorčič 3:0 (3:0) min. igre je izključil Pocajta zaradi ne, ki so vse bolj prevladovali na naskoka na nasprotnega igralca brez igrišču. V 25. min. je Kurelič za-žog?;.v moštvu Šibenika so bili naj- streljal enajstmetrovko in s tem za-boljši levi branilec, srednji krilec in pravil zasluženo zmago Aluminija, desna stran napada. Gole so dosegli šele proti koncu polčasa se je Že-za Branik: Winterhalter v 7. min. lezničar otresel pritiska in je Vidic po lepo streljanem prostem strelu Želežingerja iz daljave 30 metrov, za Šibenik pa je bil uspešen srednji napadalec Djurič, ki je v 14. minuti izkoristil neodločnost obrambe Branika. v 35. min. izenačil rezultat. V drugem delu igre sta se obe moštvi trudili, da bi dosegli zmagoviti gol. Železničar je bil blizu zmagi, vendar je Rafolt zastreljal enajstmetrovko. IMnc-go žog je bito plen obeh vratarjev, še več priložnosti pa sta zapravila oba napada. V 42. min. je Ljubljana, 2. noo. Pred približno 300 gledalci je danes domači Krim ponovno slavil visoko zmago v prvenstvu slovenske lige. Tokrat so bili njegove žrtve igralci Gregorčiča, ki pa so se tehnični premoči domačih upirali s precej grobo igro, tako da je bil sodnik prisiljen v 25. minuti prvega polčasa izključiti Langusa. Tudi sicer je bil potek cele tekme precej oster. Kljub temu, da so bili napadalci Krima zelo učinkoviti, so vendarle zamudili nekaj ugodnih priložnosti in bi bil tako rezultat tega srečanja lahko še precej večji. Veliko so prispevali z izredno dobro igro k zmagi svojega moštva Markovič, Petrovič in Gabrovšek, pri gostih pa je bil najboljši vratar Volarič, ki je rešil moštvo še večjega poraza. Golc so dali Nagode 3, Božič in Zalokar pa po enega. Sodnik Grošelj iz Ljubljane je sodil sicer dobro, vendar z manjšimi napakami. J. F. Korotan : Sloga 7:2 (3:1) Kranj, 2. novembra. Igralci domačega Korotana so danes zopet polirali cel izkupiček. Z boljšo tehniko in učinkovitejšo igro so premagali Slogo, ki se je sicer trudila, toda se ni mogla upirati učinkovitim napadalcem domačega Korotana. Obe ekipi pa sta kljub velikemu številu golov zapravili več ugodnih prilik. Za Korotana so bili uspešni: Brezar T. 4 krat, Štular 2 krat in Brezar II. enkrat, za Slogo pa Hru-škovič in Furlan. Pred 600 gledalci je sodil ljubljanski sodnik Sušnik. Štempihar Isola Di„„„ , Grasshoppers 4i2 (5,0 Zelezpič.TN. ^TrLtarec 5,0 izkoristiti, vendar je bilo že nreooz-no. V Ziirichu je zagrebški Dinamo v nočni tekmi v sredo zvečer premagal domačega Grasshoppersa 4:2 (2:1) v tekmovanju za Grasshoppersov pokal. Tekmi je prisostvo* valo okoli 15.000 gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni z igro Dinama in nagrajevali s ploskanjem uspešne poteze gostujočih igral* cev'. Dinamo je namreč navzlic zelo težke* mu igrišču, ki je bilo razmočeno od več* dnevnega dežja, prikazal zelo dobro igro in so njegovi igralci prekosili svoje nasprot* nike, posebno v kondiciji. Najboljši Dina* mov igralec je bil vratar Stinčič, ki je od* lično branil. Dinamo je bil v premoči v obeh polčasih. Poleg Stinčiča so se odlikovali še Cimermančič, Horvat in Benko. Gole za Di= namo so dosegli Cimermančič v 7., 20. in 45. ter Lipošinovič v 75. min. Tako je Dinamo v svoji tekmi za Grasshoppersov pokal do* segel še večji uspeh kakor proti Nici, s katero je v prvi tekmi igral 0 : 0. Lestvica tega tekmovanja je sedaj naslednja: Nice Dinamo Austria Schalke 04 Grasshoppers 6:4 4:2 3:1 0:1 7:12 Potočnik Kladivar : Kovinar M. 6:1 (4:1) Celje, 2. novembra. Kljub lepi zmagi je v tem srečanju Kladivar razočaral. Zadovoljil je Ie prvih 52 minut s smiselno igro, polno lepih in koristnih potez, ki so prišle do izraza tudi v štirih golih. V nadaljevanju pa so igralci popustili in igrali brez požrtvovalnosti, poleg tega pa so v zaključnih akcijah napadalci močno grešili. Gostje so se odlikovali z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo, manjka pa jim precej tehničnega znanja. Častni gol so dosegli iz 11-metrovke. Kljub temu, da so po 57. minuti zaradi izključitve Svetine igrali le z 10 igralci, so se Celjanom uspešno zoperstavljali. Za Kladi-varja so dosegli gole: Matkovič, Posinek, Dobrajc, Marinček II in Podobnik. Tekmo je sodil Logar, gledalcev 1200. Kovinar Št. : Nafta odgodena (1:0) Korotan 6 4 1 1 31:8 9 Krim 6 4 1 1 15:7 9 Železničar N. G. 5 3 1 1 15:12 7 Isola 6 1 4 1 12:8 6 Postojna 6 3 0 3 8:13 6 Sloga 6 2 1 3 11:12 5 Proletarec 6 0 2 4 5:23 2 Gregorčič 5 0 2 3 3:17 2 Spored tekem slovenske lige NEDELJA, 9. NOVEMBRA — VIL KOLOi Zahodna skupina: Jesenice — Gregorčič : Korotan, sl. Talef, Zagorje — Proletarec : Krim, sl. Lavrič# Postojna — Postojna : Železničar=N. G., sL Domicel, Ljubljana — Sloga : Izola, sl. Slamič; Vzhodna skupina: Maribor — Kovinar>-M. : Kovinar=štore, sl« Rajbenšu, Ptuj. — Drava : Kladivar, sl. Pocajt. Maribor — Železničar*M. : Mura, sl. Krek, Lendava — Nafta : Aluminij, sl. Hakl (Su* šteršič). Vse tekme se pričnejo ob 14. uri. Popravek V 60, številki »Poletac v rubriki slov. Ii{?« smo v naslovu poročali o surovostih igralcev v Dol. Lendavi. Od našega dopisnika smo naknadno prejeli pojasnilo, da so n® tekmi med Dravo in Nafto gostu loči igralci na momente res prešli meje Športne dostoj-nosit (metanje žoge v out, preko plota, *«' vlačevanje igre itd.), vendar igra ni bil® surova. Tekstilac : Fužinar 6:1 (2:0) Branik B : Kladivar B 1:1 (1:0) Branil; (pion.) : Kovinar 2:0 (1:0) Železničar (pion.) iFužinar 4:0 (3:0) Grafičar : Slovan 2:3 (1:1) Danes je Grafičar ob priliki prvenstven« tekme ljubljanske podzveze odprl svoje nov® igrišče, ki leži ob Linhartovi cesti, v bli/iP* bežigrajske gimnazije. Marljivim GrafiČar' jem je treba dati za to vse priznanje, ven' dar jim priporočamo, naj čimprej zravnaj® teren, ker se je prav ▼ današnji tekmi p®' kazalo, da ni povsem primeren za igro. Tekma je bila čez mero ostra, kar sodnik Zajec ni znal povsem zatreti. Zmaga teh' nično boljših Slovanovcev je zaslužena. Iz' ključena sta bila Bajc in Čučnik. RAKEK : BOROVNICA 5 : 0 (0 :0) Partizan Žalec : Beton 3:3 Sežana : Ilirija (STO) 6 : 0 (3 : 0> NOVI SAD : SUBOTICA 5 : 3 (1 : 2) Vse prekinjene oziroma preložene tekme obeh skiipinah bodo 16. t. m. ROKOMET Šola za TG : Rudar 2 : 0 (0 : 6) Dinamo (Pančevo : 20. Oktobar 13 : 11 (8 : f>) leSOMfTMfl PRVEHSIVA EVROPSKIH DRŽAV AVSTRIJA — 9. kolo: FAC : FC Wien 5:0, Wacker : Vienna 4:1, Simmering : LASIČ 5:2, Grazer SC : GAK 2:2, SAK : Modling Vi:” 1:1, Sturm : Austria 2:1. — Lestvica: 0:2, Rapid : Admira Austria 9 8 1 0 30:10 17 Wacker 9 7 2 0 36:8 16 Rapid 9 7 1 1 33:14 15 Vienna 9 4 2 3 28:22 10 GAK 9 3 4 2 16:22 10 FAC 9 4 1 4 17:25 9 Admira 9 3 2 4 28:27 8 Modling 9 3 2 4 13:13 8 Simmering 9 2 3 4 13:13 7 Sturm-Graz 9 3 1 5 9:14 7 FC Wien 9 2 3 4 14:25 7 LASK 9 2 1 6 13:25 5 SAK 9 1 2 6 14:29 4 Grazer SC 9 1 1 7 14:31 3 ITALIJA — 7. olo: Atlanta : Triestina 5:4, Bologna : Sampdoria 2:0. Como : Ju- Metz : Nimes 2:0, Montpellier : Rennes 2:2« Le Havre : Roubaix 2:C, Bordcaux : Raci®# 3:1, Stade Francais : Nancy 4:1, St. Etienn® : Lens 2:5. — Lestvica: Reims 18, Lille 1^* Roubaix 13 točk itd. ŠVEDSKA — 11. kolo: AIK : Halsingborf 1:1, Degerfors : Malmd FF 2:3, Gais : Elf8' borg 1:1, Jonkoping : Goteborg 0:1, Malm# IFK : Cerebro 0:0, Norrkoping : Djurgarde® 2:2. — Lestvica.: Norrkoping 14, Halsingbort?« Elfsborg 13 točk itd. ŠVICA — 8. kolo: Bellinzona : FribourS 2 : 0, Bern : Zlirich 1 : 1, Chaux de Foods -:Basel 2 :6, Chiasso : Young Boys 1 : ” Grasshoppers : Servette 2 : 0, Grenchen : L® gano 4 : 1. Lausanne : Locarno 0 : 2. ventus 0:1, Fiorcntina : Napoli 2:1, Lazio : Palermo 2:0, Milan : Internazionale 0:1, Pro Patria : Spal 2:0, Torino : Roma 0:0, Udi-nese : Novara 2:0. — Lestvica: Roma Internazionale Juventus Milan Bologna Fiorcntina Torino Pro Patria Napoli Udi nese Atalan.ta Spal T. riesti na Novara Palermo Sampdoria NEMČIJA — Južna liga, 10. kolo: FC Bavern Miinclien : Ulm 46 4:2, Offenbach Kickcrs : FC Schvveinfurt 05 2:1, VfB Stuttgart : VfR Mannheim 8:1. Eintracht Frankfurt : 1860 Miinclien 1:0, Pkbnix Miiklburg : 1. FC Niirnberg 1:7, SpVgg Fiirth : FSV Frankfurt 0:1, \VaIdhof : Aschafenburg 4:0, BC Augsburg : Stuttgarter Kickcrs 4:2. — Lestvica: Eintracht Frankfurt 16, Offenbach Kickcrs 15 točk itd. FRANCIJA — 11. kolo: Reims : Sochaux 3:0, Lille : Nice 1:1, Marseille : Sete 3:3, 11:4 13:5 17:7 8:5 12:8 14:9 6:5 8:7 12:12 10:11 7:10 9:11 3:7 12:16 4:8 6:13 5:13 3:9 Basel Young Boys Servette Bellinzona Fribourg Grasshoppers Grenchen Lugano Chiasso Lausanne Chaux de Locarno Zilrich 8 8 8 5 8 8 8 8 8 8 Fonds 8 8 8 8 29:13 16:8 25:8 21:12 12:14 17:14 14:17 11:17 9:15 16:15 15:27 11:20 10:19 9:16 14 14 12 U 8 7 7 7 7 6 5 5 5 4 Skakalnica v Kulmu konkurent Oberstdorfa Skriti upi nemških športnikov v Obersj' dorfu, da bodo tudi letos na svoji skakaj' niči lahko videli najboljše skakalce v med' sebojni borbi, kolikor bo predvideni nastoP v avstrijskem mestu Mitterndorfu prepove' dan od FIS, so padli v vodo. Zadnje mesec® so namreč v Kulmu pri Mitterndorfu do' končali največjo skakalnico na svetu, ki Pre/ kaša celo tisto v Oberstdorfu. Po nekatero1 podatkih je nalet nove skakalnice v Kulm® dolg 100 m, skakalci pa bodo morali magati višinsko razliko približno 170 m, do' čim znaša dolžina doskočišča skoraj 200 m. Optimisti med graditelji skakalnice smatrajo« da bodo na njej možni skoki od 140 do Rj m, dočim svetovni rekord Finca Tauna Luira< ki ga je dosegel v Oberstdorfu. znaša 139 Pj: Avstrijci bodo na novi skakalnici priredi*1 že v letošnji sezoni prvo veliko mednarodno tekmovanje od 26. februarja do 1. 1953. Pričakujejo pa. da bo v Mitterndorfu nastopila približno 50 najboljših skakalcev osmih držav: 10—12 Avstrijcev, 7—8 Nemcev, najmanj 3 Švicarji, 2 Italijana, po 8 Jug®' slovanov in Fincev ter po 6 Švedov in N®r' vežanov. \)ti (nm&iČH&sU med dedce - Mudeče / V ponedeljek je bilo zaključeno tridnevno univerzitetno prvenstvo v streljanju z vojaško puško in pištolo, ki se ga je udeležilo 97 tekmovalcev in tekmovalk, največ študentov, nekaj pa tudi članov sindikata visokih šol. Tekmovanje je oviralo v precejšnji meri slabo vreme in so bili doseženi povprečni rezultati. Tehnični rezultati: Vojaška puška (300 m — 13 strelov): 1. Vrabl Niko (jur.) 113 krogov, 2. Kveder Saša (met.) 94, 3. Peršič Jurc (agr.) 93, 4. Letonja Ludvik (clektr.) 90 in 6. Rems Fcdor (elektr.) 90 točk. Vojaška puška (300 m — 10 strelov): i. Vrabl Alenka (geol.) 79 krogov, 2. Lapajne Vera (ekon.) 64. 3. Kastelic Joža (jur.) 54. Pištola: 1. Letonja Ludvik (elektr.), 2. Peršič Jure (agr.). ----------- Akademska strelska družina ima v svojih vrstah večino najboljših strelcev Sloveni;®« vendar ni zajela mnogo študentske mladi®®; Zato bo letos treba čim bolj razširiti streli1 šport med študentsko mladino. Odslej bo v zaprtih prostorih na Mikloš*' cevi cesti ? trikrat tedensko streljanje z zračno puško. Podrobnejše informacije daj pisarna ASD istotam. Vabimo Študente, da s0 v čim večjem številu vključijo v akademik® strelsko družino. Sari® Lisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubija**.* — Odgovorni urednik Igor Preštrn. — L*r® . ništvo in uprava v Ljubljani Likozar jeva ' — poštni predal Štev 377. — Telefonske y«. vilke med tednom 33=85 to 50=09. ob nedelja*' •a 43=84 do 88 in- 35*58. 30=63, 26=28. ovni račun uprave Št 602=90331*0, — Triletna naročnina znaša din 600. za T. P°**e 1 din 400, es II. polletje din 200. g