Majšperk včeraj, danes, jutri GLASILO TOVARNE VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK ŠT. 5. MAJ 1978 Teden praznovanja v Narava drhti. Hodimo po tem čudovitem haloškem svetu in sami ne vemo kaj še imamo. Jablane, češnje in slive so odete v bela oblačila. Čebelice letajo iz cveta na cvet ter nabirajo sladek med. Opojni vonj majskega cvetja te omamlja in budi v tebi srečo, smeh in željo po življenju. Kolikokrat je človek v življenju nesrečen in razočaran, toda. potreben mu je samo pogled na idilo kraja, in že te ima, da bi zapel in zavriskal in v momentu so pozabljene skrbi, hinavščina in razočaranje. Nič nisi več jezen na obrekljivega soseda, v tem trenutku bi ga celo objel in dokazal bi mu, da so na svetu veliko lepše stvari, za katere je vredno živeti. Ljubezen! Da, ta čudivita beseda plava med cvetočimi drevesi, v siju lune te omamlja, v ranem jutru te ogreje. Na koliko členov lahko razdelimo to edinstveno besedo. Koliko nam da ta beseda misliti. Tamburaški orkester pod vodstvom tov. švagana Kako srečni smo ob tej eni sami, samcati besedici. Za vse je je dovolj, ljudje, zakaj si je ne razdelimo tako, in v tolikšni meri, da bi izpodrinila nesrečo, žalost, tegobe današnjega dne? Zbudimo se zjutraj z nasmehom na ustih, privoščimo sosedu lep dan, bodimo pripravljeni pomagati ob vsakem času, vsakomur. Zaupati je treba, verovati, ljubiti. Ko se podre zaupanje, splahne vera in ugasne ljubezen. Življenje postane mora in dom je kakor ječa. Torej, zaupanje in ljubezen. Ljubili so naši predniki, ljubimo mi, ljubili bodo naši potomci. In tako z gorečo ljubeznijo živimo, upamo, pričakujemo ... 5. maj! Mrzlično tekanje iz pisarne v pisarno, iz obrata v obrat, priprave za veliki nastop delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Majšperka, katero praznuje 30-letnico obstoja. Pripraviti Majšperku je potrebno dvorano, okrasiti oder, razobesiti zastave. Ves teden se Že odvijajo športne prireditve, zaključili pa so ga ribiči z veliko veselico. Krajevna skupnost Majšperk praznuje svoj prvi krajevni praznik. Na ta dan je bila svečana otvoritev asfaltirane ceste Majšperk—Ptuj, slavnostno je bila prerezana vrvica ob otvoritvi ribnika. Da pa ne bi pozabili na obrambo naše lepe domovine, je izvedla civilna zaščita vajo, pri kateri so sodelovale: Krajevna skupnost Majšperk, Ptujska gora, Stoperce, Žetale in obe delovni organizaciji TOZD Volneni izdelki Majšperk in Konus, TOZD Konfekcija Majšperk. Osnovna šola Majšperk je pripravila bogat kulturni program, sodelovala pa je tudi godba na pihala in folklorna skupina Tovarne glinice in aluminija Kidričevo. Na koncertu, kateri se je odvijal v okviru krajevnega praznika je sodeloval moški pevski zbor, dekliški pevski zbor, oba vodi mladi dirigent Ivo Vol-majer, tamburaški orkester pod vodstvom Cirila Mesariča in ansambel Tornado. Poudariti moramo, da je bil koncert zelo uspešen. K njihovemu uspešnemu nastopu pa je vsekakor veliko pripomoglo dejstvo, da so zaželje-ni, da radi poslušamo njihovo pesem in glasbo. Kolektiv Merinke v Mariboru in Majšperku jim je poklonil blago za obleke, v SOZD MTT pa je vložena prošnja za delno kritje šivanja. Prepričana sem. da bodo z velikim ponosom nosili na njej emblem MTT, vsekakor pa se bodo radi odzvali vabilu za nastope v Mariboru. Omeniti še moramo, da je delavsko prosvetno društvo Svoboda v Majšperku ponovna zaživelo. Veliko je k temu pripomogel novi predsednik tov. Alfred Pelci, saj si nenehno prizadeva dvigniti kulturno raven v tem haloškem kraju. Da pa je njihov nastop zaželjen in uspešen, je dokazalo občinstvo, katero jih je nagradilo z burnim aplavzom. Ob tej priliki so bila podeljena Gallusova priznanja vsem sodelujočim, katera so prejeli za plodno kulturno poslanstvo. Koncert se je končal v pozni večerni uri, vsak pa je odhajal z željo, da bi teh koncertov bilo še več, z željo, da se v Majšperk ponovno vrne — življenje! Odhajali so z radostjo, saj je bil pred njimi še en dan, poln pričakovanj, poln dela, dan, namenjen prvemu krajevnemu prazniku ponovno obogaten z bogatim kulturnim programom. Končo se nam je uresničila dolgoletna želja in upanje. Zbrali smo se, da predamo svojemu namenu cesto, ki brez dvoma pomeni okno v svet haloškemu človek' , ki se je dolga desetletja čutil odmak ijenega od sveta in prikrajšanega za stvari, ki jih imajo ljudje v mestu ali bliže njega. Toda haloški človek se ni vdal samoljubju, tudi ni čakal na reševanje problemov brez lastne angažiranosti, temveč se je zavedal, da mora zavihati rokave in se sam trdno spoprijeti z nerazvitostjo kraja, ki ni bila majhna, vendar pa ne takšna in tolikšna, da ne bi bilo možno najti iz nje izhoda. Sledovi naše socialistične revolucije, ki je med drugim prinesla tudi preobrazbo vasi, so jasno vidni tudi v teh krajih. Kmetje so spoznali in predvsem mladi rod je uvidel, da je moč napredka le v znanju. Po končani osnovni šoli se vse več mladih odloča za študij na srednjih, višjih in visokih šolah. Iz nekdaj zaostalih haloških hribov, izhajajo mnogi naši najbolj perspektivni kadri. Vse pa je gnala in žene želja po boljšem, lepšem jutrišnjem dnem. Slavnostni govornik na otvoritvi ceste je bila tov. Marija Kovačič, katera je poudarila: Eni največjih pridobitev za vaš kraj smo priča prav sedaj, ko stojimo tik pred svečano otvoritvijo asfaltne ceste, ki povezuje vaše krajevno središče z občinskim. Cesta Ptuj—Majšperk je regionalnega pomena. Začetek njene modernizacije sega v leto 1972 in je potekala etapno vse do danes. Odsek Apače—Lovrenc, Lovrenc—Ptujska gora sta bila asfaltirana že pred tem srednjeročnim planskim obdobjem, v tem obdobju pa odsek Ptujska gora—Majšperk, v dolžini 3300 metrov. Investicijska vrednost tega odseka znaša 14 milijonov 900 tisoč dinarjev. Približno polovico teh sredstev je zagotovila Republiška skupnost za ceste, pomemben delež, kar 6 milijonov dinarjev predstavlja tudi uspešen vpis posojila za ceste v letu 1976. Poudariti pa je treba, da ste se angažirali tudi vi krajani Majšperka in sosednje Ptujske gore ter po svojih močeh prispevali k uresničitvi skupnih želja in večletnega pričakovanja. Ob koncu je tovarišica Marija Kovačič zaželela krajanom Majšperka v imenu Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj in v svojem imenu iskrene čestitke k prvemu krajevnemu prazniku z željo, da nam vse dosedanje delovne zmage in pridobitve dajo nove vzpod-ubde in moči pri nadaljnjih prizadevanjih za razvoj kraja občine. Nato je slavnostno prerezala vrvico, ter predala cesto svojemu namenu, tov. Golob Ivanka. Slavje se je nadaljevalo v dvorani Svobode v Majšperku, s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Majšperk. Spomine na revolucionarno pot je obujala tov. Milena Bač, nekdanja borka. Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, so bila podeljena priznanja OF -—- bronaste značke OF. Priznanja so prejeli: Ivanka Golob, OŠ Majšperk, Ludvik Medved, kmetovalec iz Sesterž, Maks Botolen, kmetovalec iz Planjskega, moški pevski zbor Svoboda Majšperk, PD Majšperk in RD Majšperk. Po kančai slavnostni seji Skupščine Krajevne skupnosti Majšperk, je bil izveden kulturni program. Zunaj dvorane so zatulile sirene, slišalo se je streljanje, letalo je letelo nizko in grozeče. Slavnostno obeležje je bilo zaključeno z vajo civilne zaščite, ki je v celoti uspela. Glede na to, da je bilo mrzlo, se je udeležilo pogostitve z vojaškim golažem mnogo udeležencev. Praznovanje 5. maja — praznika Krajevne skupnosti Majšperk je bilo s tem uradno zaključeno, s plesom in jedačo pa smo praznovali do naslednjega sončnega jutra. Radomira K. Podelitev nagrad zaslužnim članom DPD »Svoboda« Nastop dekliškega pevskega zbora Nastop ansambla »Tornado« INTERVJU Dovolite, da vam v našem intervjuju predstavimo predsednico 00 ZSMS krajevne skupnosti Majšperk, Zvezdano TURK, rojeno 25. 1. 1958, zaposleno v TOZD Volneni izdelki Majšperk, kot pripravnik. Zvezdana, prvo vprašanje bi ti zastavila nekako takole: Kot vemo je bila mladina v krajevni skupnosti vedno zelo aktivna, da pa v zadnjih nekaj letih ta aktivnost zelo pada. Kaj ti, kot predsednica misliš, da je vzrok temu, oziroma, čemu boš morala posvetiti v bodoče največjv pozornost? Turk Zvezdana Ena glavnih nalog ZSMS je, da seznanja mladega človeka, bodočega samoupravljalca s političnimi, ekonomskimi, socialnimi ter drugimi problemi naše socialistične družbe. Sodelovati bomo morali več na delovnih akcijah, kulturnem področju in športu. Ker pa je letos tudi kongresno leto, bomo tudi temu morali posvetiti ogromno pozornosti. O DELU MLADINE V PREJŠNJIH LETIH ne morem veliko govoriti, ker sem bila zaradi šolanja v Mariboru bolj malo seznanjena z njeno aktivnostjo, oziroma neaktivnostjo. Lahko le rečem, da je nekaj krivde bilo zaradi šolanja, v čemer pa se je sedaj izboljšalo. S tem mislim predvsem to, da imamo sedaj več šol v Ptuju in pa tudi vožnja je bolje urejena. Naj večjo po- zornost bomo morali posvetiti predvsem nezainteresiranosti mladih za delo v mladinski organizaciji, treba bo z dobrim delom pokazati, marsikaterim staršem, da sestanki v mladinski sobi niso samo zabava, ampak tudi resno delo. Ker si zaposlena v TVI-ju, si tudi član OO ZSMS TVI Majšperk. Jasno je, da sedaj ni bilo kaj prida sodelovanje med tema dvema organizacijama. Mislim, da se bomo sedaj lažje dobili, oziroma, da bo naše sodelovanje večje. Kaj ti misliš o tem in kaj boš storila, da bi se sodelovanje zares izboljšalo. KER SEM TUDI CLAN PREDSEDSTVA V TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV, sem o sodelovanju med organizacijama ZSMS Majšperk in mladino TVI imela že nekaj pogovorov s predsednikom Albinom Lešnikom, do konkretnega sodelovanja za sedaj še ni prišlo, mora pa vsekakor, ker. dve takšni organizaciji, v Krajevni skupnosti bi morali biti v tesnih stikih, med sebojni povezavi, kajti mnogi člani ZSMS TVI so tudi naši člani. Poevezati se nameravamo tudi z aktivi Medvede, Stoperc in Ptujske gore. — Imaš kakšen predlog, dn se naše glasilo izboljša ali si morda zadovoljna z njim m ali nameravaš 'postati tudi ti naš dopisnik? Z GLASILOM SEM ZADOVOLJNA in bom tudi mladino krajevne skupnosti pritegnila k sodelovanju, saj je večina mladincev v srednjih šolah in bi se tudi o tem dalo precej napisati. Seveda pa bom tudi v kratkem sama kaj napisala. Predsednici 00 ZSMS Majšperk želimo na njeni začrtani poti cim-več uspehov in medsebojnega sodelovanja. * * * Mislim, da ne bo odveč, če vam v tej številki glasila predstavimo mladinca, Mirana Predikaka, tekstilnega tehnika — piri pravnika, kateri bo v najbolj vročih dneh vihtel motiko In kramp za naš lepši jutri! MIRAN, kaj te je pripravilo do tega, da si se odločil za brigado 1978? Kaj pričakuješ od te akcije? — Vzrokov, da sem se prijavil v brigado je več. Beden od teh je tudi, da pomaga ljudem, kateri so bili kakoi-kol.i prizadeti, pa naj si bo to, da jih je doletela kakšna nesreča, ali zaradi drugih dejavnikov. Med njimi je tudi nerazvito področje v Slovenskih Goricah, na Kozjanskem, Tolminskem, kjer je potres porušil tople domove — domove pridnih in skromnih ljudi. Alii aktivno deluješ tudi v 00 ZSMS Volneni izdelki Majšperk? Od leta 1976 sem tudi član osnovne organizacije ZSMS v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk in kjer sem na žalost bolj malo delal, saj sem bil na odslužitvi kadrovskega roka. Sedaj pa se Predikaka Miroslav postopoma vključujem v delovanje naše mladinske organizacije. Kaj predlagaš za izboljšanje našega glasila, ali boš tudi ti postal dopisnik? Glede glasila — izboljšanja, moram predvsem omeniti čim več samoinicati-ve, čim več dopisnikov, predlagam pa v prvi vrsti; — za -najboljše sestavljen tekst, nagrado — za vsak objavljen članek pa majhen honorar Mislim, da bi honoriranje morali u-vesti že pri ustanovitvi časopisa, ker menim, da potem ne bi bilo problema z dopisniki. Rredvsem pa želim, da bi naše glasilo doseglo res svoj namen, in da bi ga ljudje radi prebirali. Pričakujemo več sodelovanja Pri pregledu izdanih številk našega glasila, je opaziti, da se pojavljajo vedno isti pisci prispevkov — Karneža, Lešnik, Ribič, medtem ko drugih sploh ni opaziti. O vsebini glasila ni bila izrečena niti kritična niti pohvalna ocena. V tej zvezi želimo opozoriti vse zaposlene, da je to glasilo, glasilo vseh nas, in ne samo tistih, ki smo do sedaj prispevali kakšen prispevek. Želimo, da posredujete uredniškemu odboru svoje predloge o vsebini glasila, izrečete kritično besedo, kajti nobena stvar ni tako dobra, da bi lahko o njej trdili, da je najboljša. Vaši predlogi kritika in prispevki iz vsakdanjega življenja, na delovnem mestu, v kraju, kjer živite, bodo dobrodošli. Veseli bomo še zlasti vaše kritične besede, saj nam bo služila kot napotilo za nadaljnje delo. Priznati moramo, da se uredniški odbor bori s težavami. Poglejte! Zadnje Delovanje delegatskega sistema in vključevanje delegatov v delo samoupravnih organov Če n a kratko analiziramo delovanje delegatskega s'istema mislim, da lahko enoglasno ugotovimo, da je z uvedbo delegatskega sistema narejen velik korak naprej v našem družbenopolitičnem in samoupravnem odločanju, z ozirom na prejšnji poslanski sistem. Odločitve so realnejše, ker o njih razpravlja mnogo več 'ljudi in ima tako vsakdo možnost, da izrazi svoje mnenje, oziroma postavi svoje stališče, kar je bilo v prejšnjem sistemu mogoče v mnogo manjši meri. Vendar moramo kljub neslutenim možnostim, ki jih daje sistem vsem delovnim ljudem in občanom pri uveljavljanju njihovih pravic ugotoviti, da le-to marsikje še ni zaživelo kot bi moralo. Pri nas v TV1 Majšperk smo imeil v preteklem mandatu temeljno delegacijo za ZZD in eno splošno delegacijo za delegiranje delegatov v SIS. Delegaciji sta bili združeni v konferenco delegacij z TOZD Konus Majšperk. Delegacije so delegiranje v ZZD kljub velikemu delu, ki ga je opravila v svojem mandatu še zdaleč ni izkoristila vseh možnosti odločanja, ki ga delegatski sistem daje, predvsem zaradi zelo obširnih gradiv in je navadno sprejela stališče samo za tisto stvar, ki se je neposredno tikala nas oziroma naše KS, v drugih stvareh pa v večini primerov ni razpravljala, čeprav bi bilo potrebno. Obveščanje članov kolektiva o stališčih delegacije je bilo pomanjk- glasilo smo izdali v mesecu oktobru, ko smo slavili 40. obletnico obstoja Tovarne volnenih izdelkov Majšperk. In kaj se je medtem časom do danes zgodilo? V organizacij je bil izveden referendum o združitvi z delovno organizacijo Merinka — SOZD MTT, z referendumom smo sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, izvolili smo samoupravne organe, delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in skupščino družbenopolitičnih skupnosti, obravnavali poslovanje organizacije v letu 1977 in odločali o razporeditvi ostanka dohodka ... Sprejet je bil republiški zakon o delovnih razmerjih, in še bi lahko naštevali. To so vse teme, o katerih bi lahko pisali, in vendar ugotavljamo, da prispevkov ni. Dejstvo je, da se ob izdaji novega glasila zbere premalo prispevkov za eno glasilo, ki bi naj štelo vsaj 16 strani. Zato še enkrat prosimo vse zaposlene, da nam prispevate svoj del — pesmi, uganke, spise s prosto temo, kritiko . .. Vsem, ki ste do zdaj prispevali članke za naše glasilo, se zahvaljujemo, in prosimo za nadaljnje sodelovanje. Uredniški odbor Ijivo, deloma zaradi neangažiranosti delegatov še v večji meni pa zaradi nezanimanja ljudi. Mislim, da tudi sodelovanje delegacije— samoupravni organi, ni bilo na najvišji ravni. Čeprav je vodja delegacije Občasno seznanjal delavski svet o pomembnih odločitvah skupščine so bile te seznanitve bolj v informacijo, kot tema za razpravljanje. Del krivde, da delegacije niso v celoti opraivle svojega dela pa verjetno leži tudi na občinski skupščini in SIS. Gradiva so bila v večini primerov za preprostega delovnega človeka preobširna, pred logi pa so bi M navadno fiksni in niso dajali alternativ, tako da je li-mela delegacija malo (izbire in se je lahko odločila samo za »da« ati »ne«. Lahko rečem, da so prihajala gradiva kakor ne moremo trditi za SIS saj so za Izvoljene delegacije v skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ptuj. Dne 9. marca 1978 so bile v TOZD Volneni izdeki izvedene volitve delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ptuj in volitve posebnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na območju občine Ptuj. Tako delegacija za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ptuj, kot tudi izvoljene posebne delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, se združujejo z izvoljenimi delegacijami KONUSA — TOZD Konfekcija Majšperk, v konference delegacij. V Konus — za ZZD vedno pravočasno, kar pa ni-njihove sestanke gradiva prihajala na delegacijo včasih celo zadnji dan in jih je bilo nemogoče preštudirati, kaj šele sprejeti pametno odločitev. Ne glede na omenjene pomanjkljivosti pa moramo poudariti, da so delegacije v okviru danih možnosti opravile veliko delo, in da se bo to delo sčasoma razvilo do popolnosti, ker se vanj vključuje vedno več ljudi in tudi zanimanje raste. Sedaj imamo v TVl Majšperk 10 posebnih delegacij za SIS in temeljno delegacijo, in mislim, da se bodo lahko posamezne delegacije bolj poglobile v njihova področja, še realnejše odločale in s skupnimi močmi odpravile vsaj večino pomanjkljivosti, ki so se opažale v prejšnjem mandatu. Leopold Karneža TOZD Konfekciji Majšperk so volili združene posebne delegacije za delegiranje delegatov v SiS. Izvoljeni so bili naslednji delegati: TOZD MAJŠPERK Zbor združenega dela: 1. Karneža Leopold, vodja delegacije 2. Markovič Živadin 3. Korže Marija 4. Turkuš Anton 5. Lampret Andrej 6. Rober Karl 7. Kupčič Anton 8. Krošl Matilda 9. Dimič Breda 10. Pintarič Franc Izvoljene delegacije KONUS, TOZD KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Adam Franc 2. Pahič Martina 3. Brglez Anton 4. Jug Jože 5. Zorko Cilika 6. Peklar Marija POSEBNA DELEGACIJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TOZD VOLNENI IZDELKi MAJŠPERK 1. Markovič Rozina, vodja delegacije 2. Planec Jožefa 3. Korez Stanko 4. Fakin Štefan 5. Leskovar Janez, ml. 6. Eberl Marija 7. Puc Neža TOZD KONUS, KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Jus Marija 2. Leskovar Jožica POSEBNA DELEGACIJA ZA KULTURO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Glatz Flenrik, vodja delegacije 2. Skamlič Majda 3. Pulko Marija 4. Vedlin Stanko 5. Murko Kristina 6. Koražija Vinko 7. Piajnšek Alojzija KONUS — TOZD KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Gajser Anton POSEBNA DELEGACIJA ZA OTROŠKO VARSTVO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Lah Matilda, vodja delegacije 2. Urlep Erika 3. Strnad Marta 4. Petrovič Anton 5. Rampre Jožica 6. Požar Katica 7. Super Franc TOZD KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Godec Jožica 2. Belec Terezija POSEBNA DELEGACIJA ZA ZDRAVSTVO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Lampret Mojca, vodja delegacije 2. Medved Ana 3. Kekec Ivanka 4. Šešerko Majda 5. Pišek Alojzija 6. Vinkler Leopold 7. Strašek Olga TOZD — KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Mohorko Franc 2. Samastur Ignac POSEBNA DELEGACIJA ZA SOCIALNO SKRBSTVO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Krajnc Slavko, vodja delegacije 2. Šaše Stanka 3. Šmgioc Janez 4. Novak Marija 5. Lešnik Leopold 6. Purg Cirila 7. Požar Anton TOZD — KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Menoni Marjeta POSEBNA DELEGACIJA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Planinc Danica, vodja delegacije 2. Brglez Franc 3. Korošec Anton 4. Gorišek Franc 5. Unuk Leopold 6. Novak Matilda 7. Gajser Sonja TOZD — KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Mohorko Franc 2. Samastur Ignac DELEGACIJA ZA ZAPOSLOVANJE TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Hertiš Ana, vodja delegacije 2. Črnivec Kristina 3. Eberli Martina 4. Korez Leopold 5. šošter Maks 6. Polajžer Ivan 7. Kores Leopoldina TOZD — KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Lončarič Vinko 2. Planinšek Dragica DELEGACIJA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Ribič Danica, vodja delegacije 2. Pislak Sonja 3. Lampret Angela 4. Novak Franc 5. Klajnšek Rudolf 6. Eberl Jože 7. Kores Ludvik TOZD KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Vinkler Jože 2. Sagadin Neža POSEBNA DELEGACIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Praprotnik Stanko, vodja delegacije 2. Karneža Kristina 3. Preložnik Fanika 4. Zajšek Zvonko 5. Pleteršek Jožef 6. Črnivec Urška 7. Kacjan Herman TOZD — KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Jug Jože POSEBNA DELEGACIJA ZA TELESNO KULTURO TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK 1. Muršec Silvo, vodja delegacije 2. Kovač Bojan 3. Gorišek Silva 4. Prah Vojko 5. Lampret Roman 6. Avguštin Angela 7. Predikaka Miroslav TOZD — KONFEKCIJA MAJŠPERK 1. Kopše Adolf Kolektiv želi, da izvoljeni delegati delajo čimbolj uspešno, in da sodelujejo z bazo, ki jim je zaupala to nalogo. OBVESTILO Tekstilni in obutveni center Kranj, cesta Staneta Žagarja 33, nas je obvestila, da sprejema novince v šolskem letu 1678/79 v: a) Tehniško tekstilno šolo (150), in sicer v vsak odsek po 30 novincev (predilski, tkalski, pletliski, tekstilno-kemijski in konfekcijski). b) Poklicno tekstilno šolo (številoi sprejetih bo odvisno od števila sklenjenih učnih pogodb), iin to za poklice: _šivilj a ženskih oblek, krojač moških oblik, pletilja in ko-lekcionar. c) šolo za tekstilne delavce (zadostuje 6 razredov osnovne šole in dopolnjena osnovnošolska obveznost), in to za poklice: šivalec, krojilec in likal ec. (Učenec mora tudi za to šolo predhodno skleniti učno pogodbo). Razpis za vpis v srednje in visoke šole v SR Sloveniji, je bil objavljen v prilogi Večera dne 10. maja 1978. Kadrovski oddelek OBVESTILO 6. številka glasila Majšperk včeraj, danes, jutri, bo predvsem namenjena delu osnovne organizacije Zveze socialistične Mladine Slovenije Tovarne volnenih izdelkov Majšperk. Prosimo pa tudi vse ostale organizacije, društva v krajevni skupnosti, da pošljejo čim več prispevkov na naš uredniški odbor! Poslovanje Poslovanje v letu 1977 je zaključeno in njegove rezultate smo obravnavali na zborih delovnih ljudi v februarju. Rezultati poslovanja v letu 1977 so napram rezultatom poslovanja v letu Sicer pa je rezultat sledeči: Procent rasti porabljenih sredstev v letu 1977 je višji od procenta rasti prihodka, In prizadevati si moramo, da bo procent rasti porabljenih sredstev čim manjši. Kjerkoli niso izvedli referendumov do 31. decembra 1977 ali pa so delavci rekli »ne«, imajo po zadnjih navodilih možnost popravnega izpita iz zamude ali zaradi slabo opravljenega dela vse do izplačila osebnih dohodkov za letošnji januar. Čeprav za Slovenijo še ni dokončnih podatkov o tem, koliko pravilnikov o razporejanju odhodka in delitvi sredstev za osebne dohodke je bilo sprejetih v roku — ocene najpogosteje govore o 70 do 80 odstotkih — najbrž ne bi smeli dvomiti, da v podaljšanem roku ne bi dosegli stoodstotnega rezultata. Vendar pa to niti najmanj ne pomeni, da bi nam, povedano po domače, smela pasti sekira iz rok, kajti še marsikaj je ali bo ostalo nerešenega, tudi takega, kar res vzbuja skrb, če bi se zazibali v samozadovoljstvo. S to ugotovitvijo bi najbolj na kratko povzeli opozorila, ki smo jih lahko slišali na pravkar zaključenih območnih posvetovanjih o uresničevanju zakona o združenem delu, še posebej zadev s področja dohodkovnih odnosov, ki so se jih udeležili res vsi, ki lahko kaj store na tem področju: sindikalni in partijski delavci, aktivisti SZDL, družbeni pravobranilci samoupravljanja, predstavniki tozdov, sodišč združenega dela, ustreznih komisij pri občinskih skup- v letu 1977 1976 mnogo boljši, saj je znašal ostanek dohodka 6,090.985,00 din napram izgubi v letu 1976, ki je znašala 6,724.745,37 din. Rezultat poslovanja v let i 1977 naj bo vzpodbuda za nadaljevanje že zače-foga dela v letu 1977. ščinah in ponekod tudi območnih gospodarskih zbornic, delavskih univerz in klubov samoupravljavcev. Za kaj vse pravzaprav gre? Od uresničevanja zakona o združenem delu delavci veliko pričakujejo, posebej še od urejanja dohodkovnih odnosov in v povezavi s tem od delitve po delu. Zato pač ni največji problem, če so nekateri dolžnost, kot jim jo nalaga zakon o združenem delu, izpolnili pravočasno, drugi — gre, kot rečeno, za manjšino — pa so jo ali jo bodo z manjšo zamudo. Bistveno pa zato je, kaj vse so sprejemali delavci na referendumih in kako so se takrat lahko odločali. V odgovoru na to vprašanje pa tudi je vsebinsko najpomembnejši del že zapisanega opozorila, izrečenega naravnost ali pa bolj po ovinkih, prav na vseh območnih posvetovanjih. Ni bilo tako malo primerov, ko so referendumi komaj uspeli, takorekoč za las, za kakšno desetinko odstotka nad polovico ... Drugod spet so tako skrajšali roke za razpravo, da 'bi lahko govorili celo o nezakonito izvedenih referendumih, zanesljivo pa o tem, da delavci najbrž niso vedeli drugega kot to, da morajo reči »da«, ali pa bodo imeli po Tudi veseliti se znamo novem letu le zajamčene osebne dohodke. In, da ne naštevamo naprej slabosti, kajti te vzbujajo skrb, so obrnimo še k vzrokom takega stanja. Veliko jih je, od odločanja pod prisilo do slabih političnih in drugih prbrav, pozabljanja na zakonitost z opravičilom časovne stiske ter nemara tudi zaradi odporov, čeprav bolj ali manj spretno zakritih. Ne bi pa smeli pozabiti še na nekaj: prva izplačila osebnih dohodkov »po novem« se vse bolj približujejo. Kaj, če bodo delavci takrat ugotovili, da so se pustili speljati na led, kot temu pravimo? Kaj, če v morebitnih takih primerih, ki jih izključiti vnaprej najbrž ne moremo in tudi ne smemo, delavci reagirajo na način, ki bi povzročil »neljube dogodke«. Če se omejimo le na to, je res treba reči, kaj tedaj ali še bolje: kaj storiti že zdaj, skratka prej. Stara resnica pravi in izkušnje jo le še potrjujejo, da vsaj sebi ne smemo lagati, če želimo uspevati, napredovati in tudi sicer stopati k ciljem, ki smo si jih zastavili. Za konkretni primer torej velja, da morajo vsaj tisti, ki so oblikovali predloge nove samoupravne zakonodaje in vodili javno razpravo o njej, poznati pravi utrip okolja, v katerem naj bi pravkar sprejeti pravilniki in sporazumi pripomogli k hitrejšemu obračamu kolesja napredka. Če je tako, bi morali vedeti tudi za slabosti, na katere so delavci morda celo opozarjali in še niso razrešene, seveda pa še za vse drugo nedorečeno ali slabo pripravljeno. K tem zadevam, k vsebini novih samoupravnih aktov torej velja usmeriti vso skrb in pozornost že zdaj in ne morda šele takrat, ko bi bilo kaj »narobe«. Če že zavoljo drugih vzrokov ne. pa vsaj zato, ker so le v redkih pravilnikih predvideli »poskusni rok«, v katerem bi preverili rešitve, jih tudi popravili in spremenili po normalni samoupravni poti, skratka načrtno in brez kakršnihkoli pritiskov. Vemo pa, da naglica, sila ali pritisk le izjemno rodijo kaj dobrega. Milan Govekar indeks 1976 1977 76/77 Celotni prihodek znaša 124,565.560,20 171,403.158,70 138 Porabljena sredstva znašajo 91,197.617,17 126,782.302,20 135 Dohodek 33,367.943,03 44.620.856,50 134 Izguba 1976 6,724.745,37 Ostanek dohodka znaša 6.090.985,00 Od ostanka dohodka se odvede: 2 % za rezervni sklad 892.417,15 za poslovni sklad 812.427,85 .sklad skupne porabe 1,656.760,10 PO KOMUNISTU Vsaj sebi ne smemo lagati Program dela OO sindikata Majšperk Na osnovi sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ter sklepa občnega zbora osnovne organizacije sindikata TOZD Volneni izdelki Majšpek, upoštevanje prednostne naloge sindikata za obdobje 1978, sprejema osnovna organizacija na svojem rednem občnem zboru dne 28. 1. 1978 naslednji letni delovni načrt: Samoupravna organiziranost delavcev v TOZD Sindikat se bo še nadalje zavzemal za čimbolj organiziranost delavcev v TOZD, DO in SOZD 1. Samoupravna organiziranost delavcev v TOZD a) Sindikat se bo še nadalje zavzemal za čimboljšo organiziranost delavcev v TOZD, DO in SOZD b) Še nadaljnjo aktivnost pri usklajevanju samoupravnih aktov z DO Merin-ko in SOZD MTT Maribor — Naloge izvaja OOS — Rok izvršitve: celotno aktivnost 2. Aktivnost pri izvajanju določil zakona o združenem delu: a) Izvajanje novih delitvenih in dohodkovnih odnosov v združenem delu b) Razvijanje svobodne menjave dela kot pomembnega faktorja uspešnega razvoja našega gospodarstva. c) izdelati analizo akcij, ki smo jih vodili v letu 1977 v okviru uresničevanju zakona o združenem delu — Naloge izvaja OOS — Rok izvršitve: naloge pod a in b so trajnega značaja, naloge pod C do 1. 3. 1978. 3. Produktivnost dela in pogoji ustvarjanja dohodka a) Obravnava kratkoročnih in dolgoročnih planov b) Obravnavanje pogojev so doseganje višje produktivnosti in dohodka, z vidika boljše organiziranosti dela. c) pospeševanje inventivne dejavnosti d) pospeševanje strokovnega izobraževanja delavcev ob delu — Naloge izvaja: OOS — Rok izvršitve: celotna aktivnost 4. Aktivnost sindikata pri razvoju samoupravljanja: a) Osveščanje in izobraževanje delavcev v smislu njihovih pravic in dolžnosti predvsem pni samoupravnem odločanju. b) Obravnavanje dosedanjega dela, pogojev in pomoč pri nadaljnjem delu odobra samoupravne delavske kontrole v TOZD. c) Samoupravno odločanje o pridobiva n|j'u dohodka in sredstev za osebne dohodke ter njih delitev Nalogo izvajajo: komisija pri OOS Rok izvedbe: celotna aktivnost 5. Aktivnost sindikata pri urejanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev: a) družbena prehrana b) stanovanjska politika c) Postopno ukinjanje nočnega dela žensk d) Uresničevanje sklepov sindikalne liste 1978. Naloge izvaja: OOS preko svoje komisije in samoupravnih organov Rok izvedbe: Naloge pod a), b), in c trajnega značaja, pod d do 1. 3. 1977 6. Udejstvovanje m a področju kulture in pri proslavitvi državnih praznikov a) Sodelovanje s kulturnim društvom DPD »Svoboda« Majšperk, nudenje pomoči pri njenem delu ter sodelovanje z aktivom ZSMS pri njenih kulturnih akcijah. b) Primerna proslavitev državnih praznikov, kot so 8. marca, 1. maj, 29. november, itd. c) V naše življenje v Majšperku vnesti več kulturnega življenja z vabljenjem na nastope razna sosednja KUD. Naloge izvaja: OOS preko svoje komisije v sodelovanju z SK DO Merin-ka. Rok izvedbe in celotna aktivnost 7. Športna rekreacija in letni oddih delavcev: a) Organiziranje delavsko športnih iger v okviru TOZD in občine, ter čim-boljša povezanost in udejstvovanje v športno dejavnost DO Merinka in SOZD MTT b) Združitev počitniških kapacitet SOZD-a in omogočiti čimvečjemu številu delavcev letni oddih na morju Naloge izvaja: OOS preko svoje komisije v sodelovanju z SK DO Marinka Rok izvedbe: 31. 5. 1978 8. Aktivnost na področju formiranja ljudske obrabme in družbene samozaščite Naloge izvaja: OOS v povezavi z odborom SLO Rok izvedbe: celotna aktivnost pri samoupravnem odločanju b) Obravnavanje dosedanjega dela, pogojev in pomoč pri nadaljnjem delu odbora samoupravne delavske Kontrole v TOZD c) Samoupravno odločanje o pridobivanju dohodka in sredstev za osebne dohodke ter njih delitev: Naloge izvajajo: komisija pri OOS Rok izvedbe: celotna aktivnost 9. Ostale naloge: a) Uresničevanje finančnega poslovanja OOS b) Dodatno evidentiranje delegatov za posebne delegacije SIS c) Izvedbe volitev za delegacije SIS djProdaja ostankov e) Obravnavanje zaključkov zaključnih in periodičnih obračunov f) Obdarntev osnovnih šol in vrtca ob Novem letu Naloge izvaja — OOS Rok izvedbe: pod a 28. 2. 1978 Ostale naloge po rokovniku in potrebi. Pravilnik o primopredaji stanovanj v družbeni lastnini I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa pravila za delo ter medsebojne pravice in obveznosti udeležencev ob izselitvi oz. vselitvi imetnika stanovanjske pravice v stanovanje. 2. člen Udeleženci ob primopredaji stanovanj so: — imetnik stanovanjske pravice, ki se izseli iz stanovanja, — imetnik stanovanjske pravice, ki se vseli v to stovanje, -— predstavnik Stanovanjskega servisa Ptuj p. o. kot pooblaščene organizacije samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, — predstavnik vlagatelja, — predstavnik hišnega sveta. H POSTOPEK OB IZSELITVI IZ STANOVANJA 3. člen Imetnik stanovanjske pravice mora najmanj 7 dni pred izselitvijo obvestiti Stanovanjski servis Ptuj p. o. in stanodajalca, če ta ni Samoupravna stanovanjska skupnost, o dnevu izsQ,itve zaradi predaje sta no vanj a in sestave primopredaje oz. primopredajalnega zapisnika o ugotovitvi stanja stanovanja v skladu s 35. členom zakona o stanovanjskih razmerjih. 4. člen Imetnik stanovanjske pravice, ki se izseli in predstavnik Stanovanjskega servisa Ptuj p. o. sporazumno določita dan in čas prevzema in o tem obvestita bodočega imetnika stanovanjske pravice, stanodajalca, če le-ta ni Samoupravna stanovanjska skupnost in hišni svet. 5. člen Z zapisnikom iz 3. člena tega pravilnika se ugotovi stanje, pomanjkljivosti ter izboljšave in spremembe v stanovanju, ki jih je imetnik stanovanjske pravice izvršil in svoje stroške. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI IMETNIKA STANOVANJSKE PRAVICE OB IZSELITVI 6. člen Imetnik stanovanjske pravice je dolžan ob izselitvi izročiti stanovanje v kakršnem stanju ga je prevzel ter završil vsa popravila, ki spadajo v tekoče vzdrževanje stanovanja ob izselitvi po veljavnem odloku o minimalnih tehničnih normativih. Pri urejanju stanovanja mora imetnik stanovanjske pravice poleg popravil stanovanja po odloku iz prvega odstavka tega člena urediti predvsem naslednje: 1. V vseh stanovanjskih prostorih morajo biti zidovi in stropovi ostru-gani in prebeljeni tako strokovno, da novi imetnik stanovanjske pravice nanese na zidove samo barvo tapete, kjer so bile ob vselitvi (novi bloki). 2. Obnovljeni morajo biti oljni opleski v kuhinji, kopalnici in stranišču ter okna in vrata, ki niso na fasadnih zidovih, v kolikor je o-plesk zaradi uporabe dotrajan ali poškodovan. Ves oljni oplesk mora biti izveden kvalitetno in strokovno v beli barvi. 3. Tla v stanovanju morajo biti očiščena, pološčena in nepoškodovana. 4. Vodovodne pipe in kotni ventili morajo biti brezhibni in normalno uporabni. 5. Umivalnik. WC školjka in WC deska ne smejo biti razpokani ali kakorkoli poškodovani. 6. VVC rezervoar ne sme biti poškodovan in mora imeti teArila, imeti mora potezno vrvico in normalno delovati. 7. Bojlerji in kopalne peči morajo delovati brezhibno (termostat, kontrolna lučka grelec, varnostni ventil). 8. Čepi na umivalniku, kadi in pomivalnem koritu morajo biti nameščeni in pritrjeni na kovinsko vrvico. 9. Platnene zavese ali rolete, oz. žaluzije m-"-njo normalno delovati (samonavijalci, potezne gurte na roletah). 10. Kljuke na vratih in ključavnice stanovanja in poštnih omaric ter olive na oknih ne smejo biti odstranjene ali pokvarjene, vrata pa opremljena s pripadajočimi ključi. Is tov el j a za ključavnice ozimnice če je stranka ob vselitvi prejela ključe oz. ključavnico — obešenko. 11. Stikalo in vtičnice morajo biti pravilno pritrjene in nepoškodovane. Prostori kjer so nameščene (zidne, plafonjare, ipd.) morajo biti opremljeni z žarnicami in steklenimi bučkami. Električni zvonci morajo delovati brezhibno. 12. Peči ne smejo biti poškodovane, radiatorji pa morajo biti opremljeni s koleščki za regulacijo in po potrebi opleskan. 13. Oprema v stanovanju (vzidne omare, pomivalna korita in oprema v kopalnici mora biti nepoškodovana in razporejena na ustreznem mestu. 7. člen Zapisnik o ugotovitvi stanja stanovanja in pomanjkljivosti v njem vsebuje obveznosti imetnika stanovanjske pravice, ki stanovanje predaja. V vsakem primeru trpi imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje predaja, stroške za odpravo vseh poškodb ki so nastale po njegovi krivdi ali krivdi njegovih stanovalcev. 8. člen V zapisniku se posebej ugotovijo obveznosti imetnika stanovanjske pravice, ki stanovanje predaja glede tekočega vzdrževanja in stanovanjske skupnosti glede investicijskega vzdrževanja. Za vse te obveznosti se v zapisniku določi tudi rok in način izpolnitve obveznosti. 9. člen V kolikor imetnik stanovanja in stanovanjske pravice ne izpolni obveznosti v roku, določenem v zapisniku iz prejšnjega člena tega pravilnika, bo stanovanjski servis po predhodnem opominu, dal odpraviti pomanjkjlivosti drugemu izvajalcu, za stroške pa bremenil imetnika stanovanjske pravice, ki obveznosti ni izpolnil. V primeru neplačila bo stanovanjski servis izterjal plačilo stroškov po sodni poti. 10. člen Ključe stanovanja in pripadajočih pritiklin mora imetnik stanovanjske pravice po uspešni primopredaji stanovanja izročiti Stanovanjskemu servisu Ptuj p. o. IV. POSTOPEK OB VSELITVI 11. člen Po sklenitvi stanovanjske pogodbe predstavnik Stanovanjskega servisa Ptuj p. o. v 15 dneh izroči stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo. Ob izročitvi se komisijsko ugotovi stanje stanovanja oz. pomanjkljivosti v njem. Če se stanje stanovanja oz. pomanjkljivosti v njem. Če se stanje stanovanja oz. pomanjkljivosti v njem ne ugotovijo v zapisniku ob izročitvi, se domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu. O ugotovitvi stanja stanovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpiše imetnik stanovanjske pravice, predstavnik Stanovanjskega servisa Ptuj p. o. in predstavnik hišnega sveta. V OBVEZNOSTI IMETNIKA STANOVANJSKE PRAVICE 12. člen Imetnik stanovanjske pravice mora ravnati pri uporabi stanovanja skrbno in stanovanje varovati pred okvarami in poškodbami. (Nadaljevanje na 10. strani) PROGRAM dela gasilskega društva IVI za leto 1978 ______________ Nastop moškega pevskega zbora DPD »Svoboda« Želimo še več koncertov (Nadaljevanje z 9. strani) 13. člen Posamezne prostore v stanovanju sme imetnik uporabljati za opravljanje dovoljene dejavnosti samo z dovoljenjem stanovanjske skupnosti. 14. člen Imetnik stanovanjske pravice ne sme izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, ter opremi in napravah v stanovanju brez poprejšnjega soglasja stanodajalca in stanovanjske skupnosti. 15. člen Imetnik stanovanjske pravice je dolžan dopustiti, da se izvršijo v njegovem stanovanju dela, ki so potrebna, da se okvare v hiši popravijo in izvršijo koristne izboljšave, pa jih drugje ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmernimi stroški. 16. člen Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati stanarino, obratovalne stroške ter prispevke za uporabo mestnega zemljišča po določilih zakona oz. odloka občinske skupščine od dneva vselitve v stanovanje, če ni drugače dogovorjeno. Stanarino je treba plačati v naprej najpozneje do 5. v mesecu. Če je imetnik stanovanjske pravice že znan ob izročitvi stanovanja, se opravi prevzem in predaja istočasno in se pomanjkljivosti ugotovijo. 17. člen Če se imetnik stanovanjske pravice brez opravičenega vzroka ne vseli v stanovanje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, izgubi pravico do tega stanovanja. V rok iz prejšnjega odstavka se ne šteje čas, ki je potreben imetniku stanovanjske pravice, da popravi stanovanje za vselitev, ta čas pa ne more trajati dalj kot šestdeset dni. VI. KONČNA DOLOČBA 18. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj. Predsednik zbora delegatov Cafuta Alojz, 1. r. A. Polagati pozornost na požarno preventivo. B. Fizično in taktično izpopolnjevati za imorehitne slučaje požara ali drugih elementarnih nezgod. A. 1. Ponovno uvesti gasilske popoldneve, kjer bi se naj razpravljalo o tehničnih novostih in ukrepih na gasilskem preventivnem in operativnem področju istočasno bi se na teh pogovorih utrjevalo družabnost in prijateljstvo med člani. 2. Prikaz gašenja iz R. G. aparati in priročnimi sredstvi za vse zaposlene v podjetju kot zahteva zakon o požarnem varstvu. 3. Udeležba na seminarjih in posvetih, ki jih organizira Občinska gasilska zveza. B. Operativno članstvo se razdeli na tri desetine s sledečim razporedom vaj: 26. III. I. II. III. a) Razprava o preventivnih ukrepih — pomanjkljivosti — vzdrževanje b) Uporaba obstoječega gasilskega orodja c) Preventivni pregled po podjetju 9. IV. I. Šolska vaja Taktični napad — Tkalnica 23. IV. II. Šolska vaja Taktični napad — Izšivalnica 14. V. III. Šolska vaja Taktični napad —- Uprava 27. V. I. + II. Taktični napad —- Predilnica »M« Čiščenje in ureditev orodja 17. VI. III. Taktična vaja —• Analitski S. Laboratorij Preventivni pregled po obratih 24. VI. I. Šolski trodelni napad Taktična vaja — tekmovalna 8. VII. II. + III. Taktični napad — Predilnica »Č« Čiščenje ureditev orodja 12. Vlil. I. Šolska vaja — trodelni Taktična vaja — tekmovalna 19. Vlil. III. Šolska vaja — trodelni Praktično delo z MB 26. Vlil. II. + I. Taktični napad — Volnica Preventivni pregled po obratih 10. IX. I. + II. + III. Taktični napad —- Suha Apretura — uporaba pene Udeležba na centerski vaji v tednu požarnega varstva Brglez Franc OBVESTILO Resne priprave za jedačo Kako diši, bo dobro? Republiška skupnost za ceste nas je obvestila, da se bodo v mesceu maju pričela sanacijska dela na mostu čez Dravo v Ptuju. S sanacijo bo v celoti zamenjan zgornji ustroj cestišča (asffalt), izolacija po celi površini mostu — tudi pod obema hodnikoma za pešce. V prvi etapi izvajanja del, ki bo trajala 2 in pol meseca, bo zaprto 2/3 asfaltnega vozišča in hodnik za pešce na isti strani, promet pa se bo vršil po ostali 1/3 vozišča in bližnjega hodnika, pri čemer bo možno sanirati del vozišča prepustiti dvosmernemu prometu z upoštevanjem omejitve hitrosti. Sanacija mostu čez Dravov Ptuju, bo trajala 4 mesece. Natančen pričetek izvajalnih del, bo sporočen naknadno. I V_____________________________ Ribiči iz Majšperka Majšperski ribiči smo se v soboto zjutraj, dne 6. 5. zbrali ob ribniku v Stanečki vasi, katerega smo gradili v letih 1976 — 1977. Ker smo ta dan praznovali praznik Krajevne skupnosti Majšperk, smo ob tej priiliiiki priredili otvoritev ribnika, katerega pokrovitelj je bila Krajevna skupnost Majšperk. Ob 8. uri zjutraj je predsednik KS Majšperk Ivan SMOLEJ slavnostno prerezal vrvico, ter predal ribnik svojemu namenu — v upravljanje majšperskim ribičem. V svojem govoru se je zahvalil ribičem za njiihov trud, ki so ga vložili pni izgradnji. Predsednik Ribiške družine »Lešje« Majšperk Borut Predan, je v svojem govoru orisal težave pri izgradnji ribnika, ter dodal, da smo lahko ponosni, da smo tako veliko investicijo prebrodili brez večjih težav. Nadalje je dejal, da moremo danes ob tej slavnosti podeliti najzaslužnejšim članom odlikovanja za ribiške zasluge. Naši poedini člani so žrtvovali pri lizgradnjli po 130 in še več ur prostovoljnega dela, za kar se jim danes s tega mesta iskreno zahvaljujem, ter želim, da bi družina še naprej napredovala po smernicah, ki si jih je začrtala za leto 1978. Tako danes ribiči s ponosom hodimo ob ribniku, ter namakamo ribiške trnke. Anton TURKUŠ Namakanje trnkov . . . Program dela planinskega društva Majšperk za 1978 Marec: predavanje o pohodu na gorovje Taurus v Turčiji. 6. redna seja UO PD Majšperk. April: predavanje z diapozitivi od Vršiča do Idrije, predava član PD Ptuj tov. Petrovič Simon. 7. redna seja UO PD Majšperk. Ureditev zavetišča Tekstilka in okolja na Donački gori. Maj: skupna seja sosednih planinskih društev in proslava ob 1. maju s kulturnim programom. Pričetek rednega dežurstva na Donački gori. Sodelovanje na proslavi dneva mladosti na Donački gori, prireditelj PD Ptuj. Junij: avtobusni izlet v Logarsko dolino in na Kamniško sedlo za slušatelje planinske šole in ostale mladince. Julij: izlet na Pohorje po transverzalni poti. Obisk spominskih obeležij iz NOB. Vzpon na Triglav po Bambergovi smeri samo za bolj izkušene planince, vodi tov. Bogme. Avgust: izlet z avtobusom ali vlakom na proslavo 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Vršič, zavetišče pod Špičko, Jalovec, Tamar, samo za bolj izkušene planince, vodi tov. Sagadin. September: izlet v Kamniške planine. Oktober: kostanjeva nedelja na Donački gori. Konec dežurstva. Ta program je le okvir oziroma smernice za leto 1978 vendar težiti moramo za tem, da program ne bo odstal samo na papirju. Potruditi se moramo, da ga izpolnimo v celoti ali vsaj v večini. Zaradi vseh objektivnih težav, ki bi se med letom pojavile bomo o spremembah oziroma dopolnitvah tega programa razpravljali na rednih sejah upravnega odbora. FINANČNI PROGRAM ZA LETO 1978 DOHODKI: članarina 3.500.— najemnina za hišico 1.000.— dotacija TTKS 5.000.— dotacija sindikata 2.000.— Skupaj 11.500.— IZDATKI: odvedba članarine 1.700.— zavarovanje hišice 530.— planinska predavanja 1.000.— proslava 1. maj 2.000.— ureditev okolja, ognjišče, izkop 4.000.— proslava 28. maj 1.000.— poštnina 100.— izleti po planu 5.000,— Skupaj 15.330 — Upravni odbor PD Majšperk DEŽURSTVO V ZAVETIŠČU »TEKSTILKA« Prvo dežurstvo se prične s 1. majem, konča pa s prvo nedeljo v oktobru — »kostanjevo nedeljo«. Vsak dežurni je dolžan, da je v soboto in v nedeljo vsaj do 4. ure popoldan v zavetišču. Ob prihodu preveri stanje inventarja po spisku, tu vpiše morebitne pripombe v dežurno knjigo. V pondeljek poda kratko poročilo o stanju v koči in preda ključ predsedniku nadzornega odbora tov. Francu Pintariču. Vsak dežurni dobi program dežurstva. Odgovoren je, da je na dan dežurstva nekdo v zavetišču. Dežurni lahko med seboj menjajo, če jim datum ne odgovarja. Za delo in za žrtev ene nedelje v sezoni, že vnaprej iskrena hvala! 30.4. — 2.5. Vedlin Stanko 6. 5. — 7.5. Pintarič Franc st. 13. 5. — 14. 5. Pislak Irena 20.5. — 21.5. Pintarič Franc ml. 27. 5. — 28.5. Kolar Jože 3. 6. — 4.6. Vuk Janko 10. 6. — 11.6. Vuk Rezika 17. 6. — 18.6. Bogme Rajko 24.6. — 25.6. Lešnik Albin 1., 2 . in 4.7. Purg Janko 8. 7. — 9.7. Sagadin Maks 15. 7. — 16.7. Pavlenič ing. Jože 22. 7. — 23.7. Šubic Peter 29.7. — 30.7. Rakovec Jože 5. 8. — 6.8. Lampret Ivan 12.8. — 13. 8. Ribič Danica 19.8. — 20.8. Lah Jože 26.8. — 27.8. Lampret Vanja 2.9. — 3.9. Pristovnik Dušan 9.9. — 10.9. Unuk Roman 16. 9. — 17. 9. Verdenik Anton 23. 9. — 24. 9. Fakin Branko 30.9. — 1.10. Novak Branko Zgoraj navedeni program dežurstva je sprejel UO Planinskega društva na svoji redni seji dne 10. 3. 1978. C VABILO Vabimo vse mlade, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter društev, da se udeležijo redne letne konference osnovne organizacije zveze so-socalistične mladine Slovenije Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, ki bo v petek dne 26. 5. 1978 ob 13 uri v sejni sobi tovarne. Za sedanjost se borimo, prihodnost je naša! Vabi predsedstvo OO ZSMS TVI ZAHVALA Podpisani Serdinšek Maksimiljan, se ob svojem odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem Upravi Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, vsem sodelavcem v tovarni, posebno pa še sodelavcem iz Splošnega sektorja za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob priliki moje poslovitve od kolektiva ter za krasna darila, ki ste mi jih namenili. Posebno mi je pri srcu »Moj stari dragi pianino« ki mi dela družbo še danes in s katerim sem napisal tudi te vrstice. Vsem sodelavcem Tovarne volnenih izdelkov Majšperk iskreno čestitam k 40 letnemu jubileju, ko so se zavrteli prvi stroji v naši tovarni in v bodoče želim še mnogo uspehov v družbi z DO »Merinka« in Sestavljeno organizacijo združenega dela Mariborske tekstilne tovarne Maribor. Še enkrat, iskrena hvala! Sreča-to je biti z naravo, jo gledati in z njo govoriti.. . Planinsko društvo Ptuj slavi letos 25 let obstoja. Prav tej obletnici — četrt stoletja obstoja — so namenili svoj občni zbor, ki je bil 16. 1. 1978 v Klubu mladih v Ptuju. Prisotnih je bilo mnogo vidnejših predstavnikov iz občine pa tudi sosednjih občin, tako tov. Lačen Franc, podpredsednik OK SZDL Ptuj, tov. Srečko Pungartnik, predstavnik PZS, tov. Marija Vildova, predsednica meddruštvenega odbora za Pomurje, predsednik PD Majšperk tov. Vedlin Stanko in predsednik PD Kidričevo tov. Edvard Aubelj. Občni zbor je potekal v prijetnem vzdušju, za katerega so zelo skrbno poskrbeli planinci — pionirji iz osnovne šole Tone Žnidarič Predsednik planinskega društva Ptuj tov. Maks Žmauc je precej obširno orisal delo društva v preteklem obdobju. Ker je šlo za jubilejno obletnico je posegel prav od ustanovitve pa do današnjih dni. Opaziti je bilo, da ni samo v PD viden napredek ampak v celotni ob čini. Planinsko društvo šteje danes preko 1000 članov, PD Majšperk preko 150 in PD Kidričevo okrog 80. Prav zaradi tega je bil lani ustanovljen Meddruštveni odbor v občini Ptuj, katerega prvi predsednik je tov. Cajnko Alojz. Čutiti je, da ta odbor še ni odigral te vloge, ki smo jo od njega pričakovali, vendar to je šele začetek in s samimi izkušnjami, ki si jih bomo pridobili bo sigurno bolje. Da pa bo to res, smo se lahko prepričali dne 19. 1. 1978 na občnem zboru v Kidričevem, ki mu je prisostvoval tov. Kmet, tajnik PZS. Po občnem zboru, ki je bil lepo pripravljen, popestril ga je še tov. Simon Petrovič s svo- Motiv s planin Sf**' Tihožitje v planinah jimi diapozitivi, ki so bili zares prava planinska paša za oči, nas je tov. Kmet še nekaj časa zadržal tako, da smo se pogovarjali o problematiki plannstva, predvsem pa o problematiki na štajerskem področju. Poudarjal je Meddruštveni odbor, obenem pa predlagal naj bi se ustanovil odbor v katerem bi bili predstavniki vseh društev, ki gravitirajo na to območje. Predsednik PD Majšperk tov. Vedlin se je popolnoma strinjal s tem predlogom in že kar predlagal, da bi se o ustanovitvi tega odbora tudi uradno pogovarjali 1. maja 1978. Takrat bo imelo PD Majšperk svoj kratki občni zbor na Donački gori. Vabilo je z veseljem sprejel tudi tajnik Planinske zveze Slovenije tov. Kmet. Na kraju nas je obvestil o 200-letnici prvega pristopa na Triglav. Štirje junaki iz Bohinja so se pred 200 leti 1778. leta prvi povzpeli na vrh Triglava. Tej obletnici bo namenjena velika proslava pod Triglavom. Za vsa društva je obveza, da se vsaj s svojimi predstavniki udeležijo te proslave, saj smo Slovenci planinski narod in proslava mora uspeti. To potrjuje tudi številka 170 tisoč planincev v Jugoslaviji, od tega 92 tisoč v Sloveniji. Zato naj ne velja pregovor: »Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor!« ampak naj velja za nas vse planince: »Pot v goro ni borba z goro, ampak borba s samim seboj in prav borba s samim seboj in zmaga le-te je najslajša.« Pripravil tajnik PD Majšperk Albin Lešnik Spomini in razmišljanja upokojenca Ko sem biJ pred nedavnim na priložnostnem obisku v IVI Majšperk, nisem mogel odreči prijaznemu vabilu tovarišice Radomire, da za tovarniško glasilo prispevam sestavek o spominih na moje minulo delovno razmerje v TVI in nekaj razmišljanj o prijetnih, pa tudi neprijetnih občutkih In doživetjih, ki jih v življenje delovnega človeka nujno prinese velika sprememba t. j. upokojitev. V TVI Majšperk sem stopil v delovno razmerje kot vodja računovodske službe v jeseni leta 1961 in sem na tem delovnem mestu bil zaposlen vse do svoje upokojitve v jeseni leta 1964. Na to dobo moje zaposlitve me še zrni raj vežejo najlepši spomini. Moji ožji sodelavci v računovodstvu, kakor tudi sodelavci v ostalih sektorjih dela t. j. v vodstvu in administraciji, kakor tudi v komercijali in proizvodno-tehničnem sektorju, so bili zelo prijeten im tovariški kolektiv. Delovno vzdušje in medsebojni poslovni odnosi so bili na visoki ravni. V našem skupnem delu je vladala lepa harmonija, saj smo delovne probleme, iki so se občasno pojavljali kot posledica razgibanosti tedanjega razvoja našega gospodarstva in ekonomike, uspešno reševati in urejevali solidarno s skupnimi močmi. V ta delovni kolektiv sem bil od vsega začetka sprejet s tovariško toplino in je tako vzdušje ostalo vse do mojega odhoda v pokoj. Pa tudi v kulturno dejavnost, ki je imelo svoje središče baš v tovarni, sem se kaj kmalu vključil. Vodil sem ves cas zaposlitve in se nekaj časa pozneje nekaj okrog 20 pevcev, večinoma za-kot gost moški pevski zbor, Iki je štel posl en ih v tovarni. Naši pevski nastopi ob raznih prilikah so vnesli mnogo vedrine v vsakdanjost razvedrila potrebnemu delovnemu človeku. In zato so nas ti pridni in delovni ljudje nagrajevali s priznanjem in aplavzom. In v to razgibano, vsekakor pa delovno idilo takratnega vsakdanjika je v prizadevanju za boljši in hitrejši razvoj TVI in za izboljšanje živi jenskega standarda delovnega človeka vtisnila svpj pečat v letu 1963 izvedena integracija z MTT Maribor. Ta združitev pa je trajala le kratko dobo, po mojem mnenju iz razloga, ker ni bila dovolj strokovno pripravljena ali pa časovno še ni bila dozorela. V nenehnih organizacijskih in gospo-darsko-ekonomskih spremembah, ki jih terja naša razgibana gospodarska ekonomika od vseh proizvodnih dejavnikov v našem gospodarskem razvoju, je tudi TVI v preteklosti morala p odvzemati velike napore za svojo samoohranitev ter za iskanje novih sodobnih delovnih metod in dolgoročne investicijske izgradnje. Vse to je bilo od velike važnosti za nadaljno gospodarsko in kulturno rast tega haloškega področja in tukaj živečih krajanov. Da je vsakokratnemu vodstvu tovarne to tudi uspevalo, je dokaz, da danes TVI bazira na solidnih gospod a rs ko-e ko nom ski h temeljih. Čas ko delovni človek doseže pogoje, da preide iz aktivnosti v stalež upokojenca, je zelo kritičen trenutek v njegovem življenju. Daši ravno sem se na to važno spremembo psihično zrelo pripravljal, me je obšel- občutek, da sem bil izločen iz določene sredine, katere en del sem bil sam in v kateri sem našel svoje zadovoljstvo. Toda ta občutek ni trajal preveč dolgo. Zaživel sem na novo in po svoje, v zavesti, da sem do družbe in svoje okolice izvršil po najboljših močeh svojo človeško dolžnost. Upokojitev zato ne sme postati ni-ikakšen jzačetek pozabe, brezciljnega životarenja in odmiranja, ne sme biti zanikanje človekovih ustvarjalnih sposobnosti. Le pot in način njegovega udejstvovanja sta postala drugačna. Mnogo je načinov in možnosti, da ostanem vnaprej koristen im ustvarjalen dejavnik za sebe in okolico, v kateri živimo, seveda s predpostavko, da so nam za to dani določeni pogoji in da nam to dopušča naše zdravstveno stanje. Ljudski izrek pravi: Ni prijetno biti zaposlen, toda lepo je biti mlad. — Lepo je uživati zasluženi pokoj, toda ni prijetno biti star. Vendar nobeno pravilo nima svoje izjeme in tako mi vsi doživljamo iz dneva v dan vedno prisotno resnico, da je idealizem in teorija eno, a realnost in resničnost življenje pa mnogokrat povsem nekaj drugačnega. Že nekaj let organizira Sindikalna podružnica TVI srečanja svojih upokojencev, zakar ji velja vse priznanje. Upokojenci — stari odsluženi veterani — se srečujemo, da obnovimo spomine na tiste čase, ko smo še kot aktivni sodelavci tudi mi prispevali vsak po svojih najboljših močeh k obnovi in izgradnji tovarne ter k izgraditvi trdnih temeljev za njen čim boljši in hitrejši proizvodnji in ekonomski razvoj. R. Kreutz Nastop pionirskega zbora pod vodstvom Ivana Volmajera Praznovanje 3. marca je bilo veselo Ob 8. marcu MAMA SE JE ZBALA ZAME Ko sem obiskovala tretji razred na Ptujski gori, sem si zelo želela, da bi obiskala svojo sošolko na njenem domu. Vedno sem nagovarjala mamo, če lahko grem k njej. Ni mi dovolila. Neko soboto, ko ni bilo mame do ma, sem se odločila, da bom izkoristila priliko in sem odšla. Prepričana sem namreč bila, da se bosta starša vrnila pozno zvečer, a sem se hudo uštela. Namesto, da bi ostala doma in se učila, sem brez dovoljenja odšla k prijateljici. Pri njej sem ostala skoraj tri ure. Tam niti pomislila nisem, da me bo mamica iskala. S prijateljico sva se prijetno zabavali, toda čas je skoraj prehitro minil. Odpravila sem se domov. Ko sem šla po cesti in polglasno prepevala, sem za sabo zaslišala avto, ki se je ustavil. Obrnila sem se in zagledala svojo mamo. Stopila je iz avtomobila in me pograbila za roko. Videla sem, da je njen obraz ves bled in prestrašen. Spoznala sem svojo veliko napako. Vprašala me je, zakaj sem odšla, a ji nisem odgovorila. Pri sebi sem sklenila, da tega ne bom nikoli več storila. Vedno, kadar hočem h komu na obisk, vprašam starše za dovoljenje. Nočem, da bi bila moja mama v skrbeh zame, ker vem, da me ima rada. Beranič Majda, 6. OŠ Majšperk ic 'k SPOMINI Urni kazalci Lenkine ure so se polževo pomikali proti dvanajsti. Mati Lenka ni mogla zaspati. Oči so se ji sprehajale po podobah na steni, katerih spomin jo je vezal na naj dražje. Na mizi pred njo je stala vaza z rdečimi nageljni, katere ji je prinesel sin Jože za njen praznik. Ob pogledu na šopek se ji razgrne spomin ... Pred njo se odpre zasnežena samota noči, oster glas burje, lajanje psov v vasi in nekje daleč bobnenje topov. Bila je vojna. Vzela ji je tisto noč naj dražje. Moža in naj-starejšega ' sina. Spominja se poslednjih trenutkov tiste noči, ko so bili vsi zbrani okrog tople peči in z možem sta otrokoma pripovedovala zgodbe. Iznenada se zaslišijo zunaj pred hišo težki koraki in žvenket orožja. Vstrahu na naj hujše, so se potajili in čakali kaj bo, ko so že zagrmeli udarci na vrata. Izdaja ... Odvlekli so ju v noč. Nikoli več se nista vrnila, čeprav je v njej še tlelo upanje na moževo vrnitev. Ostala je sama z najmlajšim Jožkom, živela v strahu da se katerega dne Nemci ne vrnejo še ponjo in otroka. V hišo so vsak večer priha-jtdi partizani, katerim je bila kot mati. Nudila jim je vse kar je le mogla, skratka bila je partizanska mati. Nekega dne se je zgodilo, da je bila njena hiša ponovno izdana. Z malim Jožkom se je vračala z dela na polju, ko je izza obronka opazila gost temen dim. Korak ji je zastal. Njenega doma ni bilo več, ostalo je le pogorišče. Z Jožkom sta dolgo stala tam nema kot prikovana. Ni našla besed, le trpka bolečina ji je trgala srce. Obrnila sta se in odšla z težkimi koraki v noč. Tako bi Lenka še dolgo razmišljala, da je ni predramila ura, ki je pravkar odbila polnoč. Zavedla se je mati Lenka in spomin se ji je odmaknil. V vazi na mizi pa žarijo nageljni, kot trpek spomin na viharne dni. Danica Ribič MAMA SE JE ZBALA ZAME Nekega dne nama je s prijateljem prišlo na misel, da greva pogledat mesto na Dravinji, kjer so polagali delavci cevi za plinovod. Ko smo s prijatelji prišli do dogovorjenega mesta, je sošolec Jože privezal na vrv težak kamen. Vse skupaj je vrgel v vodo in nas poškropil. Kmalu smo opazili, da preko Dravinje vodita dve debeli železni cevi. Meter nad cevmi je bila speljana debela jeklena vrv. V mladostni razigranosti smo se domislili, da bi lahko plezali po ceveh. Kmalu smo se lotili nepremišljene igre. Začeli smo hoditi po ceveh in se oprijemali za jekleno vrv. Pod nami je prežala globoka kalna voda. Reka Dravinja je tam široka približno sedem metrov in dva metra globoka. Prav dobro smo vedeli, kaj bi se lahko zgodilo, če bi komu spodrsnilo. Ko smo se vračali po ceveh na drugi breg reke, nas je hotel sošolec prestrašiti. Skočil je po ceveh. Te so se vzbočile in kmalu nato spet zravnale. Vrglo nas je v zrak, in rešila nas je jeklena vrv, ki je bila tesno napeta. Nazadnje smo le prispeli do kopnega. Tedaj je prišla pome sestra in mi povedala, da me mama že precej časa išče. Mamica je namreč vedela, da s prijatelji zahajamo k Dravinji in mi je to zmeraj strogo prepovedala. Toda skušnjava je bila hujša. Moda 1978 Obleke iz majšperskega blaga Prenehanje delovnega razmerja v letu 1978 Vzorci in dezeni so večni problem dezenaterjev. Komaj pripravijo eno kolekcijo, že je tu problem druge. Toda kaj in kako? To so vprašanja, ki jih tarejo vsak dan. Moda, ki je danes tako izbirčna, ne pozna usmiljenja. Kdor hoče, da ji sledi oziroma, da proizvaja tisto, kar moda kot takšna zahteva, mora tako rekoč čez noč spremeniti barve in de-sene. Nešteto je dni in tednov, ki jihv naši kreatorji preživijo v razmišljanju in ustvarjanju novih de-zenov in vzrorcev. Rezultat teaa pa se pokaže pri prodaji. Da prodaja določenih artiklov steče tako kot mora, je potrebno pripraviti čim več sejmov in čim več modnih revij. Sedaj, ko smo že tako rekoč integrirani z Mariborsko tekstilno tovarno, smo tudi mi sodelovali na IX. tradicionalni modni reviji MTT, ki je bila na terasi hotela Slavija. Naša udeležba je bila letos že vidnejša od lanske, saj so manekeni in manekenke nosili kar lepo število modelov oblek, sešitih iz naših tkanin. Modna revija je bila izredno lepo pripravljena. Vsi TOZD-i MTT so bili zastopani z zelo obširnim številom modelov iz svojih tkanin in to iz tkanin, ki so zares vrhunske kvalitete in najmodernejši. Za popestritev modne revije, je poskrbela baletna skupina iz Zagreba. Pro gram je trajal celih 90 minut. Vsakomur, ki je imel možnost ogleda revije, je lahko žal, če se tega ni udeležil. Modna revija je trajala dva dni oziroma je bila pripravljena za četrtek 2. marca ob 16. in 18. uri, ko so bili povabljeni samo poslovni partnerji in v petek, 3. marca ob 16. in 18. uri, ko je bilo omogočeno delovnim ljudem kolektiva, da si ogledajo modno revijo. Rezultate vloženega dela in truda pa bomo lahko ugotavljali praktično konec leta, ko bo znano, kako je kateri izmed predstavljenih artiklov prodrl in osvojil tržišče oziroma, kako so potrošniki sprejeli nove de-zene in vzorce. Upamo lahko na najboljše! Danica Planinc YU — FUSSBALL Ich bin gut Fussbaler. Ich igrati Fus-sbal im zapadna Deutschland für Marke. Für Marke. Für Maroko, das geht nicht, der bist enim jugoslawischer Fussbail. Ja, ja aber Marke sind gut, viele iah kaufen für Marka in Jugoslawien, Du bist nich dober spieler, Bundesliega bei uns ist sehr schtark. Ich bin dober Spieler, aber ich nečem, veil ich mich kommen in Deutschland dober Fussbail spielen. Ich kommen im Deutschland zaradit aber milcht radiit. A) Delovno razmerje v letu 1978 je prenehalo naslednjim delavcem: 1. Bauman Marija, 10. 2. 1978, invalid. upokojitev, obrat op le m., 2. Gojkovič Alojzija, 24. 2. 1978, osebna upokojitev, obrat oplem., 3. Letonja Regina, 17. 4. 1978, osebna upokojitev, obrat oplem. 4. Curk Helena, 18. 4. 1978, starost, upokojitev, obrat tkal., 5. Ribič Janez, 21. 4. 1978, invalid, upokojitev, obrat tkal., 6. Kopše Rudolf, 5. 5. 1978, invalid, upokojitev, obrat tkal. B) Delovno razmerje so sklenili v letu 1978 1. Predikaka Miroslav, predilski tehnik, 4. 1. 1978 2. Hromiš Ljubica, dipl. ing. kemije, 15. 2. 1978 3. Dimič Silvija, telefonist, 15. 3. 1978 C) Poroke 1. Lah Branko, delavec v nabavni službi in Bedenik Marija, delavka iz predilnice, 2. Peršuh Milan, delavec iz opleme-nitiIniče in Korže Ana, delavka iz predilnice, 3. Valand Viktorija iz plansko-analit-skega oddelka in Bene Vinko, delavec iz IGA Kidričevo, 4. Novak Matilda, delavka iz opleme-nitilnice in Gajšt Ivan, strojnik iz Podlož 43, 5. Kunstek Kristina, delavka iz predilnice in Mikolič Maksimilijan, priučen varilec iz Maribora. 6. Novak Branko, elektrikar iz tehničnih služb in Silva Planinc, študentka D) Stanje zaposlenih 30. 4. 1978 žensk 275 moških 187 skupaj 462 Kam na dopust? DOVOLITE, DA VAM SVETUJEMO, KAKO PREŽIVETI DOPUST, KI JE PRED VRATI, KAKO SE LAHKO PRIJETNO POZABAVATE TER PRIJETNO ZDRUŽITE S KORISTNIM — VITEK STAS, BREZ BENCINA, S SMEHOM NA USTIH . . . Po otvoritvi mladinske sobe, se nas revna peščica zateka vsak večer vanjo, da si krajšamo dolgšas. Včasih se zgodi, da za mizo sedi samo eden, posluša glasbo, in želi, da bi se vrata čimprej odprla. Ko se zberemo vsi člani naše »klape«, v kateri prevladujejo moški, .kujemo načrte, ki jih pozneje uresničimo. Najlepši in najpametnejši predlog je bil letos načrt za dopust. Branko in Toni, ki jima ne zmanjka pametnih idej, sta za dopust predlagala taborjenje v Krapinskih toplicah, Bine kot predsednik je bil prvi za taborjenje. »Ja, seveda, to špila« kot »suza«, je dejal, namesto njegovega »ja, zmenite se«. Milči, skoraj malo premajhen za taborjenje, je naredil takšno propagando, kot bi še isti večer krenili. Roman, naš gospodar, se je nasmejal, nato pa: »Normalno, gremo zraven, drugače vse propade«. Pet dečkov je bilo »fajk« za takšen turizem. Z Mišo, kot edini punci, sva premišljevali, nato pa pogumno rekli: »No ja, z avtomobili ni tako daleč, tistih ubogih pet dni pa bova tudi vzdržali med vami. Branko in Toni sta se spogledala, rekla pa nobene. Za dan odhoda in uro se bomo dogovorili, je navdušen dejal Branko. Naslednji večer je Branko v mladinski sobi povedal podroben načrt. Krepili bi v četrtek 21. 7. 1977, zgodaj zjutraj s kolesi. Takrat pa! Bine se je prestrašil in dejal: »Jaz, ... jaz nimam velikega kolesa.« Milči, ki je komaj čakal da gre v brigado, je rekel: »Dečki, strašno mi je žal, vendar ne morem zraven.« Šele takrat nam je Roman zaupal svoje težave. »Veš, Branko, tako rad bi šel z vami, pa ne morem, ker mi »šteka« noga, in s kolesom ne morem voziti.« »Ja, dobro saj nikogar ne silim,« je dejal Branko in čakal, kdaj bova tudi me z Mišo odpovedali. »Ne, me-dve greva pa kljub vsemu zraven,« je dejala Miša, pa čeprav si bom kolo morala izposoditi pri sosedih. »Gremo pa sami štirje, saj se bomo sami tudi lepo imeli,« sem dejala, čeprav bi rajši ostala doma. Marsikdo se nam je nasmejal, nihče ni verjel, da bomo ta načrt izpeljali do konca. 20. so se pričele resne priprave. Branko si je sposodil šotora. Predzadnji dan je bil strokovni posvet. Tako! »Jutri zjutraj krenemo ob 5. uri, ob počasnem tempu smo lahko ob 15.30 še prvič skopani. Zborno mesto je pred vašo hišo, Miša, Silva,« je dejal Branko. »Glej, da bodo kolesa opremljena z zvonci, čeprav ne bi zvonili in lučjo, čeprav ne bi svetila. Zdaj pa spat, da vaju ne bo treba buditi. »Silva, zdaj pa teci dvakrat okoli hiše, da boš kondicijsko dobro pripravljena, če ne bomo morali vsakih par Trim s kolesom metrov stati,« me je zafrkaval Toni, namesto, da mi bi zaželel prijetno spanje. »Bomo videli kdo bo moral koga čakati, sem jezno dejala. Ob petih vaju povabiva na kavo, ockei?« Čeprav težko, sem vstala že pred peto uro. Pripravila sem stvari za na pot, skuhala kava, takrat pa sempred vrati zaslišala Tonija, s svojim standardim »Živijo Franček, uj! in litrom rum-punča pod pazduho. Malo za njim se je pripeljal Branko s takšno hitrostjo, da se je komaj ustavil pred hišo. Za dobro jutro je dobil požirek »punčija« in kavo. Opravili smo zadnji pregled koles, še mamin »Srečno pot« in odrinili smo. Bili smo štirje, ali »špilalo« nam je boljše kot če bi nas. bilo pet ali deset. Za začetek smo vzeli malo hiter tempo, tako da smo bili ob pol šestih že v Juh, je veselo Stopercah. Kljub hitremu tempu nas je dež prehitel. Zapeljali smo pod Zunko-vičev skedenj in s kislimi obrazi gledali v še bolj kislo nebo. Nič dobrega se nam ni obetalo. Branko, ki ima vedno dobre ideje, si je spomnil, da bi lahko šli »ajat« na skedenj. Vzeli smo našo »muziko«, Toni po svojega »punčeka«, drug za drugim smo splezali na skedenj, skočili v seno in prvih dolgih pet kitic Sonetnega venca prespali. Toni, ki je čuval svoj »punček« je bil edini pokonci. Naša »muzika«, ki jo je malo namočil dež je odpovedala. Takrat pa je Toni kot strašen finomehanik skočil po kladivo, vse ključe od kolesa in izvijače, ter pričel z velikim kirurškim posegom, brez transfuzije, CO2 in pri sončni svetlobi. Uspelo mu je priti do notranjih delov magnetofona. »Daj mi ma- Toni — rszsrvni Tarzan lo »punčeka«, da bom lahko delal naprej,« je zakričal. Ko se je okrepčal je malo z grobim prijemom rešil tako nežno kaseto Makija. »To je pa »satan«, ki nam je pokvaril muziko, je dejal v jezi, preden je očistil notranjost magnetofona. Vendar je bil njegov poseg podoben primeru »Operacija uspela, pacient umre!« Posledica je bila »Ne spila.« Na daleč smo videli nekaj jasnega. Vsi štirje smo enoglasno vzkliknili »Gremo dalje!« Pospravili smo stvari in hoteli nadaljevati pot, ko se je nebo še enkrat razjokalo. Preostalo nam ni drugega, kot da smo prespali še ostale kitice Sonetnega venca. Branko se je na vse kriplje trudil, da popravi muziko, vendar mu ni uspelo. Na jezo smo zaigrali par rund kart, dokler se dež ni vdal. Srečni, da smo lahko nadaljevali pot, smo držali enak tempo vse do Stare grabe. Prvo oviro smo z lahkoto premagali. Prej ko v 15 minutah smo prispeli v Rogatec. Vsi so nas začudeno pogledali, ko smo parkirali kolesa in odkrili kape. Stopili smo v bife, spili vsak svojo kavico s smetano kot najbolj fini gostje, ter šli dalje. Dež kot zvesti spremljevalec nas tudi to pot ni zapustil. V sredini brega na Hum, nas je pripravil celo tako daleč, da smo se vselili v novo hišo kot prvi stanovalci. Miša, ki je bila že tako lačna, da je videla vse križem, si je oddahnila ko smo pripravili malico. Ker je deževalo smo sklenili, da zaigramo ene »pjeske« — človek ne jezi se. Igrali smo res samo eno igro, ampak to tako dolgo, kot bi jih igrali pet ali pa več. Brankotovi »pjeseki« so bili tako užitni, da mu je uspelo v hišo pobegniti s samo enim. Končno se je dež vdal. Ker smo bili že pri naših sosedih, je Toni kao prvi počeo pričati: »Dečki i devojke idemo dalje za iste pare.« In res. Pešačili smo dalje. Ob vrhu Huma smo si privoščili gemištek, in »letejio je dalje tako da smo vse traktorje prehitevali in poštarja zamenjali za miličnika. Edino dobro, da smo imeli vso pot asfalt. Sami nismo mogli verjeti, da smo prišli tako hitro do Pregrade. Ogledali smo si smerokaze, da nismo izgubili orientacije in šli dalje. Peljali smo vedno hitreje, ker edino tako prideš iz krčme v krčmo. Na koncu smo pristali na terasi hotela v Krapinskih toplicah. Kolesa smo parkirali skupaj, sedli za mizo in odigrali par rundic kart, ki so ostale zabeležene na mojih kavbojkah za uspomeno v drugo siječanje. Dana, ki si je za to priložnost oprala avtomobil, se je verjetno prvič v življenju držala dogovorjene ure. Točno ob 15.30 uri, tako kot smo sklenili se je prikazala izza ovinka z našimi šotori. Srečni, da si bomo lahko postavili začasen domek, smo ji pokazali pot. Toni si je svojega zvestega spremljevalca — »punčeka« skrbno pospravljal pod pazduho, kolikor nam ni šlo v želodec. Postavili smo šotore, pospravila našo kuhinjo in pričeli smo z našim uživanjem. Dana se je že hotela posloviti, ko je Miša povedala, da jo je pričel boleti želodec. S solznimi očmi se je poslovila in rekla. »Pridem jutri zjutraj nazaj.« Prvi dan dopusta se je nagibal h koncu. Pripravila sem večerjo, sladko spanje pa nam je bilo važnejše. Vendar sladko spanje je motil Toni, ki si je naredil s svojim smrčanjem takšno praz- novanje, da ga je verjetno delil še z našimi sosedi. Meni nič tebi sem mu dala kontra, vendar sem izgubila. Revež, celo na svoj standardni »čuj, čuj« je pozabil. Zjutraj je bil Toni prvi pokonci. Hotel me je presenetiti in mi zakuriti ro-štilj, vendar se oglje ni hotelo vžgati. Bolj se je trudil, manj je naredil. Skoraj je bil ob vso sapo. Tako so se vrstili dnevi, dopust je bil čudovit, vsega se ne da opisati, saj bi potem uredniku zmanjkalo papirja še za kakšna, drugo stvarco, ki jo ima namenopisati, naprej si lahko mislite ,.. Zopet smo se srečali v mladinski sobi, ki je pet dni samevala. Sedli smo za mizo in Toni je začel: No ja, kljub vsemu, da je Branko zakuril roštilj ob 6., zajtrkovali pa smo ob 10. uri, nisem bil lačen. No ja, kljub vsemu, da smo imeli dovolj pijače, Silva pa ni hotela zaostajati za nama, nisem bil žejen. Se pravi, naš izlet in dopust je enkrat uspel.« Branko je rekel le to: »Bilo je prečudovito, le zadnjica me malo boli od kolesa. Vsakdo, ki ima probleme z načrtom za dopust, mu priporočamo taborjenje v toplicah, potovanje pa s kolesi. Ime! bo takšen dopust, da ga v življenju ne bo mogel pozabiti, ali pa zelo, zelo težko. Silva ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT ŠPORTNE IGRE 1978 Komisija za šport in rekreacijo, ki jo sestavljajo Klarič ing. Rudi, Leskovar Janko, Novak Branko, Zajšek Zvonko in Kovač Bojan, je sklenila, da se bodo v mesecu marcu in aprilu odigrale naslednje športne discipline: Šah, odbojka, streljanje, namizni tenis, kegljanje in nogomet. Končni rezultati tekmovanja v šahu: I. kolo Tkalnica — DS S S : Oplemenitilnica — Tehnične službe Brglez Franc : Klarič Rudi 1:0 Kovač Bojan : Karneža Leopold 1:0 Muršec Marjan : Glatz Henrik 0:1 Purg Vlado : Novak Mirko 0:1 II. kolo Tkalnica — DSSS : Predilnica Brglez Franc : Godec Franc 1:0 Kovač Bojan : Pintarič Franc 1:0 Lampret Ivan : — b. b. 1:0 Muršec Marjan : — b. b. 1:0 III. kolo Predilnica : Oplemenitilnica — tehnične službe Godec Franc : Klarič Rudi 0:1 Pintarič Franc : Karneža Leopold 1:0 : Glatz Henrik b. b. 0:1 : Novak Branko b. b. 0:1 Tkalnica — DSSS — 2 4 6 l.m. Oplemenitilnica — teh. službe 2 — 3 5 II.m. Predilnica 0 1 — 1 III. m. Končni rezultati tekmovanja v odbojki: I. kolo Tkalnica — DSSS : PrediI. 2:0 II. kolo Tkal. — DSSS : Ople. teh. s. 2:0 lil. kolo Predilnica : Oplem. teh. s. 2:0 / Za novo leto si ga pa imel, ko se je ura bliža dve. Kaj če bi te dobil direktor? Prepričan sem, da bi spregledal, če bi še bil po dvanajsti uri tukaj, tako kot je spregledal ključe novega stanovanja, in pustil ženo s pohištvom kar zunaj. Lestvica: I. mesto Tkalnica — DSSS 4točke II. mestoPrediinica 2 točki III. mesto Oplemenitil. — teh. s. Otočk REZULTATI STRELJANJA Tkalnica — DSSS I — I. mesto 1. Žunkovič Martin 123 2. Lampret Ivan 134 3. Kovač Bojan 125 4. Leskovar Janko 121 5. Obreht Milan 116 619 Tkalnica — DSSS II — IV. mesto 1. Lešnik Albin 111 2. Vinkler Leopold 67 3. Žafran Leopold 125 4. Brglez Franc 63 5. Planinc Danica 97 463 Predilnica — II. mesto 1. Novak Mirko 129 2. Burjan Franc 134 3. Pintarič Franc 155 4. Lampret Roman 65 5. Purg Ivan 99 582 Oplemenitilnica — III. mesto 1. Karneža Leopold 125 2. Fakin Branko 81 3. Pavlenič ing. Jože 146 4. Klarič ing. Rudi 138 5. Lorber Anton 84 574 Ti si pa že večkrat spal na delovnem mestu, priznaš pa tega nikoli! Slišal sem, oziroma v knjigi dežurstev videl, da si tudi prejšnji večer spal. Naša pravnica hi že enkrat morala razumeti, da je spati dosti bolj enostavno, kot priznati. Športna tekmovanja, ki so se odvijala v četrtek, 4. maja in petek, 5. maja ob 16. uri v Majšperku med: Mali nogomet: Majšperk — Merinka 6:8 Namizni tenis Majšperk — Tabor Maribor 3:5 Šah Majšperk : Merinka 4:6 Streljanje z zračno puško Majšperk — MTT Maribor 699:715 Izgubili na celi »fronti«, vendar še vedno velja gesto: »NI VAŽNO ZMAGATI — VAŽNO JE SODELOVATI« Športni zdravo! Francelj, kaj pa zmiguješ z glavo? s čim pa naj, ko pa imam vse prazno, razen glave. Kako to misliš? Ukinili so povrnitev potnih stroškov, kavo v nočni izmeni, malico bo treba plačati, potrdili bomo še nekaj samoupravnih sporazumov, plačali mestno zemljišče itd. Tebe Peter to nič ne prizadene? O po še kako, vendar Francelj s tem se boš moral spoprijazniti, saj po Zakonu o združenem delu s svojim osebnim dohodkom razpolagaš kakor veš in znaš seveda če po vsem tem imaš še s čim. ★ ★ ★ Katerega izemd naju boš vzela? — Tistega, ki jih bo »fasal« Kako to? — Zato, da ga bom lahko še jaz, ko se poročiva. ★ ★ ★ Gost gre iz hotela in ustavi človeka v uniformi, ter mu reče: — Pokličite mi taksi! Človek odgovri: Poslušajte, jaz nisem noben portir, ampak admiral Gost: — Potem pa mi pokličite trajekt!!! '---------------------------------'i DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Dejmo fantje, dajmo! VIC — VIC — VIC — VIC — VIC — VIC — VIC — VIC UTRINKI IZ TVI /Z ŠTAFETNEGA SPOROČILA TOVARIŠU TITU Dragi naš tovariš Tito V to sporočilo, ki ti ga pošiljamo z letošnjo štafeto mladosti, so se zlile vse maše najbolj iskrene, najbolj prisrčne in najboljše želje za tvoj 86. rojstni dan, pa naša pripravljenost in odločnost, da še nadalje dajemo vse od sebe, da bi ustvarili to, kar nam je zveza komunistov pod 'tvojim vodstvom zadala za nalogo. Ob proslavljanju letošnjega dneva mladosti, dneva poleta, razigranosti in veselja ti, dragi naš tovariš Tito, ponovno izražamo kar največjo hvaležnost, saj si od onih za vse nas najbolj usodnih dni vodil in še vedno vodiš generacijo naših narodov In narodnosti in našega delavskega razreda po varnih poteh svobode, miru, ustvarjalnosti in samoupravljanja ter razkrival v nas vse tisto, kar je dobrega, velikega, človeškega . .. OBENEM ČESTITAMO OB DNEVU MLADOSTI VSEM DELOVNIM LJUDEM V TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK 00 ZSMS Glasilo »Majšperk včeraj, danes, jutri« izdaja TVI Majšperk. Uredniški odbor: Albin Lešnik, Vanja Vuk, Milan Erbus, Sonja Pislak. Odgovorni urednik: Radomira Karneža. izhaja štirikrat letno. Naklada 600 izvodov. Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj. Po mnenju sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu skupščine SRS, Ljubljana, št. 421-1 je glasilo oproščeno prometnega davka.