Ljudska knjižnica 6429o TRŽIČ .'JUGOSLAVIJA n n P ! V „ m lec bombažna predilnica in tkalnica i tržič leto XVIII marec 1977 št. 3 Problematika TOZD Tkalnica V izvajanju bi se v glavnem omejil samo na problematiko prvih mesecev leta 1977, ker je bila tematika prejšnjega obdobja obravnavana že na samoupravnih organih in zborih v mesecu februarju. Osnovni material Količinska oskrba z osnovnim materialom se je v prvih dveh mesecih nekoliko izboljšala zlasti na račun dokupa 'preje. Z omejevanjem proizvodnje v TOZD Predilnica v nočni izmeni, je bilo glede na potrebe TOZD-a Tkalnica in storitvenega kooperanta Tekstilne tovarne Senožeče po letnem proizvodnem planu potrebno predvideti dokup manjkajočih količin česane in mikane preje. Pri kupljenih prej ah pa sta trenutno prisotna dva problema in sicer cena in kvaliteta. Po veljavnem ceniku je možno nabaviti prejo, ki pa v glavnem ni zadovoljive kvalitete, kar smo bili priča tudi ob nakupu Nm 40/1 in Nm 50/1 osnove iz Bakoviče (cca 10 ton). Pri uporabi te preje smo imeli velike težave pri previjanju in tkanju in visok odst. odpadkov. Odraz kvalitete te preje je bil najbolj prisoten ob poslabšanem izkoriščanju strojnih kapacitet (Elitex in KOVO 275). Na drugi strani pa se ugotavlja, da je možno zagotoviti prejo boljših kvalitet »specialnih mešanic«, jasno pa s tem tudi »specialne cene« (višje od 5 — 8 %), ki pa spričo nespremenjenih cen tkanin in konfekcijskih izdelkov ni sprejemljiva. Cene preje specialnih mešanic nam v večini primerov prekrivajo dobršen del stroškov tkanja. Preja kupljena v Kombiteksu Bihač (ca. 48 ton) Nm 34/1, Nm 40/1 in Nm 50/1 je (vsaj za prvo, ki smo jo že predelali) dobre kvalitete. Jasno pa je, da bo potrebno za zahtevnejše artikle zlasti za reprodukcijske delovne organizacije, glede na namen, zagotoviti tudi preje specialnih mešanic. V načelu pa smo mnenja, da bo morala nabavna služba zagotoviti prejo, takih kvalitet in cene, ki bo pozitivno vplivala na dohodek TOZD, kot delovne organizacije v celoti. Pri tem pa morata biti obvezno prisotna faktorja produktivnosti in kvalitete končnega izdelka. Zato je tudi nujna posebna pozornost tako kvalitativnemu kot kvantitativnemu prevzemu preje. Ce se povrnemo na zaloge preje, ugotavljamo, da so bile v začetku leta minimalne, da so se vzporedno s tem pojavljali problemi, (kot uporaba nevležane preje, ter težave pri predelavi), ki so imele velik vpliv na storilnost in kvaliteto končnega izdelka (zlasti OE preja). m2 votki Izkoriščanje strojev na efektivne ure na pogonske ure Produktivnost Index glede na leto 1976 Doseganje norm Iz podatkov je razvidno, da so planske obveznosti v poprečju zadovoljivo dosežene, oziroma presežene, ne velja pa to za vse vrste tkalskih strojev v mesecu februarju. V glavnem je nedoseganje treba pripisati problemom s prejo, remontu UTAS in KOVO 275 strojev, kjer en stroj ves čas ne obratuje, pomanjkanju delovne sile ipd. Večje preseganje pa se prikazuje na Ver-samat brezčolničnih strojih zaradi poiskusnega obratova- Stanje zaposlenih v TOZD Tkalnica je bilo decembra 1976 368, februarja pa 373 delavcev, kar pa glede na izostanke ne predstavlja povečanja, ampak celo znižanje. Če primerjamo samo bolezenske izostanke z istim obdobjem lani ugotavljamo, da so porastli v mesecu januarju za Na splošno ugotavljamo, da je kvaliteta preje slabša, kar je po mnenju vodstva TOZD Predilnica treba iskati v glavnem v težavah predelave določenih vrst bombažev. Zadnji reklamaciji (3416 Triglav platno — 160 in 3424 — 258) kažeta, da bo glede na zahtevnost artikla treba posvetiti večjo pozornost izdelavi preje in sortiranju (Nm = 29/1 Janel m Nm = 34/1BD-200). 103,25 % 101,75 % 104,26 % 101,45 % 97,7 % 96,8 % 92,9 % 91,9 % 44,35 enot/ 43,22 enot/ del. uro del. uro 101,37% 98,56 % 120,4% 121,4 % nja strojev z žakardi. Poleg priprav osnov za domačo tkalnico smo pripravljali tudi osnovo in votek za kooperanta Tekstilno tovarno Senožeče s katero je sklenjena celotna pogodba. Dc začetka marca smo pripravili ca. 18 ton škrooijenih osnov za TŠC Kranj, zaradi pomanjkanja preje pa smo prodajo opustili. Odslej naprej je dogovorjeno, da Domo vršili samo storitve škroblje-nja ali občasno še snovanja. 0,3 % in za 0,8 v februarju. Prvih 15 dni meseca marca pa je poprečje celo 7,9 %. Zlasti velike probleme imamo na delovnih mestih nati-kalk, tkalk in v čistilni koloni. Pri natikalkah je porastel odst. porodnic, pri tkalkah pa daljši bolezenski stalež in za- 2. Proizvodnja Izvršitev plana Januar Februar 3. Delovna sila Januar % Februar % % izostankov 12,1 11,2 Porodniški dopust 3,2 2,9 Bolezenski izostanki 7,0 6,2 Letni dopust 1,6 1,8 Odobreni izostanki 0,3 0,3 časne zdravstvene premestitve na druga delovna mesta. Velike probleme imamo tudi na delovnih mestih podmoj-ster tkalnice zaradi fluktuaci-je. Zaradi visokega odst. izostankov se srečujemo z velikimi težavami pri prerazporejanju delavcev, da se zagotovi planirani obseg obratovanja, in to včasih že pod povsem nenormalnimi pogoji. Dosti je negodovanj s strani sode- lavcev zaradi razširjenega obsega dela, nadurnega dela, večkratnih prestavitev itd. Zgodi se tudi, da se ne more koristiti letni dopust tudi ob nujnih primerih. Kazalo bi, da bi se čimprej pristopilo k reševanju tovrstne problematike — stalnost na delu, ki je zadnje čase večkrat predmet razprav sodelavcev na samoupravnih organih TOZD in posvetovalnem organu direktorja DO. 4. Strojni park Delni remont KOVO 275 tkalskih strojev je potekal prva dva meseca normalno, enako tudi remont prvih UTAS strojev, ki se nadaljuje po opravljenem generalnem remontu Elitex tkalskih strojev. Pri preizkusu barvanja artikla Jeans na škrobilniku Mohr, so bile opravljene še korekture ožemanja in sinhronizacije, tako, da je stroj povsem prilagojen za škrobljenje in navijanje vseh vrst osnovnih valjev. Vsa dela je opravila vzdrževalna služba, za kar gre posameznikom še posebno priznanje. Trenutno se vrši tudi remont previjalnega stroja BKN in polovica prilagojena za mehko navijanje. Dela na južni steni tkalnice so zopet v teku in sicer se ureja zunanji del. S prekinitvami delo poteka že skoraj leto dni. Prve dni meseca marca je bila s strani monterjev firme Saurer-Diederich in Verdol zaključena montaža preostalih 20 brezčolničnih tkalskih strojev z žakardi in prebijal-no kopirnega stroja. Ob zaključku montaže moramo pohvaliti izjemno zavzetost sodelavcev, ki so sodelovali pri montaži, in s tem delimo mnenje tudi predstavnikov prej omenjenih firm. V mesecu februarju so bili opravljeni sestanki z mojstri o porabi utenzilij in nekaterih važnejših delov v letu 1976. Skupno z vzdrževalno službo je bilo ugotovljeno, da je poraba na zavidljivi višini, da pa vseeno nekateri oddelki enakih vrst strojev med seboj že odstopajo. Pri tem so bile omenjene tudi težave glede dobave artiklov po nekaterih potrošnih materialih kot so podložke, laks ipd. (Nadaljevanje na 2. strani) Iz zbora združenega dela Na zadnjem zasedanju, ki je biio 3. 2., so delegati obravnavali najprej analizo uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič za obdobje 1976—1980 v letu 1977. V razpravi je bilo danih nekaj pripomb in predlogov med katerimi velja omeniti predvsem to, da je analiza glede na pomembnost in od-ločilnost za sprejemanje nadaljnjih nalog sestavljena preveč pavšalno in s pomanjkljivimi podatki. Iz same analize ni mogoče izdelati nekih uporabnih primerjav oziroma ocen gospodarstva in negospodarstva v občini, kar je razlog za dejstvo, da na osnovi analize ni možno sprejeti ustreznih ukrepov za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana in družbenih dogovorov, to pa predvsem zato, ker ni razvidno, kaj je zajeto v posameznih podatkih. Tako je npr. v postavki »izvoz-uvoz« naveden le podatek, da zajema konvertibilni izvoz 68,5 odst.; pri investicijah so podatki pomanjkljivi, ker so pobrani le iz planov za leto 76; zaposlenost je navedena le procentualno in to za gospodarstvo in negospodarstvo, medtem, ko bi bilo dejansko sliko zaposlenosti možno dobiti le iz absolutnih podatkov; v postavki izplačanih neto OD je navedeno, da je povečanje v občini za 13.6%, torej OD naraščajo hitreje kot masa razpoložljivega družbenega proizvoda, vendar bi morali biti tudi tu podani podatki v absolutnih zneskih, s tem, da bi bilo razvidno povečanje OD npr. v šolstvu, zdravstvu in drugih investicijah. V zvezi s tem je bila dana tudi pripomba, da so se realni OD v gospodarstvu znižali, v negospodarstvu pa porasli za 17,7% in postavlja se vprašanje, kje je to poprečje OD v negospodarstvu, če so v šolstvu pod to rastjo. Pri obravnavi zdravstvenega varstva je bila S službo za kakovost smo organizirali tudi sestanek z mojstri, kjer smo obravnavali problematiko kvalitete surovih tkanin. Pri tem je bila podana ocena tržnih razmer glede kakovosti izdelkov ob hudi konkurenci, ki naj bo vodilo, da si še bolj prizadevamo doseči napredek na tem področju. Nadalje je bil podan grob oris sporazuma o kakovosti proizvodov med TOZD. Nanizani so bili subjektivni kot tudi objektivni vzroki, ki imajo velik vpliv na kakovost končnega izdelka. Pri tem je bilo dosti govora o konstrukcijskih slabostih dana pripomba, da predložena ocena ni odraz dejanskega stanja, saj trditev o boljši organiziranosti zdravstva v celoti ne drži, kajti v Peku so še vedno brez svojega stalnega zdravnika, v ginekološki ambulanti v Tržiču dela zopet le en ginekolog, v zobozdravstvu pa ne sprejemajo novih pacientov. Tudi pri obravnavi osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine je tekla živahna razprava, tako v zvezi z osnutkom razvoja, kot zaposlovanjem, produktivnostjo, investicijsko dejavnostjo in predlogom razdelitve 7 % stopnje za stanovanjsko gradnjo (s tem predlogom se naša delegacija ni strinjala, ker kljub povečanju stopnje ostane delovni organizaciji znatno manj sredstev). Na dnevnem redu je bila tudi razprava o porabi sredstev presežka javnega posojila za ceste, kjer je bilo postavljeno vprašanje — kdaj, kako in na kakšen način se bodo uporabila ta sredstva; predvsem pa koliko teh sredstev bo namenjenih za ureditev republiške ceste III. reda Bistrica — Begunje, ter kdaj se bo z rekonstrukcijo ceste v letu 1977 pričelo, poleg tega pa je bil nakazan tudi pro blem ceste Brezje — Leše. Na vprašanja sta odgovorila predsednik in podpredsednik IS, ki sta dejala, da je prioriteta na področju gradnje cest v naši občini nedvomno gradnja ceste vpadnice, zato je treba vanjo usmeriti določena sredstva, v tem letu naj bi bila izvedena izgradnja mostu in dela ceste z ustreznim nasipom. Kar zadeva cesto v naselje Brezje pri Tržiču in Leše, je bilo rečeno, da je temu vprašanju dana posebna pozornost v srednjeročnem načrtu občine. Glede rekonstrukcije ceste Bistrica — Begunje je predsed- nekaterih vrst tkalskih strojev oziroma mehanizmov, ki jih bo treba prilagoditi oziroma zamenjati in imajo velik vpliv na kakovost. Večji poudarek bo treba posvetiti izdelkom uvrščenim v nižji kvalitetni razred in pa obveznem ogledu le-teh s strani vodstvenega kadra oddelka in direktnega proizvajalca. Na koncu naj dodamo, da je izražena želja, da bi tudi v ostalih TOZD čimprej pristopili k izdelavi kriterijev in stimulacije na kakovost. Vodja TOZD Tkalnica ing. Šmid Janez nik IS Sob dejal, da je vključitev rekonstrukcije ceste v srednjeročnem načrtu gradenj in rekonstrukcij regionalnih in magistralnih cest Republiške skupnosti za ceste, rezultat skupnih prizadevanj. V izdelavi je že glavni projekt, z deli pa se bo pričelo že v tem letu. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se sredstva presežka javnega posojila za ceste v znesku 2.440.146.00 din v celoti vlože v rekonstrukcijo cèste vpadnice v Tržič. Na zasedanju so bili obravnavani in sprejeti še naslednji sklepi oziroma predlogi: — predlog za podelitev Prešernove nagrade za leto 1976 avtorju trilogije o razvoju obrti in industrije v Tržiču Ivanu Mohoriču. — predlog odloka o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, predlog odloka o spremembi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Tržič, — predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Tržič v I. polletju 1977, — program dela zborov skupščine občine Tržič za I. polletje 1977, — informacija o nesreči na Zelenici in o poteku reševanja, — uskladitev besedila predloga odloka o določitvi stanarine ter delitvi in uporabi stanarine, — predlog programa gradnje doma za starejše občane, — informacija o imenovanju individualnega poslovodnega organa v Tovarni kos in srpov Vilija Logarja. Odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga je postavila delegacija za zbor združenega dela SO Tržič TOZD Obutev, konferenci delegacij TOZD Mreža in SSSS ter TOZD Po-liuretan in Gumoplast tovarne obutve Peko Tržič: »Zakaj morajo stanovalci v Bistrici pri Tržiču plačevati poleg odvoza smeti še 200 din za odvoz kontejnerja, ki je postavljen za pepel, ko pa se ve, da za ta namen nikjer nihče ne plačuje prispevka? Plačuje se le odvoz smeti — po določeni tarifi«. Zakaj ob odvozu kontejnerja ne poskrbijo za pazljivost čistoče, zakaj kontejnerja ne pokrijejo oziroma ne zaprejo. Pepel raznaša veter in ob prevozu je natrošen po vsej trasi Nujno je, da se poskrbi za čistočo in lepše okolje glede teh uslug. Kdo bo sedaj pristojen za potrjevanje cen tem storitvam oziroma kakšep bo postopek?« Za odgovor na prvo delegatsko vprašanje smo prosili Komunalno podjetje Tržič, ki nam je dalo naslednji odgovor: »Na vprašanje glede plačevanja 200 din za odvoz pepela izpred blokov v Bistrici vam sporočamo, da trditev ni res- Problematika TOZD... (Nadaljevanje s 1. strani) 5. Kvalitetni faktor Januar Februar '% % 10 % ocenjevanje tkanin 95,8 94,9 nična in da naša organizacija v letu 1976 ni izstavila nobenega računa za kontejnerski odvoz pepela. V mesecu juliju in oktobru smo zaračunali odvoz embalaže — novo vseljene stranke. Odvoz embalaže (kartonov) smo zaračunali, ker smatramo, da embalaža niso smeti. Glede čistoče pri odvozu kontejnerjev si bo komunalno podjetje prizadevalo, da do tega ne bo več prišlo. Glede potrjevanja cen je po družbenem dogovoru o določitvi komunalne dejavnosti in načinu soodločanja krajevnih skupnosti, komunalne skupnosti in občinske skupščine o zadevah komunalnih de- javnosti posebnega družbenega pomena in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Tržič določeno, da samoupravna komunalna interesna skupnost za območje občine Tržič soodloča o cenah komunalnih storitev, zato bo občinska skupščina pri potrjevanju cen komunalnih storitev še vedno udeležena. Po zakonu o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji in odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občine je družbena kontrola cen za komunalne storitve v pristojnosti občinskih skupščin. Iz Zveznega zbora skupščine SFRJ Sprejet zakon o ratifikaciji pogodbe med SFRJ in Republiko Italijo. Izvolitev predsednika, podpredsednikov in članov Zveznega izvršnega sveta, imenovanje zveznih sekretarjev ter predsednikov zveznih komitejev. Na zasedanju Zveznega zbora in Zbora republik in pokrajin dne 1. marca 77 je bil sprejet zakon o ratifikaciji Osimskih sporazumov. Uvodni referat je imel Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Z razprave je treba omeniti, da s podpisom pogodbe in z ratifikacijo jugoslovansko-italijanskih sporazumov odpravljamo še zadnja nerešena vprašanja s sosedno republiko Italijo, ki izvirajo še iz II. svetovne vojne in katera so ovirala razvoj sodelovanja med državama. To so še posebej občutili prebivalci obmejnega področja z obeh strani meje. Pogodba in sporazumi so dokaz, da so v Italiji le prevladale napredne demokratične sile, ki vidijo v sklepih helsinške konference pravilen način za reševanje odprtih vprašanj in urejevanje odnosov med državami. Prebivalci slovenske obale Slovenci in pripadniki italijanske narodnosti v celoti podpirajo in pozdravljajo osimske sporazume ter menijo, da z njimi odpirajo novo obdobje v razvoju odnosov med obema sosednjima državama. V razpravi so sodelovali predstavniki vseh republik in pokrajin ter poudarili, da se z osimskimi sporazumi odpravljajo izvori nesporazumov in sporov iz preteklosti in postavljajo novi temelji sodelovanja med obema državama v bodočnosti. Predlog zakona o programu investicijskih vlaganj v graditev objektov za potrebe tujih predstavništev v Beogradu. Republiški sekretariat za urbanizem SR Slovenije je dal na ta zakon naslednjo pripombo: Iz programa investicijskih vlaganj, ki so sestavni del zakona, so navedem stroški odškodnine za odkup zemljišča previsoki. Posredovana je bila zahteva, naj poročilo vsebuje obračun dejanskih stroškov graditve objektov in odškodnine za zemljišče. Predlagatelj zakona je pripombo sprejel. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih varnosti v železniškem prometu. Zvezni zbor je sprejel predlog zakona z namenom, da se določena vprašanja rešijo v okviru Skupnosti jugoslovanskih železnic, (s samoupravnimi sporazumi), natančneje določi odgovornost v železniškem prometu, poostri določene ukrepe in kazni zoper kršitve predpisov in gospodarskih prestopkov. Poseben pomen je bil dan na ugradi-tev sklepov za krepitev varnosti v železniškem prometu, ki jih je sprejel Zvezni zbor konec leta 1974. Aktualna vprašanja zunanje politike in mednarodnih odnosov Na razširjeni seji odbora za zunanjo politiko je predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov podal uvodno informacijo o obisku delegacije v Indiji in Iranu. — Prav tako so nam bile posredovane ustne informacije predstavnikov ZSZZ o obisku predsednika Tita v Libiji, zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minica v Etiopiji, obiska državno-partijske delegacije Nemške demokratične republike, zunanjih ministrov Grčije in Portugalske v Jugoslaviji in o razvoju diplomatskih odnosov s Španijo. Sprejet je bil tudi program parlamentarnih srečanj za leto 1977. Izvolitev predsednika in članov vlade. Delegati smo na skupni seji obeh zborov 15. marca z ločenim glasovanjem opravili volitve in poslušali izvajanje novega predsednika Zveznega izvršnega sveta Veselina Dju-ranoviča. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Mandat ZIS teče naprej do-novih volitev predvidenih spomladi 1978. Pri izvolitvi članov ZIS, podpredsednikov zveznih sekretarjev in predsednikov zveznih komitejev in sprememb. nem računu za 1976. leto manjši kot so v periodičnem obračunu za 9 mesecev. Med 16 podjetji oz. TOZD, ki so v prvih 9 mesecih imele nad 100 milj. din izgube so tudi znana slovenska in sicer: Elektrogospodarstvo SR Slovenije — Maribor, Tovarna avtomobilov Novo mesto, Iskra Kranj, ŽTP Ljubljana. Kot že rečeno bo o tej materiji tekla razprava na naslednjem zasedanju. Zato o podrobnostih, predvsem pa o produktivnosti in dinamiki OD prihodnjič Tone Jurjevčič Franc Ferlič je sprva delal na tkalskih strojih ELITEKS kot natikalec votka. Cez dve leti je opravil podmojstrski tečaj in delal kot asistent na statvah Eliteks in Utas. »Dobro se še spominjam, da smo z mojstrsko šolo začeli februarja 1973. leta. Da kakor pa je bilo prisotno premalo vzpodbujanja s strani predavateljev. Čudno se mi tudi zdi, kako da nisem mogel dobiti niti dneva študijskega dopusta niti za tisti dan, ko sem opravljal izpite. V naši delovni organizaciji Razlike v stališčih o kreditu gospodarstva Kosova. Delegati odbora za kreditno monetarno politiko zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ niso mogli uskladiti stališč po katerem bi gospodarstvu Kosova zagotovili kredit za trajna obratna sredstva. ZIS, kot je znano, predlaga, da se letos in v prihodnjih 3 letih gospodarstvu Kosova dodeli brez vračila po 400 milj. din (skupaj 1 milijardo 600 milijonov) za obratna sredstva. Ta predlog podpira 6 republik in pokrajinskih delegacij, medtem, ko predstavniki Slovenije in Hrvatske vztrajajo, da se sredstva dodelijo kot posojilo, ki bi se odplačevalo v določenem roku in ob 2 % obrestni meri. Le-to bi bilo po mnenju teh dveh republik v skladu z našim ekonomskim sistemom. Zaradi neusklajenih stališč bo o tem seznanjen predsednik zbora republik in pokrajin zaradi nadaljnjega postopka. Temeljita sprememba pokojninskega sistema. Komisija Zveznega zbora skupščine SFRJ za pripravo zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je začela razpravo o izvedbi novega pokojninskega sistema. Naj večja pozornost je usmerjena pripombam iz republik in pokrajin, ki se nanašajo na uskladitev prihodnjega zakona z ustavo. To pomeni, da bo na tem področju prišla do temeljitih sprememb. Občutne bodo v sistemu finansiranja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in minulega dela. Preveč je bilo primerov, da so delavci odhajali v pokoj z majhnimi mesečnimi prejemki, ker so od svojih osebnih dohodkov prispevali sredstva za razširjeno reprodukcijo. Posebno mesto med spremembami imajo mnenja glede povečanja zavarovancev. Uvedba zavarovanja za kmete tudi v drugih republikah bi ublažila dosedanjo emigracijo z vasi. Zato pa so potrebna velika dodatna finančna sredstva. Informacija o izgubah v letu 1976 Za naslednje zasedanje Zveznega zbora smo prejeli od ZIS informacijo o izgubah v letu 1976 z ocenitvami ter stališči Zveznega izvršnega sveta. Četudi bo dejansko stanje izgub v OZD za 1976 znano šele, ko bodo obdelani podatki iz zaključnih računov, ZIS ocenjuje, da bodo izgube v gospodarstvu velike. Nastale so v okrog 1500 TOZD z okrog 550.000 zaposlenimi. V gospodarstvu so polovico večje kot leta 1975. V toku je že izdelava sanacijskih programov. Pričakuje pa se, da bo obseg nepokritih izgub v zaključ- Naš razgovor Interna mojstrska šola je pri kraju. Od prijavljenih kandidatov je šolo absolviralo 10, doslej pa je vse izpite znanja opravilo le 6 mojstrov tkalske smeri. Vsekakor se premalo zavedamo pomena izobraževanja ob delu, katerega del je tudi interno izobraževanje, to so razni tečaji za usposabljanje ozkih poklicnih profilov, podmojstrskih tečajev in mojstrskih šol. Prav v stroki tekstilnih poklicev se temeljito čuti vrzel, da ni rednih šol za usposabljanje mojstrov, zato bi pa morali še bolj poudariti pomen internega poklicnega izobraževanja. O problematiki, s katero so se srečavali slušatelji mojstrske šole, smo se pogovorili s štirimi mojstri, ki so prav te dni uspešno opra vib zadnje izpite. Vili Lavsegar se je v naši DO zaposlil leta 1954 na delovnem mestu čistilec strojev. Svoje delo je vestno opravljal tudi kot vozač votka in kasneje v planiranem roku končal 6 mesečno podmojstr-sko šolo. »Februarja 1973. leta sem se vpisal v mojstrsko šolo. Možnost, da to šolo končajo imajo le še štirje kandidati, ostali so pa že prej prenehali obi- skovati predavanja. Tako visokega odstotka osipa si po mojem mnenju ni težko razlagati. Vpisni pogoji so bili premalo zahtevni, saj je bila zahtevana le končana osnovna šola, brez prakse oziroma poznavanja tehnološkega postopka. Tudi opravljena podmojstrska šola v pogojih za vpis ni bila omenjena, kar bi v nasprotnem primeru omogočilo uspešno vključevanje v nadaljnje usposabljanje v mojstrski šoli. Mnogi so tako prenehali s študijem zaradi pomanjkanja osnovnega predznanja in resnosti. V začetku so se predavanja vršila po določenem programu, ki ga je pripravil center za izobraževanje. Glede na neresnost nekaterih slušateljev (izredno slab obisk in ne- resnost na predavanjih) se je šolanje, po dokaj uspešnem začetku, raztegnilo na cela 4 leta, saj je bilo prvotno zamišljeno, da bo šolanje enoletno. Učna snov je bila zahtevna, toda zdi se mi, da so nekateri predavatelji le preveč »for-sirali« le svoj predmet in zahtevali od nas nepomembne podrobnosti. Znanje, ki smo si ga pridobili bomo lahko s pridom uporabili zlasti pri novih strojih, ki jih že uvajamo v proizvodnjo. Vem pa, da nam je šola koristila tudi pri širjenju splošnega izobrazbenega obzorja in s tem pripomogla k hitrejšemu osvajanju različnih znanj. Mnenja sem, da nikakor ni pravilno, da določena delovna mesta, naj bo to mojstrska ali druga, zasedejo delavci z neustrezno kvalifikacijo, saj imajo ravno toliko možnosti za študij kot mi, pa še le-tega zaradi lagodnosti ne poslužujejo. Treba bi bilo uvesti neke vrste finančni stimulans, ki bi vzpodbujal delavce k prepotrebnemu usposabljanju, kajti le v izpopolnjevanju vidim napredek in boljši jutri tudi za našo delovno organizacijo«. so se predavanja raztegnila na dolga štiri leta, je po mojem mnenju kriva neresnost slušateljev kot tudi predavateljev, ker predavanj mnogokrat zaradi omenjene neresnosti enostavno ni bilo. Pri študiju ob delu imajo delavci dovolj ugodnosti, vse- Anton Rupar se je v BPT zaposlil kot vozač votka 1956. leta. Na starih statvah je opravil izpit za asistenta mojstra. »Že po vpisu v mojstrsko šolo sem bil nastavljen na delovno mesto mojstra v I. nadstropju nove tkalnice na UTAS strojih. V začetku nas je bilo mnogo vpisanih, tako da so predavanja morala potekati v dveh izmenah, to zlasti iz razloga zaposlenosti šolajočih, ki so delali na dveh izmenah, gotovo pa tudi zato, ker je bilo nas vpisnikov preveč in bi zaradi tega trpela kvaliteta predavanj. smo premalo pozorni na kvalifikacijsko zasedbo delovnih mest. Res je, da je vsakemu delavcu dana možnost, da se ob delu nadalje izobražuje, a vprašanje je ali mu bo po končanem šolanju uspelo najti zadoščenje za marsikaj od-rečenega.« Osip se je začel že pri prvih izpitih. Izpitna komisija je bila res stroga, toda povsem realna, saj ni upoštevala nikakršnih opravičil, zahtevala je res kvaliteto znanja ne glede na obraz kandidata. Sam predmetnik je bil dokaj obširen, saj nam je poleg splošnega znanja (slovenski jezik, matematika, delovno pravo, družbenopolitično ureditev in psihologija) omogočil podrobno seznanitev s snovjo tehničnih predmetov, ki nam omogoča strokovnej-še delo s stroji in spoznanjem njihovega delovanja. (Nadaljevanje na 4. strani) Naš razgovor Usposabljanje samoupravljalcev (Nadaljevanje s 3. strani) Zame je bilo najtežje strokovno računstvo, saj za ta predmet nisem imel potrebne podlage, osnovna šola pa je bila že tudi davno mimo, saj Marjan Zupančič je začel delati v BPT kot natikalec votka. 1967. leta je končal tečaj za podmojstre tkalstva. Nadalje je delal v 8. oddelku tkalnice na KOVO 275. »Ko sem prebral razpis, da se bo začela mojstrska šola, sem se vpisal misleč, da se bo šolanje končalo v enem letu. Žal smo le nekateri spraševali, zakaj ni predavanj. Odgovori so bili različni, toda bistvo je verjetno tičalo v tem, da je bilo nas slušateljev premalo. Vsekakor je bila prisotna premajhna zavzetost in resnost nekaterih kandidatov, zaradi tega smo bili pa oškodovani mi, ki smo mojstrsko šolo vzeli resno. Pri študiju so nam mnogo pomagala tudi skripta za po- Ocena dejavnosti aktiva delavcev komunistov neposrednih proizvajalcev v zadnjem mandatnem obdobju sovpada z oceno uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS. Aktiv je obravnaval pretežno gradivo za kongrese, razvoj ZK z vidika njenega obnavljanja ter spremljanje strukture članstva. Nadalje se je obravnavala kadrovska politika, uresničevanje ustave, družbeni standard, stanovanjska politika, delavske samoupravne kontrole. Aktiv se je vključil v obravnavo nalog ZK na področju politike, ki ni najboljša in si zadal nalogo v sem že krepko zakoračil v 50. leta. Mimo lahko rečem, da ob končanem šolanju čutim veliko zadoščenje, saj je bilo za to potrebna zvrhana mera truda.« samezne predmete, saj so nam le-ta prihranila pisanje ob predavanju, ki povrhu tega nikoli ni tako popolno kot so skripta sama. Vsekakor bi bilo nujno potrebno, da bi se v izobraževanje ob delu vključili vsi, ki vodijo delo v vseh štirih novoustanovljenih TOZD, ker le tako se bomo lahko vključili v sodobnejši proces dela. Delo na novih strojih je skoraj onemogočeno, če njihovega delovanja ne pozna mojster do vseh podrobnosti. Pomanjkanje kvalificiranega kadra nas že sili, da bomo organizirali krajše in daljše kvalifikacijske tečaje za podmojstre in mojstre. F. G. smislu uresničevanja. Poleg tega so se člani zavzeli za uresničevanje teh nalog v svojih sredinah vključno z obravnavo vodilnih in vodstvenih kadrov v svojih delovnih organizacijah. Veliko pozornosti smo posvetili neupravičenim socialnim razlikam, boju za stabilizacijo, za kar je za nas komuniste neposredne proizvajalce izredno pomembno ter usposabljanju mladih komunistov delav-cev-samoupravljalcev. Aktiv je slabo povezan z družbeno političnimi organizacijami (delavci komunisti, mladina, sindikat in ostale organizacije). Pomembna je povezanost OO s člani aktiva in kar je najbolj važno z delavci v neposredni proizvodnji. Tudi sekretarji so še vedno premalo zainteresirani za delo aktivov, pojavi so, da član aktiva in sekretar ne poročata na sestankih OO o delovanju aktiva. V nekaterih OO še sploh ne vedo, da ta aktiv deluje in kakšna je njegova vloga in pomen njegovega dela. Naša naloga je, da je treba člane aktiva — sekretarje OO ZK bolj trdno povezati, kajti le na tak način se bodo člani aktiva še bolj povezali s svojim delovnim okoljem in si pridobili zaupanje. Zelo dobra je povezava aktiva z občinsko konferenco in občinskim komitejem — pretežni del dnevnih redov za seje aktiva smo dobili od njih — kar pa ni prav, saj bi morali člani aktiva ravno tako prispevati svoja mišljenja in predloge za dnevne rede. V preteklem obdobju je aktiv obravnaval na sejah poleg dela AKDNP še sledeče: — razprava o gradivu za 12. sejo občinske konference, — organiziranost splošne ljudske obrambe v občini ter naloge ZK v obrambi — splošni ljudski vojni, — predlog programa dela aktiva AKDNP, — vloga neposrednih proizvajalcev v odločanju financiranja skupne porabe, — razprava o gradivu 5. seje CK ZKS, — zakon o novem sistemu plačevanja med uporabniki družbenih sredstev. Struktura članov je sestavljena iz vseh starosti, imam pa občutek, da ni takšna, kakršna bi morala biti, ker le-ta ne odgovarja strukturi zaposlenih (šolniki in mala obrtna podjetja). Tudi sami člani aktiva niso posrečeno izvoljeni, ker nekateri mislijo, če pridejo na sejo, da je s tem njihovo delo že opravljeno. Obveščanje delavcev o delu aktiva je zelo slabo ali ga sploh ni. Mislim, da bi tovarniška glasila BPT in Peka lahko večkrat vsebovala prispevke o dela aktiva AKDNP, saj bi bilo prav, da so o delu obveščeni tudi delavci nekomunisti, saj je aktiv namenjen vsem delavcem. Na koncu pa še vprašanje nediscipline, ki aktivu povzroča zmanjšanje akcijske sposobnosti, ruši enotnost, hkrati pa zmanjšuje ugled aktiva in zaupanje tovarišev v OO ZK, ki so bili kot delegati izvoljeni z namenom, da zagotovijo vpliv aktiva v oblikovanju in uresničevanju politike ZK. Splošna ugotovitev je, da še zdaleč nismo uveljavili vloge aktiva kot je opredeljena. Zagotavljala naj bi vpliv neposrednih proizvajalcev v oblikovanju in uresničevanju politike ZK, predvsem pa predhodno dogovarjanje in možnosti, da bi dajal več iniciativ prav iz sredine aktiva in na sploh vseh delavcev v neposredni proizvodnji. V tem mesecu smo pričeli v sodelovanju z DU Tržič s ciklusom seminarjev v okviru usposabljanja članov samoupravnih organov. Izvedeni so bili že seminarji za: odbor za izobraževanje in informiranje, odbor za družbeni standard, odbor za varstvo pri delu in za uredniški odbor. Prisotni so bili seznanjeni s samoupravno organiziranostjo BPT, tako na nivoju delovne organizacije kot na nivoju temeljnih organizacij. Pri tem so bile udeležencem posredovane bistvene značilnosti samoupravnega mehanizma ter pristojnosti posameznih organov v okviru naših samoupravnih aktov, poleg tega pa še osnove posameznih statutov, sporazumov, pravilnikov in poslovnikov. Splošnemu samoupravnemu delu je na seminarjih sledil konkretni del določenega področja, ki ga posamezni odbor obravnava. V tem delu so se člani odborov podrobno seznanili z vsemi nalogami in pristojnostmi posameznega kolegijskega izvršilnega organa, z zakoni, pravilniki, sporazumi itd.; skratka o vseh vprašanjih, ki bodo v mandatni dobi na dnevnem redu posameznih odborov. Udeležba na vseh seminarjih je bila dobra, pokazalo pa se je, da imajo člani teh organov upravljanja interes čimbolj spoznati področje svojega dela v celotnem sklopu samoupravljanja v delovni organizaciji. To trditev podkrepi še dejstvo, da je bilo na nekaterih seminarjih tudi precej zelo živahne razprave. S seminarji bomo nadaljevali še v mesecu aprilu in maju, najprej za odbore za medsebojna razmerja delavcev in odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Za ostale samoupravne organe (Delavski sveti, odbori za samoupravno delavsko kontrolo, poslovni odbori) bodo seminarji organizirani v obliki predavanj iz posamezne teme za več skupin. Med temami, ki bodo sestavni del usposabljanja članov velja poleg prikaza samo- upravnega organiziranja BPT omeniti še naslednje: oblikovanje združenega dela in sredstev, odločanje delavcev, medsebojni odnosi in zaščita delavcev, dohodek in razporejanje dohodka ter samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Predvidene materije za seminarje je prilično mnogo, vendar je jasno, da bo delo posameznika uspešno in s tem tudi delo vseh samoupravnih organov le takrat, če bo sleherni samoupravlja-lec seznanjen z vsemi zadevami, ki so bistvene pri odločanju. Znanje, ki ga bodo udeleženci seminarjev dobili, bo osnova za nadaljni razvoj naših samoupravnih odnosov, saj si pravega samoupravljanja na delegatski osnovi brez ustreznega znanja in obveščenosti ne moremo predstavljati. Ustavna pravica in dolžnost slehernega delavca je, da aktivno sodeluje pri odločanju na vseh nivojih njegovega dela in življenja v okviru samoupravnega mehanizma v delovni organizaciji, vendar pa mu je treba to tudi v celoti omogočiti. To pa je možno le na ta način, da ga usposobimo za to odgovorno nalogo, saj je to naša dolžnost in obveznost, v nasprotnem primeru pa mu na skrit način jemljemo njegovo neodtujljivo pravico po odločanju, kajti vemo, da član kakršnega koli organa dejansko in zavestno ne more odločati, če ne pozna osnovnih politeko-nomskih pojmov in v celoti zadevo, ki se obravnava. Formalno odločanje z dviganjem rok, brez točne seznanjenosti za kaj gre in za kaj se glasuje pa je v celoti nepravilno in v nasprotju z ustavo in z vsemi našimi dokumenti sprejetimi na različnih forumih, zato ga je treba brezpogojno odpraviti, tako da ne bo nikogar med nami, da bi glasoval za predlog ali proti njemu, ne da bi vedel, kaj bo določen sklep pomenil za njega kot delegata, za njegovo delovno sredno in kolektiv kot celoto. J. F. Ker je stari mercedes že dotrajan, smo nabavili nov osebni avtomobil. Zaradi neugodnih nakupnih pogojev, smo se odločili za sovjetski avto Volga — GAZ — 24 Standard, ki stane 105.680 din. Ima 2445 ccm in 92 KM. Aktiv delavcev komunistov neposrednih proizvaialcev Pred osrednjo proslavo obletnice ustanovitve KR Slovenije Na Čebinah, gorski vasici nad Trbovljami, je bil v noči od 17. na 18. aprila 1937 prvi ustanovni kongres komunistične partije Slovenije. Na kongresu, ki je bil organiziran v največji tajnosti v Barličevi hiši na Čebinah, so delegati razpravljali o politični aktivnosti slovenskih komunistov ter analizirali položaj slovenskega naroda v mednarodnem delavskem gibanju in predvideli fašistično nevarnost, ki preti našim narodom. Kongres je sprejel odločilne programske osnove in sklepe za delo komunistov in vseh naprednih demokratičnih sil slovenskega naroda ter manifest, ki je bil naslovljen delovnim ljudem in vsem Slovencem, vseboval pa je poglavitne ugotovitve, perspektive in naloge. Pogled na Čebine Revirski odbor, ki pripravlja osrednjo proslavo 40-letni-ce ustanovitve KP Slovenije, kd bo 16. aprila na Čebinah nad Trbovljami, je pripravil 24. marca srečanje urednikov glasil v delovnih organizacijah z organizatorji proslave in udeležencem ustanovnega kongresa, članom sveta federacije CK ZKJ tovarišem Mihom Marinkom. Program srečanja je bil pester in po uvodu ter pozdravu udeležencem pred Delavskim domom v Trbovljah, je bil na sporedu najprej ogled revirskega muzeja s strokovnim vodstvom po razstavi s posebnim poudarkom na zgodovino delavskega gibanja in ustanovitev KPS. Iz ogleda tega izredno dobro ureje- nega muzeja so udeleženci lahko spoznali zgodovino rdečih revirjev. Sledil je skupni odhod z avtomobili na prire ditveni prostor na Čebinah. Po polurni vožnji in četrturnem pešačenju so se udeleženci znašli pred hišo, ki nosi hišno številko 4, iz spominske plošče na njej pa je razvidno, da je to hiša, kjer so se pred 40 leti zbrali najvidnejši tedanji slovenski komunisti na ustanovnem kongresu, ki je imel izreden pomen v nadaljnjem organiziranem in enotnem delavskem gibanju s KP na čelu. Na samem prizorišču proslave je zbranim urednikom in novinarjem — teh je bilo preko 70, spregovoril udeleženec tega zgodovinskega do- godka tov. Miha Marinko. i'ov. Marinko, ki je sodeloval v revolucionarnem gibanju od leta 1920 in bil član KPJ od leta 1923 dalje je v svojem izvajanju orisal pot delavskega gibanja v revirjih ter pri tem navedel niz važnih dogodkov iz te dobe. Z vrnitvijo nekaterih znanih komunistov iz tujine, med njimi tudi tov. Marinko, ki je leta 1933 končal komunistično univerzo v Moskvi, se je delavsko gibanje v revirjih še okrepilo. Iz tega obdobja (leta 1935) je znani revolucionar in politični delavec med drugim omenil organizacijo masovne kulturne manifestacije v Celju, katere se je udeležilo 12.000 ljudi ter ob tem poudaril, da je imela že takrat partija velik vpliv. Govoril je tudi o drugih pomembnih akcijah komunistov in naprednih delavcev tega območja. V zvezi z organizacijo ustanovnega kongresa pa je dejal, da ga je po vrnitvi tov. Kardelja iz Moskve le-ta poklical na sestanek ter mu poleg sklepa o deklariranju Komunistične partije Slovenije in drugih važnih novic in sporočil, še povedal, da poverja tehnično organizacijo sestan ka za ustanovitev KPS okrožnemu komiteju Trbovlje, njemu osebno pa, da na svojem terenu poišče zadosti varen kraj ter uredi vse ostalo v zvezi s sprejemom delegatov. Okrožni komite je prvotno določil za kraj kongresa cerkvico na Čebinah, kjer je bil ključar partijec Barlič, vendar so kasneje delegati ta sklep spremenili ter imeli kongres v Barličevi hiši. Seveda je moral sam kraj kongresa ostati v največji tajno sti, tako da zanj razen orga nizatorjev in vodstva kongresa ni smel vedeti nihče. Iz pripovedovanja tov. Marinka je bilo zaslediti, da je bila organizacija kongresa, čeprav zahtevna, zelo dobro izvede na in je bila pogoj za tako uspešno realiziran sestanek, kjer so bili sprejeti nadvse pomembni sklepi za nadaljnje delavsko gibanje slovenskega naroda. Iz Čebin je bilo poslano tudi pozdravno pismo predsedniku republike tov. Titu s čestitkami in najboljšimi željami za njegov 85. rojstni dan in ob 40. letnici njegovega prihoda na čelo partije. Mnenje vseh udeležencev srečanja je bilo, da je taka oblika informiranja primerna, saj je za poročanje o tako pomembnih jubilejih neposredno seznanjanje na kraju samem s strani aktivnih udeležencev mnogo boljše kot kakršna koli druga oblika. O delavskem gibanju v Sloveniji bomo več pisali v naši naslednji številki, v kateri bomo bralce seznanili tudi s samo proslavo 40-letnice. O programu proslave in prireditvah v zvezi z njo pa bomo člane kolektiva obveščali tudi v dnevnih informacijah. J. F. Na hiši, kjer se je vršil ustanovni kongres KPS, je vzidana spominska plošča Iz revirskega muzeja: S Batič — »Rudarji« Na srečanju je bilo prebrano tudi pozdravno pismo predsedniku republike in ZKJ tovarišu Titu. Miha Marinko: »Ustanovni kongres KPS je bil pripravljen v popolni tajnosti, na njèm pa so bili prisotni delegati iz vse Slovenije.« Statut in resolucija ZSMS Tako kot vsaka družbenopolitična organizacija, je tudi ZSMS Tržič smatrala, da morajo mladinci, če hočejo aktivno sodelovati v ZSMS, poznati svoj statut. Komisija za idejno politično delo (IPD) pri Koordinacijskem svetu ZSMS BPT je zato organizirala 11. 3. 1977 predavanje z naslovom »STATUT IN RESOLUCIJA ZSMS«. Predavatelj tov. Ludvik Perko, predsednik OK ZSMS Tržič, je v več kot dve uri trajajočem predavanju na zanimiv način orisal glavne značilnosti statuta in pomen resolucije za delovanje mladinske organizacije. Poudaril je, da tako pravice kot dolžnosti podane v statutu, ki naj bi jih imela ZSMS v OZD, niso uresničene. Poglejmo kar konkreten primer, koliko lahko v naši DO odločajo člani ZSMS o kadrovski, stanovanjski, štipendijski politiki ipd. Predvsem pereče vprašanje skoraj vseh mladih je stanovanje. V odboru za družbeni standard, ki obravnava stanovanjske probleme ni niti enega mladinca (najmlajši član je star 31 let). Povemo naj še to, da so tudi v komisiji, ki ocenjuje stanje stanovanj, le člani omenjenega odbora. Kako naj torej mladi odločajo o stanovanjski politiki, če jih pa sploh ni v odboru? Seveda pa je vpliv mladih na odločanje tudi na ostalih področjih minimalen ali pa ga sploh ni. Po predavanju se je razvila zanimiva diskusija o povezanosti ZSMS z drugimi političnimi organizacijami (sindikatom, ZK). Ugotovili smo, da premalo sodelujemo s tema organizacijama, predvsem pri različnih akcijah (kar pa ni samo naša krivda) in zato tudi ZSMS nima takšne vloge, kot bi jo sicer morala po statutu imeti. Seveda smo za to krivi tudi sami. Kar poglejmo, kakšna je bila udeležba na omenjenem predavanju. Od okrog 140 članov ZSMS v naši delovni organizaciji, se je le 11 mladincev udeležilo predavanja in sicer iz 00 ZSMS Tkalnica 2 mladinca, 00 ZSMS Oplemenitilnica 4 mladinci, 00 ZSMS Konfekcija 4 mladinci in 00 ZSMS DSSS 1 mladinka. Izgleda, da niti en mladinec iz 00 ZSMS Predilnica ni imel časa, da bi prišel na poučno in obenem zanimivo predavanje. Iz tega sledi, da ostali mladinci (predvsem iz TOZD Predilnica in DS SS) dobro poznajo statut. S takšnim odnosom, ki ga imajo sami mladinci do dejavnosti ZSMS, bo vloga te družbeno-politične organizacije še manjša. J. B. Člani DTM obiskali Tekstilindus in IBI V sklopu strokovnih ekskurzij, ki predstavljajo del programa strokovnega izobraževanja, smo člani Društva tekstilnih mojstrov nedavno obiskali tekstilni tovarni Tekstilindus in IBI v Kranju. V delovni organizaciji Tekstilindus smo bili člani DTM lepo sprejeti in ob izrekanju dobrodošlice so naši gostitelji izrazili željo po plodnejšem sodelovanju med BPT in Tekstilindusom. Obe delovni organizaciji, ki delujeta v isti industrijski panogi, imata sorodna probleme in v intenzivnih medsebojnih stikih bi marsikatero težavo skupno lažje rešili. Člani DTM smo si ogledali celoten tehnološki postopek v vseh TOZD Tek-stilindusa. Zelo zanimiva je nova rahljalnica, ki pa zaenkrat glede kvalitete proizvodov še ne daje pričakovanih rezultatov. Poleg moderne rahljalnice smo si z zanimanjem ogledali vrsto brezvre-tenskih BD predilnih strojev ter novo česalnico. V TOZD Tkalnica delajo na Picanol tkalskih strojih, na nekaterih od njih pa imajo, tako kot je v naši tkalnici, montirane Undfil navij alne naprave. Imajo tudi nekaj tkalskih strojev z listovkami. Edini obrat v Tekstilindusu, kjer še niso popolnoma izvedli modernizacije strojnega parka, je TOZD Plemenitilnica, kjer je ta delno že zastarel in delavci upajo na čimprejšnjo zamenjavo zastarelih strojev z modernejšimi. Po ogledu tehnološkega postopka predelave bombaža v končne izdelke smo člani DTM imeli razgo- vor s predstavniki Tekstilin-dusa. Osnovne težave, s katerimi se tako kot pri nas srečujejo tudi v Tekstilindusu, so zastoji v prodaji gotovega blaga. Te težave pestijo domala vso tekstilno industrijo pri nas in raziskave tržišča še ne kažejo na skorajšnjo razrešitev teh problemov. V organizaciji združenega dela IBI smo bili člani DTM prav tako zelo prijazno sprejeti in pri ogledu proizvodnega procesa v posameznih oddelkih smo imeli izvrstno strokovno vodstvo. Prva stvar, ki nas je v IBI-ju prijetno presenetila, je visoka delovna disciplina zaposlenih. Tudi tehnologija je v tovarni na zelo visoki stopnji, zlasti pa se odlikujejo po zelo racionalnih tehnoloških rešitvah. V Predilnici delajo zgolj na BD predilnikih, ki so zamenjali klasične prediine stroje. V kolektivu imajo tudi zelo malo režijskih delovnih mest in visoko produktivnost, ki je delno pogojena tudi s tem, da v proizvodnem procesu nimajo medfaznih skladišč, pa tudi previjalnice v IBI-ju nimajo. V njihovi tkalnici smo spet videli moderne Picanol stroje z žakar-di in Unifil aparati. Kot kaže, je ta tkalska tehnologija že precej uveljavljena in da v tej smeri BPT ne zaostaja za Zaradi adaptacije vile smo morali trgovino preseliti. V ta namen je bila zgrajena brunarica, ki pa v celoti ne izpolnjuje pogojev za normalno delo oziroma prodajo naših izdelkov. Poleg utesnjenosti je tu prisoten še problem pomanjkanja sanitarij. sorodnimi tekstilnimi tovarnami. V škrobilnici IBI-ja delajo na zelo modernem škro-bilniku Sucker. Tudi v tej tovarni smo videli en obrat, ki še ni doživel tehnološke modernizacije; v adjustirnici imajo namreč še vedno zastarele pregledovalne, merilne in dvojilne stroje, presenetilo pa nas je izredno skrbno vzdrževanje teh strojev in na osnovi skrbi za starejše stroje so tudi razumljive izjave delavcev, da jim stroji še vedno dobro služijo in da z njimi ni nobenih večjih težav. V nadaljevanju našega obiska smo se z njihovimi strokovnimi delavci pogovarjali o težavah in uspehih ter izvedeli presenetljivo dejstvo, da se delavci IBI-ja ne otepajo s težavami pri prodaji svojih izdelkov. Delavke in delavci v OZD IBI ne delajo več v nočni izmeni, kar je zasluga uspehov pri posodobljanju proizvodnega procesa. Posebno skrb posvečajo tudi prehrani zaposlenih; imajo zelo lepe jedilnice, v primerjavi z BPT pa dobivajo zaposleni tudi višji regres za prehrano. V obeh kranjskih tekstilnih tovarnah smo člani DTM videli moderen proizvodni postopek predelave bombaža. V Tekstilindusu in IBI-ju smo bili navdušeni nad skrbjo kolektiva za čistočo v vseh obratih, še posebej v vseh proizvodnih fazah. Rezultat stalne skrbi za red in čistočo je tudi zelo majhno število požarov. Po končanem obisku obeh organizacij združenega dela smo bili člani DTM enotnega mnenja, da so tovrstne strokovne ekskurzije za vsakogar zelo koristne. Nedvomno so tudi ekskurzije oblika stalnega in nenehnega izobraževanja delavcev ob delu. H. V. KONČAN TEČAJ NEMŠČINE V mesecu marcu se je z zaključnim izpitom končal 60-urni začetni tečaj nemščine po metodi 2000 S. Tečaj je v začetku obiskovalo 20 slušateljev, vendar je bil osip tudi pri tej izobraževalni akciji precejšen, kar kaže na že znano dejstvo, da naši sodelavci vse premalo resno jemljejo svoje naloge in obveznosti pa čeprav so jih sprejeli na lastno željo. Tečaj, ki je potekal v učilnici centra za izobraževanje dvakrat tedensko je vodila prof. Kosmačeva. Slušatelji so se na tečaju učili predvsem tisto, kar rabi člo- vek v vsakdanjem pogovornem jeziku, seveda vključno z ustreznimi slovničnimi pravili. Glede na obsežno snov in kratek čas, je bil tečaj izredno intenzivnega značaja in je terjal od slušateljev precej napora, posebno za tiste, ki nemščine do sedaj sploh še niso znali. Mogoče je eden izmed vzrokov osipa tudi v tem. Ker je bilo skupno število prijavljenih preveliko za eno skupino sta bili formirani dve, s tem, da se bo tečaj druge skupine pričel v jeseni in trajal 100 ur. Z ozirom na potrebe oz. interes pa bo v jesenskem in zimskem času organiziran nadaljevalni tečaj po isti metodi. BOLNIČARKE SE IZOBRAŽUJEJO Zakon o ljudski obrambi — tako je zapisano tudi v našem programu izobraževanja — nas obvezuje, da v delovni organizaciji stalno skrbimo za izobraževanje vseh obveznikov enot civilne zaščite. 21. marca so s poukom pričele obveznice prve skupine enote Prve medicinske pomoči (16), takoj po končanem delu prve skupine pa pridejo na vrsto še članice druge skupine. Za strokovno plat usposabljanja skrbi naša industrijska medicinska sestra tov. Vera Ahačič, sicer pa je tečaj v organizaciji centra za izobraževanje. Z zaključenim tečajem se bo število članic našega delovnega kolektiva, ki bodo razpolagale z osnovnim znanjem prve medicinske pomoči povečale za približno 30 članic. Pred nami je — kakor vsako leto — tudi tekmovanje enot PMP v okviru občine, kjer bomo zaposlili predvsem obveznice, ki so si v preteklih letih nabrale že precej tekmovalnih Izkušenj. Požarna preventiva Mnogo več skrbi moramo posvečati preventivnemu varstvu, kajti tako bo manj škode in poškodb. S tem kratkim uvodom nameravamo omeniti nekatere ključne probleme s področja gasilske preventive, ki so v naši delovni organizaciji še nerešeni. To posebno še zato, ker prihajamo do spoznanja, da je vse to zaman, če strokovne službe nočejo realizirati naših predlogov do katerih smo s svojo prakso in šolanjem prišli. Gre za odpravljanje pomanjkljivosti, ki so posredna ali neposredna nevarnost za nastanek požara ter s tem nastanka velike gospodarske škode in telesnih poškodb. Tudi tradicija je proti nam Posameznike žal večkrat slišimo reči: »Že toliko let sem na tem delovnem mestu, pa se še nikoli ni nič zgodilo, kako naj se torej prav sedaj.« Kaj če se vendarle bo? S spremembo in modernizacijo tehnološkega procesa se spreminja oziroma povečuje požarna nevarnost na delovnem mestu, v delavnicah, skladiščih in administrativnih prostorih. Danes, ko imamo v skladiščih čez 1500 1 vnetljivih tekočin, ki so vskladišče-ne v neustreznih prostorih, večkrat razmetane po prostorih celotne tovarne ali pa spravljene kar v »kamr-cah«, res ni težko predvideti nesreče. Razna razredčila, laki, barve, benzin, maziva ter različne vrste kemikalij, ki s kemičnim procesom lahko izzovejo tudi samovžig je treba namestiti v zaščitene prostore. Prav zaradi tega se moramo zavedati, da na požarno preventivno službo ne smemo gledati s takega stališča kot nekoč. Je res samo naključje, da ne zagori? Ne, ni naključje, da pri nas ni prišlo do večjih požarov. To so sadovi dela naše celot- ne gasilske službe in večje zavestne discipline večine naših delavcev, ki pa je zadnje čase žal v upadanju. Kadrovskih težav ne bom posebej omenjal, čeprav je to rana, katere bolečino žal čuti le naša služba, seveda ob tveganju večje ali manjše materialne škode. Ta problem je tudi »nerešljiv« vendar nas še bolj moti dejstvo, da za naše predloge za izvajanje sklepov »ni časa in ne posluha«, saj na ta način marsikateri predlog in sklep ostane nerealiziran. Nevarnost ne spregleda priložnosti Pred kratkim je prišlo do začetnih požarov, katere so delavci sami pogasili, a tega niso prijavili naši požarni službi. Še več, niti tega niso povedali, da je gasilski aparat izpraznjen. Požar so enostavno zanikali. Zakaj? Enostavno zato, ker bi se naknadno ugotovilo, da je požar nastal zaradi malomarnosti, torej neupoštevanja navodil naše službe (nerealiziranih sklepov), ki navajajo, da se v obratnih prostorih ne kadi, da se odstranijo kuhalniki itd. Ostane nam le še vprašanje: kaj bi bilo, če delavci ne bi bili kos začetnemu požaru? Strokovne službe čakajo, da se iz katastrof kaj naučijo. Tuje izkušnje nam dovolj V okviru podružbljanja funkcije s področja varnosti smo delovni ljudje dobili nova in odgovorna pooblastila za opravljanje dela na tem področju družbenega delovanja. Na zunaj se to kaže v ustanavljanju enot NARODNE ZAŠČITE, ki jih v delovni organizaciji ustanovi delavski svet. Narodna zaščita je torej po tem zakonu del družbene samozaščite in ne posebna organizacija zunaj tega sistema, še manj pa podaljšana roka organov za notranje zadeve ali drugih organov. Prvenstvena funkcija narodne zaščite je varovanje delovnih ljudi in občanov, pogojev za njihovo delo, proizvajalnih sredstev, družbenih dobrin, s katerimi upravljajo in okolja, v katerem prebivajo, v skladu z načeli socialističnega samoupravljanja. Pravice in dolžnosti oziroma pooblastila, ki jih daje obveznikom narodne zaščite zakon so dokaj velika in razvidna iz nalog, ki določajo, da obvezniki pri opravljanju dolžnosti: — ugotavljajo istovetnost neznanih oseb na območju, ki ga varujejo, — preprečujejo vstop neza-željenim osebam v prostore, kjer njihova prisotnost ni za-željena, — zadržijo osebo, za katero smatrajo, da je opravljala kaznivo dejanje, — pregledajo osebo ali vozilo, za katero sklepajo, da ima predmet ali napravo, ki lahko ogroža varnost, — izvršuje naloge, ki so določene z načrtom dela. Načrt dela enot narodne zaščite je navadno večstopenjski, podobno, kot so tudi ostali obrambni akti večstopenjski in predvidevajo v različnih stopnjah tudi različno ukrepanje. V enoti narodne zaščite ne morejo sodelovati: — kdor je bil kaznovan za kaznivo dejanje zoper državo — kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje zoper družbeno in zasebno premoženje, samoupravljanje, — kdor je zaradi takih prekrškov v kazenskem postopku. Naloge narodne zaščite bosta vedno opravljala najmanj dva obveznika v skupini ali več, ker s tem zakon zagotavlja: — večjo garancijo za pravilno presojo ustreznega ukrepanja, prepričljivo govorijo o hudih katastrofalnih požarih doma in v svetu. Vprašajmo se: Ali se res moramo učiti na pogoriščih? Ali se splača zvoniti po toči? Ali se strokovne službe zavedajo svoje odgovornosti? Se vsi tisti, ki kadijo na prepovedanih mestih, do tistih, ki vklapljajo kuhalnike in elek- — onemogoča morebitno prekoračitev pooblastil ter — zagotavlja tudi večjo varnost izvajalcev nalog samih ter s tem večjo verjetnost, da da bodo naloge uspešno opravljene. Delavci in občani nosijo, ko opravljajo naloge narodne zaščite, na levem rokavu trak rdeče barve z vdelanim znakom narodne zaščite, ki je predpisan s pravilnikom o oznakah in ravnanju z orož- 1. Poslovalnica MERCATOR Trg svobode 27 2. Poslovalnica MERCATOR Trg svobode 21 3. Poslovalnica MERCATOR Bistrica (nad šolo) 4. Poslovalnica MERCATOR Trg svobode 16 5. Poslovalnica ŽIVILA »LIPA« Koroška c. 1 6. Poslovalnica MERCATOR Cankarjeva cesta 1 7. Poslovalnica MERCATOR Bistrica — Deteljica 8. Poslovalnica ŽITO Ljublj. Cesta JLA 6 9. Poslovalnica KŽK Trg svobode 16 10. Poslovalnica »ABC« Bistrica Pregovori - reki Prijateljstvo: Prijateljstvo je ljubezen brez kril. Francoski pregovor Kdor nima nobenega prijatelja, hodi kot tujec po zem- lji' Kitajski pregovor Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni in če jih povabimo, a če smo nesrečni pridejo sami. TEVTRAST trične peči, ne zavedajo požarne nevarnosti? Nekateri smatrajo, da so predavanja o požarni preventivi na delovnem mestu odveč. Odgovorni za vse to vedo, mimo spremljajo naše prošnje, opozorila in opomine, v ustrezne ukrepe jih pa ne realizirajo. Za dežurno gasilsko službo Fehret čehič jem v narodni zaščiti. Ta znak je 9 cm širok trak, rdeče barve z vdelanim modrim krogom, velikosti 3 cm, v katerem je peterokraka zvezda, velikosti 3 cm. Nad zvezdo je bel napis »NARODNA«, pod zvezdo pa »ZAŠČITA«, velikosti 1 cm. Načelnik narodne zaščite ima na obeh straneh traka 1/2 cm široko rumeno obrobo, pomočnik pa enako obrobo samo na zgornjem delu traka. Viri: Zakon o Družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in Priročnik za delo narodne zaščite — RK SZDL 14. maj, 16. julij, 10. sept. 5. nov., 31. december 1977 21. maj, 21. jul. 17. sept. in 12. november 1977 2. april, 28. maj, 23. julij, 24. september in 19. november 1977 2. april, 23. april, 7. maj, 28. maj, 18. junij, 9. julij, 23. julij, 13. avgust, 3. sept., 24. sept., 15. okt., 31. okt., 19. nov., 3. dec. in 24. dec 1977 9. april, 4. junij, 30. julij, 1. okt., 26. nov. 1977 16. april, 11. junij, 6. avgust, 8. okt. in 28. nov. 1977 23. april, 28. maj, 13. avg., 15. okt. in 3. dec. 1977 26. april, 25. junij, 20. avg., 22. okt. in 10. dec. 1977 30. april, 2. julij, 27. avgust, 29. okt. in 17. dec. 1977 7. maj, 9. julij, 3. sept., 31. okt., 24. dec. Tisoč prijateljev je malo, en sam sovražnik je veliko. Turški pregovor Bivši prijatelj je hujši kot sovražnik. Ruski pregovor Prijateljstvo je nekdo, ki bi rad daroval, ne pa zahteval. John KNITTEL Naj dragocenejši so tisti prijatelji, ki jih ne poznamo. Arabski pregovor Prijatelje hitreje izgubimo kot dobimo. Ang, pregovor Bi znali izbrati in uporabiti ustrezno gasilno sredstvo, če bi šlo zares? Založen gasilni aparat... Kaj, če bi ga nujno rabili?! Ustanovitev narodne zaščite v OZD Priredil: Ivo Gorjanc Razpored dežurnih trgovin v letu 1977 ?ap' Naziv trgovine in kraj Dnevi dežurstva: Noši besedni ustvarjalci Bralcem tokrat predstavljamo Cerar Franca, ki je bil rojen leta 1945 v Ljubljani, zaposlen pa je v TOZD Ople-menitilnica. Sam pravi o sebi, da se takrat, ko nima kaj bolj pametnega početi ukvarja s tem, da poskuša pisati poezijo in prozo. Zadnje čase piše predvsem humoreske, eno takih predstavlja danes. S svojimi prispevki je v našem glasilu že sodeloval, pisal pa je tudi v nekdanji »TT« in v »ITD«. V lanskem letu je uspešno nastopil tudi na skupnem literarnem večeru v paviljonu NOB. ELIKSIR MLADOSTI Pozvonilo je, Bonifacij je zaklel, zabrisal krožnik med ostalo nepomito posodo, si odvezal predpasnik in šel pogledat, kdo ga moti pri vsar kodnevnem poslu. Pred vrati je stal majhen, debel možakar, izbuljenih žabjih oči, ki so vlažno gledale v Bonifacija. V rokah je držal pleteno košaro, v kateri je bil kak ducat manjših steklenic. Bonifacija je neprijetno spominjal na predstojnika v službi, zato ga je nahrulil: »Snaps, a? Ne bo nič s .kupčijo!« Poželjivo je z očmi otipal prijetne steklenice in hotel zapreti vrata, vendar je moži-ček urno podstavil nogo. Zmotili ste se, dragi tovariš, ni šnops. Izvolite pogledati!« Segel je v košaro po steklenico in jo pomolil Bonifaciju pod nos. Na nalepki sta bila narisana dva enako oblečena moška; utrujeni starec in krepak mladenič, spodaj pa je pisalo: »Isti človek pred in po uživanju eliksirja mladosti!« Zraven je bilo z mastnimi črkami natisnjeno »ELIKSIR MLADOSTI«. »Sranje!« je vzkipel Bonifacij. »Blažev žegen prodajate, čudim se, da vas ne zaprejo!« Zaradi varnosti ob prometnih poteh nameščamo opozorilne table »Prosim vas, le za hipec prisluhnite! Na kratko vam bom povedal zgodbo človeka, kateremu sem prodal nekaj eliksirja mladosti, sad mojih dolgoletnih raziskav. Morda boste potem drugače sodili.« Bonifacij ga je krvoločno pogledal, vendar se debelinko ni dal motiti. Trdno zasidran z nogo med vrati je predel dalje: »Torej, ta tovariš, reciva mu kar tovariš A, je bil izmozgan upokojenec, še ne sedemdeset let star, vendar z eno nogo že v grobu. Le teden dni je pil moj eliksir in postal je itak korenjak, da bi gore premikal. Vendar se revež ni dolgo veselil svoje druge mladosti: nenadoma je izdihnil v naročju svoje ljubljene ... « »Žene!« je zatulil Bonifacij in ga zaničljivo pogledal. »Ne žene, mlade služkinje!« ga je popravil debelinko. »Hudiča, ta je pa dobra,« se je iskreno začudil Bonifacij. Stvar ga je začela zanimati, ker je pričakoval žgačkljivo zgodbico. »In kaj je bilo potem?« »Čez devet mesecev je mlada služkinja rodila krepke trojčke.« »Strela, trojčke!?« je izdavil Bonifacij. »Da tri fletkane lapončke!« »Japončke? Kaj je bil tovariš A Japonec?« »Bil je čistokrvni belec, toda saj veste kako čudna so pota narave.« »Pa so res čudna,« se je strinjal Bonifacij, »vaša štorija pa še bolj. Sploh pa tu ne vidim nobene zveze z vašo vodico.« »Kako da ne?« je bil moži-ček ogorčen. »Gre vendar za jasen primer prehitre pomladitve telesa, čemur opešano srce ni bilo kos. Saj veste za pregovor »Srce hoče, tisto noče«. Pri tovarišu A pa je bilo ravno obratno. No, če vas ta zgodba ni prepričala o učinkovitosti mojega eliksirja, vas bo morda primer tovariša B, kateremu sem tudi imel čast prodati nekaj steklenic. Ta tovariš B je bil prava kmečka grča, čil očanec pri osemdesetih. A ubožec ni dolgo užival mladosti, ki mu jo je omogočil moj napitek.« »Spet kap?« je ugibal Bonifacij. »Kje pa, nekaj bolj tragičnega! Na vaški veselici ga je zaklal lastni pravnuk!« »Tristo kosmatih, kaj ne poveste!« »Da, ko je .mladenič zalotil svojo petnajstletno zaročenko, kako se v grmovju mečka Z njegovim pradedom, je pobesnel.« »Ne vem, kaj bi rekel,« je Bonifacij majal z glavo. »Ti vaši klienti umirajo na zelo čudne načine.« »Da, da«, je pritrdil prodajalec eliksirja, »tudi sam sem že o tem razmišljal. Le poslušajte, kaj je doletelo profesorja C, ki je bil tudi moj odjemalec. Na grbi jih je imel Že blizu devetdeset, .vendar je bil še vedno kapaciteta v svoji stroki. Po nekajdnevni kuri Z mojimi kapljicami pa je ne- nadoma pustil razpravo, ki jo je pisal petdeset let (če se ne motim, je šlo za temo »Posebnosti goltniških zlogov pri vzhodno-tibetanskih pradoma-činih«), se oblekel v hipija in odšel na potep po svetu. Prejšnji teden sem izvedel, da ga je stisnilo v Londonu, na rock koncertu Rolling Stone-sov. Pri obdukciji so ugotovili, da je bil nabasan z LSD-jem kot novoletni prašič s Špehom. Pa kakšen dečko je bil to, pred smrtjo mi je poslal sliko s posvetilom; na njej je oblečen v oguljene traperice, ogrnjen s pončom, lase pa ima do kolen dolge! Skoda fanta!« Debelinko je ginjeno zame-ketal in mastni podbradek mu je drgetal kat žolica. »Kaj bi se sekirali,« ga je tolažil Bonifacij, »vaše tovariše bi tudi brez eliksirja kmalu pobralo.« »Vidite, ravno v tem je moj problem, nikakor ne morem dokazati, da moje zdravilo podaljšuje življenja. Če bi tovariši A, B in C malo bolj pazili nase, bi brez dvoma slavili rojstne dneve, ki se napišejo s tremi številkami. Ko sva že pri tem, naj vam še povem, da sem včeraj trgoval s stoletnikom.« »Oho, zanimivo! Le povejte!« »Takole je bilo; pozvonim, vrata se odprejo, in kaj zagledam? Na pragu je stal stoletnik in se tresel kot šiba na vodi. No, očka, sem rekel, tale stvar vas bo spravita pokonci! Ponudim mu stekleničko, starček stegne roko, tedaj pa ... sek!« »Kap?« »Da, to pot je res bila kap. Ubogi starina je izdihnil v mojem naročju. Pomislite, če to ni tragedija. Pred nosom je imel čudežni napitek, ki bi mu vsaj za deset let podaljšal življenje, a kruta roka usode mu je to preprečila.« »Veste kaj, kar vso zalogo vam bom odkupil!« se je odločil Bonifacij. »Tako se govori!« je veselo zaklical možiček. »Ne bo vam žal, verjemite mi!« »Saj ne bo zame, jaz sem še kar pri močeh.« »Za koga pa, če smem biti radoveden?« Bonifacij ga je potegnil k sebi in mu nekaj zašepetal na uho. Potem mu je potegnil iz rok košaro in mu pred nosom zaloputnil vrata. Prodajalec eliksirja mladosti je še precej časa odprtih ust zijal v vrata in potem počasi odšel. Bonifacij si je zadovoljno pomel roke in prijazno zaklical: »Tašča, draga taščica!« »Kaj bi rad, ti vinski meh!?«, je zavreščal visok glas. »Ljuba Kunigunda, ali si morda že obnovila polico življenjskega zavarovanja?« »In če sem jo, kaj te to briga?« »Nič, kar naenkrat mi je šinilo v glavo.« »Sta ga spet s sosedom Žlampala, a?« Glas je prihajal vedno bliže in kar naenkrat je pred Bonifacijem stala tašča, prav taka, kakršna preganja zakonske može v morastih sanjah. »ležeš, zdaj ga boš pa že domov nosil! Pri priči odnesi te steklenice nazaj, kjer si jih dobil!« »Saj ni pijača, le poglej!« »Eliksir mladosti! Larifari!« se je namrdnila. »No, ko se bom spremenil v postavnega fanta, se ne boš več posmehovala.« »V postavnega fanta! Dragee, iz te moke ne bo kruha. V mesecu januarju in februarju 1977 so se pripetile naslednje nezgode pri delu: 1. Mali Martina, zaposlena v TOZD Tkalnica na oddelku navijalnica, si je na previjal-nem stroju poškodovala mezinec desne roke. Vzrok: Nevaren način dela. 2. Radon Slavka, zaposlena v TOZD Konfekcija, si je na vezilnem stroju z iglo poško-vala prst na desni roki. Vzrok: Naglica pri delu. 3. Rudolf Anica, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je pri zagonu tkalskega stroja ob ročici poškodovala kazalec leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 4. Kavedžič Marija, zaposlena v TOZD Konfekcija, si je na vezilnem stroju poškodovala prstanec desne roke. Vzrok: Naglica pri delu. 5. Skelič Mustafa, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica v oddelku belilnica, si je pri pretakanju natrijevega luga poškodoval obraz. Če je v tej hiši kdo potreben pomladitve, sem to jaz! Odkar te imam na grbi, sem se pričela naglo starati. Sem s tem!« Pograbila je košaro in odvihrala v svojo sobo. Bonifacij se je hinavsko nasmehnil in se vrnil k pomivanju posode. Vzrok: Ni uporabljal osebnih zaščitnih sredstev. 6. Adrovič Deva, zaposlena v TOZD Predilnica, si je pri čiščenju predilnega celindra poškodovala palec leve roke. Vzrok: Nevaren način dela. 7. Mehle Jožica, zaposlena v TOZD Oplemenitilnica, si je pri čiščenju razpenjalno sušilnega stroja ob verigi zbodla v sredinec desne roke. Vzrok: Naglica pri delu: 8. Srečnik Stanko, zaposlen v DSSS v elektro delavnici. Pri odklapljanju kabla za varilni agregat so mu padle kombinirke na priključek, vsled česar je nastal kratek stik, ki je povzročil opekline na desni roki. Vzrok: Natrpano delovišče in nevaren način dela. 9. Zupančič Marjan, zaposlen v TOZD Tkalnica je pri privijanju vijaka na tkalskem stroju spodletelo ter si je poškodoval prste leve roke. Vzrok: Slabi ključi. Pravilno rešitev križanke m a , ■ ' ... , -„1 2: -M CZ = »“ T T Ila S»» — 3» SsL v E L l S L A L 0 M * S T K 1 p V. U A \ BL t L A G A B. A Č i k u. A N T S v. A G O B. A ü O S Ssr M ” T ssss T S L A N A i!S A N A A V A N T i E T t “ZI N\ 0 M D Sl* N O u. A ':V:; S T E. B. \ L E N VL B. U u H A B. E lL A U A l V. 1 «JSfc fSi Ä S \ M l v c oc* A O P O 3 N O i T Sir u P N \ V. !?£££ T v. O .vres A ipf T A D A L A U. 0 t. S 1 3 A H T 1 V A H D O T S3 L i E A si v 0 Ste* A “°™.,- A a- L E A l ■§£ a A K: •. č ' :i i tt šgt 5 §£ s E i A u k A 1 n§ 1 E E v. A '*Sr A p L 1 U. A C \ i A :R R «S R E E H Sr k 0 M i iSS££E L S V A 6 A H O D l C BjKŠF \L A p T A C l i A 0 l S I L A k A M S A 0 E i M S T E i H n T Zo* äs®» R 0 COOJ SL 1ÌC L 0 G \ B. U. E ffi V R MAISII 3SSÙ V. A H D \ D A T r.ii’ o 1 h \ P C s Z A l M E K L A s M T \ c A “n"" R A M P A A R fSSSt ài & C E A p l J »« 3 Hjja- R. K«j» A H 0 & K A H l M E N A Č A 1 \ "%1" t T O ijflL H t k v A H A » c T T S' 11 A It A N 1 P L K Izžrebani reševalci V uredništvo TT smo tokrat prejeli 47 rešitev februarske nagradne križanke, od teh je bilo 38 pravilno rešenih. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 50,00 din prejme Petrovič Mara TOZD Predilnica, 2. nagrado 40,00 din prejme Hozdič Nada — TOZD Predilnica 3. nagrado 30,00 din prejme Mikič Cvetka — DSSS, 4. nagrado 20,00 din prejme Meglič Franc — DSSS, 5. nagrado 10,00 din prejme Štucin Ludvik — DSSS. Rešitev križanke, objavljene v tej številki oddajte do 15. aprila v nabiralnik TT! Varujoio se aezgod Šport Naši športniki so bili tudi v zadnjem mesecu dokaj aktivni. Poleg vadbe na kegljišču in treningu namiznega tenisa so se udeležili tudi nekaterih tekmovanj. Kegljači so se v soboto, 12. marca na ke gljišču KK Triglav v Kranju pomerili s kolegi iz tovarne IBI. V prijateljskem srečanju, ki sodi v okvir priprav za »tekstiliado« v kegljanju, so bile na programu borbene partije, 200 lučajev za moške in 100 lučajev za ženske. V prvi borbeni igri so bili naši ke- gljači boljši od svojih nasprotnikov in so zmagali z rezultatom 411:395, v drugi igri pa so se naši konkurenti »zbrali« in dosegli rezultat 425 kegljev, med temo ko našim tokrat ni šlo tako kot v prvi partiji, saj so podrli le 377 kegljev. Razlog za slabši rezultata je bil predvsem zadnji set, ko kot za stavo ni in ni šlo. Tako je bil skupni rezultat 822:788 v korist igralcev iz Kranja. Istočasno kot borbene partije moških je potekalo tekmovanje žensk v disciplini 100 lučajev. Naše tekmovalke so bile boljše od kranjskih kolegic in so zmagale z razliko 101 keglja. Izredno prijetno je presenetila Marjeta Pečar, ki je bila od vseh najboljša, saj je dosegla odličen rezultat 399 kegljev. S tem dosežkom bi se visoko uvrstila tudi na kakem bolj zahtevnem tekmovanju. Ostale naše tekmovalke so dosegle sledeče rezultate: Ranko Irena 339 kegljev, Zaletel Silva in Zupan Olga po 325 kegljev, Vodnik Marija pa 292 kegljev. Moški so metali 200 lučajev, najboljši med našimi pa je bil Ahačič Štefan, ki je podrl 881 kegljev, kar je za kranjsko kegljišče zelo dober rezultat. Košir Jože je podrl 838 kegljev, ostali pa so bili slabši in so dosegli sledeče rezultate: Furlan Janez 773 kegljev, Akalovič Marko 754, Zaletel Cveto 743 in Kogoj Marjan 739 kegljev. V skupnem seštevku vseh šestih tekmoval cev obeh ekip so bili kegljači IBI-ja za 113 kegljev boljši, V mesecu aprilu bo na istem kegljišču povratno srečanje. SMUČANJE V nedeljo, 20. marca je bilo na smučiščih Zelenice letošnje občinsko sindikalno pr- venstvo v veleslalomu. Že takoj na začetku je treba povedati, da je bila udeležba letos dokaj slaba, saj je skupno nastopilo le 57 tekmovalcev. Maloštevilno je bilo tudi zastopstvo smučarjev BPT. Verjetno je razlog v tem, da je bilo na isti dan zaključno tekmovanje v smučarskih poletih v Planici, pa tudi vreme v jutranjih urah ni kazalo ravno naklonjenosti tekmovalcem, čeprav se je kasneje delno izboljšalo. Proga je bila lepo speljana, le sneg je bil tak, da so bili med vrati kmalu »grabni«, ki so terjali od nastopajočih več znanja in veščine. Rezultati so bili sledeči: Pri ženskah do 25 let je zmagala Lavrič Irena — Peko 0.37,88, druga je bila Dolčič Milena — Peko 0,38,46, tretja pa Manfreda Zdenka — Peko 0.40,65. V skupini od 25—35 let je bila najhitrejša Roblek Jana OŠ heroja Bračiča 0.41.30, drugo mesto pa je osvojila Kramar Majda — Peko 0.41,63. Tekmovalke v razredu od 35 do 45 let so se razvrstile takole: 1. Kralj Mila Peko 1.04.27, 2. Peharc Greta Mercator, 1.20.59, 3. Roblek Dora Peko 1.23.95. V konkurenci moških je v skupini do 25 let zmagal Komac Franc TRIO s časom 0.31.97, drugi je bil Primožič Anton Peko 0.32,18, tretji pa Kodorovič Štefan Peko 0.35.00. V naslednji starostni skupini od 25—30 let je nastopilo 13 tekmovalcev, med njimi tudi štirje naši. Zmagovalec je bil Meglič Jernej Peko 0.33.49, na odlično drugo mesto se je uvrstil Laibacher Janez 0.34.57, tretji pa je bil Sova Stanko Peko 0.35.02, četrti je bil Štamcar Marjan 0.35.32 in šesti Bajželj Milan 0.40,50, Ahačič Štefan pa je s časom 0.59.55 zasedel 12. mesto. Aljančič Franc je tudi tokrat uspešno nastopil, saj je s časom 0.35.71 zmagal in bil hitrejši od drugouvščenega Štu-lar Franca Mercator (v razredu od 30—35 let) za celih 15,2 sekunde. Osem tekmovalcev je nastopilo v skupini od 35—40 let, prvo mesto pa je osvojil Košir Anton Mercator 0.35.00, drugi je bil Močnik Štefan TRIO 0.35.94, tretji pa Hladnik Niko Peko 0.37.09. Švab Vinko Peko je bil najboljši v skupini od 40—50 let. Za progo je potreboval 37.28 sekunde, le 45/100 sekunde za njim je bil naš tekmovalec Ahačič Janez, na tretjem mestu pa je bil naš drugi predstavnik Zaletel Cveto, ki je dosegel čas 0.41.75. Najstarejših tekmovalcev (nad 45 let) je bilo deset. Pr- vi je bil Perko Janez TRIO 0.36,89, drugi King Ivan Lepenka 0.37,00, tretji pa Kališnik Janez Peko 0.39.33. Naš najboljši v tej konkurenci je bil Ropret Blaž na 4. mestu, za tretjeuvrščenim je zaostal le 8/100 sekunde. Švab Viktor je s časom 0.44.51 zasedel 8. mesto, Primožič Slavko pa s časom 0.57.05 deseto mesto. Po trije najbolje uvrščeni tekmovalci v skupinah so prejeli medalje. V ekipni konkurenci (trije najboljši časi) je prvo mesto pripadlo tekmovalcem TRIA, ki so dosegli čas 104,70, na drugo mesto pa so se uvrstili naši smučarji (Laibacher Janez, Aljančič Franc, Ahačič Janez) s časom 105.60. Tretje mesto so osvojili tekmovalci prve ekipe Peko 106.66. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal ter pokal Charles L. NEE: KUPČIJA V POTSDAMU Potsdamski sestanek je sledil dvema medvojnima srečanjima zavezniških voditeljev, ki sta utrdila zavezništvo velikih treh in zbudila zaupanje v njihovo sposobnost, da lahko sporazumno urejajo odnose tako v vojni kot v miru. Toda v dveh tednih, ki so jih trije voditelji prebili v nekdanji prestolnici pruskih kraljev, so prav malo govorili o miru in sodelovanju, zato pa so se toliko bolj izčrpavali v iskanju ravnotežja. Prav zato, ker postdamsko srečanje ni uspelo zagotoviti miru in ker je pomenilo konec zavezniške harmonije, je obveljalo za neuspešno in ostalo v senci sestankov v Teheranu in na Jalti. Ce je diplomacija z drugo svetovno vojno postala svetovna, pa je s Potsdamom dobila blokovski značaj. Avtor nazorno pokaže, kako so nasprotja med ZDA že v času konference preraščala v blokovsko tekmovanje za vplivna področja. Tragični in strahotni epilog njunega tehtanja moči in neuspešnosti, da bi sporazumno, podobno kot v Evropi, končali tudi vojno na Daljnem vzhodu, so bili sto-tisoči mrtvih v Hirošimi in Nagasakiju. Avtor pravi, da za uporabo atomskega orožja ni nobenega opravičila. V avgustu 1945 je bila Japonska že povsem zlomljena, njena kapitulacija je bila samo še vprašanje časa. Edini namen atomskih klobukov nad Japonsko je bil torej v tem, da se pokaže ameriška moč in utrdi ameriški prestiž. Pisanje Charlesa Neeja ne pritegne le zaradi živega in duhovitega načina pripovedovanja, ampak še bolj zaradi prizadevanja, da bi obračunalo z enostranskimi ocenami vlog, ki so jih imele posamezne strani v zagotovitvi odnosov med zmagovalci. Prav zaradi te kritičnosti je delo pretresljiv pogled v začetku blokovske diplomacije in politike, ki nam ne govori le o značaju povojnega, ampak tudi današnjega sveta. v trajno last, drugo in tretje uvrščeni ekipi pa tudi pokal v trajno last. Ob koncu je treba napisati še, da je bila organizacija tekmovanja zelo dobra, nekoliko težav so imeli organizatorji le s prepoznimi prijavami (med njimi tudi prijava naše ekipe), kazalo pa bi tovrstno tekmovanje organizirati v bodoče nekoliko prej, saj bi bila s tem zagotovljena med drugim verjetno tudi boljša udeležba. F. J. Lajoš ŽILAHY: APARAT Avtor, po rodu Madžar, je do potankosti poznal meščanski svet. Rad ga je domiselno zapletal, kritično ocenjeval, zgodovinsko bogatil in erotično popestril. To velja v veliki meri za vsa njegova dela, kot so Ujetnika, Nekaj plava po vodi, enako pa lahko trdimo o njegovem najobsežnejšem delu Aparat. Knjiga pripoveduje o tragediji propadajoče aristokratske družbe na Madžarskem. Glavni problemski krog prvega dela tvori zgodba o grofovski družini Dukay, s katero pisatelj ponazarja neizmerno oblast grofovstva, kult njihove veličine, razmetavanje bogastva, ki sta ga ustvarila revščina in znoj siromašnega kmeta. Zi-lahy povezuje usodo družine Dukay z usodo vladarske hiše, dnevnik grofice Dukay postavlja namreč v neposredno bližino dogodkov okrog smrti Karla. Z izrednim posluhom osvetljuje salonsko ozadje evropskih zgodovinskih dogodkov, smrt Franca Jožefa, kronanje Karla, kakor tudi izvolitev Hitlerja za kanclerja, umor Dolfussa in Röhma .. V drugem delu se Zilahy posveča analizi duševnega razvoja, svojih junakov, predvsem grofice Zie, oblikovanju njene pretanjene ljubezni in razvoju njene miselnosti. Kadrovske novice r V mesecu januarju in februarju 1977 so prišli v našo delovno organizacijo naslednji delavci: V TOZD Tkalnica: Šabič Meho iz JLA Sukalo Zora Tadič Mirjana Gojkovič Zora Zloporubovič Milan Serval Mara Bojadžič Ajida Mašinovič Sebila Kneževič Gospava V TOZD Oplemenitilnica: Višnjič Dušanka Muhanovič Derviša V delovno skupnost skupnih služb: Papier Sonja Andželjkovič Ljubinka V istem času pa so podjetje zapustili naslednji: pravilna odpoved: Stare Irena Božnar Vera v pokoj: Hrovatič Anica Koničar Marija invalidski pokoj: Štefe Vera samovoljno: Laibacher Feri Gavrič Anda Celikovič Drago v JLA: Agatič Ljubomir Noše mamice Kovač Muradija je 4. novembra 1976 rodila deklico, Vesel Anica 27. januarja 1977 deklico, Bizjak Ivana 18. in Klemenc Silva 23. februarja dečka ter 2. marca Razinger Marija deklico. Vsem najlepše želje in čestitke! Uredništvo Oglas Ugodno prodam polkavč, mizico in fotelj, vse orehov furnir in zelo dobro ohranjeno. Dana Sorn Bistrica 178 ZAHVALA Ob moji bolezni se naj lepše zahvaljujem za obisk in cvetje kolektivu Šivalnice Hrib v Loškem potoku. Mohar Marija »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT —. ureja uredniški odbor: Avguštin Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličan Jelka, Perko Vili, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int.90. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Novosti no policah fržiške knjižnice Nagradna križanka 1000 KG URAN RIMSKO PODZEM ; UE OZNAČBA, ZNAČKA VZPETIN/ NA CESTI AVT. OZN. NEMČIJE NIČ DVA ENAK SOGLAS= NIKA TOVARNA DOMŽAL/ I GL.MESTO SAUDOVE ARABIJE ÀNGL.KR, 1995-103$ PREDLOG H DUH V Shakes p* n Viharnik TEKSTIL. cTOVARN/ V SEVNICI JOŽE IPAVEC KING COLE STARO RUDARSK( I MESTOvSR: ; [živo srebro ) ŽENSKO IME KEM. ZN. ZA OGLJIK NAŠA TKANINA Merska eno akrobatike' IME IGRALKE TKAČEVE .FIRMA STROJEV 1 TKALNICI NJEJ. PRITRDIL5 NICA KOSI CELOTE Nova zvrs smučarski1 KARDELJ EDVARD VISOKO ODLIKOVA NJE ŽENSKO IME UPOŠTE = ' VATI,VNB STI PRIR/ GüNANJU DVA SAMO = ^•GLASNIKA OTOK V JADRAN. MORJU MESTO V ŠVICI DEL OBRAZA TOVORNA ŽIVAL MAREJEN' NA statvah Gradu pod. zgradba, «gjq r««l< ta na štev: zff\ na prst 1 an. strojih EGIPT SON = I TALIJ. SPOLNIH BABILON= SKI BOG OKR.ZA ŠKUi ... OBČINE posušena; TRAVA VARUH, ZAVRNIK. Qni ..bog PETER LIKAR UDIR TOMAŽ LETOVIŠČI V LGIJI DEČEK KRALJEVIN k V INDOKINI RAVNANJE IZRAVNA5 VANJE IaMER.FIlM REŽISER SCENARIST IGRALEC IN PRODUCENT ISTO RIMSKA 50 PREVOZNO SREDSTVO NA VODI DESNI PRITOK Z.MORAV E TV REPORTEF MLADEN grška ČRKA... EV ROP = SKAREKA (ELBE) RUDI ____ SKLADBA ZA 9 INSTRUMEN l u. Rodezijski rasist SMITH Kem. znzt Americij ŽENSKO IME PIJAČA STARIH SLCVANCV STROJI V PREDILNIC I ZNAMKA MOTORM- KOLES NOVO (nem.) PREVOZNC SREDSTVO ZBORNICA CELICA , KOT (srbohrv. ) Četrta dimenzija NASER pmaka iz BISTVO JEDRO ANGLEŠKI PREDLOG DEL SOBE PREKAT OZNAČBA BRAVI KOTI POLJE = DELEC OKRAJS.: POLJSKA CVETLICA ČAR KEM. ZN ŽVEPLO KADAR ’R^DMET LEVI PRITOK OISE V FRANCIJI IN TAKO NAPREJ KEM.SIMB. za KOSITER ŽENSKO IME 13.ČRKA ABECEDE AVT, OZN. , MAKARSKE zbolil. tal ■ ra pridelav kmet. pnd. DIRKALIŠČE ITALIJI S xak RIMSKA 100 MOŠKO IME NEMŠKI PREDLOG KEM.SIMI. za IRIDI J OZEK PAS 3LO/NEPOT ZAČETEK ABECEDE iMAČA VPREŽNA fcr ZA JOD Kratica am< r. institutaz i aeronavtiko 1. ČRKA ABECEDE Gostiš* a cesti za •notor.goste MOJ (nemško) KERS ètsm TINE & SIMB. U MOŠKO IME SOUTH KULTURNA RASTLINA AVBELJ I VIKTOR RIMSKI BOG LJUBEZh I KEMIČNI ELEMENT Na NOVI DINAR VERDIJEVA OPERA SIBIRSKA REKA AVT. OZN. KRANJA ANTON AŠKERC VEČJA SKUPINA UZELK NABIREK NENADN/ SMRT PILON XENO CEPIVO ALI ZDRAVILO AVT. OZN. DANSKE MESTO OE ŽENEV.JEZ ROMAN ALBREHT KEM. ZN. za FOSFOR STRUPEN k KAČA EAST VRSTA b\^V&LN rimska 500 KEM. ZN. ZA VODIK POGANJEK KALILO 21. ČRKA ABECEDE SEST. JA RISAL H. D. VPRAŠAL NICA MESTO NA -F-iNm femue. NAVIDEZNI LETEČI PREDMETI POUND SODOBNA AFERA Šef pošlje svojo tajnico v blagajniški oddelek po neke pogodbe. »Tovariš šef, blagajnika ni tam, vse izgleda, kot, da ga ni še!« »Pojdite še enkrat in povprašajte, kam je šel!« »Danes ga ni še nihče videl!« »Hudiča! Grem sam pogledat, kaj pa je zdaj to?« »Ljudje, pokličite milico, saj tudi blagajne ni!« FIGA JE PA LE »Teta, mama je rekla, da si za eno figo prinesla!« »A, tako? No, potem povej mamici, da ne bo treba spravljati niti ene fige! »Mama je gotovo zelo užaljena ... Danes zjutraj si ji rekel, naj najprej ponosi njene stare obleke, šele potem ji boš dovolil kupiti nove!« »Usta zapret — prepih je!« NAJBOLJŠA BLAGAJNA Odkar je bil sin zaposlen, je nosil plačo materi v shrambo. Občasno pa je jemal za potrebe, za malico, cigarete, kino, ostalo mu je dajala mati. »Ali ti misliš še mojo plačo zapravljati?« reče nekoč oče sinu. »Za to pa mama odgovarja, saj ima našo blagajno čez, tvojo in mojo!« »Razumite vendar — ta padec je namenjen tistemu mladeniču!« »Ne smeš, Jožko!« »Saj mu ne bom rekel tako, ampak — bandit!« ATA JE ZAVZET »Mirko, kaj pa počneš?« zakliče mati, ko pride domov. »Tarok igramo, mami!« »Kje pa je ata? Ali nič ne vidi, kaj počneš?« »Ata je zavzet! Igra se z MEHANOTEHNIKO!« »Sem slišal, da si nehal kaditi, LEPO ALI GRDO »Mama, sosedov Tine mi je rekel gangster! Ali je to grdo ali lepo?« »Oh, otroci! To je grdo! Tako se ne sme govoriti!« »Mu bom pa vrnil, saj je oče rekel, da ne smemo ostati nič dolžni!« * našem glasilu!