i PROLETAREC ŠTEV.—NO. 1024. CHICAGO, ILL., 28. APRILA (APRIL 28), 1927. LETO—VOL. XXII. Entered as second-class matter December 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March Srd, 1879. Published by Jugoslavanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published every Thursday. Naročnina (Subscriptions Rates: United States and Canada) za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half year), $1.75; Foreign Countries, za leto (per year), $3.50; pol leta (half year), $2.00. _ . , , Cena prvomajski številki 25c ..............ni ■ m iiiiiiiiml Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III.—Telephone: ROCKWELL 2864. in > POT V JUGOSLAVIJO l Kapital in prebitek $2,000,000.00 si zagotovite z našim posredovanjem. Preskrbeli vam bomo udoben prostor za povoljno ceno na kateremkoli parniku želite, ker zastopamo vse parabrodne družbe. Pomagali bomo vam izposlovati vse listine ki so potrebne potnikom, kakor npr. potni list, vizo, davčno izkazilo, dovoljenje za povratek i.t.d. Naši zastopniki bodo pazili na vas in vašo pritljago na celem potovanju: DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO izplačujemo hitro po najpovoljnejših cenah. Denar pošiljamo vse dele sveta. Ulagajte vaše prihranke v to trdno in zanesljivo banko. Kupujte naše prve hipoteke (mortgage), in prve hipotečne bonde, ki so popolnoma varni, ter vam nosijo povoljne obresti. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Avenue, Chicago, 111. ZANESLJIVA BANKA ZA VLAGANJE VAŠIH PRIHRANKOV PROLETAREC Prvomajska številka. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze. ŠTEV.—NO. 1024. CHICAGO, ILL., 28. APRILA (APRIL 28), 1927. LETO—VOL. XXII. ■ 8 ' ' MOČ DELA. PRVI MAJ je praznik dela. Ogromna, med veliko večino ljudi še nepojmljiva, je moč dela. In Prvi maj je njegov praznik — letos sedemintridesetič! Moč dela je v SODELOVANJU. Moč tistih ki praznujejo njegov dan, je v SOLIDARNOSTI. Bilo je davno, davno, ko se je človek toliko razvil, da je bil sposoben prijeti kamen in udarjati z njim ob drug kamen, ali pa ob glavo drugega človeka, ki še ni znal rabiti kamna. In bilo je že davno, ko je človek spoznal, da kamen, ki mu je v napotje, lahko prevalita dva, ali trije, če je za enega pretežak. In tako se je naučil postaviti brv preko reke, izgladiti vhod v kamneno duplino, iztesati iz debla čoln. Naučil se je izdelovati kamneno orodje, potem je iznašel kovine. Dolgo ga je vzelo — tisočletja. Gradil je kar je rabil najnujnejše v svoji primitivnosti, veliko bolj pa se je vežbal za ubijanje. Ubijal je ljudi in zveri, bil je izpostavljen elementom in težko mu je bilo. Instinktivno se je zavedal, da je v nevarnosti kamor se gane, in zato je bil tudi on vsakemu nevaren; moril je, kogar in kakor je mogel in znal. In pri tem se je dvigal, jako počasi, in se izpopolnjeval v delu. Polagoma so nastala mesta, ceste, piramide, in pa tisti čudni stolp, ki se je dvigal proti nebu, da ga doseže, pa so se ljudem zmešali jeziki, in stolp ni dosegel neba. Ko je človek spoznal vrednost dela, in za-hrepenel po oblasti in moči, se je trudil zagospodovati nad delom. Zasužnjil je ljudi in jih upregel v delo. Trpeli so sužnji in umirali v delu za gospodarja in njegove ljudi. In tako je bilo tisočletja. Milijone in milijone .sužnjev mučenikov, ki so znali delati, ki so znali trpeti STVARSTVO ČLOVEKA. bič na plečih in umirati izkrvavljeni pod udarci, toda niso znali misliti — to je povest dela v davni prošlosti. Bolelo jih je, trpljenje jim je bilo zapisano povsod — a niso znali misliti in delati zase. Za gospodarje so znali. Dogajalo se je včasih, da so zamrmrali, da &o se jim napele mišice, kakor za upor, pa so prišli gospodarjevi hlapci in jih z biči in s suvanjem pripravili k ubogljivi ponižnosti. A se je dogodilo, da je bilo udarcev enkrat preveč, da je misel tlela in zagorela tudi v sužnju. Uprl se je in se dolgo, zelo dolgo boril. Tako se je osvobodil telesne sužnosti, njegov črni sočlovek, duševno na nižji stopnji kot on, pa je bil še vedno suženj in minilo je sedem desetletij, od kar je bil osvobojen telesnega suženjstva tudi v republiki, ki se ponaša, da je najbogatejša in v civilizaciji ena prvih na svetu. Z odpravo telesnega suženjstva je prišlo drugo—podlo-žništvo fevdalcem, tlačanstvo graščaku, grofu, knezu in škofu. Zopet so padali udarci, je pel bič, so suvale noge hlapcev v tlačane. In so vča-si zamrmrali kakor prej sužnji. In so jih ukrotili kakor preje sužnje. In so se o-svobodili tlačanstva kakor preje sužnji telesnega suženjstva. Skozi svet pa je šla nova revolucija, revolucija iznajdb. Nekdo je iznašel tisk. Nekdo je iznašel paro. Nekdo je iznašel smodnik. Nekdo je odkril elektriko. Nekdo je upregel paro, da je gonila stroj. Nekdo jo je upregel, da je vlekla vlak. Nekdo jo je porabil, da mu je gnala ladjo. In ti nekdo so se množili — naj prvo po desetinah, nato po stotinah, in nato po tisočih. Nova orodja, novi stroji, nov svet — kako je vse to čudno prišlo, je ugibal človek iz starodavne vasi, v kateri se ni spremenilo nikoli ničesar — tudi ljudje ne. Rodili so se in umirali, a bili so vedno enaki, mislili enako in živeli enako. Delo pa, ki nikoli ne počiva, je delalo: tam v pisarni ali v laboratoriju je delal mislec. V delavnici je delal manualec, ki se je obračal, vrtel, tolkel, — vse kakor mu je zabeležil oni v pisarni in laboratoriju. Pa je prišel oni, ki je hotel biti gospodar, in je zasužnjil oba: misleca v laboratoriju in manualca. Dal jima je plačo — nastalo je mezdno suženjstvo. Gospodar je vzel profit. Zavladal je nad delovnimi sredstvi — orodje, delavnica, rude, vse je postalo njegovo. In zopet so padali udarci. In je suženj mrmral, se upiral in se že po-gumnejše upiral kakor njegovi predniki v dobi telesnega" suženjstva in potem v fevdalni dobi. Njegovo delo je raslo in se dvigalo, kakor tisti stolp v starodavnem Babilonu, proti nebu. In ni se porušilo. Zrasla so mesta, in celo po morjih plovejo mesta. Namesto nek-danjih mojstrov kraljujejo v obratu gospodarji, skupine gospodarjev, katere vposljujejo deset in celo stotisoče ljudi. Velikanski obrati. Velikanski živi in tehnični stroji. Cela armada miselnih in manualnih delavcev — in vsi morajo MISLITI. Velikanska j e tehnika današnjega človeka, velikanska v delu ki ustvarja, še večja za rušenje in ubijanje. Napredek v tehniki, — a ne posebno velik v dvignje-nju živali na stopnjo človeka. A vendar — človek se budi in hoče da ne bo gospodarjev in hlapcev, da bo samo človek in DELO KI BO SAMO NJEMU SLUŽILO. Veliko se je že izpopolnil v delu. Producirá vsega v izobilju ZA VSE, ALI VSI še nimajo vsega kar POTREBUJEJO. Polna skladišča in stotisoče delavcev, ki žive v pomankanju. Velikanske zaloge oblačil, in strgani tisoči izgubljencev v močvirjah mizerije. Palače, vrtovi, zrak in kras — in natrpani deli mest, kjer žive proletarici v podstrešjih in v kletih. Vse pa je zgradilo DELO — delo misleca v laboratoriju in v pisarni, in delo manualca. Brez enega in drugega ne bi bilo palač, ne natlačenih skladišč, ne mest ki plovejo po morjih, ne vlakov in aeroplanov, ne velikanskih livaren in jeklaren, ne rudnikov, ne tunelov in kablov. Vse to, delavec v laboratorju in v delavnici, je TVOJE delo. Sad pa vzame gospodar. Naučil si se spoznavati vrednost svojega dela, naučil si se, da je dobro biti združen tudi ZASE, ne samo za gospodarja, in si se naučil vpraševati za deleže, ki so tvoji, a jih jemlje gospodar. Proglasil si prvi maj za svoj praznik, ker si spoznal svojo važnost poradi SVOJEGA dela in se zavedaš SVOJIH pravic vsled dela ki je tvoje in tvojih. PREMOGARJI V BORBI ZA EKSISTENCO. AMERIŠKI premogarji, organizirani v United Mine Workers of America, so vo-jevali že celo vrsto velikih stavk. Najdaljša je bila zadnja splošna stavka antracit-nih premogarjev, ki je trajala od 1. septembra 1925 do 12. februarja 1926, ali 164 dni. Stavkalo je 158 tisoč rudarjev v vzhodni Pennsyl-vaniji. Unija ni dobila vsega kar je zahtevala, ohranila pa je organizacijo rudarjev nedotaknjeno, in to je smatrala za veliko zmago, kajti operatorji so se resnično potrudili udariti na enotnost rudarjev ter jim razbiti, ali vsaj oslabiti unijo. Težji pa je položaj unijskih premogarjev na poljih mehkega premoga. Produkcija v ne-unijskih rovih je narasla do okrog 65% od celokupne tonaže nakopanega premoga, medtem ko je bilo svoj čas razmerje obratno. V west-virginiskih revirjih je unija potrošila par milijonov dolarjev pri organizatoričnem delu, toda brez večjega uspeha. Kompanije imajo na svoji strani vse politične oblasti, kontrolirajo trgovino in cerkev, šerife, sodnike in župane. Unij-ski agitatorji so preganjani kakor da so zločinci. Špijonaža je v cvetju, in provokatorji ne spe. Vzrok temu stanju, kar se unije tiče, je neurejenost premogovniške industrije. Ako bi obratovali vsi rovi sorazmerno, bi spravili v pol leta na površje dovolj premoga za vse leto. In tako je prišlo do tega, da neunijski rovi obratujejo veliko bolj stalno kakor unij ski. Dne 1. aprila t. 1. je potekla jacksonvillska pogodba, ki je določala mezdo in drugo za rudarje na poljih mehkega premoga. Nekatere kompanije (npr. Pittsburgh Coal Co.) so jo prelomile že mesece predno je potekla, kar dokazuje, kako "sveta" je kapitalistu pogodba, ako mu ne nese. Ostale so obratovale do poteka pogodbe in še pred tem so uniji naznanile, da zahtevajo znižanje plač za premogarje, kajti če hočejo svoje rove obdržati v obratu, morajo biti v stanju konkurirati z neunijskimi družbami v W. Va. in drugod. Konvencija U. M. W. v Indianapolisu je sprejela v tem sporu z operatorji samo eno temeljno zahtevo: NE ZNIŽATI PLAČ! Na pogajanjih med zastopniki unije in operatorjev, ki so se vršila pred potekom po- godbe, ni prišlo do sporazuma, unija pa je dala rudarjem nalog pustiti na dan poteka pogodbe delo povsod kjer kompanije niso pristale v pogoje unije. V enih okrožjih je sedanja stavka bolj izprtje kakor stavka, kajti ponekod so kompanije ustavile obrat še pred prvim aprilom način, kakor da jim je stavka dobro došla. Najvažnejši kraji, ki pridejo v tem sporu v poštev, so po redu Illinois, zapadna in centralna Pennsylvania, Indiana, Ohio, Iowa, Oklahoma, Kansas, Montana, Wyoming in nekaj drugih. Največjo neunijsko produkcijo premoga imajo države W. Virginia, Kentucky, nekateri kraji v Penni, na zapadu Colorado in Utah. Skupno je vsled te stavke prizadetih okrog 160,000 premogarjev. Taktika unije se v sedanjem boju razlikuje od prejšnjih v tem, da je sprejela pravilo separatnih pogodb. V prejšnjih stavkah je hotela skupno pogodbo, in delali so le okraji, v katerih so se družbe izjavile, da bodo sprejele vsako pogodbo, ki jo sklene unija v glavnih premogovniških revirjih, kateri ji služijo za bazo. Sedaj pa je unija pripravljena podpisati pogodbo z vsako družbo, ki pristane na plače kot so bile v veljavi do 1. aprila in sprejme tudi druge določbe v pogodbi. Ti sporazumi pa imajo vendarle začasni značaj, kajti vsebujejo pogoj, da bo končna pogodba taka, kakršno bo unija sprejela v dogovoru z družbami v glavnih unijskih okrožjih. Take separatne pogodbe so bile sprejete v distriktu št. 2, centralna Penna; št. 10, Washington; št. 22, Wyoming; št. 24, Michigan; št. 27, Montana, in sprejelo jo je tudi nekaj posameznih družb v Iowi in Indiani. Mnogi premogarji ne odobravajo teh separatnih pogodb, ker smatrajo, da bo stavka vsled tega toliko daljša in se lahko dogodi, da bo tu ali tam celo neuspešna. Unijsko vodstvo pa je seveda mnenja, da je tak način v sedanjem boju najboljši in da bo unija z njim največ dosegla. V tej borbi proti znižanju plač je velika večina slovenskih premogarjev (v Pennsylva-niji, Illinoisu, Ohiju in deloma tudi drugje). Oblasti so na strani družb in le tu pa tam je uradnik, ki ima za unijo dobro besedo. Zvezna vlada drži "roke proč", ker ne smatra, da ta boj "ogroža ljudske interese". Kapitalistično časopisje in tudi tisto ki se proglaša za delavstvu prijazno, je poročalo le o pogajanjih med unijo in družbami, ki so se vršila pred potekom stare pogodbe, in potem je prineslo še nekaj poročil koliko je zastavkalo rudarjev tukaj in koliko tam, in da so zaloge premoga ogromne in da "publika ne bo trpela škode". Priobčili so tudi nekaj kartunov, ki so predstavljali ope- smrten udarec. Edino premogarji so jim v stanju prekrižati račune, in pri tem rabijo pomoč in sodelovanje vsega ameriškega organiziranega delavstva. Toda v situaciji kakršna je, morajo računati največ nase. Teren je torej tak, in za rudarje je najboljše, da se ne udajajo iluzijam. Se manj pa se smejo udati družbam. Pred seboj imajo BOJ, in v njihovem interesu je, DA VZTRAJAJO. Le SPODAJ IN ZGORAJ. Lastnik rovov na letoviščih, ali zgoraj v vrtu, rudar spodaj, kjer je delo, nevarnost in noč. ratorje in premogarje v podobi dveh paglavcev, ki ne moreta biti prijatelja dalj kot gotovo dobo, potem pa jima žilica ne da miru in se stepeta. Sedanja borba premogarjev je kričeč dokaz, kako zelo potrebuje delavstvo časopisje ki bo res delavsko, in kako nujno mu je potrebna stranka ki se bi borila za ljudske interese in bi jo kontroliralo delavstvo ter nihče drugi. Ivompanije so v vojni proti U. M. W. ker mislijo, da je sedaj prilika ugodna, da ji zadajo če bodo solidarni, bodo v stanju pokazati vladi, kongresu, časopisju in "javnemu mnenju", da so tudi oni upravičeni živeti kakor ljudje, in da ni nikjer zapisano, da morajo biti oni, katerih naloga je tvegati življenja vsaki dan kadar so na delu v rovih, za profit, kakor ni nikjer zapisano, da morajo oni plačevati za anarhijo, v kakršni se nahaja premogokopna industrija. Edino pravilo premogarjev, edino geslo, ki je v njihovem interesu, je: BORBA, DOKLER NE ZMAGAMO! STRAH PRED IDEJAMI. 'ANTON SLABE. GLOBOKA tema vsepovsod. Nikake luči, ki bi kazala pot. Eoni se izgubljajo v brezkončnost. Toda razvojne sile ne mirujejo. Oblike se spreminjajo v večnem krogu. Celo udrto, nizko: Pithecantropus. Neznatne misli se porajajo v skromni kvantiteti rjavkaste tvarine. Uprasne se drobna iskrica, rodi se nova ideja, in glej, že se vzdigne strah pred njo. Tak je bil začetek. "Spoznal boš resnico in resnica te osvobodi". Večen in mogočen odgovor tistim, kateri zametu-jejo nove ideje, prepovedujejo svobodo izražanja in za-nikavajo pravico raziskavanja človeku, ki hoče misiLi. Pravica originalne misli in preiskave, vrednost problemov in izkušenj generacij je jasna in potrjena, toda večina ljudi je površna, topa brezbrižna. Resnica jim je tuja, težka, nepojmljiva; zmota kraljuje. Kadar se rodi nova ideja, ko se izluščava nova resnica, vstane staro nazadnjaštvo, bigotstvo in vraževerstvo ter vodi boj, tesno združeno. Ako ima kdo načrt, ki bi storil ljudi srečnejše, za-dovoljnejše, se mu pove: "Zanetiti hočeš boj razreda proti razredu." V resnici pa je njegova želja uničiti razredno sovraštvo z odpravo glavnega vzroka - trpkost revščine. Človek odklanja resnico, niti poslušati noče. Vse, kar ni ustvarila njegova domišljija, mu je prazna slama. Često se zateče k žalitvam. Oseba z novo idejo je anarhist, socialist, zdražbar. Celo v materialnih rečeh nasprotuje svet novi resnici. Ko se je pričelo v delavnicah uvajati stroje, kateri so odvzeli breme brutalnega dela tisočem, jih je bilo treba varovati za stenami močnih zidov. Delavci so sovražili novo idejo in bi uničili stroje. Ko se je prvič sprožila misel, da se zgrade železni parobrodi, so se vsi tisti, "ki so količkaj vedeli o gradnjah ladij", izrekli, da je ta ideja navadna bedastoča. Ljudstvo se jim je pridružilo. "Kakšna nesmisel, govoriti o železnih ladijah! Saj je dovolj težavno, da se vzdržuje leseno nad vodo." Danes so skoro vse ladije iz železa in jekla. Parna železnica ni bila sprejeta brez odpora. Govorili so o njej čudne stvari. Rekli so, da bo naglica 25 milj na uro ubila potnike in veter, povzročen po vlaku, bo pokončal tiste, ki bodo stali ob progi. Oseba, ki je iznašla šivalni stroj, je bila prego-vorjena po svoji ženi, da je svoj prvi model razbila, "ker bi se z novo iznajdbo odvzelo delo ubogim ženskam, ki so si s šivanko služile svoj kruh." Sovraštvo do novih idej se ni nikdar tako ostro pokazalo kot tedaj, ko je bigotstvo in vraževerstvo napadalo znastvena odkritja. Ko so uvedli cepljenje, je duhovništvo zagnalo hrup, da se s takim početjem naravnost roga božji previdnosti. Bolezni so vendar poslane od Boga kot kazen za greh in vsak poizkus, da se jih olajša ali celo odpravi, je satanovo delo. Nova ideja v zdravništvu je bila še bolj sovražno sprejeta, ko je Simpson, škotski zdravnik, priporočal anestetiko pri porodih. Duhovništvo ga je obsojalo in preklinjalo raz prižnic. Rekli so, da je Bog odločil, da morajo ženske trpeti pri porodih in bi bila blasfemija, ako bi se jim trpljenje olajšalo. Simpson se je boril proti duhovnišvu z njih lasttaim orožjem. Svetoval jim je, naj čitajo gotovo poglavje v bibliji, kjer se omenja, da je Stvarnik povzročil Adamu trdno spanje, ko mu je jemal rebro, iz katerega je potem ustvaril Evo. Rekel je, če je moral sam Gospod Bog uspavati Adama, predno je izvršil nad njim operacijo, on, Simpson, sme storiti enako. Temu argumentu seveda ni moglo duhovništvo uspešno ugovarjati. In ti spori niso bili malenkostni. Zahtevali so žrtve. Proti koncu šestnajstega stoletja je bila v Edinburghu živa sežgana ženska, ki je bila obtožena "zločina", da je skušala olajšati bolečine pri porodu dveh sinov. Taka je bila postava. Ljudje so v prošlosti, kakor še danes, sovražili nove ideje radi raznih vzrokov. Nova ideja prvič sili lene možgane misliti, in to povzroča bolečine. Drugič, nova ideja mogoče ogroža obstanek staremu redu in ustanovljenim dohodkom. To je pa nevarno. Boj postane neizogiben. Kdorkoli je vznemirjen, sovraži tiste, ki povzročajo vznemirjenje. In nova ideja, kakor močna svetloba v temi, vslej vznemirja nekatere. Mladost navadno odklanja novo idejo, ker je prezaposlena sama s seboj. Starost noče o njej nič slišati, ker je njena mentalna sila okorela in ji je vsaka nova ideja težko pristopna. Toda nove ideje se porajajo, ker je za njimi sila, ki jih povzroča. Kdo bi hotel biti danes eden izmed tistih, ki so smatrali parni stroj kot nekaj nesmiselnega? Kdo bi danes trdil, da je misel o zrokoplovbi bedastoča? In vse te stvari so imele svoje nasprotnike. Gotovo znamenje toposti in ostarelosti možganov je nedostopnost novi ideji. Danes vemo, da so bili bedaki tisti, kateri so obsojali uporabljenje kloroforma pri operacijah, "ker Bog hoče, da ljudje trpe bolečine". Isto-tako je bedasto napadati tiste, ki se bore, da se razvije nova ideja, sistem nove družbe, ki bi odpravil skrbi in revščino. Ali kljub vsem zaprekam in oviram, ki se stavljajo na pot novim idejam, gre razvoj naprej. Železen zakon ga sili. Zaman se trudijo Frankesteini, da ga ustavijo. Pot drži naprej, ne nazaj. Kjer je bila včasih nepro-dirna tema, je danes svetel dan. In svetloba raste in se dviga. In konca ni. Ko pride čas, vzbrste cvetovi iz padlih ruševin. Vonj se širi in opaja. V deželi je pomlad. t BORBA KITAJCEV ZA OSVOBODITEV SVOJE DEŽELE. Dviganje azijskega velikana. NAJVEČJA vojna sedanjega časa je vojna Anglije, Zedinjenih držav, Japonske, Francije in Italije proti južni Kitajski, ki se je uprla nasilnemu režimu tujega kapitalizma in pa domačih vojnih lordov, kateri gospodarijo v severni Kitajski in so še ne tako dolgo imeli več ali manj vse nebeško cesarstvo pod svojo oblastjo. V vojni proti Kitajski prednjačita prvoime-novani državi, posebno Anglija. Tisoče angleških, ameriških, japonskih in drugih tujih pomorščakov in vojakov je na Kitajskem, in bojnih ladij je ob kitajskem obrežju vse polno, katerih naloga je "protektirati interese tujcev na Kitajskem". Ta vojna traja že dolgo, pravi vojni značaj pa je dobila koncem marca in v začetku aprila t. 1. Ni oficielna, ni bila napovedana, a je vendarle vojna. Vojne ladje tujih držav streljajo na kitajska mesta, vojaki tujih držav paradirajo po ulicah kitajskih mest, poveljniki tujih armad pošiljajo ultimatume kitajski vladi (nacionalistični), in diplomacija tujih držav intrigira, da izzove odprto vojno kar je pokazal posebno vpad vojaštva kitajske vlade v Pekingu, katero kontrolirajo zunanji interesu, v poslopja poslaništva sovjetske Rusije, in vpadi policije, ki sprejema povelja, četudi indirektno, od tujih držav, na ruski konzulat v Šangaju. Anglija se ne more sprijazniti z mislijo, da je njeni nadvladi na Kitajskem odbilo. Saj ji je šlo do poslednjih časov še precej gladko — četudi se je bilo treba posluževati sile. Sila je glavno sredstvo imperialistov za potlačevanje dežel in narodov, ki so podjarmljeni. In Kitajska je ustrahovana s silo in bila je ustrahovana tudi z opijem. Opij in nevednost sta bila Angležem najboljša zaveznika na Kitajskem. Začetek angleškega imperializma na Kitajskem. Okrog 1. 1830 so angleški trgovci prvič razprostrli svoje mreže po Kitajski. Stanovalcem nebeškega carstva so prodajali največ opij, ki so ga izvažali iz Indije. Kitajske oblasti niso brezbrižno gledale, kako jim Angleži zastrupljajo ljudstvo. L. 1839 so zasegle ves opij, last angleških trgovcev, in ga uničile. Predstavljal je "vrednost" $20,000,000. To je bil "atentat" na "privatno lastnino" angleških državljanov, in radi zaplembe tega opija je prišlo 1. 1840 do vojne med Anglijo in Kitajsko. Teritorijalno maki Anglija, oddaljena od Kitajske tisoč in več milj, je v tej vojni premagala ogromno kitajsko cesarstvo in mu 1. 1842 narekovala poniževalne mirovne pogoje. Ves čas od tedaj je Kitajska pod nadvlado tujih kapitalističnih sil, in vso to dobo se jim je organizirano in neorganizirano upirala. Naj-prvo Anglija, in potem Francija, Nemčija, Rusija in Japonska so se polastile kontrole nad kitajskimi pristanišči in tudi plovbe po kitajskih rekah. Prevzele so kontrolo nad carinar-nami in nad prometnimi sredstvi (železnicami, brzojavom in paroplovbo). Kitajci so se vsled silnega gnjeva, toda brez pravega vodstva, upirali usiljivcem, in vsled tega je prišlo mnogokrat do lokaliziranih izgredov, ki so se potem razširili po vseh večjih kitajskih mestih, posebno v obrežnih provincah, kjer je bil in je danes pritisk tuje invazije najhujši. Evropske sile so hotele Kitajcem dokazati, da njihova volja ne bo obveljala. L. 1857 sta Anglija in Francija skupno navalile na Kitajsko in jo še bolj podjarmile. A Kitajci se niso udali. L. 1859 so se z omenjenima državama zopet zapletli v vojno in dosegli — poraz. Angleške in francoske čete so v znak svoje premoči okupirale kitajsko glavno mesto Peking. A niti to veliko ponižanje ni uklonilo Kitajcev. Sovraštvo proti imperialistični invaziji ni ponehalo — ni moglo — in tako je bil na Kitajskem vedno "nered" in "nemir". Pojav Japonske. Medtem je zrasla v Aziji nova moč — Japonska. V primeri s kitajskim ozemljem le malo več kakor pika, se je oprijela evropskih metod; to je, pričela je graditi kapitalizem in militarizem po vzgledu evropskih držav. Ko je videla, kako so jo evropske velesile prehitele na Kitajskem, je 1. 1894 napovedala vojno Kitajski, — seveda ker so jo Kitajci "izzvali" in je morala rešiti svojo "čast" in take reči. Kitajska je bila v tej vojni z Japonsko poražena na suhem in na morju, in izgubila je Korejo. Japonski je morala odstopiti Formozo in ji ob enem plačati visoko vojno odškodnino. Čemur se bo družba bodočnosti posebno čudila, je, da je morala Kitajska plačati stroške vsem, ki so jo prišli ropati. Dati jim je morala plen, oziroma so ji ugrabili kar so hoteli, ob enem pa so si dali od Kitajcev plačati še "potne stroške". Breme imperializma je tiščalo Kitajce bolj in bolj. Pojavilo se je med njimi takozvano boksarsko gibanje, ki je 1. 1900 dovedlo do velikih izgredov pred poslaniškimi uradi v Pekingu, proti "krščanskim" misijonarjem v vseh krajih Kitajske, in proti Evropejcem sploh. Vse "krščansko" kapitalistično časopisje je zakričalo o krvavih orgijah na Kitajskem proti kristjanom in kristj anstvu. "Velesile" na Kitajskem. ■mm V t AKV&0 Anglija, Zed. države in druge "velesile" protektirajo interese svojih državljanov in življenja svojih državljanov na Kitajskem. (Ta slika je povzeta iz socialističnega glasila "New Leader" v Londonu.) "Krščanstvo" proti boksarski vstaji. Naravno, da je moral krščanski svet "v imenu križa in civilizacije" nastopati skupno. Organiziral je protiboksarsko ekispedicijo, katere so se udeležile Anglija, Francija, Japonska, Nemčija, Rusija, Zedinjene države, Avstro-Ogr-ska, Italija in tudi nekatere manjše dežele. Rusi so ob tej priliki v imenu krščanstva zasedli Mandžurijo, to pa ni ugajalo Japoncem. Leta 1904 ,sta se zapletli radi tega v vojno, in tedaj se je prvič v zgodovini sedanje dobe zgodilo, da je azijska država mongolcev premagala evropsko velesilo. Boksarsko gibanje na Kitajskem je bilo še pred pričetkom sovražnosti med Rusi in Japonci zadušeno; vlada v Pekingu je morala podpisati vse mirovne pogoje in obljubila plačati $337,000,000 vojne odškodnine. Kuomintang. Nad deset let je bila Kitajska potem ukročena, ni se pa onesvestila in obležala. Dvignila se je na svoj način in se pričela gibati v novo smer po dveh tokih. Eden je kapitalistični. Ta je zelo nesamostojen in pod vplivom kapitalističnih interesov drugih dežel. Drugi tok tvori gibanje, kateremu pravijo eni da je nacionalistično, drugi boljševiško, in tretji socialistično. Za slednje je bilo krščeno posebno pred padcem carizma v Rusiji. Temeljno podlago temu gibanju je dal Sun Jat Sen, ki se je v Evropi in Ameriki navzel socialistične vzgoje ter študiral socialistično gibanje in socializem. Socialistične nauke je prikrojil za razmere na Kitajskem. Stranka, ki danes prenavlja Kitajsko in katero je ustanovil pokojni dr. Sun Jat Sen, se imenuje Kuomintang. Svojo utrdbo je prvotno dobila v Kantonski provinci, vpliv pa je razširila po vsi Kitajski. Kitajski zid. Kitajska je bila v vojnah z evropskim in ameriškim imperializmom poražena, ker je vzlic temu da ima najstarejšo kulturo na svetu, zastala na enem mestu. Ob svojih mejah je postavila zid in zadremala. Medtem pa so se kavkaška ljudstva povzpela iz primitivnega in srednjeveškega barbarizma na najvišjo stopnjo civilizacije, ki sicer še ni to kar pravi da ie, a je vendarle v akciji uspešnejša kakor starinstvo Kitajske. Razvila je nov ekonomski sistem — kapitalizem. Kitajska pa je za svojim zidovjem bila tam kakor pred stoletji. Krah je moral priti. Japonska ga je v svojem procesu iz primitivnosti v kapitalizem premagala v nekaj desetletjih. Kitajska nikoli, ker so jo premočno zagrabili za vrat, predno se je zavedla. Primere o ogromnosti Kitajske. Površina Kitajske meri nad en in četrt milijona kv. milj več kot površina Zed. držav. Ali jasnejše: Površina Kitajske je tolikšna, kot površina Zed. držav, Nemčije, Francije, Italije, Anglije (brez kolonij), Španije, Švedske, Turčije in Jugoslavije skupaj. Po prebivalstvu je Kitajska večja kot Zedinjene države, sovjetska Rusija, Velika Britanija (brez kolonij) in Francija skupaj. Ogromnost Kitajske si lahko predstavite na podlagi te primerjajoče statistike. In vzlic tej njeni velikosti je bila desetletja tako neznatno majhna, da so jo premagovale dežele, ki so v primeri z njo kakor pike. Kje so vzroki ? V gospodarski zaostalosti Kitajske, v zidovih s katerimi se je skušala zakriti pred svetom, v pomankljivosti njenih jezikov in šolstva, v neslogi, in še v marsičem drugem. Toda tudi druge države niso perfektne. Že pet let prihajajo iz starodavnega cesarstva, ki se je 1. 1912 proglasilo za republiko, vesti o resničnem vstajenju po prebivalstvu največje kontinentalne države na svetu. In prvič po 87. letih s o se evropske velesile in Zedinjene države pričele zavedati, da vstaja v Aziji orkan, ki ga ni več mogoče držati k tlom. Evropa izgublja v igri za dominacijo nad svetom. Kar pa se tiče Kitajske, izgubljajo vse dežele, ki so se zajedle vanjo. Rumena in bela nevarnost. Ako se kedaj dogodi, da postane Kitajska sorazmerno toliko močna kakor je Japonska, ali Francija, ali Zedinjene države — kaj tedaj? Skupno z Japonsko in Indijo bi bila v stanju kontrolirati svet — če ne bi beležil od sedaj naprej nobenega napredka. Toda svet napreduje. In ker napreduje, napreduje z njim na svoj naraven način tudi Kitajiska. Ko se otrese pijavk, bo na mesto nasilja in podjarmljenj stopila potreba kooperacije. Kitajska ne potrebuje evropskega in ameriškega imperializma. Potrebuje pa kooperacijo vseh dežel, in vse dežele potrebujejo njenega sodelovanja. Azija ne bi mogla uničiti Evrope in drugih kontinentov, na katerih prevladujejo belopoltni ljudje. Strašila o "rumeni" nevarnosti so le strašila. Rumene nevarnosti ni, medtem ko "bela nevarnost", ki je tlačila Kitajsko toliko let, polagoma izginja. Prerojena Kitajska ne bo iskala maščevanja, ampak kooperacije z ostalim svetom, in v tem je zgodovinska važnost njenega preporoda. Bila ie bičana in zbita na tla. In sedaj vstaja kakor orkan, ki ne grozi nikomur, ampak nudi roko v spravo. Nudi roko vsem deželam pod pogojem, da bodo v bodoče druga drugi pomagale. Taka je nova Kitajska, ki bo v desetletju ali dveh ena vodilnih držav na svetu. FIDDLESTICKS! IVAN MOLEK. (Jožo Pehurc, Gol Škrbak in Čarli Sakra-muci, trije drvarji, ki še niso nič posekali; Gina Trska, krščanska devica; Filip Kresalo, dober človek in levi razbojnik — kakor se vzame. To se vrši vsak dan povsod, kjer trohnejo štori in rastejo rodovitniki ter jalovci — naj jih strela razkolje (zadnje). ) Pehurc (stoji pri visokem suhem štoru). Kako torej naredimo? Naloga naša je, da po-deremo ta štor, ako ni več upanja, da še kdaj ozeleni. A meni, bratje, je hudo pri srcu. Jaz ljubim ta štor. Škrbak. Ne samo ti, bratec . . . Tudi jaz ga ljubim. Častitljiv panj! Morda je tukaj stal že ob času Kristusovem . . . Pehurc. Kje je dokaz, da je štor sploh mrtev? Jaz mu ne vidim v srce. Vidiš ti? Škrbak. Nikakor ne. Srce je lahko še živo in zdravo. Resnično, resnično ti povem, dragi moj Pehurc, čimdalj ogledujem ta štor, tembolj vidim, da je čisto tak kot moja stara mati. Na-grbančen je kot ona — suh je kot ona — in ne rodi več kot ona. Krohot iz gošče: Hahaha! Pehurc. Kdo se smeje? — To je on, on! Vrag! On, ki zahteva, da se poseka vse, kar je starega in častitljivega! To je on! Škrbak. Tak je kot moja stara mati, in moja stara mati je živa! Pehurc. Treba je ločiti. To je štor, les, tam je žena . . . Škrbak. Dakako! Saj si rekel, da ni dokaza, da je štor mrtev. Pehurc. Zato pa! Kje je dokaz? Kdo more reči, da prihodnjo spomlad ne požene svežih zelenih vej tja gor nad vse te vrhove . . . Sakramuci. Dovolita, da tudi jaz blek-nem svojo. Štor je štor in stara mama je stara mama. Pusti to reč, Škrbak; škrbaj kaj drugega. Sploh skrbimo, da bomo pravilno govorili in pravilno naglašali zloge. Saj čujete, da nas poslušajo . . . Škrbak. Kaj pa ti prčkaš? Bizeljski. Nič. Krohot iz gošče: Hahaha! Pehurc. Spet se smeje vrag! Le smej se le! Ne boš nas sekal ne! Sakramuci. Pazimo torej! Glede štora je pa stvar sledeča: Meni se štor nič ne smili, če je mrtev. Vsaka stvar, ki umrje, spada V grob, pa bil človek, konj, kila ali pisana politika. Moje mnenje je, da potipamo štoru žilo — Škrbak. Kriste elejson! Štor ima žilo? Sakramuci. Tiho! Kaj ti veš, ki nisi študiral po notah! ! Potipajmo žilo in prepričajmo se, če je živ ali mrtev. Morda je mrtev na vrhu in živ spodaj, v koreninah. Jaz poznam dosti štorov, ki so mrtvi na enem koncu in živi na drugem . . . Krohot iz gošče: Hahaha! Pehurc (vihti pest). Le smej se, vrag! Sakramuci. Ne moti me, Pehurc! — Ako je mrtev na obeh koncih, naj bo pogreb, civilen ali kakršen je v navadi-- Pehurc. Mi smo proti civilnemu! Nismo voli . . . Sakramuci. Ce pa je živ, samo malo živ na spodnjem koncu, naj še štrli v zrak. Meni se dozdeva, da je še živ. Morda se motim, a to ni glavno. Štor je lep. Že zaradi sentimenta in tradicij bi moral stati tukaj; in zaradi praktične ekonomije in politike. Pomislite, koliko inspiracij izžareva ta štor! Koliko poezije je v njem! Joj! A glavno je to: kje pa je zapisano, da zraste na tem mestu nov orjak, kadar starega posekamo? Nekaj mora biti. Škrbak. Nehaj, nekdo prihaja. Gina Trska (pride s košarico na roki). Pehurc. Pozdravljena, Gina! Baš tebe je še bilo treba. Škrbak. Vsak dan si bolj mršava. Sakramuci. Kaj nam prinašaš dobrega? Gina. Prinesla sem vam banane, da se po-krepčate. Revčki se mi smilite, ker tako težko delate . . . Krohot iz gošče: Hahaha! Pehurc. Ali ga čuješ, vraga? Gina. Vsak dobi eno. (Razdeli banane.) Kaj pa je s štorom? Koliko časa bo še štrlel? Sakramuci. Še tri generacije, draga Gina. Zaključili smo, da bi ga bilo škoda. Morda je še živ, a to ni glavno. Sentiment .. tradicija .. . inspiracije . . . politika. Staro gnezdišče . . . Človek se ne more kar tako ločiti, odtrgati od starega. Škrbak. Porodna kontrola mu ni več potrebna, štoru . . . Kaj praviš, Gina. Pehurc. Pssst! Gina. Moja blagoslovljena kampanja proti porodni kontroli nima tukaj nič opraviti, da veste! Sicer pa ima kontrola svoje meje. Do šestdesetega leta je pregrešna in prepovedana — potem pa kakor je................... Sakramuci. Kaj pa spet natezate? Štor in porodna kontrola! Kaj je to? Kakšna je to politika? Ali je to kakšna morala? Škrbak. Da, morala. To ve najbolje Gina. Povej nam, Gina, ali bo ta štor še kdaj rodil? Pehurc (zase). Kakšne šeme so med nami! (Gini.) Nikar! (Prst na usta, potihoma.) Ne odgovori! Sovražniki so blizu. Slišali bi — in pomisli na posledice! Pomisli tudi ti, Škr-bak. Škrbak. (nagajivo). Odgovori, Gina! Pehurc. Ne, ne, za božjo voljo! Ne odgovori ! — Nič ne zini, Gina! ! Škrbak. Ali bo stari štor še rodil? Odgovori, Gina! Pehurc. Nič ne bo odgovorila! Jaz ji naravnost ne dam, prepovedujem! Rajši pojdi, Gina! Idi, Gina, proč od tukaj! Ne potrebujemo te več. Gina. Saj ne veš, Pehurc, kaj bom odgovorila, pa si že obupal . . . Pehurc. Baš to je — ne vem, zato se bojim. To se pravi — morda vem, zato se še bolj bojim. Sakramuci. Res je najboljše, da odideš, Gina. Saj te ni nihče klical. Saj vidiš, da smo stari kot je ta štor . . . Pri nas ni nevarnosti kontrole . . . Gina (se namrdne). Dobro, pa grem. Res ste štori . . . Škrbak. Oh, Gina, ti si nam kakor luna, ki nam sveti, kadar spimo! Gina (menca). Pehurc (se oddahne). Hvalabogu, zdaj lahko nadaljujemo. Kresalo (stopi iz gošče in se reži na vsa usta). Pehurc. Oh, še tega je treba bilo! — Ti si se krohotal. Kresalo. Kaj je s štorom? Ostane ali ne ostane? Pehurc. Ostane! Taka je božja in naša volja, ki je prosta. Škrbak. Ti nam rušil štora ne boš! . . . Sakramuci. Ti, gadonja, podiral ne boš!... (Trojica obstopi štor, kakor da ga hoče braniti.) Kresalo. Hahaha! Mi ni treba. Ali pa boste štor dobro podprli? Trojica: Zakaj? Kako? Kresalo. Z železnimi drogi od vseh strani. Pehurc. Vidim, da se ti blede. Kresalo. Na vsak način morate štor dobro podpreti, zavarovati. Sakramuci. Pojasni, pojasni! Govori logično. Kdo te razume? Kresalo. Ali ste pomislili, da lahko še danes prihrumi vihar in vam podere štor na tla? Ni treba tornada. Poglejte! Saj*se maje pod roko. Malo močne sape, pa pade. Tudi strela lahko udari vanj in ga v nekaj urah iz-premeni v pepel. Štor je precej visok. Hotel je zrasti do neba, pa ni šlo. Noben tak puhlež ne zraste do neba. Glejte, iz njega raste trava! Pehurc. Ti, Škrbak, mu odgovori. Škrbak. Ti, Sakramuci, mu odgovori. Sakramuci. Da — jaz mu odgovorim. Ti, Kresalo! Kar si zdaj povedal, je gola demagogija in plitka propaganda, da boš vedel! Tista politika je, ki se pretaka po zaduhlih bezni-cah. Neosnovano, neutemeljeno in transpa-rentno fantalinstvo, ki se prodaja po dva centa funt! Kresalo. Hahaha! Sakramuci. Ti se še smejati ne znaš! . . . Pehurc (zraste). Ce ne pomaga beseda, bo pomagala pest. Pod tem štorom se sfrk-neš v klopčič! Škrbak. Jaz vem, kaj bi rad ,ti podirač. Pehurc. Tudi jaz vem, hvalabogu. Sakramuci. Vsi vemo. Škrbak. Še Gina Trska ve. Pehurc. Ti bi nas rad spreobrnil, potegnil na svojo stran, prekrstil — pa nas ne boš. škrbak. Ti bi nas rad posocialistil, pone-veril, pohudičil — pa nas ne boš. Sakramuci. Pa ne boš! Kresalo. Nočem! — Čujete? Nočem. Zakaj bi prešal kri iz repe, v kateri je sama voda? Svobodno vam je vse. Lahko sedite na kupu gnoja in pojete pesmico o vijolicah . . . Prosto vam. Lahko se postavite na glavo in uka-žete petam, da mislijo za vas; lahko naredite testament in greste v grob po priče. Vse to je vaša pravica. Ostanite, kar ste. Tako je najboljše. Ako bi se prelevili, ali vsaj poskušali preleviti se, bi ne bili več originalni — bi ne bili več vi. Bili bi nestvori, spake. Ljudje, ki pulijo štore, so iz drugačnega materijala. Zato ostanite pri svojem štoru. To vam najbolj pri-stoja ... To je vaša pravica. Moja pravica pa je — in te pravice me ne oropate nikdar — da se vam pošteno smejem. Hahaha! STAVKA. JOŽE ZAVERTNIK. KAJ je stavka? Za strokovno organizirane delavce je stavka aktivno izražanje delavske solidarnosti. To izražanje solidarnosti delavcev ob času stavke lahko opazi vsak, ki ima dar opazovanja, akotudi ni delavec. Delavci so tesno združeni, vsak izmed njih je pripravljen darovati in žrtvovati vse, da pomaga do zmage. Delavci se ne boje nevarnosti, ki jih ogrožajo, pripravljeni so položili vse na žrtvenik za skupno stvar. Vsaka stavka nam to potrdi. Videli smo to v zadnji stavki krojaških delavcev v New Yorku. Izdana je bila sodnijska prepoved proti stav-karjem, da ne smejo razpostavljati stavkovnih straž. Stavkarji se niso brigali za to sodnijsko prepoved in policija jih je aretirala na stotine. Komaj je policija ene delavce odgnala v zapor, je že lovila druge, ki so prišli na stavkovno stražo. Delavci drugih strok, ki delajo, pa pomagajo s prispevki v stavkovni sklad, da lahko stav-kujoči delavci vztrajajo v stavki do zmagovitega zaključka stavke. To je lep izraz solidarnosti. Ali vsako pravilo ima tudi svoje izjeme. Te izjeme potrdijo pravilo. Solidarnost ne objema vseh delavcev. Ako bi solidarnost objemala vse delavce, bi najbrž vse delavske stavke končale z zmago za delavce. Med delavci so tudi značaji, ki ne vidijo v drugem delavcu svojega brata, tovariša, sodruga; v kapitalistu pa svojega razrednega nasprotnika. Taki delavci se udinjajo kot stavkokazi ali kot privatni stražniki ob času delavskih stavk. Niti na misel jim ne pride, da s takim početjem škodijo tistemu razredu, h kateremu sami pripadajo, ali da s svojim ravnanjem pomagajo k porazu svojih razrednih tovarišev. Ako bi ne bilo med delavci elementov, ki izdajajo interese svojega lastnega razreda, bi prizadevanje razrednozavednega delavstva imelo 'veliko več uspehov in delavstvo bi bilo veliko bližje svojemu končnemu cilju, kakor je. Delavske manjšine, ki postajajo večje in večje in se počasi izpreminjajo v večine, so nam zrcalo, v katerem vidimo razvoj delavskega gibanja, ki sloni na temelju vzajemne podpore in smatra stavko za eno izmed najboljših orožij za izboljšanje delavskega položaja. Zato je važno za nas, da vemo, kako se je razvilo to čudežno čustvo solidarnosti in kako se bo razvijalo v bodočnosti, da velike stavke končajo z uspehom. Na to vprašanje dobimo za odgovor, da je materijalna beda prisilila delavce, da so se pričeli bojevati za izboljšanje svojega položaja. Samoposebi je razumljivo, da stradanje, preze- banje, brezposelnost, nečloveško ravnanje z delavci, slaba stanovanja in drugi blagri, s katerimi kapitalistični gospodarski red obsipa delavce, vplivajo na delavce, da prično misliti, na kakšen način je mogoče izboljšati življenske razmere, v katerih žive. Delavec je tudi človek in ima ravnotake občutke, kot oni, ki ga izkoriščajo in se rede od sadov njegovega dela. Delavec hrepeni po kulturnem življenju, ker smatra sebe za človeka. Delavec občuti, da je povsod zaničevan in preziran, da se ne smatra za enakopravnega in da se povsod ponižuje kot človek druge vrste. Iz tega se rodi čustvo solidarnosti, spoznanje, da vsi delavci tvorijo en razred, eno proletarsko družino, ki je raztresena po širnem svetu in ki se povsod enako preganja, zaničuje in izkorišča, ne glede na spol, narodnost, pleme in versko prepričanje. Tako pričenja boj za višjo mezdo, krajši delavnik, za dostojanstvo tlačenega, teptanega, izkoriščanega in zaničevanega človeka, ki mora služiti gospodarju, ker ne lastuje naravnih zakladov in sredstev za blagovno produkcijo in distribucijo. Iz posameznih delavcev, ki občutijo, da so brezpravni hlapci lastnikov naravnega bogastva, in sredstev za blagovno produkcijo in distribucijo, se je rodilo čustvo solidarnosti, ki je združilo delavce v delavski strokovni organizaciji, da se združeni lahko bojujejo že v sedanji kapitalistični družbi za izboljšanje svojega položaja uspešno in da ta boj nadaljujejo uspešno, dokler ne postanejo gospodarji sveta. Ta boj ne more končati preje, dokler ni uveljavljeno v človeški družbi načelo gospodarske enakopravnosti. V tem boju padajo žrtve na desno in levo. In če bi ne bilo čustva solidarnosti, ki druži delavce, da se združeni bojujejo za svoj končni cilj, bi verzeli, ki nastajajo v delavskih vrstah zaradi padlih žrtev, ostale odprte. Tako se pa zgodi, da so vrste zavednega delavstva vedno cele, ne glede na to, koliko žrtev pade v boju za osvoboditev delavstva iz mezdne sužnosti, da armada zavednega delavstva postaja večja, ker čut solidarnosti prodira zaradi konfliktov, med delavci in kapitalisti, konfliktov, katerim pravimo stavke, v vedno širše delavske mase. Stavka prva vsadi delavcu čut solidarnosti v njegovo srce, da prične spoznavati, da je vsaka zmaga za delavce brez solidarnosti nemogoča. In kadar delavec prične misliti in spoznavati in na podlagi razmišljavanja in spoznavanja delati jasne zaključke, postane razredno zaveden bojevnik za osvoboditev delavskega razreda. Vsaka stavka nam pokazuje, da se je v mišljenju delavstva izvršila velika moralična izpre-memba, in sicer ta, da se delavci, ki ne lastujejo naravnih zakladov in sredstev za blagovno produkcijo in distribucijo zavedajo svoje moči in spoštujejo gamega sebe. Delavci se zavedajo, da bi ruda ostala v zemlji, ako bi ne bilo rudarjev, ki jo spravijo na površje. Zavedajo se, da bi ruda ostala ruda, ko je spravljena na površje, ako bi ne bilo železarskih in jeklarskih delavcev, ki zopet to rudo izpremene v kovino. Zavedajo se, da bi neobdelana kovina ostala neobdelana kovina, ako bi ne bilo kovinarskih delavcev, ki iz sirove kovine zopet izdelajo lične produkte, ki so za človeško življenje neobhodno potrebni. Živalske kože bi ostane živalske kože, volna in bombaž pa volna in bombaž, ako bi ne bilo delavcev, ki te sirovine izpremene v usnje in sukno, iz usnja in sukna pa izdelajo čevlje in obleko. Moderna človeška družba bi morala po zimi od vsega hudega vzeti konec, ako bi ne bilo rudarjev, ki preskrbe človeško družbo s potrebnim kurivom za gretje domov in proizvajanje parne in električne sile. Naj gledamo moderno človeško družbo s katere strani že hočemo, vedno bolj bomo prihajali do spoznanja, da moderna človeška družba ne more obstati brez delavcev in da bi bil svet prazen, pust, ako bi ne bilo delavcev, ki delajo v rudnikih, tovarnah, pri žare-čih plavžih, v transportnih podjetih na suhem, morju in v zraku, grade podjetja, stanovanjske hiše, pripravljajo jedi, delajo na polju itd. Vsaka stavka potrdi, da se delavci, ki za-stavkajo, zavedajo, da so stvarniki vsega, kar človeška družba potrebuje za svojo eksistenco. In iz tega spoznanja se rodi tisti čut solidarnosti in zavesti, ki govori v delavcu: Vsi cekini na svetu na spečejo enega hleba kruha, ako se ne gibljejo pridne delavske roke, ki orjejo njivo, posejejo žito, ga požanjejo, omlatijo, zmeljejo v moko in iz moke spečejo kruh. Ta zavest pa ustvarja opravičeno zahtevo, da imajo delavci iste pravice do vzeh izdelkov, ki so potrebni za udobno življenje, kot oni, ki ničesar ne delajo in lastujejo naravne zaklade in sredstva za blagovno produkcijo in distribucijo. Zato je tudi vsaka stavka dobro podučno in agitatorično sredstvo, ker budi iz duševnega spanja one delavce, ki verjamejo, da je vedno na svetu tako bilo in da vedno tako ostane. Stavka pokazuje tudi brezbrižnim delavcem, da je delavec stvarnik vsega, kar družba potrebuje za svoj obstanek. Kakor hitro delavstvo zastavka, preneha produkcija in če bi delavci po vsem svetu zastavkali, tedaj bi človeška družba vzela žalosten konec, ko bi zaloge v skladiščih pošle, ako bi se delavci ne vrnili na delo. Stavka je tudi dobro vzgojevalno sredstvo. Stavka uči delavce, da se morajo organizirati tudi politično kot razred v socialistični stranki, ako hočejo, da stavke zanje končavajo z zmago in ne s porazom, in delavstvo doseže toliko hitreje svoj končni cilj: nadomeščenje kapitalističnega gospodarskega sistema s socialističnim. V stavki spoznava delavec, da je glasovnica orožje, s katerim lahko pomeče zagovornike in podpornike kapitalizma iz postavodajnih zborov in javnih uradov, vanje pa izvoli delavce. Delavci lahko rečejo: Da, potrebujemo stavke, ker nas uče spoznavati vso trhlost kapitalističnega gospodarskega sistema in dejstvo, da brez delavcev ni blagovne produkcije in distribucije. Stavke delajo iz nas borce, da se bojujemo za vse, kar je lepega in vzvišenega na svetu, za pravo kulturo in civilizacijo, za blagostanje vseh ljudi na svetu. Stavka ustvarja borce s prepričanjem v srcu, da nekega dne pade mezdna sužnost na svetu in z upom na boljšo bodočnost človeške družbe, v kateri se ne bodo ljudje več vojskovali, požigali, morili in uganjali še drugih grozovitosti zaradi privatnih interesov, ampak živeli bodo v miru in med sabo le tekmovali za najvišjo palmo kulture. Vsaka stavka je za delavce šola, da spoznajo taktične napake in se jih ogibajo v nrihodnjili bojih za dosego človeške družbe, ki bo res človeška in prosta vseh znakov barbarizma. IVAN VUK: VRNITEV IZ VOJNEGA VJETNIŠTVA. (Epizoda iz mojih spominov.) Bilo je leta 1922. Veliki parnik "Albatros" v službi "Ru-dečega križa", natovorjen z vojnini jetniki iz Rusije, se je približeval Trstu. Nervozno pričakovanje je bilo v očeh vseh. Po osemdnevni vožnji skozi "šestero" morja pristanemo zopet na kopno. V jutranjem, pomladanskem zraku so se belile v solnčni svetlobi stene visokih hiš Trsta, zidanih na brdih. "Albatros" je plul s polovino brzine. Mornarji so stali pri sidru in strojih. Brzina se je zmanjšala na četrt, nato ise je vijak prenehal vrteti in parnik je tiho plul k pomolu. Svečan molk, kakor v cerkvi pred povzdigovanjem, je zavladal vsevprek. Vsa srca — bilo nas je 1600 — so čutila bližino zavičaja. Tedaj pa je od nekod, tam iz ulic Trsta, preko hiš in palač, pribežal veter in iz njih akordi svečane, tako poznane himne: "Nikdo ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog." Tisočšeststo nas je bilo na krovu. Tisočšest-sto se je spogledalo s pogledi, kakoršnih še nisem videl. Bili so to pogledi presenečenja, bili so pogledi nebeškega zadoščenja, tihe radosti, ponosa — a bili so tudi pogledi groze in strahu. Zakaj razne kreature so bile med tisočšeststo ljudmi, ki so stali na krovu. "Danes je prvi maj", je vzkliknil neki glas. "Ruski proletariat nam pošilja pozdrave", se je odzval nekje drug glas. "Italjanski nas pozdravlja", je vzkliknil tretji. "Kako je ta brezbožna himna prišla sem", je rekla svojemu sopotniku neka ženska — vo-hunka, ki se ji je posrečilo ukaniti kontrolo v Novorosijskem pri vkrcanju. Sopotnik je grizel brke in molčal ves bled. • Parobrod se je s prednjim koncem—nosom —dotaknil pomola. Zarožljalo je vreteno in sidro je pljusknilo v morje in se zasidrilo v dnu. Zapenila se je zelenkasta voda, bičana od vijaka in zadnji konec ladje je polzel k pomolu. Most-nice so se spustile. Ali izkrcati se ni smel še nikdo. Zakaj zdravniška komisija mora pregledati parobrod in potnike, če se morda z nami ni vtihotapila kakšna kužna bolezen. Neki Čeh, bivši legionar v beli armadi, se je ironično nasmejal: "Tam le po ulicah manifestira tista bolezen", je rekel. "Prišla je pred nami". "Davno je že, kar se je pojavila", je odgovoril zraven njega stoječi bivši rudečevojnik." Na ulicah Pariza je manifestirala prvič. L. 1889. si je zaznamovala javno svoj praznik. Serumi je niso mogli uničiti, nego so jo razširili le še bolj." Na pomolu so se jeli zbirati ljudje. Radovedno so spraševali, od kod smo, kdo smo in kakšni smo. Mi na krovu smo se spuščali z njimi v razgovor, kakor je kateri mogel in znal. Mi vsi, tisočšesto mož, žen in otrok, raznih narodnosti smo se ves čas vožnje razumeli, kakor en narod. Vsi smo znali in govorili ruski. Sedaj pa je nastala naenkrat babilonska zmešnjava. Z onimi na pomolu smo se težko razumevali. Blizu prednjega konca parnika je stala gruča mladih ljudi. Nekolko korakov pred njo sem zapazil gospoda z "girardi" klobukom in s tenko palčico v roki. Po kretanju je bilo videti, da mu civilna obleka ni vsakdanja noša in da je v uniformi bolj domač. "Kako je tam", sem slišal spraševati v ruskem jeziku. "Ali je še kaj boljševikov v Rusiji?" "Še jih je precej", je odgovoril nek Nemec po ruski. "Črezvičajka še deluje?" "Strašno. Vse imetje so mi odbrali, ves denar." "Mnogo?" "Deset milijonov rubljev in tisoč nemških mark. Tatovi. Razbojniki." "Vi ste vojni vjetnik", sem ga vprašal. "Seveda", je odgovoril." Ali denar sem prislužil pošteno." "Kaj ste delali?" "Trgoval sem — ker sem trgovec." Gospod z "girardi" klobukom je zamahnil s palčico. "Ničevo . . . kmalu jim pokažemo ... Pa zdi se mi, da imate na krovu nekaj takšne sorte, kakoršne so tam". Pokazal je s palčico čez morje. Besedo Rusija se mu ni zdelo vredno izgovarjati. "Sodrugov", je rekel z glasom prezira Nemec. "Kajpa, da so. — Postreljati jih treba." "Ničevo ... Najdemo jih", je rekel gospod z "girardi" klobukom. "Tu niso tla za to." Tedaj pa je zopet pribežal veter in z njim zvoki himne: In to bo odločilni "in poslednji naš boj ..." "Kako se sme tukaj igrati ta himna", vpraša Nemec. "Kakšna himna", je vprašal gospod z "gi-rardi" klobukom. "To je nekak italijanski marš." "Italjanski marš", se je začudil Nemec. "To je vendar internacionala, himna sovjetske države." "Ruske?" "Seveda". Gospod z "girardi" klobukom je jel prestopati z noge na nogo. "Čort vozmi", je rekel besno. Potem pa zagovoril prepričevalno: "Ničevo!... Skoro bo konec, uverjavam vas. Imamo vse pripravljeno... Zagotavljam vas. Tudi vagoni so pripravljeni. Vrvi popeljemo seboj in mila, uverjavam vas, mnogo mila... viel Seife ... Čestnoje slovo ... Mein Ehrenwort . . ." Zvoki godbe so se bližali vedno bolj. Manifestacija proletariata, praznujočega svojo Veliko noč, se je bližala pomolu. Rudeči prapori so plapolali v pomladanskem zraku samozavestno in mogočno: "Zdaj stara pravda, pravda sveta nas kliče v boj od vsepovsod ..." Prekrasni akordi himne so hiteli skozi zrak in trkali na srca s svečanim pozdravom: "Pozdravljeni sodrugi!" S krova so planili pozdravi in kriki veselja in solidarnosti... Pomol je bil poln množic proletarskih, praznično oblečenih. Gospoda z "girardi" klobukom ni bilo nikjer več... * To je bilo leta 1922. Danes pa je rudeča zastava okovana v Italiji. Prvi maj 1927 je v Italiji kakor veliki petek. In kaj sledi za petkom? Za velikim petkom? Zapisano je v besedah himne—internacio-nale... Tistega gospoda z "girardi" klobukom bi rad videl danes. In vprašal bi ga skrbno in sočutno: "Kje so tisti vagoni z vrvmi in milom?' Ivan Molek: Privriskal bo dan. P OZDRAVLJEN dan, ki res si dan! Zatonila je noč. V globinah njenih vsa žalost preteklih dni mirno spi. Vsa tuga, beda križanih, neštetih ponižanih, ves dvom mentalnih palčkov — polom ves tukaj spi. Leden je mrak globoko pokopan. Peklenske črne sence so za mano. Za mano križ je, za mano piš je, za mano strah je, pretvorjen v prah je . . . Za mano grob je — odpre se več nikdar. Glejte! ! V mojih krilih je življenje! Jaz delam, ker volim. Jaz zidam, ker hočem. Jaz najdem, ker iščem. Poznam, ker gledam. Verujem, ker vem! Uživam, ker ljubim. Moj dan je velik dan. Za mojim dnevom ni noči! Za mojim solncem ni teme! Na mojem nebu eno samo solnce sije in njega žar vse in vse presije: Resnica in Pravica! BODOČNOST — to sem jaz. O DELAVSKEM ZADRUŽNIŠTVU NA SLOVENSKEM. ANTON KRISTAN. ANTON KRISTAN SCHULZE-DELITSCH in Ferdinand Lassalle sta moža, ki sta v prvih početkih modernega delavskega gibanja igrala nehote prav veliko vlogo. Prvi je vrgel v svet geslo "samopomoči" potom zadružnih organizacij (je ustanovitelj denarnih zadrug, posojilnic in hranilnic), drugi pa je zahteval pomoč države za produktivne delavske zadruge, ki naj organizirajo delavce, ter jih vsposobijo v svrho produkcije in razdelitve dobrin in seve tudi pribore političen vpliv delavcev na državno upravo. Na ustanovnem zboru prvega delavskega izobraževalnega društva na Dunaju 1. 1869 je slovesno proklamiral govornik Härtung: "Schulze Delitsch nas vodi po napačni poti, njegova sredstva ne morejo delavstvu pomagati. To pomoč more dati edino država, ki ima vso potrebno moč. Ako pa hočemo dobiti kaj od države jo moramo osvojiti. Zato pa je treba splošne volilne pravice. V tem oziru pa nam kaže pravo pot edino — Ferdinand Lassalle." Večina je tedaj Hartungu pritrjevala. In ta večina je bila hote ali nehote socialistično usmerjena, manjšina pa je bila za Schulze De-litsch-a, ki je bil liberalnih političnih načel, ki so se mogla pač uveljavljati pri tistih, ki so imeli kaj pod palcem; pri proletarcih pa seve gesla o štedenju v tisti dobi niso mogla najti ugodnih tal. Sočasno je deloval v zadrugarstvu v Nemčiji Reiff-eisen, ki se je pa v glavnem udejstvoval na deželi in zato ni postal predmet sporov v porajajočem se delavskem gibanju. V Angliji — v tej klasični deželi zadružništva pa so od 1. 1844 uspešno delovali med delavci uspehi v praktičnem življenju uveljavljenih načel ročdelskih tkalcev. Našim slovenskim krajem najbližji je bil Dunaj; bil je tudi glavno mesto države, v katere okvirju so živeli naši ljudje. Iz Dunaja je prihajalo k nam vse: dobro, zlo, ugodno in neugodno. Tako so prišli tudi spori in posledice v delavskem gibanju. V Ljubljani so obrtniki pod vodstvom rokavičarja Horaka ustanovili prvo posojilno društvo (predujmno blagajno) 1. 1864 pod vplivom Schulze-Delitschevih načel, ki so bila obrtniškim mojstrom prav simpatična, ker je bil za obrtnika ceneni kredit včasih prav zelo potreben. To društvo se je 1. 1919 izpremenilo v Obrtno banko. V Mariboru so 1. 1870 ustanovili delavci mariborskih železniških delavnic "posojilno društvo uslužbencev južne železnice" ki še danes obstoji. Ta ustanovitev je bila izvršena tudi pod vplivom Schulze Delitschevih načel. V Ljubljani so kmalu na to krojaški pomočniki in mojstri pod vplivom razvoja na Dunaju in v Nemčiji ustanovili "Kleidermacher Genossenschaft" (krojaško zadrugo), ki pa je kmalu likvidirala. Nji je sledila 1. 1876 nova produktivna zadruga, ki se je imenovala že bolj revolucijonarno "Kleidermacher Assoziation". V dobi 1868—1880 so bili v delavskem gibanju v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, krojači na prvem mestu, Mer-scholl, Sturm, Železnikar, Tekavc, Izlaker, Soklič, Cas-sermann, Brozovič, Sadnik, vsi so bili krojači. Tudi ta zadruga ni dolgo živela. Ustanovila pa se je pod vplivom Lassallovih naukov. Vse druge zadružne ustanovitve, ki sta jih v glavnem povzročila in forsirala v naših krajih one čase brata Mihael in Josip Vošnjak so se omejevale čisto naravno na premožnejše, glavno na kmetske veljake, okraje in občine in pod vplivom Schulze-Delitscha. Pravega delavskega gibanja pri nas še dolgo ni bilo, posamezni pojavi so zato kmalu izginili, ker jih ni povzročila potreba množic, ampak le želja posameznih oseb, da se napravi tudi pri nas ono, kar so drugod poskušali. II. L. 1890 je Trboveljska premogokopna družba ustanovila v Zagorju in Hrastniku konzumni zadrugi, ki naj prodajata rudarjem živila in druge življenske potrebščine. V Trbovljah in Kočevju pa je ustanovila rudniška magacina v to svrho. Delavci so hodili kupovat v te prodajalne, na up seveda. Na koncu meseca se jim je pa od plače odtrgalo, kar so "nabasali" v konzumu. Delavci so bili slabo plačani. Vsled nevolje nad slabimi zaslužki, radi grdega postopanja paznikov in uradnikov, radi šikan itd. pa so večkrat stopili v štrajk. Ob takih prilikah je rudniško vodstvo zaprlo vrata konzumov in ljudje, če so hoteli živeti, so se morali kapitalističnemu nasilju udati ter končati štrajke brez uspehov. Neuspehi štrajkov so dali misliti. V 1. 1897 so ustanovili rudarji "Občno konzumno društvo" v Zagorju in "Občno konzumno društvo" v Idriji. L. 1890 so tudi delavci v Mariboru ustanovili svoje konzumno društvo. Po hajnfeldskem zboru 1. 1888, na katerem se je avstrijsko socijalnodemokratsko delavstvo združilo v eno enotno stranko, se je delavsko gibanje silno razvilo. Strankarski zbori so se vršili leto za letom; vršil se je že 1. 1893 prvi kongres strokovnih organizacij, kmalu potem kongres železničarjev itd. To vse je dalo nasprotnikom socialističnega delavskega gibanja misliti in začeli so najprej s kontra organizacijo na temelju krščanskega socijalizma, nekaj let pozneje pa še na podlagi narodnega socijalizma. Na Slovenskem je ustanovitel krščanskega socijalizma duhovnik dr. I. E. Krek, ki je marljivo študiral razvoj socijalizma in metode njegovega udejstvovanja. Videl je kako so se mogočno razvila konzumna društva v Angliji po vzorcu ročdelskih tkalcev, kako se razvijajo konzumne organizacije v Nemčiji, kjer je celo 1. 1892 socijalno demokratičen strankarski zbor sprejel rezolucijo, da je v interesu soc. dem. gibanja pospešo-vanje osnovanja konzumnih društev — in kako delujejo delavska konzumna društva na Dunaju. Prepričal se je, da bodo konzumna društva v rokah socijalnih demokratov močno orožje in jaka podpora za razvoj socijalizma in kot borbeni vojščak svete Ger-kve je šel na delo in ustanovil je v Ljubljani 1. 1895 "Prvo delavsko konzumno društvo", 1. 1896 pa na Jesenicah "Delavsko Konzumno društvo". Te dve ustanovitvi sta utrdili kršč. socijalizem v Ljubljani med tovar- III. Lahko ni bilo delo takrat na konzumno-za-družnem polju. Velekoristno ustanovo konzumno zadružnih prodajalen, ki je v Angliji in v Nemčiji šla po čisti poti organizacije konzumenta v svrho okupacije produkcije, ker se more le z organiziranim konzumom odrediti smer produkciji, kar je v interesu delavstva in njegove obče naloge, so pri nas klerikalci (takrat imenovani katoliško narodna stranka) pod vodstvom dr. Ivana Šušteršiča in škofa Jegliča vporabili za bojno sredstvo proti liberalcem. V slovenskih mestih, trgih in vaseh sta bila trgovec, (kramar, štacunar) in krčmar stebra liberalcev, ki Zadružni dom, centrala slovenskega zadružništva, v Ljubljani. niškim delavstvom (Polak, predilnica, tob. tovarna) in na Jesenicah, tako da je bilo dolgih let dela potreba, da se je socijalistična misel tod saj kolikor toliko oprijela delavskih src. L. 1904 so ustanovili socijalisti na Dunaju "Zvezo konzumnih društev v Avstriji", kar je bilo odločilnega pomena za razvoj delavskega zadružništva. Na čelo gibanja so se postavili Jakob Reumann, Ferdinand Skaret, Ludvik Exner — možje, ki so imeli že avtoritativna imena v delavskem gibanju. Delavsko zadružništvo je vzbrstelo tudi na Slovenskem. Tako smo v letih 1904—1906 imeli že cel tucat konzumnih društev, in sicer: v Ljubljani, v Zagorju, v Idriji, v Hrastniku, v Trbovljah, v Podgori pri Gorici, v Trstu, v Nabrežini, v Mirnem pri Gorici, v Labinju, v Mariboru itd. so se imenovali tudi za naprednjake. Bila pa sta to tudi tipična oderuha, ki sta kmetom posojala na velike obresti ter jih tako držala v rokah politično kot gospodarsko. Klerikalci so začeli snovati Reiffeis-nove posojilnice (to so denarne zadruge z neomejeno zavezo in malimi deleži) ki so iztrgale kmete iz rok brezvestnih oderuhov, in ustanovili so tudi celo vrsto konzumnih društev, katerim so ¡mladi, agilni in seve bojeviti kaplani vodili vse delovanje, ker je pač primanjkovalo za takrat drugih sposobnih ljudij. Ti kon-zumi so bili tudi naperjeni proti liberalnim trgovcem. Zato se je vnel hud boj v javnosti, v časopisju, v brošurah, na shodih. "Slovenski Narod" in "Rodoljub" sta bruhala ogenj proti konzumom. Če je kako konzumno društvo zadela kaka nesreča, — cele strani so bile polne posmehovanja in zasmehovanja, "Konzu- mar" je bil naslov, ki je pomenil v očeh gospode in tzv. inteligence nekaj smešnega in manjvrednega. Delavci, ki so raje brali dnevne vesti v liberalnem "Slovenskem Narodu" kot v duhovniškem "Slovencu", so se polagoma navzeli liberalnega protikonzumskega strupa in so se skoro sramovali — delati za konzum-no zadružno stvar. Dolgo let je bilo potreba, da se je v tem oziru saj nekoliko na boljše obrnilo. IV. Leta 1908 je četica pogumnih mož šla v Ljubljani na delo in ustanovila, — ker je prejšnje šlo že 1. 1905 v konkurz — novo "Konzumno društvo za Ljubljano in okolico. Ustanovitelji so zamislili moderni tip kon-zumne organizacije. In ga tudi seve do danes skoro izvršili. Ta organizacija se imenuje danes "Konzumno društvo za Slovenijo", ki ima svoj sedež v Ljubljani. Članov ima 16,317, kojim se v 42 obratovališčih razdaja blago. Vsled njene pomoči in inicijative so nastale: 1. ZVEZA GOSPODARSKIH ZADRUG v Ljubljani r. z. z. o. z. 2. ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani. 3. I. DELAVSKA PEKARNA v Ljubljani, ki je zgradila velemoderno parno pekarno na svojem posestvu. 4. "PRODUKCIJA", osrednja zadruga za nakup, predelavo in prodajo r. z. z. o. z., ki ima tovarno za čistila, velepražarno za kavo, žito in dišave ter zalogo manufakture. 5. LJUDSKA TISKARNA v Mariboru d. d. 6. "DELTA", zadruga za perilo in konfekcijo v Ptuju r. z .z. o. z. 7. ZADRUŽNA ZALOŽBA, r. z. z. o. z. v Ljubljani. 8. SPLOŠNA ZAVAROVALNA ZADRUGA r. z. z. o. z. v Ljubljani. 9. STAVBNA IN GOSTILNIŠKA zadruga "Delavski Dom" na Jesenicah itd. itd. . . . Cel koncem! Delavskemu gibanju v Sloveniji je zgradila ta organizacija 12 delavskih domov in sicer: V Šiški (Ljubljana) centralni Zadružni Dom z ogromnim osrednjim skladiščem, ki ga je kupilo 1. 1920 oziroma 1923. V domu je troje stanovanj, potem so prostori za osrednjo pisarno, za hranilni oddelek, za deležni oddelek, za blagajno in knjigovodstvo — v njem je nastanjena Zveza gospodarskih zadrug, Zveza delavskih žen in deklet ter vse organizacije Svobode v Ljubljani ter 4 družine. Na dvorišču je ogromno skladišče. Spodaj velike kleti, v pritličju prostori za specerijsko in kolinjalno blago, v I. nadstropju manufaktura, galanterija i.t.d. Poleg skladišča so garaže za avtomobile in vozove. Potem še stari Zadružni Dom, kjer je Nekaj domov slovenskega zadružništva (od zgoraj od leve na desno): Zadružni dom na Teznu pr.. Mariboru; Zadružni dom v Črni,—Spodnja vrsta: Zadružni dom v Prevaljah (Mežiška dolina); Zadružni dom v Siski (ki je eden največjih). Slovensko zadružništvo ima dvanajst domov, in pet jih je v tem članku na slikah. prvotna prodajalna in ki je bil kupljen pred 15 leti za 30,000 kron, ki pa danes predstavlja prav veliko vrednost. V njemu stanujejo 4 stranke. Na Viču — Glincah je Delavski Zadružni Dom, v katerem je zadružna prodajalna in restavracija z lepim senčnatim vrtom ter prostor za organizacije. Ta dom je bil preurejen leta 1925 in stanujejo v njem tudi še tri družine. Na Jesenicah — Savi je ogromno poslopje "Delavski Dom" nasproti tovarne. V njem so vse delavske strokovne, športne in izobraževalne organizacije. V njem ima svoj sedež Delavska hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico ter Stavbna in gostilniška zadruga s svojim kino-podjetjem ter zadružno gostilno. V domu stanuje 12 strank in v njem je zadružna prodajalna za Savo. Letos bo dozidana na vrtu lepa stavba za kino predstave, ki se doslej vršijo v veliki dvorani Doma, katera pa se bo odslej vporab-ljala zgolj za kulturne prireditve jeseniškega delavstva. V Delavskem Domu na Savi — Jesenicah je vedno živahno vrvenje. Vsa društva, vsi shodi, vse delavske prireditve najdejo v njem prostora. Okoli in okoli je mnogo tisoč metrov vrta, ki ga krasi ličen paviljon kovinarske godbe. V Tržiču na Gorenjskem je Zadružni Dom preurejen iz stare patricijske hiše Staretove sredi trga. Prizidala se je še krasna dvorana z gostilno. Za delavstvo in konzumente je ta dom neprecenljive važnosti. V njem je seve zadružna prodajalna in v njem stanuje še 8 strank ter ekspozitura okrožnega urada. V Mariboru je vse življenje mariborskih organizacij koncentrirano v Ljudskem Domu na Ruški cesti. To sta dve trinadstropni hiši: v njih je zadružna prodajalna z velikimi skladišči, potem zadružna gostilna z velikimi kletmi in manjšo dvorano, potem tajništvo strokovne komisije, zadružno tajništvo, knjigarna in uprava časopisov "Delavska Politika" in "Volksstim-me" potem delavnica I. mariborske zadruge krojačev in 20 strank. V teh prostorih je kakor mravljišče, nujna potreba pa je povečati Ljudski Dom z večjo dvorano in nekaj manjših prostorov, za kar se je začela večja akcija, ki bo gotovo rodila uspehe. Na Teznu pri Mariboru je mal "Zadružni Dom" v katerem je Zadružna prodajalna in stanuje 5 fami-lij. V Mežiški dolini stoji velik "Zadružni Dom" v Prevaljah. V njem je v pritličju zadružna prodajalna in centralno zadružno skladišče za mežiško dolino. V prvem nadstropju ima svoje prostore: Bratovska skladnica, čitalnica "Svobode", zadružna pisarna, delavska hranilnica in posojilnica za mežiško dolino in dvoje stanovanj. Poleg velikega doma je manjši dom, ki ima tri stanovanja in okrožno pisarno V Črni je zadružni dom tudi delavsko zatočišče. V njem je spodaj prodajalna Črna I, zgoraj prostor za organizacije in za Lesno-industrijsko zadrugo ter troje stanovanj. Najmlajši "Zadružni Dom" je sredi lepega Šoštanja. V njem je zadružna prodajalna in zadružna gostilna ter velika dvorana za shode, igre in podobne prireditve in pa prostori za organizacije ter dvoje stanovanj. Šoštanjski "Dom" je res v ponos celi šaleški dolini. 12 zadružnih domov je postavilo Konsumno društvo za Slovenijo! Koliko dela in truda predstavlja to? Kaj pomenijo Zadružni Domovi? Ni pretirano, če rečeno, da so to ljudski hrami in v pravem pomenu besede, kot pravijo cerkvam "božji hrami". Zgodovina bo šele prav precenila njih vrednost. Zadružnih prodajalen pa je 37. V Ljubljanskem okrožju: Ljubljana-Šiška, Sodna, Trnovo-Krakovo, Vodmat, Vič-Glince, Borovnica, Litija, Rakitna, skupaj 8. V gorenjskem okrožju: Sava-Jesenice, Jesenice, Javornik, Kor. Bela, Gorje, Mojstrana, Kranjska gora, Lesce, Radovljica, Križe, Tržič, Sv. Ana, skupaj 11. V celjskem okrožju: Celje, Poljčane, Šoštanj I., Šoštanj II., Ljubno, skupaj 5. V mariborskem okrožju: Maribor, Tezno, Fala, Pragersko, Sv. Lovrenc, na Pohorju, Muta in Ribnica na Pohorju, skupaj 7. V mežiški dolini: Prevalje, Leše, Guštanj, Mežica, Črna I., Črna II., skupaj 6. Zadružnih gostilen je pet in sicer na Glincah, v Tržiču, v Šoštanju, v Pragerskem in v Mariboru. Skladišča so tri: v Ljubljani, Mariboru in Prevaljah. Od ustanovitve pa do 30. junija 1926 so te zadruge prodale za Din 202,286,464 blaga, imajo, kot omenjeno, dvanajst delavskih domov in vzdržujejo 42 obratovalnic. Konzumne, prodtiktivne,, denarne, stavbne, tiskovne in druge zadruge na Slovenskem so združene v Zvezi gospodarskih zadrug za Slovenijo. Nekatere važnejše zadruge, zastopane v tej zvezi, poleg kon-sumnih, so, Mariborska delavska pekarna, I. delavska pekarna v Ljubljani, Delta, zadruga za izdelovanje perila, Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev. Jugometalija, Klavnica v Guštanju, Produktivna zadruga krojačev v Mariboru, Lesna in kovinarska zadruga v Strnišču pri Ptuju, Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok, Lesnoindustrijska zadruga v Črni pri Prevaljah, Gospodarsko društvo "Ljudski dom" v Mariboru, nadalje tiskovne in denarne zadruge. • V Jugoslaviji živimo sedaj v veliki krizi. Da si niso naše zadruge pravočasno organizirale Zadružne banke, težko bi jim bilo v sedanjem kaosu! Delavske zadruge so navezane same nase. Denar velikih finančnih zavodov uporabljajo drugi. Uprave velikih zavodov hočejo "varno" nalagati, in njim delavske institucije niso dovolj "varne". Žal, da velja to še v velikem merilu tudi za delavce same, ki smatrajo, da bojujejo proti kapitalističnemu sistemu najboljše s tem, da vlagajo v izrazito njene institucije svoje prihranke, in da patronizirajo tudi druge kapitalistične ustanove (trgovine itd.) Častna izjema so zadrugarji, kajti le ti se zavedajo važnosti gospodarstva za delavski razred, in vedo, da je eno polje, na katerem delavstvo mora graditi ako hoče v ekonomsko osvoboditev, tudi gospodarsko. Naši zadrugarji v Sloveniji so zgradili že marsikaj in grade naprej. A PRVI MAJNIKI NAREDNIKA ROŽIČA. ANDREJ KOBAL. POKOJNI narednik Rožič je bil svoje dni socialist s srcem in dušo. Bil je trdno uverjen, da bo socialistična človeška družba prinesla blagostanje delavstvu in srečo vsem ljudem. Zato pa je Rožič praznoval prvi majnik kot največji praznik v letu. S svojimi sodelavci se je že zgodaj zjutraj pridružil povorki z godbo in rdečo zastavo na čelu. Na ves glas je pel "Socialistično", ko je v sprevodu stopal mimo vladne palače, tako da so celo gledalci na stopnicah šumnega Ribjega trga razločili njegov glas od glasov vsega zbora in ga še slišali, ko se je izgubljala pojoča množica na daljni cesti ob obrežju. Pa ne samo na ta svečani praznik. Rožič je bil aktiven socialist vse dni v letu. Pri organiziranju drugih delavcev je bil prvi; ko so prirejali veselice, je bil najboljši pomagač in je delal, kar mu je naložil odbor, če ni bil sam v odboru; ko je prišlo malodušje med delavce, jih je Rožič vzpodbujal in bodril. Da pa bo pri tem še bolj sposoben, je redno hodil v delavsko knjižnico na Skedenj ali v Barkovlje, pridno zasledoval delavsko gibanje, mislil, delal zaključke, se učil in učil druge. Bil je požrtvovalen in dobrega srca, rad je pomagal sodelavcu iz bede, če je le mogel.. Izbruhnila pa je vojna, s katero so prenehale obstojati delavske organizacije. Najaktivnejši socialisti so morali k vojakom, če niso bili internirani ali poslani k armadnim delavskim oddelkom. Čeprav ni bil ni-kak voditelj, je tudi za Rožiča že vse izgledalo, da ga bodo internirali, ali aktivna vojska je takih krepkih mož bolj potrebovala, zato so ga nenadoma vpoklicali, da je moral s prvimi oddelki v Bukovino. Nič ni pomagal jok njegove zveste žene Magde, ne milo objemanje sinčka in hčerke, obeh odraslih komaj toliko, da sta s težavo razumela, da mora ata na vojsko. Vsi trije so jokali okoli njega in tudi sam bi se jokal, da mu ni zadrževala solz strašna bolečina v prsih. Šele na vlaku, v gneči pijanih rezervistov, je Rožiča premagala bol. Sključil se je na klopi pri okniu, si skril obraz v dlani in bridko jokal. Bilo mu je kakor kmetu, ki mu je pogorelo vse in je izgubil družino. Čutil se je oropanega, sam sebi se je zdel kakor najhujše kaznovani mornar, ki ga izvržejo z ladje, proč od tovarišev in ga puste sredi brezdanjega, razburkanega morja, na pustem otoku, kjer raste samo trnje in bodičevje, med katerim se plazijo strupene kače. Njegov pritajeni jok je zamrl v krohotu vpoklican-cev, odurnem in kričečem tako, da je prevpil piskanje vlaka preko kraških planjav. • Bil je krasen pomladanski dan. Solnce je raz-gnalo megle iz globoke karpatske doline. Nizko doli se je vila reka, temnozelena od smrečja, rumenorjava od nepožete visoke praproti in modra od sinjega neba nad ozkimi soteskami. Dolina je bila prazna in pokojna in tudi na grebenih nad dolino ni bilo najmanjšega kaljenja miru. Nobena sovražna stran se ni upala spustiti v dolino in napasti nasprotniki na drugi strani, ali obe strani sta se pripravljali na napad, da ga izvrše ali odbijejo, ko bo napočila noč. Niti od daleč niti od blizu ni bilo čuti strela; ves dan se ni pokazal oblaček šrapnela. Bil je prvi maj. Nikdo drugi se ni spomnil tega kakor narednik Rožič. Že zgodaj zjutraj je povedal svojim tovarišem, ki so ga radi poslušali, ko jim je pričel praviti o proslavljenih prvih majnikih v miru. Odtrgal si je križec smrečje vejice in ga zataknil za čepico. Vsi so ga posnemali in prijetno jim je bilo pri srcu. Ves dan so prebili v zadovoljstvu, kakor še nobenega prej v Karpatih. Posedli so po hlodih in se šalili, grobo in surovo sicer, vendar pa dobrodušno in veselo. Ta dan so napisali svojcem več pisem kakor po navadi; Rožič sam je napisal nenavadno dolgo pismo svoji družini, v katerem je Magdo zagotavljal, da je v varnem kraju in da se kmalu vrne na dopust. Ta dan je poštar v stanu častnikov dobil poln predal pisem, ne kart, na katerih je stalo natiskano samo "Zdrav sem in dobro se mi godi", ampak lepo spisa-nih pisem ali pa skrbno izrezljanih kartic iz brezovega lubja. Bližala se je noč. Solnce se je pomaknilo čisto nizko k temnozelenemu gorovju na zapadu. Iz kantine je dišal golaš in moštvo se je pripravljalo v vrste, da prejme večerjo. Iz koče za častnike se je razlegalo veselo pogovarjanje in se mešalo z zvokom gramofona. Takrat pa je zaječalo v zraku in še nekončanemu tuljenju se je pridružil glušeči tresk. Kamenje in drevje, ki se je v silni eksploziji dvignilo nad kočo za častnike je bobneče padalo; prst se je mešala z vlažnimi cunjami in papirjem. Moštvo pred kantino je zakrivajoč si obraze popadalo na tla, kamor je zamolklo cepala prst, kamenje in treske še kako minuto. Nihče ni spregovoril, le tupatam se je izvila kletev, grda in gnusna kakor je bil gnusen zločin, ki se je ravno odigral. Prenehalo je padanje prsti, dim se je dvignil visoko v zrak in zopet je vladala tišina kakor pred strelom. Toda koče za častnike ni bilo več, temveč samo grda, zevajoča jama, iz katere je tupatam štrlel razcepljen hlod. Moštvo je trepetalo v strahu. Nobenega častnika ni bilo več, samo raztrgane, okrvavljene'cunje z raz-sekanimi udi. Eden je vendar ostal! Izpod hlodov se je izvlekel, ves blaten in krvav. Nihče bi ga ne spoznal takega: od obraza mu je lila blatna kri i,n raztrgana roka je bila ena sama rana, rdeča, črna in bela — kri, prst in kosti. Odskočil je nad razvalinami: "O vi hudiči!" je kriknil in z jekom silne bolesti omahnil na tla. Zbeganost se je lotila moštva, da je pričelo bežati s slemena v trdnem prepričanju, da bo sovražnik, ki jih je dobil na cilj, pomeril še drugič — na kantino in podzemljske barake. Narednik Božič, ki je bil ravno pri razdeljevanju večerje, je bil edini višji podčastnik, ki je ostal četi. Zdelo se mu je, kakor da je izgubil glavo in nikakor si ni mogel domisliti, da bi poveljeval moštvu k po-mirjenju. Bil je zanj prehud udarec in sesti je moral, da pomiri samega sebe. Okoli njega pa so ležala pisma, ki jih je veter raznesel iz poštnega predala v raz-streljeni koči za častnike. Šele ko se je storila noč in ga je večerni hlad pretresel, se je zdramil in zavpil nad daljnimi bežečimi: "Nazaj, vi strahopetci! V postojanke!" * Star vojak po cesti gre, tram ta ram ta ram . . . "Sodrga prokleta! Leva! Leva! Leva, desna, leva, desna, leva, desna! Boš menjal korak, mrlič". Tram ta ram ta ram tamtam . . . "Vidiš ga vola! Boš stopil bolj hitro! Svinja, kako drsaš po tleh!" Tram ta ram ta ram tamtam . . . Narednik Rožič se je drl kakor bi imel pretrgano grlo. Odskočil je proti jarku, odkoder je boljše videl vso četo starih rekrutov, katere je učil marširati. Skakal je po cesti gori in doli, ves goreč do dela, vpitja, cepetanja z nogami, suvanja s puško in od rohnenja. Nikakor ni mogel razumeti, kako da ravno njegov vod ne more pa ne more stopati po taktu. Zapovedoval je jasno in glasno in kakor bi odrezal, pa še niso stopili vsi hkratu. Kakor bi vsul orehe po podu je bilo, ko je odrezal s svojim rezkim: ". . . Zug marsch!" Pa kaj to, še s pravo nogo niso začeli! Ta z levo, oni z desno. Narednik je škripal z zobmi in jezno zmajal z glavo, da so mu od čela zdrkljale znojne kaplje. "Haaaalt!" je vpil zategnjeno, kakor so bile za-tegnjene neredne stopinje novincev. "Ja, barabe, ali naj znorim pri vas? To boste plačali! Dokler ne boste pljuvali krvi: Nieder! Auf! Nieder! Auf! Nieder! Auf! » Rekruti so bili kakor onemeli, brezčutni, vsi enaki, tihi in pohlevni. Pod vplivom silnega glasu narednika so vsi hkratu popadali na prašno cesto in se ob ukazu takoj zopet dvignili. V umazanih sivih oblačilih z obloženimi nahrbtniki so bili kakor neločljiva masa, ne vojaki, temveč skupina izsušenih, od znoja mokrih in v capah odetih bitij. Popadali so vsakokrat kot bi odrezal in dasi je marsikateri omahoval, ko se je dvigal, so bili vendar vsi točno zopet na nogah ter brez odmora spet padli na tla. S prej obupanega obraza narednika pa je sijalo zadoščenje; podčastniku je ugajalo, da vidi vsaj v izpolnjevanju kazni tako točne in pokorne. Ravno to zadoščenje pa je povzročilo še več muke novincem. Kakor bi bil ob vsak čut pomilovanja pred njim padajočih starcev, je brez prestanka maščevalno veselo vpil: 'Nieder! Auf! Nieder! Auf! . . . ." Pojemala je moč rekrutov. Omahnil je ta in omahnil je oni, da se je dvignil šele ko so drugi že ponovno padali na tla. Tovariši so omaganega pogledovali in ga suvaje vzpodbujali, ker vedeli so, da zadoste naredniku, če bodo točno izpolnjevali kazen. Težko hro-penje je prihajalo iz voda, toda to ni omehčalo narednika Rožiča, do zadnjega jih je hotel izčrpati, samo da bodo pomnili, da je to za kazen njih zanikrnosti. Pomladansko solnce je lepo toplo sijalo na stare rekrute in na narednika — na mučenike in na muči-telja. Od juga gori je pa žvižgal vlak preko ozelenelih poljan. Komaj pol streljaja od ceste je vozil, toda narednik Rožič se ni ozrl nanj. Kakor zver je prežal nad rekruti in vpil svoj: "Nieder, Auf!" Izmučenega vsled strastnega zapovedovanja in vročega vsled zagrizenega mučenja ga je prešinilo nekaj mrzlega in mu šlo skozi žile. Od strani je zagledal z zelenjem ovenčano lokomotivo, sopihajočo dalje čez poljane. Bilo mu je kakor bi mu nevidne klešče stisnile srce. Zabolelo ga je in omahovaje se je obrnil proti hropečemu in do slednje srage izmučenemu vodu. Komaj se je zavedel, kaj mu je storiti. "Haaalt!" se je slabotno izvilo iz njegovih prsi in mi si upal pogledati na okostnjake, ki so se dvigali iz cestnega prahu. S slabotnim glasom jim je zapovedoval v gozd, jim dal odmor in jih zapustil. Odšel je v gosto šumo in taval po niji ves dan. * Narednik Rožič je bil dodeljen asistenčnemu bataljonu, kateri naj bi pomirjeval nemirno delavstvo v Budapešti. Veselil se je tega kakor so se veselili vsi podčastniki in celo vse moštvo, samo da ni bilo treba na nevarno italijansko fronto. V Budapešti bo tako kakor doma —- vse varno, so si mislili vsi; toda če bi se Madžari le dvignili, saj ti delavci nimajo orožja in lahko jih bo ukrotiti. Tako so govorili vsi in tako je govoril tudi Rožič. Če bi bil pomislil na preteklost, na delavske demonstracije, katerih se je sam udeleževal, bi mogoče ne bil tako ravnodušno podučeval svojega voda, kako ima streljati na delavce; ampak narednik Rožič ni mislil več na preteklost, če se mu je sploh povrnil spomin na pretekle dni, ga je pregnal kot sitno muho, ki ga moti. Na prvega maja zjutraj so z gotovostjo vsi pričakovali, da bo počilo in se zato pripravljali. Zgodaj zjutraj je že bil alarm, čete so bile opremljene s strojnicami in bombami, puškami in bajoneti in s posebnim, napol oklopnim vlakom odpeljane iz predmestnih vojašnic v središče mesta pred parlament ob plavi Donavi. Parlament je bil obkrožen od vojaštva, najštevilnejšega tam, kjer na trg okoli veličastne palače vodijo bogate in široke ceste. Narednik Rožič se je postavil s svojim vodom na tako mesto, da je stal na koncu lepe Andrassijeve avenije. Ceste pa so bile še dolgo časa prazne, kajti prezgodaj je še bilo za prvomajsko manifestacijo. Malodušno se je vojaštvo razgovarjalo in cepetalo v pomladnjem hladu, kajti solnce še ni posijalo, da bi razgrelo vlažno okolico ob hladni Donavi. Na zapadu je bilo še temno in nad reko so še plavali nežni oblački vodnega hlapu, toda na vzhodu, tam daleč nad široko cesto je vzniknila zarja, lepa in veličastna. Sprva je bila bledo škrlatna, a je kmalu zagorela v svetlejšo rdečo, dokler ni bilo solnce tik za obzorjem. Nepopisna lepota je bila na vzhodu, veličastna tako, da so v njenem odsevu zatrepetale sence palač ob široki cesti. Le trenutek še in prvi žarki so švignili izza obzorja preko neba. Solnce je vstajalo, lepo in veličastno, toplo spomladansko solnce, ki pomirja srca kakor spev. Toda srca vojakov so bila zakrknjena. Bilo jim je kakor da nimajo src, temveč so samo oboroženi stroji brez čustev, brez ljubezni. Zbijali so šale, grobe vojaške psovke, in se pripravljali na streljanje, če pridejo delavske množice. Ko je vstajalo solnce je daleč na vzhodu na široki cesti obsvetilo množico z rdečo zastavo. Rožič je zagledal to množico še prej kot je začul glasove "Soci alistične", lepo ubrane koračnice delavcev, na pohodu pred parlament. Narednika Rožiča ni vznemirila ne rdeča zastava, ne masa delavcev, ne njih lepa pesem. Otrpnilo je njegovo srce, zato ni spoznal sodrugov; njih glas mu ni šel od srca. "Že gredo, psi!" je čul vzklike iz vrst vojaštva in od sosednjih podčastnikov. "Pripravite se fantje! Nasadite bajonete!" je za povedal z drugimi Rožič. Delavstvo pa je stopalo dalje, naravnost proti na satjenim bajonetom. Niso prenehali pesmi, temveč zde lo se je, da jo pojejo vedno glasneje in glasneje, kolikor bolj so se bližali. "Nazaj, drhal, nazaj!" je vpil poveljnik, ko se je delavstvo približalo na pol streljaja. Val delavstva se je ustavil, vendar se je množica pomikala bližje in bližje. Iz njenih vrst pa je prihajalo vpitje, da gredo pred parlament. "Takoj nazaj!" je zavpil zopet poveljnik nad nepregledno množico na cesti. Toda bilo je kakor bi vpil valovom morja, naj se nehajo peniti. Tudi če bi posamezniki hoteli, ni bilo mogoče nazaj, kjer so gruče od zadaj pehale naprej. Napetost je rasla, svarila niso pomagala, dokler ni zaropotala strojnica, ki pa je merila nad množicami, v stene palač. Množica se je zagnala nazaj in se spustila v brezupen beg, zadaj pa so so jo divje suvali vojaki s kopiti in bajoneti. "Naprej!" je zapovedoval Rožič, ko se je vojaštvo obotavljalo suvati neoborožene, ki niso mogli najti izhoda za pobeg. Videl je pred seboj rdečo zastavo, kako je omahovala v množici, dokler ni padla. Pod njegovim poveljem pa je stopal vod naprej, gazil preko trupel in preko okrvavljene zastave. * Narednik Rožič je bil na dopustu. Ko se je vračal domov, mu je bilo tako lahko pri srcu kakor še nikoli prej med vojno. Na vožnji proti Trstu je premišljeval to vojaško življenje in njega podivjanost. Nikoli bi ne bil verjel pred vojno, da bo sam postal priganjaški, brezsrčni podčastnik, in zdaj, ko se je vračal, se mu je pristudilo vse to. Hotel je biti dober in nežen, ko pride domov. Mislil je na svoja otroka, si skušal predstaviti, koliko sta že velika, in mislil je na svojo Magdo ter jo pomiloval, ker mora revica ob mali podpori, katero prejema od vlade, trpeti glad in pomanjkanje. Kolikor bližje je bil domu, toliko nestrpnejši je bil, močno mu je utripalo srce in vlak se mu je zdel prepočasen, minute na postajah pa ure dolge. Pa kakor je bilo čezmejno veselje v njegovem pričakovanju, tako strašno je bilo njegovo razočaranje. Žena ga je sprejela z vso ljubeznjivostjo, toda njeno obnašanje mu je bilo tuje. Otroka ga nista poznala in tudi ko jima je mama povedala, da je prišel ata, nista veselo skočila k njemu, temveč ga gledala kot tujca. Doma ni našel revščine, kakršno je slutil, temveč pravcato razkošje. Žena je imela vsega v izobilju in ni bila shujšana, dočim sta se mu otroka zdela zanemarjena. Marsikaj ji je rekel, ali Magda je samo skomignila z rameni in mu ni hotela dajati odgovor. Njegov dopust je bil kratek, vendar se mu je zdel dolg. Ko je po par dneh izpraševanja razkril resnico, se ženi ni več približal. Ves čas je prebil z doma in taval po obrežju, hrepeneč po prijateljih. Toda ni ga bilo. Težko je čakal povratka. Moreča brezbrižnost je bila na njegovem domu, ko je zapuščal ženo in otroka. V njenih očeh so bile sicer solze, ali on je bil prepričan, da se Magda hlini. Otroka se tudi nista zmenila, ko ju je poljubil in od-hitel iz hiše. In ko se je vračal na vlaku preko kraških planjav, je nepopisna tuga stiskala njegovo srce, obenem pa je občutil nepoznano bolečino: gomazelo mu je po vsem životu in ga trgalo, glava ga je bolela kakor bi okoli nje privil debele obroče. Kmalu po povratku so ga poslali v bolnišnico za sifilitične. Rožič je mislil, da bo znorel; sprva si je zatrjeval, da ni bil nikjer drugje kakor doma, toda končno je spoznal in se radi bolečin in spoznanja zvil v klopčič na trdem ležišču v temnem kotu stare bolnišnice. Nad njegovo glavo se je razprostiral debel obok starega zidovja, po katerem je neprestano polzela ostudna vlaga. Na nasprotni strani v umazanem kotu pa je viselo razpelo, vse strohnelo od vlage. Druga ležišča zavrženih in v bolečinah se zvijajočih bolnikov so stala ob Rožičevi trdi postelji. Bil je prvi majnik. Narednik Rožič je dobro vedel, saj štel je dneve in ure s tako nestrpnostjo kakor še nikoli prej. Zdravnik, ki je hodil v bolnišnico vsaki dan, mu je med zmerjanjem povedal, da se ga je prijela še sušica. Tako je hitro padal in danes, na prvega maja, je bil posebno slab. Najrajši bi se bil pogreznil v pozabljenost in zapiral je oči, da bi ne videl spačenega Kristusa v kotu. Ali kakorhitro je zamižal, so ga preganjale omedlevične sanje. Kristus v kotu je zrastel in njegove gube so se spremenile v nemirne sive in umazane pege, sence izmučenih starcev, katerim po razgaljenih prsih lije krvavi pot. Rožiču je zbijalo po glavi kakor bi jo imel v sredi bobna. Ječal je vsled bolečin in ostudne slike. Zbudil se je, ali v želji, da pozabi sedanjost in da presliši tarnanje svojih sosedov, je ponovno zamižal. Po glavi mu je bobnelo kakor da sliši grmenje in treskanje. Bežal bi bil pred preganjalcem, ali noge so mu bile privezane in nanj je padalo blato, kamenje, kri in les, ki je bobnel kakor mrtvaške rakve. Počilo je in Rožič se je prebudil. Vstopila je sitna in zadirčna strežnica ter godmjaje pospravljala pri prvih vrstah ležišč napolnjenega oddelka za sifilitične. Na oni strani se je na podokna prikradel žarek prijaznega prvomajniškega solnca. Vzlic bolečinam se je Rožič obrnil tja in zrl v svetli žarek na oknu dolgo, dolgo, dokler ni utrujen zaprl oči. Še skozi zaprte trepalnice je videl ono jasno točko in dobro mu je delo. Glej, prihajala je sem njegova Magda. Vse grenke misli so ga zapustile: rad bi jo videl tako, kakršno je ljubil, in iztegnil je roke proti nji. Bila je rejena, v lahki svileni obleki in z biseri okoli vratu, kakršno je videl na dopustu. Lepo se mu je nasmehnila, ali Rožiča je stresel že sam pogled nanjo, da se je obrnil stran in zopet odprl oči. V kotu je viselo razpelo in nanj je zrl dolgo, dolgo, ker ni več maral zreti na solnčni žarek na oknu in ne več zapreti oči, da bi ga posečale ppšastne slike. Iskal je pozabljenja v tem odurnem kotu in ni se zmenil ne za rohnenje strežnice ne za stokanje sosedov. Samo nekaj je še vznemirilo Rožiča v njegovem kratkem življenju. Istega popoldneva mu je zdravnik naznanil, da ga premeste v zadnji oddelek. Ni ga vznemirilo to, da iz onega oddelka ni več rešitve, temveč nevoljen je bil, ker ga motijo v njegovem živem razpadanju. VI. REDNI ZBOR J. S. Z. DNE 3.-5. JULIJA 1926 V CHICAGU, ILL. PRVA VRSTA, spodaj, od leve na desno: George Sonoff, Anton F. Žagar, John Olip, Chas. Pogorelec, Frank S. Tauchar, Blaž Novak, Joško Oven, Anton Zornik, Sava Bojanovich, Donald J. Lotrich, Frank Bregar, Nace Žlemb erger, Frank Zaitz. DRUGA VRSTA: Frank Udovich, Frank Homar, John Chesnik, Martin Judnich, Mitar Sekulich, John Jereb, John Kunstelj, Louis Zgonik, Frank Rataic, John Goršek, Joseph Jauch, Lucas Groser, Joseph Presterl, Anton Garden. TRETJA VRSTA: Anton Vičič (gost), Joseph Klarich, Peter Kokotovish, George Maslach, Frank Aleš, Louis Britz, Fred. A. Vider, Joseph Radelj, Frank Ilersich, John Resnik, Geo. Verčič, Frank Garm, Jože Zavertnik, Frank Mikše. Izmed članov tega zbora je Frank Homar umrl na Subletu, Wyo,. dne 13. jan. 1927. ALI MORE BITI UMETNOST TENDENČNA? ANGELO CERKVEN I K. NIČ ni lažjega kot hitro odgovoriti na to vprašanje. Odgovor pa bo takšen, kakršen je na tihem odgovor vseh tistih, ki se proti tendenčni umetnosti srdito bore. Tako se glasi ta odgovor: Da, umetnost sme in more biti tendenčna, umetnost celo mora biti včasih tendenčna, a zagovarjati mora vselej naše tendence. Kako pride umetnost, ki je pravica nasičenih do tega, da zagovarja tendence lačnih, nagih in bosih, da zagovarja tendence, ki so nevarne našim žepom! Takšna umetnost ni več umetnost! Kadar so naši interesi v nevarnosti, tedaj mora umetnost molčati o najaktualnejših problemih ter govoriti zgolj o "ne-tendenčnih" zadevah. Tako bi morali glasno in odkritosrčno povedati. Prav dobro vem, da nihče izmed še tako srditih nasprotnikov tendenčne umetnosti nima nič proti tendenci v umetnosti, vsa njihova srdita borba je naperjena izključno proti tendencam, ki so jim neprijetne ali celo nevarne. S tem bi bilo za nas to vprašanje rešeno, a vendar moramo na njihove, dozdevno, globokoumne ugovore proti tendenčni umetnosti poskušati nekoliko podrobneje odgovoriti. Zagovorniki tako zvane čiste umetnosti zagovarjajo svojo borbo proti tendenci o umetnosti z naslednjo formulo (reete: z naslednjim čevljarskim kopitom): Bistvo umetnosti je lepota, zatorej mora biti vsaka umetnina i vsebinsko i oblikovno le lepa. Vsak drugi atribut, ki se skuša dodati vsebini ali obliki umetnine le diskvalificira vrednost takšne umetnosti, ki zgubi bistvo umetnosti in zatorej sploh ni več umetnost. (Pred kratkim sem poslušal dolge pol ure trajajoče predavanje, ki je to kopito na vse mile viže olepšavalo!) Najprej se moramo vprašati, kdo je tem zagovornikom "čiste" umetnosti dal patent na takšno razlago bistva umetnosti? S čim je ta njihova trditev utemeljena. Kako morejo dokazati ,da je to njihovo mnenje avtoritativno? Ivaj jih je vsposobilo, da se smatrajo kompe-tentnim izreči baš to trditev? In nadalje: Kaj je lepota? Kdo izmed za- govornikov te "čiste" umetnosti nam je že kdaj podal jasno, nedvoumno definicijo o lepem? Nihče! Marsikrat sem poslušal, neštetokrat čital, kaj so ti zagovorniki govorili in pisali, a nisem se mogel oteti vtisu, da plešejo okrog "lepega" kot mačka okrog vrele kaše. Dovolite mi grobo prispodobo: Milijonarjevemu psu je višek lepote, da bi bil kdaj lačen, da bi mogel z apetitom požreti, kar mu preobložena gospodarjeva miza nudi. Delavčevemu otroku je marsikdaj višek lepote občutek nepopisne prijetnosti, ko dobi pod zdrave in gladne zobe trdo skorjico črnega kruha. To je samo člen v verigi prispodob, v verigi, ki je neizmerna. Ne boš nas, prijatelj ! Mi govorimo o objektivni lepoti. Saj res! Oprostite, da sem tako neumen! Objektivna lepota, res! Ne razumem vas! Zakaj potem zagovarjate obenem dolgočasne grške in latinske klasike, mečete v isti koš ž njimi Danteje, Šekspirje, Geteje, Tolstoje . . . Zakaj vse to mešate in potem govorite o nekakšni večni umetnosti, o nekakšni objektivni lepoti? Res, preneumen sem, da bi mogel razumeti to učenost: Kako je mogoče govoriti o tako različnih, tako diametralno nasprotujočih si individualnostih kot o nečem absolutno enakem, objektivnem. Ta učenost in ta objektivnost niti na lončenih nogah ne stoji. Saj si ne moremo misliti nič objektivnega, kar bi ne bilo absolutno v vsakem pogledu. Menjanje češarkoil izključuje objektivnost tistega, kar se menja. t In zdaj čitajte npr. Danteja (če imate dovolj potrpežljivosti, seveda, in drugih podobnih čednosti!) in Dostojevskega obenem . . . Bogme, kdor mi more najti samo drobec tiste objektivne lepote, ki bi bila pri obeh identična, tistemu se z veseljem dam v dvorani "Mestnega doma" v Ljubljani javno zuhljati. Kako je mogoče te različne dobe zmetati vse v en koš? Kaj takšnega pač morejo napraviti le zagovorniki "deviške" umetnosti! Pbglejmo si samo površno vso to "čisto" umetnost. Klasična umetnost je bila v bistvu le odraz, odjek svoje dobe in nas more danes zanimati edinole kot zgodovina vobče in zgodovina umetnosti še posebe. Kot živa umetnost za nas sploh več ne obstoji. To so nagrobni spomeniki, ki so morebiti interesantni, živi kot spomini, a kljub vsemu samo nagrobni spomeniki. Ne verujem, da ANGELO CERKVENIK. se kdo iskreno navdušuje za klasike. Navduševati se za njih je morebiti neobhodno potrebno za renome "izobraženca" . . . Rad bi vedel, koga morejo danes ogreti Sofokleji, Virgili, Ovidi itd. Ali more mogoče ogreti kakšne zdrave možgane Dante? Učenci po vseh šolah ga preklinjajo. Ko pridejo iz šol ga zaženejo v kot in ga nikdar več ne pogledajo. Toda knjižne založbe imajo profite! Morda se da na takšen način marsikaj razumeti. Morebiti pa so "strokovnjaki" ki gonijo staro lajno o večni umetnosti Danteja res iskreni. No, nekoliko norcev je na svetu vedno bilo, a zaradi njih ne moremo zno-reti vsi! In pa tradicije velike Italije, velike Nemčije . . . nacionalne tradicije (nekaj podobnega uganjajo pri nas s Prešernom) vobče! Hudič naj vzame takšne tradicije! Danes izumirata celo Goethe in Schiller. Široke mase ju poznajo samo iz šol in po večini samo imenoma. Slava nemškega imena, tradicija nemške genialnosti, šola ju še umetno poživlja, resnična potreba po njuni družbi je že davno minula, a ljudje so strahopetni. Kdo bi se upal prvi povedati po pravici, da ga Goethe ne mika, da je Schiller dolgočasnež prve vrste!? Naposled bi ga proglasili za ignoranta, neizobra-ženca, skrunitelja starodavnih nemških svetinj ... In kaj ga končno vse to briga . . . Saj smo vobče navajeni drugače misliti in čutiti in drugače govoriti . . . Tulimo z volkovi, to je najpri-jetnejše! Dejstvo je, da danes vsa Nemčija z navdušenjem bere moderno rusko, da se pod vplivom te moderne nemška družba presnavlja. Tega ne more nihče zanikati. To priča in potrjuje na sto in stotisoče nemških prevodov ruske moderne. Toda oddaljil sem se nekoliko od predmeta. Rad bi vprašal zagovornike "čiste" umetnosti, če mi morejo pokazati kakšnega znamenitega pisatelja, ki ni bil tendenčen. Neki gospod Jože Vidmar mi bo mogoče pokazal na slovenskega Boga-človeka Antona Podbevška. Toda tudi ta Bog-človek je hotel biti tendenčen, pa se mu je totalno ponesrečilo. Bog-človek molči zdaj že polnih sedem let in tisti one nam ga priporoča kot zgled, kot zgled vsem nam, ki se sploh drznemo pisati . . . Bes, rad priznam: posrečilo se je Podbevšku postati vzor, kako se more človek tako temeljito oteti vsaki tenden-čnosti, da mu nihče niti z najrahlejšim očitkom ne more do živega . . . sedem let tako brezten-denčno pisati--- Pokažite mi samo enega velikega pisatelja, ki ni bil tendenčen in jaz se uklonim, brezpogojno se uklonim. Zaman j ga boste iskali, kajti biti brezten-denčen pomeni: biti brez možganov in srca, biti totalen tepec. Umetnost je ena izmed neštevilnih tangent življenja, je ena izmed sil, ki dvigujejo življenje in človeštvo vedno više in više, je lestva po kateri človeštvo stopa navzgor, je babilonski stolp, ki vodi do Boga samega. Kako bi mogla tedaj umetnosti manjkati duša? In kaj je duša človeštva, če ne baš tendenca, idej a ? Kaj je duša človeštva, če ne zavest, da človeštvo ni samo večno enaka mrtva materija, marveč večno menjajajoče se, spopolnjujoče se bitje? In kaj je in kdo je tisti revček, ki si drzne postaviti nad človeštvo in izreči z omalovažujočo gesto: Umetnost, ki je življenska ni umetnost. Dobro, mi bo kdo ugovarjal, res je, ta in ta pisatelj je bil res tendenčen, a bil je samosvoj, zagovarjal je svoje lastne tendence. Ne glede na to, da je v kakšne specifično lastne tendence kakšnega posameznika absolutno nemogoče verjeti, ne morem priznati, da bi tendence, ki jih morebiti z entuziazmom zagovarjajo milijonske mase, mogle biti manj vredne kot tendence kakšnega posameznika. Zakaj? Ali mi morete navesti kakšen tehten vzrok? Prav nobenega! Tendence morejo biti zmotne, pravite. To je mogoče (a velja tudi za posameznika, velja tudi za "objektivno lepoto"). Paradoks pa je takšen, da so temelji vsake resnice tisočletne zmote. Na zmotah se gradijo resnice. Brez zmot ni resnice. Še več, morebiti je marsikatera zmota bila resnica in bo marsikatera resnica postala zmota. Da preidem k poslednji besedi: Vsem zagovornikom deviške umetnosti priporočam, naj gredo samo eno leto pod zemljo, v rudnike, naj si samo eno leto služe v potu svojega obraza črn kruh in tedaj bodo med prvimi, ki bodo spoznali, da umetnost ni zaradi umetnosti same, da ima človek jezik zato, da govori, ne pa radi jezika samega. Zakaj ne grem jaz v rudnik, me vprašate. To pa je tako: Vsi niso dovolj bistroumni, da bi razumeli, kar more razumeti vsak otrok, ki ume vsaj malo misliti. Takšni vseznali morajo pač svoj prst vtakniti v Kristusovo rano. Jaz pa sem vsaj to razumel, ker nisem bog ve kako učen .. . ODBORI J. S. Z. Chas. Pogorelec, tajnik, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Eksekutiva: Frank Alesh, Sava Bojano-vich, Geo. Maslach, Filip Godina, Fred A. Vider, Paul Pihovich, F. S. Tauchar, Frank Zaitz. Nadzorni odbor: Donald J. Lotrich, Blaž Novak, Peter Kokotovich. Prosvetni odsek: Chas. Pogorelec, Andrew Kobal, Joško Oven. Nadzorni odbor slovenske sekcije JSZ.: John Turk, Frank Udovich, Frank Florjančič. KULTURA V WAUKEGANU. V naselbinah nam manjka intelektualcev. Polje je veliko a sposobnih oračev je pramalo. MARTIN JUDNICH. PROSVETNE aktivnosti v naselbini "VVaukegan- North Chicago segajo kakih dvajset let nazaj. Podporna društva so obstajala že pred tem, prirejala veselice, in sempatam vprizorila tudi kako igro. Morda so imeli tudi pevske skupine, toda organiziranega pevskega zbora takrat še ni bilo. Slovenska naselbina v Waukeganu in North Chica-gu v Illinoisu je ob meji teh dveh mest; deli ju Deseta cesta, ob kateri stoji Slovenski narodni dom, slovenska cerkev in farna šola. Ako si recimo v Slov. narodnem domu, si v Waukeganu. Če greš preko ceste na nasprotni trotoar, si v North Chicagu. Organizacije, ki so pod vodstvom cerkve, imajo svoje priredbe in zborovalne prostore v cerkvenih prostorih, preje pa so jih imele večinoma v privatni dvorani. Ostala imajo svoj stan v Slovenskem narodnem domu, katerega slika je bila v lanski prvomajski številki Proletarca. Wau-keganski Slovenci so zaposljeni v pretežni večini v kovinski industriji, nekateri pa delajo v trgovinah, v stav-binski stroki itd. Kot rečeno, prosvetno delo v tej naselbini sega dva desetletja nazaj. Izražalo se je posebno v pevskih in dramskih zborih ter v čitalniškem društvu. Tudi predavanja smo imeli, shode vzgojnega značaja, in mnogo veselic, na katerih smo imeli sempatam tudi kakšne pevske in godbene točke, deklamacije, govore itd. Pevsko društvo "Ljubljanca" je bilo prvo v tej du-alni naselbini, ki je gojilo petje in vprizorilo od časa do časa tudi kakšno igro. Čem sem pravilno informiran, je bila prva, ki jo je vprizorila "Ljubljanca", drama "Mlinar in njegova hči". Imela je tudi tambu-raški zbor, ki pa se je manj obnese!. L. 1918 se je 'Ljubljanca" skupno s Slovensko narodno čitalnico pridružila Slovenskemu narodnemu domu in tako postala Domova ustanova. Poleg imenovane je vprizorila "Ljubljanca" opereto "Kovačev študent", "Rokovnjače" in več manjših iger. Tudi Slovenska narodna čitalnica je gojila dramatiko. Posebno se spominjam njene predstave "Kovarstvo in ljubezen". Vprizorila je tudi več manjših iger. Čitalnica je posojala in posoja knjige ter s tem pomaga rojakom do večjega znanja in do duševnega razvedrila. Od kar pripada Slovenskemu narodnemu domu, vrši iste funkcije kot prej, ko je bila samostojna. V svojih omarah ima natlačeno knjig: dobrih in slabih, slovenskih in angleških, od najstarejših slovenskih pisateljev pa do najmlajših in najmodernejših. Največ je šundromanov, najmanj pa socialnih in znanstvenih spisov. Slovenski izobraževalni klub, katerega slika je bila v prvomajski štev. Proletarca 1. 1926, obstoji nekako pet let. V tej kratki dobi je vprizoril kakih dvajset iger, kar je za naše razmere mnogo. Največje njegove predstave so bile, "Revček Andrejček", "Sin", "Sad greha", "Cigani", "Rodoljub iz Amerike", "Pri belem konjičku", "Veleturist" in druge. Vprizoril je tudi dve ali tri angleške igre, sedaj pa se pripravlja na eno večjo opereto v angleškem jeziku. Ena skupina, ki je aktivna na prosvetnem polju, je vsekakor klub št. 45 JSZ. Vprizarja tudi igre; od drugih skupin se na polju dramatike loči principielno v tem, da vprizarja igre socialnih tendenc, igre v katerih so globoke misli, medtem ko se ostala drže bolj bur-žvaznih nazorov tudi v dramatiki. Klub št. 45 vprizarja, ako le mogoče, socialne drame, kajti našo avdi-jenco tvorijo delavci. Čemu jim ne bi dali predstave, ki bi jih dvigale in jim negovale človeški ponos, ter jim kazale hibe današnje družbe! Če se delavstvo samo ne bo brigalo za svojo kulturo, kapitalizem se gotovo ne bo. Baš nasprotno — zatira jo kjer in kakor je more, delavci pa mu pri tem — večinoma nevedoma — pomagajo! Klubu št. 45 JSZ. v Waukeganu se ne more očitati, da ni izvrševal svojih nalog, in bo jih tudi v bodoče. Z večjo oporo od strani delavstva bi lahko delal več kot sedaj, in mogoče da se v tem obrne kaj na bolje. Klub št. 45 je bil reorganiziran, to je ponovno ustanovljen spomladi 1. 1923. Ves čas od tedaj je med najaktivnejšimi klubi JSZ. Vsako leto ima tri in včasi štiri večje predstave. Med drugimi je vprizoril Gorki-jevo dramo "Na dnu", Cankarjevo farso "Pohujšanje v dolini Šentflorjanski", Leonid Andrejevo "Anfiso", Ovnovo "Zadnji dan Pariške komune" in druge. Pod avspicijo našega kluba je vprizoril dramski odsek kluba št. 1 v Waukeganu Cankarjevega "Kralja na Betaj-novi" in Sergjen Tučičevo "Golgato". Imeli smo v teh letih tudi več predavanj ter disku- zij. Poleg teh organizacij ima dramske priredbe sempatam tudi kako društvo. "Sloga" št. 16 SNPJ. npr. je nedavno vprizorila Molekovo dramo "Hrbtenico", katera ima v prvi vrsti agitacijsko snov za SNPJ. ter njen program, tukajšnje angleško poslujoče društvo SNPJ. pa je imelo pred tedni angleško predstavo. Na prvo omenjeni priredbi je govoril tudi avtor "Hrbtenice" sod. Ivan Molek. Izmed političnih shodov pod avspicijo našega kluba je bil največji 1. 1925 v Slovenskem narodnem domu, na katerem je bil glavni govornik pokojni Eugene V. Debs. Ta shod se je vršil v času, ko je zborovala tukaj delegacija SNPJ. Prosvetne in druge aktivnosti med nami torej niso najmanjše, a za naselbino kot je naša jih je vendar premalo. Če se hočemo opravičiti, tedaj pravimo: Boljše je to kakor nič. Manjka nam intelektualcev! Razumništva, sposobnega razumništva primanjkuje! Ljudi je sicer dovolj, a so večinoma brez iniciative. In če se kje kakšen dobi, hoče, da se ga plača. Naše kulturne ustanove pa so navadno brez sredstev, posebno pevski zbori. Tako se mučimo in silimo naprej iz zastoja. Smo "od danes do jutri". Na bodočnost ne gledamo, in naši načrti se je ne tičejo. Kakor je vse to žalostno, so naše prosvetne aktivnosti še bolj vredne pomilovanja. Težko je, nič ne pomaga! V naši naselbini ni zvezde, ki bi nas rešila na prosvetnem polju. TAJNIKI KLUBOV JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. ZGORNJA VRSTA od leve na desno: Anton Zornik, «t. 69, Herminie, Pa., Florian Pishek, št. 26, Neffs, O., Martin Judnich, it. 45, Waukegan, 111., < i ::! H IKi H H bi L«! S Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nesreče ali smrti? Ako še niste, ne odlašajte, ker bo lahko prepozno. 1 Pri dr. "Združeni Slovenci" št. 344, S.N. P.J. se lahko zavarujete za 1, 2 ali 3 dolarje dnevne bolniške podpore, in za 250, 600, 1000, 1500 in 2000 dolarjev posmrtnine. Poleg tega ste upravičeni do podpor za poškodbe in operacije ter do raznih drugih ugodnosti, kakršnih ne nudi nobena druga organizacija. Zavarujte v našem mladinskem oddelku vaše otroke; članarina le 22c na mesec. Ako še niste pristopili, storite to takoj! Nikoli vam ne bo žal, ako boste član(ica) te največje in najboljše slovenske podporne organizacije v Združenih državah. (Donated by a Friend) I ■ 1 ■ ■ k; S! " SI s «I BI * S B! m BI k! » @ K ■ 0 ■BI k r. I I S S a! | ■ I « B i HtaBHEBBiSiaKi&E BiB la v hlevu na gorkem, da je vsaj od prodanih jajc iz mesta prinesla za silo malo hrane. Zelo se je postarala in je oslabela. Nekega dne se je vsa slabotna odpravila že pozno v mesto po opravku kot navadno. Snežilo je ves dan. V mestu je dobro stržila. Mesar ji je dal veliko obrezanih kosti in tudi jeter zastonj, ker se mu je smilila. Poleg tega pa je kot običajno kupila kost za juho, deset centov vredno. Toda mesar se je znesel nad njenim možem in sinom ter dostavil, da, ako imata ona dva biti deležna podarjenega mesa, bi ji ga ne dal, ker bi ju rajši videl gladu umreti. Starka se je skušala vrniti domov še pred nočjo. Psi so ji sledili in vohali njeno težko vrečo na hrbtu. Kraj mesta si je na ograji odpočila ter si trdneje privezala vrečo. Ramena so jo bolela. Večkrat je morala plezati čez ograje in plotove, ker je šla po bližnici, mesto da bi šla po poti. Zdrsnila je na plotu in te-lebnila v sneg, Težko se je pobrala na noge. Steza je vodila čez hrib skozi gozd. Mudilo se ji je, ker je nastajala noč. Mislila je tudi, da dobi doma moža in sina, oba lačna. Pa tudi živino nakrmi za silo. In je mislila še posebno na sina, ki je bil razuzdan. Imel je opravka že z neko žensko. Še celo v hišo jo je pri-vedel in sta zapovedovala materi. Bila sta oba pijana ter se zavlekla spat. Materi se to ni zdelo nič čudno; že davno se je nehala čuditi takim dogodkom, ker je doživela pač že vsemogoče še ko je služila. Z vrečo na hrbtu je dospela v gozd. Sneg je bil visok. Prav čez vrh hriba v gozdu je bila mala odprtina ali goličava, kjer si je pred časom nekdo mislil postaviti kočo. Vsedla se je na štor in se naslonila na poleg stoječe drevo. Sicer je bilo to početje neumno, ker je vedela, da bo težko vstala. Za trenutek jo je skrbelo, nakar je zaprla oči. Gotovo je spala nekaj časa. In kadar je mraz, kot je bil tisto noč, tedaj človek otrpne. Mesec je prihajal izza hriba in mrzel veter je zapihal. Psi so se podili krog nje in po gozdu, lačni iska-joč mrhovine. Pri Grabnerjevih so le malokdaj dobili hrane. Starka je na štoru spala, naslonjena na deblo hrasta. Psi so lovili zajca. Še več jih je prišlo iz selišč. Pripodili so se v njeno bližino, ko so po-hrustali zajce. Igraje so se podili naokrog. Vse to igranje in kolobarjenje je čudno zgledalo v luninem svitu. Mogoče jih je starka videla, ko so skakali krog nje, predno je umrla. Mogoče se je prebudila in zrla na tuj prizor z motnimi utrujenimi očmi. Nič več ni čutila mraza, le zaspana je bila. Nit življenja se dolgo drži. Mogoče je sanjala o dekliških letih pri gospodarju in o otroški dobi. Vsekakor pa niso bile njene sanje prijetne, ker pač ni doživela veliko prijetnih ur. Tu in tam je kateri njenih psov zapustil podenje in prišel k njej, ji položil svojo glavo na kolena in rdeč jezik mu je visel iz gobca. Slednjič so se vsi psi zbrali krog starke. Meso v vreči na njenem hrbtu jim je dišalo. Popadli so vrečo, ki je omagala starko, a sedaj je bila njihova gostija. Pograbili so psi vrečo in jo vlekli s starko vred, ker je bila vreča privezana na njenem hrbtu. Čez par dni je starko našel sosednji farmar. Psi so ji strgali pri njih gostiji obleko, a nje se niso dotaknili. Njene gole rame so bile tanke, slabotne, telo je bilo šibko kakor štirinajstletnega dekleta. Farmar je obvestil v mestu ljudi, ki so se s šerifom podali na hrib. Sprva so sumili njenega moža, MI SPREMINJAMO HIŠE V DOMOVE Nabavite pohištvo pri nas A W RAMM i N POGREBNI ZAVOD Pohištvo, preproge—in druge reči 1518=20 South 12th Street Sheboygan, Wis. THE CITIZENS STATE BANK SHEBOYGAN WISCONSIN Gre vedno na roke Slovencem Vprašajte za g. Anton Repen-sheka, on govori vaš jezik. Kapital in prebitek . . $600,000.00 Skupno premoženje . $5,500,000.00 Članica Federal Reserve Sistema da jo je umoril. Tudi sina so zaprli, a oba sta imela dober alibij in bila sta spuščena na prosto. Starka, ki je končala svoje življenje na ta način, je krmila krave, konje prešiče in kure ter ljudi vse življenje in še po smrti. Pri gospodarju je pokladala živini, krmila je prešiče in ljudi. Isto je delala pri Grabnerjevih. Še ko je umrla so se psi gostili na hrani, ki jo je v mestu nabrala za živino in ljudi. To nič kaj lepo povest mi je pripovedoval stari samotar, ki se je po starkini smrti nastanil v njeni koči in ki je prav dobro poznal njo, ljudi in živino, ki jo je krmila. Koča je postavljena ob potoku, ki se izliva v veletok. Dostavil je, da je starka vse svoje življenje krmila živino, živino brez src, ki se je nastanila v ljudeh. Kakor mi je povedal povest samotarski starček, tako jo dam čitateljem. Pravil mi je to zgodbo spomladi, dasi iz nje ne sije pomlad. Resnična pa je, bodisi kjerkoli in kadarkoli. S S 2 g s ta Bi BI Bi BI BI BI BI Bi Bi g Bi Bi BI BI Bi Bi B Bi i :: B i « Bi K K Bi B! Dr. H. 0. Worthing PHYSICIAN AND SURGEON Specializira z operacijami Se priporoča .Slovencem HUIS Bi BI Uradne ure: Od 10. do 12. dop., in od 2. do 5. pop pond., sredah in petkih od 7. do 8. zvečer. .; ob S P! B K « k s [g :: DOM J. S. Z. IN "PROLETARCA". Akcija za dom JSZ. in Proletarca ima svoj začetek na IV. rednem zboru JSZ. maja 1923 v Chicagu. Načrt za kampanjo in oblika organizacije je bila sprejeta na njenem V. rednem zboru 1. 1924 v Clevelandu, in aprila 1925 se je pričelo z agitacijo za podpisovanje deležev. Dne 31. decembra 1926 je bilo v fondu za dom J. S. Z. $5,216.87, obveznosti klubov, slovenske sekcije in posameznikov na delnice pa so znašale $6,064.03. Gotovina in obveznost skupaj je znašala $11,280.90. Do omenjenega datuma je vzelo delnice 21 klubov JSZ., dve konferenci, slov. sekcija JSZ., eno podporno društvo in 41 posameznikov. Od 1. januarja do sedaj se je število delničarjev precej pomnožilo, in tudi vplačila so bila precej visoka. Ker nam v tej številki zelo primankuje prostora, nismo mogli priobčiti celotnega seznama delničarjev, vplačane vsote in obveznosti, priobčen pa bo meseca julija v polletnem poročilu stavbinskega odseka JSZ. Njegovo poročilo za 1. 1926 je bilo priobčeno v Proletarcu z dne 24. februarja 1927. Dom JSZ. in Proletarca bo služil našemu gibanju, predvsem pa bodo našle v njemu zavetje naše prosvetne aktivnosti. Tak dom slovensko in tudi drugo jugoslovansko delavstvo v Ameriki nujno rabi. Apeliramo na klube in na napredne kulturne organizacije ter podporna društva, katerim je mogoče, da sodelujejo pri tej ustanovi, in enako apeliramo na posamezne sodruge, sodruginje in somišljenike. Dom ki bo res delavski dom in bo služil našim aktivnostim, bomo zgradili, v ta namen pa potrebujemo sodelovanja vseh, ki se zavedajo njegove važnosti in imajo voljo pomagati. Deleži so po $25 in se jih more plačati v teku enega leta. Pojasnila daje Frank Zaitz, ki je tajnik stavbinskega odseka JSZ. Ki Ki K Ki K, K Telefon: Na uradu 2S55-X1 Na domu 2666-X2 NATIONAL SECURITY BUILDING II. nadstropje, sobe 204 in 206 Sheboygan, Wis. Bi BI Sheboygan, Wis. BI g BI , g BI __g ygiiiiiigiiiaiayggffligigiggiafa^gg^a^jgiggg^ggggggig^ Kuether Studio Slovencem najbolj priljubljena SLIKARNA izdeluje najboljše slike po nizkih cenah. I FiraiErarajHmaiamraízrzranLTHmzjEJZJHraj^ Kako srečna se bo počutila mati na rojstni dan, ako ji podarite VOSS FLOTO-PLANE PRALNI STROJ Spoznala bo, da je njeno trpljenje zvezano z muko ki jo občuti pri pranju perila končano. Kajti imela bo perilo oprano za vso družino hitrejše in boljše, kot pa po starem načinu mukotrpnega dela na pralni dan. Počutila se bo kot njene sosede ki rabijo "VOSS" pralni stroj. Rešila se bo teškega dela in porabila svoj prosti čas za razvedrilo in druge probleme v družini. Velika olajšava posebno za matere s številnimi otroci. Sedaf samo $94 Primerjajte VOSS pralni stroj z drugimi na trgu in spoznali boste da je boljši, tako po kakovosti izdelka kakor tudi mnogo cenejši kot kateri drugi podobni stroj. Nobena druga tvrdka vam ne nudi takega jamstva kot VOSS. Nad poldrugi miljon VOSS pralnih strojev je sedaj v rabi. Nekateri že od 15. do 20. let in še vedno služijo potrebi. Ugled VOSS pralnih strojev sega nazaj 50 let, to vam je garancija da ste kupili izdelek za katerega najboljšo kakovost vam jamči ena od najzanesljivejših družb in izdelovalcev pralnih strojev, kar jih obstoja. Zapomnite—VOSS vam jamči, da opere 60 funtov obleke na uro ter da je delo izvršeno boljše in hitrejše kot pa na kateremkoli drugem pralnem stroju. V zalogi jih ima ANTON ZORNIK BOX 202 — HERMINIE, PA. Phone Irwin 2102=R2 fjaizrejafHiafHiHiBjanuHrajaJHiHf^^ ADAR se selite, kadar kaj prevažate, ali kadar si želite nabaviti premog, se vedno obrnite zaupno na JOHN BIZJAKA MEADOWLANDS, PA. Phone Washington 5009-R. 5 Konferenca Socialističnih Klubov in Društev Izobraževalne Akcije J. S. Z. za zapadno Pennsylvanijo Zboruje od časa do časa v raznih naselbinah zapadne Pennsylvanije. Njen namen je: Vršiti izobraževalno delo, ter širiti socialistično idejo med jugoslovansko in drugo delavstvo. Apeliramo na vse one, ki se zavedajo potrebe neodvisne politične akcije delavskega razreda, na temelju razrednega boja, da se nam pridružijo, in prihajajo na naša zborovanja. Vstanovite klube v naselbinah kjer jih še ni! Po informacije in sodelovanje pišite na tajnika JOHN TERCEL J Box 22, Strabane, Pa. Ostali obdorniki konference: John Langerhplc, West Newton; Marko Tekavc, Canonsburg; Louis Britz, Lawrence, Pa. Ustanovljena 1873 Leta 1873 je bila naša denarna vrednost $100,000. Današnja vrednost $5,500.000 Se priporočamo za poslovanje z vami. Bank of Sheboygan Varnost in postrežba! Naš pokret v Springfieldu. JOSEPH OVCA. S PRINGFIELD je glavno mesto države Illinois. Prebivalcev ima okrog 70,000. Mesto kakor tudi vsa okolica, je na ravnini. Kdor ni bil drugje kakor tu, pozna gore in hribe edino iz slik. Springfield je lično mesto. Ima lepe stavbe, parke, drevorede in razne državne ustanove. Tudi Lincol-nov grob je v tem mestu. V sredi Springfielda je kapi-tol, v katerem zboruje legislatura ter kuje postave za Illinois. Tukaj imamo tudi glavni urad unije premo-garjev dvanajstega distrikta, ki je nastanjen v njenem zelo lepem poslopju. Tudi John Lewis, predsednik U. M. W. of A. ima svoj dom in svojo družino v tem mestu. Njegov urad kot predsednika unije je v In-dianapolisu. Med rudarje ga ni mnogo in premogarji ga sploh ne poznamo, razun seveda iz slik in iz poročil o njegovem delovanju. V Springfieldu ni velike industrije. V mestu in okolici je nekaj tovaren in manjših delavnic, a obratov, v katerih bi delalo tisoče ljudi, ni. Več je tukaj premogovnikov, v katerih so zaposljeni skoro vsi Slovenci, nekaj pa jih dela v tovarnah in drugod. V vsem tem okrožju je mnogo premogovnikov, v katerih je zaposlje-nih (kadar obratujejo) velika večina Slovencev in drugih Jugoslovanov. Vsi premogarji smo organizirani v U. M. W. Slovenci v Springfieldu imamo razna podporna društva, izmed katerih so najjačja ona, ki so pridružena SNPJ. Imamo tudi Slovenski dom. L. 1911 smo ustanovili v tem mestu slovenski pevski zbor, kateremu smo dali dolgo ime "Slovensko svo- bodomiselno društvo Prešeren". Imel je okrog šestnajst članov. Za zborovodjo smo dobili Frank Polehla, ki je rodom Čeh. G. Polehl je še danes pevovodja našega zbora. Da še obstoji, je v veliki meri njegova zasluga. L. 1912 smo ustanovili socialistični klub, ki je dobil v J. S. Z. številko 47. Prvi tajnik kluba je bil Joe Kampuš, ki sedaj ni več aktiven. Po ustanovitvi kluba smo nekateri pričeli agitirati za združenje pevskega zbora s klubom JSZ. in tudi uspeli. Zbor je v klubu dobil ime "Naprej". Nekaj svobodomislecev, ki so združenju nasprotovali, je zbor zapustilo. Ni jim bilo za resno delo, kakor jim ni danes. Klub in zbor sta delovala skupno kolikor sta najbolje mogla in znala, in pri tem smo dobili mnogo izkušenj. Ko je JSZ. dobila 1. 1912 s. E. Kristana iz Evrope na agitacijsko turo po slovenskih naselbinah v Ameriki, smo ga povabili v jeseni imenovanega leta tudi v Springfield. Ravno ko bi se njegov shod imel pričeti, se je pripeljala četa policajev z županom na čelu, da nam preprečijo zborovanje. Rekli so nam, da so dobili informacije, da smo anarhisti. V tistih časih je bilo še malo takih med nami, ki bi angleščino dobro obvladali. Ni bilo prilike, da se je bi naučili. Delali smo skupaj z ljudmi, ki niso znali jezika te dežele nič bolj kot mi, bivali smo kompaktno med seboj, in celo unija je v mnogih slučajih občevala s člani posameznih narodnosti v njih jeziku. Župan je znal nemško, in E. Kristan mu je pojasnil, kdo sklicuje shod, pod čigavo avspicijo se vrši in kaj mu je namen. Ko je videl, da smo člani socialistične stranke, in da je to socialističen shod, so se umaknili, mi pa pričeli in ga zaključili z dobrim uspehom. Nazadnjaki, ki so nam napravili to nepriliko, pa niso bili prav nič zadovoljni. Tudi pozneje smo prirejali shode od časa do časa, iinpmniiii»iiiii frjilaliilaliilaliiti tiibti ikri íTSIi ¡Tili íTiTiíl ■ |II|»|II|»|II|»|II|»|II|»|II|«|II|B|II|B|II|B|II|II iilBliilBliilBliilBliilaliilaliilaliiTii IB]IIIBIIIIBIIIIBHIIBIIIIBIIIIBIIIIBIIII«|II|B|II|BHI|I fiTMldiilaliilaliilaliiUiilaliilaliilaliilaliilaliili » iililiiiaii iliilaliilaliii«liilaliilaliila¿4g li- li- lí; m Iti m Jugoslovansko Stavbinsko in Posojilno Društvo C H I C A G O, ILLINOIS Seje se vrše vsaki petek ob 8. zvečer v dvorani S. N. P. J., 2657 S. Lawndale Ave. Sprejema denarne vloge od svojih članov in jih posojuje na prve zemljiške vknjižbe (first mortgage). Obresti plačuje do 7%. Imetek društva 31. marca 1927 $290,606.69. Za podrobnejša pojasnila se obrnite na tajnika J O S E P H S T E B L A Y 2636 So. Ridgeway Avenue, CHICAGO, ILLINOIS Iti m m iti m Ml ÑuTaliíl iti iT5Tiititi ¡liti ilitiili^ iniaiiy tiilSliitkiT in parkrat smo povabili za govornika našega Jožeta Zavertnika, ki je bil takorekoč naš prvi učitelj. Pred vojno je imela socialistična stranka tukaj močno postojanko. Vse narodnosti so imele svoje socialistične organizacije, ki so bile združene v okrajni in sodelovale med seboj v akcijah skupnega značaja. L. 1914, ravno pred izruhom vojne, smo imeli skupni shod, na katerem je bil glavni govornik sod. Eugene V. Debs. To je bila zadnja velika socialistična manifestacija v Springfieldu. V medvojnih letih je šlo gibanje navzdol, najhujši udarec pa so mu zadali razkoli. Naš klub je prenehal biti aktiven že leta 1918. Nekdaj agilni sodrugi so postali pasivni, ali pa so delovali naprej kot posamezniki. Manj trdni so šli med kritike in pomagali udrihati po socialistih in po socialističnem gibanju. Leta 1920 je prišel sem sod. Joško Oven, ki je bil na agitaciji za JSZ. Z njegovim sodelovanjem so člani prejšnjega kluba zaeno s somišljeniki sklicali sestanek, na kterem smo klub št. 47 reorganizirali. Sodrug Oven je dober organizator in govornik, zato obnovitev kluba ni bila posebno težka. Klub je postal tako zopet aktiven in je imel že več shodov ter drugih pri- redb. Na njegovih shodih so govorili J. Oven, F. Zaitz, C. Pogorelec, J. Goršek in drugi. Vse klubove priredbe so razmeroma dobro uspele. Že dalj časa se deluje, da se pevski zbor zopet združi s klubom, in kot izgleda sedaj, ko to pišem, se bo stvar posrečila. Klub št. 47 šteje petnajst dobrih članov, to je takih, ki so aktivni in imajo plačano članarino. Pevski zbor ima štirinajst izvežbanih pevcev. Težkoče nam povzroča to, da v Springfieldu poleg naše ni drugih socialističnih organizacij. Dobe se posamezni sodrugi, toda delujejo kot posamezniki, ali pa čakajo "boljših časov" za stranko. Tudi taki se še dobe, ki računajo samo s "silo" in "revolucijo". To je cenejše in tudi lažje kot delati v organizaciji. Naš klub obstoji vzlic tem težkočam in napreduje. Mi vemo, da bodo prišli prej ali slej v socialistično gibanje tudi tisti, ki se danes še ne zanimajo zanj. Vemo, da ameriško delavstvo ne bo moglo biti vedno brez svoje stranke, in vemo, da bo moralo spoznati, da se je proti kapitalizmu mogoče z uspehom boriti samo ako je organizirano v svojih razrednih organizacijah. Naj še omenim, da klub in pevski zbor snujeta svoj Telefon Hanover 1791 WM. F. BRUNK & SON Carpenters and Builders Predelujemo in popravljamo izložbena okna za trgovine Naše cene so zmerne, ter solidna postrežba. Mi dobimo veliko dela od Slovencev, kar dokazuje, da so z našim delom in cenami zadovoljni 440 WALKER STREET MILWAUKEE, WIS. BOLJŠE POHIŠTVO ZA MANJŠI DENAR Vedno popolna izbira pohištva, preprog in peči po zmernih cenah. Prodamo vam tudi na lahka odplačila J. MANDELKAR & SON, Inc. 306 Grove Street :: :: :: i}/i Block North of National Avenue) MILWAUKEE, WIS. dramski odsek, kar znači, da bomo svoje aktivnosti na prosvetnem polju povečali. Narodnjaštva, kakršno se opaža posebno v Cleve-landu, tukaj ni. Naselbina je pač premajhna in vpliv amerikanizacije prevelik. Ker spoštujemo sami sebe in čislamo svoj jezik in pri tem vsakega drugega, imajo naše aktivnosti delavski značaj, in v tej smeri bomo nadaljevali. ^ ^ t^® SOTRUDNIKOM PRVOMAJSKE ŠTEVILKE "PROLETARCA". MALO je slovenskih listov, ako sploh kateri, ki bi imeli v eni številki zastopanih toliko sotrudni-kov, kakor jih ima prvomajska številka Prole-tarca. . In nam je žal, ker ne moremo lista povečati toliko, da bi jih imel še več. Sedanji obseg te izdaje je največji, ki si ga moremo dovoliti. A je vendarle velik, kajti malo je listov — delavskih listov - ki se morejo ponašati s polovico tolikšnim obsegom. Iz te številke je moral izostati marsikak dober spis, kajti za vse pri najboljši volji nismo mogli dobiti prostora. Povečati to številko še več, to, kot rečeno, nam je bilo nemogoče iz ekonomskih razlogov. Visoko število sotrudnikov pa nas še bolj uverjava v mnenju, da potrebujemo eno večjo revijo ne le enkrat v letu, ampak mnogokrat. Izostati je moral zelo lep, informativen članek Petra Bernika, — "Naše podporne organizacije z ozirom na bodočnost". Izmed nepriobčenih navajamo sledeče: Anton Šular je prispeval članek o življenju rudarjev v neunijskih in unijskih krajih. Ivan Vuk je poslal in-teresantno črtico, v kateri opisuje, kako je praznoval prvi maj v Turkestanu po ruski revoluciji. Anton Garden je poslal poleg priobčenega še dva druga zanimiva članka, ki bosta priobčena, kakor drugi, v naslednjih številkah Proletarca. Zelo žal nam je, ker ni dobila prostora F. S. Tavčarjeva črtica v prispodobah o prvem maju ter njegovem pomenu, in zanimivi spis Načeta Žlembergerja. Izostati je moralo poročilo F. Zajca, tajnika stav. odseka JSZ., poročilo Chas. Pogorelca in drugih. Enako dopisi in članki, ki so jih poslali Anton Vičič, A. M. Bradley, John Anžiček, Jos. Ule, M. Fradel, Jacob Ko-tar, J. G., Jul. Krmelj, Chris. Omahne in drugi. Vse tu omenjene in neomenjene sotrudnike in isto-tako čitatelje prosimo, naj vpoštevajo težkoče urednika ki more na toliko in toliko strani djati le toliko in toliko gradiva. Zagotavljamo vse, da ni bila nobena, za priobčitev sprejeta stvar namenoma zadržana, ampak edino vsled prej omenjenega vzroka. Gradivo, ki je med oglasi, ni med oglasi zato, ker je slabše kot drugo, ampak ker potrebujemo za kritje visokih stroškov dohodke, in en vir dohodkov so oglasi. Oglase pa dobimo le pod pogojem, da priobčimo poleg njih tudi kaj drugega gradiva. Če ne bi bilo tega, bi bili oglasi skupaj, in vse čtivo skupaj. A okolščine so take kakršne so, in mi nimamo moči, da bi jih spremenili. Ob enem izrekamo vsem za prijazno pomoč ki so jo nudili uredniku odkritosrčno zahvalo. ¿t Jt J* Tisoč novih naročnikov Proletarcu je cilj, ki ga bodo zastopniki in drugi dosegli v tem letu. 1 * i ? Y T V ? y T ? T y y y y y t Isposojevalci gledaliških kostumov, zaloga šmink itd. DITTERT- DRNEK Dve isposojevalnici: 1132 West 18th St., Phone Canal 7239 3741 West 26th St., Phone Lawndale 9797. CHICAGO, ILL. i I I y X s I I Í £ A I I y i A- J. KAISER PRVOVRSTNA MESNICA IN SLANINE Perutnina v sezoni 2758 South Ridgeway Avenue CHICAGO, ILL. Tel. Lawndale 5217 tVWWWWWWMWVVWWWNVWAVWWl KUKMAN BROS. SLOVENCEM PRIPOROČLJIVA GRECERIJA IN MESNICA Na drobno in debelo. Okusne domače klobase Dovažamo na dom. 1901 West 22nd Street Chicago, 111. i ■ I ■ I Telefon Canal 6319 MATH KREMESEC SLOVENSKA MESNICA Sveže meso, slanina ter perutnina vedno na razpolago Solidna postrežba in zmerne cene. Se priporoča rojakom za obilen obisk. 1912 West 22nd Street Chicago, III. ■ I ■ Prvomajska Proslava Kluba št. 1, Ji S. Z. v nedeljo dne 1. maja ob 3. popoldne v dvorani S. N. P. J. 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. VSTOPNINA 75c. Po programu ples in prosta zabava. S-K SPORED: I. del 1. Marseljeza, poje mešan zbor "SAVE". 2. O pomenu prvega maja, govori v slovenskem jeziku Chas. Pogorelec, V angleškem Donald J. Lotrich. 3. "Človeka nikar" (Simon Gregorčič), deklamira Anton Slabe. 4. a) "All Alone", Jas. Hauser) b) "Jolly Blacksmith Daughter", (B. Fritz) Igrata na citre John Koporc in Frances Mihelič. 5. "Kje, domovina si" (Oto Zupančič v "Dumi"), deklamira Anica Turk. K-H II. del "NJEGOV JUBILEJ" socialna drama v enem dejanju. OSEBE: Franc Trpin, čevljarski mojster......Andrew Miško Marija, njegova žena.................Mary Aucin Kari, njiju nečak..................Anton F. Žagar Debeluhar, načelnik čevljarske zadruge. ,Fr. Udovich Ä f °db°™k> .7.7..7.7.7.cSK" «S» Glista, birič....................Anton Andrejasich Režiser Andrew Miško. Soc. pevskega zbora "SAVA" v nedeljo 22. maja v dvorani S. N. P. J. Začetek točno ob 3. popoldne. Na programu pevske točke in veseloigra s petjem. VSTOPNINA V PRED-PRODAJI 75c, PRI BLAGAJNI $1.00. Preskrbite si vstopnice že sedaj! JERAY BROS. Izdelovalca sode. 434 Penn Ave., Sheboygan, Wis. Tel. 3272 Evergreen City Hotel Martin Jelene, lastnik. Mehke pijače, smodke in cigarete. 1027 So. 8th St., Sheboygan, Wis. JOSEPH FLUDERNICK Slovenska gostilna in dvorana. Najboljši prostor za seje, veselice, shode in dramske predstave. 835 Indiana Ave., Sheboygan, Wis. JOHN SCHNEIDER Popravljalnica čevljev. Trpežno delo in zmerne cene. 1122 So. 8th St., Sheboygan, Wis. W. W. HAACK Izdelovalnica unijskih čevljev. Cene zmerne. 1226 Georgia Ave., Sheboygan, Wis. Obleci te vašo celo dru= žino na lahka odplačila Dress up the whole family on easy payments! PEOPLE CLOTHING CO. 524 North 8th Street Sheboygan, Wis. Ob petkih odprto tudi zvečer. Živel delavski praznik prvi mai! PETER E. KURNICK ANTHONY KASTELLIC JOSEPH KOENIG MATT SKOFF San Francisco, Cal. DE O D o o D o o D o lonoc 30E301 30I Sheboygan County Mutual Savings Bank Banka za vlaganje vaših prihrankov Mi plačujemo našim vlagateljem 4% obresti že od 1. maja 1925 naprej. Mi Vas vabimo, da nas obiščete, in se z nami seznanite. Ta banka nudi popolno varnost vašim vlogam z dobrimi obrestmi. NAPRAVITE TO BANKO VAŠO BANKO Cor. No. 8th St., at Penn Avenue SHEBOYGAN, WIS. 'fi o D o Q I y D I O * I I Gf IOE lOEIOE I0E30I g 1 0 i o 30 Ugodna prilika za izlete! Kdor si želi prijazne domače zabave naj se pelje po State Highway 17, 23 milj severno od Sheboygana, k veselemu "Kranjcu." Fina godba na "double violin piano," v krasni dvorani ter izvrstna postrežba. Se priporoča Frank Stamzar CLOVER HALL .\ Route No. 3 Manitowoc, Wis. H J FRANK HARTZER REAL ESTATE Loans and Insurance Office: 311 First Avenue Milwaukee, Wis. Phones: Office, Hanover 4937 Res., Bluemound 944 JOHN CHAMERNIK 71 SOUTH WATER STREET MILWAUKEE, WIS. Tel. 1531 LEO KOSHAK Slovenska garaža Izkušeno popravljenje in potrebščine za avtomobile. 238 Grove Street, Milwaukee, Wis. Tel. Hanover 1910 Flint and Star Agency VICTOR PETEK 475 NATIONAL AVENUE MILWAUKEE, WIS. Sanitary Soda Water Co. Solidna firma za izdelovanje sladkih pijač. 532 SIXTY-FIRST AVENUE MILWAUKEE-—W. ALLIS, WIS. Tel.: W. Allis 120 National Hardware Store Trgovina z zeleznino ANTON WACAK, lastnik 474 NATIONAL AVENUE MILWAUKEE, WIS. Tel. Hanover 259 Phones: Res., Orchard 259 Office, Hanover 258 Dr. J. S. Stefanez Physician and Surgeon 268Yz First Ave., Milwaukee, Wis. JOHN DELIČEK Zmerne cene in zadovoljiva postrežba je naše geslo 429 CLINTON STREET MILWAUKEE, WIS. Tel. Hanover 3182 VINCENT GOLL, Zlatar Žepne in stenkse ure. Zaloga Viva-Tonal Columbia Gramofonov, novih plošč in vseh muzikaličnih instrumentov. Popravljamo ure in gramofone. 478 National Ave., Milwaukee, Wis. PERKO & ŠIMENC CO. Moderna krojačnica 505 NATIONAL AVENUE MILWAUKEE, WIS. F. S. ERMENC Zemljiška pisarna in notarijat 458 NATIONAL AVENUE MILWAUKEE, WIS. Tel. Hanover 308 Joseph Goodman & Sons National Tailoring Co. WHOLESALE CUSTOM TAILORS Pri nas izdelujemo obleke po zmernih cenah in z najboljšega blaga na trgu 449 Mitchell Street, Milwaukee, Wis. FRANK LUSTIK Postrežba z jedili in "zdravili" za Slovence 298 FOURTH AVENUE MILWAUKEE, WIS. Telefon 134 CIRIL MUSKATEVC Staple and Fancy GROCERIES 300=302 Fourth Avenue, cor. So. Pierce Street MILWAUKEE, WISCONSIN Tel. Hanover 4158 SOUTH SIDE ROOFING CO. GEO. DAMMAN Vsakovrstni že prirejen material za strehe Urad in skladišče: 490 VIRGINIA STREET Tel. Hanover 4820 Res. 352 13th Avenue Tel. Oreh. 1110 MILWAUKEE, WIS. John Lechner EXPRESS :: MOVING Coal, Coke and Wood Se priporočam Slovencem. 458 National Avenue Milwaukee, Wis. PETRUSEK'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA 270 First Ave., at Park Street MILWAUKEE, WIS. Tel. Hanover 362 ïïaîxmxal pijotn §>txxbxix RUDOLF VERŠNIK, lastnik Slikamo tudi pri luči. Povečujemo slike in jih devljemo v okvire. Kadar se nameravate dati slikati poskusite našo večletno iskušnjo. Odprto tudi ob nedeljah. 412 National Avenue Milwaukee, Wis. Tel.: Hanover 4399 Martin Wolovsek Gostilna z mehkimi pijačami, cigarete, smodke in tobak. Se priporočam rojakom. 551 Reed Street Milwaukee, Wis. South Side Turn Holl FRANK ZAJEC, lastnik Dvorana za prireditve, seje, itd. 471 National Avenue Milwaukee, Wis. JOHN DOBNIK CVETLIČAR Vedno sveže cvetlice in za vse slučaje. 537 National Avenue MILWAUKEE, WISCONSIN Tel. Hanover 4590 FRANK SEBANZ Se priporočan za obilo naročil stenskih koledarjev. 287 Greenbush Street, Milwaukee, Wis. Tel. Hanover 3577 LOUIS SUBAN "That's All" 422 Sixth Avenue, at Washington St. MILWAUKEE, WISCONSIN STULLER'S MILLINERY Zaloga modnih in trpežnih KLOBUKOV 497 National Avenue MILWAUKEE, WIS. Tel. Hanover 5156 M. E. SOSTARICH Kadar kupujete ali prodajate, bodisi hišo, stavbišče ali trgovino se oglasite na 257 First Avenue ali na 311 First Avenue Milwaukee, Wis. Joseph Zvonar Mehke pijače, smodke, cigarete in tobak Na razpolago tudi čiste sobe in hrano. Se priporočam domačim in tujcem 198 First Avenue Milwaukee, Wis. Anton Butcher MEAT MARKET Sveže meso, osnaženo in živo perutnino v sezoni Dobra postrežba je naše geslo. 288 Mineral Street Milwaukee, Wis. PRECIN STUDIO Izdeluje najboljše slike po nizki ceni 658 South Genesee Street Waukegan, 111. LOUIS ZAJC Pri meni dobite unijsko izdelane čevlje po zmer= nih cenah Slovencem se za dosedanjo naklonjenost zahvaljujem, ter se jim priporočam še v nadalje. 309 First Avenue Milwaukee, Wis. JOHN LENKO Glavni urad dr. "Sloga" št. 1 "Zdravila" za Slovence vedno na razpolago 379 FIRST AVENUE MILWAUKEE, WIS. Tel. Hanover 1682 Goodman Electric ELECTRIC CO NTRACTOR V naši trgovini dobite vse elekrične potrebščine, po isti ceni, kakor se jih razprodaja na debelo. Vse blago vam pripeljemo na dom. Tel.: 2975 622 Tenth Street Waukegan, 111. Frank Rigelnik GOSTILNA Mehke pijače, smodke, cigarete in tobak 520 First Avenue Milwaukee, Wis. NATIONAL CLUB HOUSE BUFETT FRANK TAMSE, lastnik Dvorana za seje in kegljišča 479 National Avenue MILWAUKEE, WIS. Tel. Hanover 5539 Anton Stritar SLOVENSKA MLEKARNA Izdelujemo smetano, pinjeno mleko in sirov sir. Se priporočam tukajšnjim Jugoslovanom. 1106 McAIister Avenue North Chicago, 111. Frank Prah SLOVENSKA GOSTILNA Se priporočam Slovencem 300 Mineral Street Milwaukee, Wis. JOHN ZAGER Izvrstna grocerija in sočivje 722 50th Street KENOSHA, WIS. Pite ¿EtUmerg ¿Stoppe MRS. MARY GROM, lastnica DA MSKE KLOBUKE vedno po najnovejši modi. Cene od $1 do $4.95 V zalogi imamo tudi veliko izbiro otročjih klobukov. lOth Street and Adams Waukegan, III. Paul Peklaj BUILDING CONTRACTOR Se priporočam Jugoslovanom Delo garantirano 1008 McAllister Street North Chicago, 111. Tel.: 3348-R KUTZLER BROS. GARAŽA Prodajamo PAIGE avtomobile Cena od $1095 naprej. 306 Tenth Street Waukegan, 111. 10th Street PHARMACY 92410th St., cor. Prescott No. Chicago, 111. X Vedno dobrodošli v vašo sosedno lekarno. KUPUJTE v G. GORDON DEPT. STORE Vse naše blago je garantirano, ter nižje cene kakor drugje. Se priporočamo tukajšnjim Jugoslovanom. 10th and Lincoln St. No. Chicago, 111. Anton Stebley JOBBERS AND MOTOR OILS Station at Sheridan Rd. and Tenth St., North Chicago, 111. Joseph J. Petroshius POGREBNIK Tel.: 965—2007 12 Tenth Street, near Sheridan Rd. North Chicago, 111. B. J. MASILIUNAS Izvrstna popravljalnica čevljev. V zalogi tudi nove čevlje iz usnja in gumija. 818 Tenth Street VVaukegan, 11!. MURPHY = JOYCE, Inc. Authorized Ford Dealers Roosevelt Road at 61st St., CHICAGO, ILL. R. Benstent. Tel. Euclid 7591 Columbus 1587 I. G. JEREC Tel. 443 MEHKE PIJAČE, smodke, cigarete in tobak. Se priporočam Slovencem 426 Tenth Street VVaukegan, 111. Kupite dobre jedilne stvari JOS. OVEN'S DELICATESSEN STORE Školjke in ribe. 593i 14 West Roosevelt Road, CICERO, ILL. Tel. Cicero 3552 LEPA PRILIKA Naprodaj ravno zgrajena 5 sobna hiša na Lenox Avenue, Waukegan, 111., Zglasite se pri JENNIE MALOVEC, 404 Tenth Street Waukegan, III. STEVE QYURA Grocerija in mesnica. Se priporoča rojakom za obilen obisk. 1657 W. 22nd St., Chicago, 111. PHONE ROOSEVELT 8718. Charles H. Dickinson, M. D. Uradne ure: od 7 do 8 zvečer; v nedeljo od 10 do 12 dop. Tel.: v uradu 882; na domu 871 424 Tenth Street Waukegan, 111. Res. 931 McAllister Avenue KADAR SE VAM POLJUBI po starokranjskem okusu napravljene klobase in prekajeno meso, pišite po nje na JOZEPH LESKOVAR 610 14th Street Racine, Wis. Do danes smo zadovoljili že tisoče naših rojakov, in enako zadovoljnost zagotavljamo tudi vam. INTERNATIONAL RESTAURANT LOVRO IVŠAC, lastnik Pristna domača kuhinja. Točna postrežba. Se priporoča Slovencem. 1808 South Allport Street Chicago, 111. Phone Roosevelt 8829 George Mamek trgovina moških in deških potrebščin, klobukov, srajc in prvovrstna krojačnica 1724 South Racine Avenue Chicago, 111. Cblizu 18. ceste) Phone Canal 3636 Tel. Lawndale 5945 PAVLI K'S STUDIO UMETNO SLIKARSTVO 2618 South Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. FRANK NEVRKLA Modna trgovina moških potrebščin 3615 West 26th Street CHICAGO, ILL. Phone Lawndale 8030 John A. Budilovsky POGREBNI ZAVOD Avtomobili za vse slučaje. Zasebni ambulančni voz. Odprto po dnevi in ponoči 2611 So. Lawndale Avenue, CHICAGO, ILL. jSpBBMESBnai!^ a H a ■ b b 8 iv . B Kupujte v | B B S GOODMAN'S DEPT. STORE 602-604 Tenth Street Corner Wadsworth Ave. WAUKEGAN, ILLINOIS Popolna zaloga vsakovrstnega blaga, za dame gospode in dečke. Bogata izbira vseh družinskih potrebščin. Zmerne cene in zadovoljiti vse naše odjemalce je naše geslo! Vodstvo trgovine se za dosedanjo naklonjenost vsem odjemalcem lepo zahvaljuje, in se jim priporoča tudi v bodoče. X I ? v I t i X I 1 Mleko je najboljša hrana Zdravniško preiskano. Pregledano po zvezinem, državnem in mestnem zdravniškem oddelku. X A. WENCEL'S DAIRY 1818 West 22nd St., Chicago, 111. Phone Roosevelt 3673 JAMES BERAN MESNICA. "HF 2553 So. Ridgeway Avenue, CHICAGO, ILL. T £ Y Y y y Y Y Y Y Y Y Y ? I I | j ff Ako želite fine smodke kupite si "NATION'S CIGARS JOSEPH N. BAZDARICH, izdelovalec. 1308 W. 18th St. : Chicago, 111. Phone: Canal 1400 EISE Phone Canal 5190 FIDELITY ELECTRIC SHOP Fr. SCHONTA, Prop. AUTO—RADIO—ELECTRICAL SUPPLIES Mfgs. of Fidelity Storage Batteries for Radio or Auto 2049 W. 22nd St. : Chicago, 111. Pišite po cenik Edini jugoslovanski cvetličar WILLIAM ARBANAS Phone Canal 4340 = = 1320 West 18th Street CHICAGO, ILL. Zaloga svežih svetlic za plese, svatbe, pogrebe, itd. Se priporoča Slovencem. Svež in okusen kruh dobite vedno I v pekariji | GREGURICH & SERTICH j BAKING CO. | 1925 So. Racine Ave., Chicago, 111. I Phone Canal 5409 I STANLEY SKRIVAN Unijska brivnica Striženje las za moške, ženske in otroke je naša posebnost Čistoba v vseh ozirih. Se priporočamo. 2608 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Frank Oglar Trgovina potrebščin za vrt, hišo in kuhinjo. MALT IN HMELJ naša specialiteta Železnine in električne opreme. 6401=05 Superior Avenue Cleveland, Ohio JOHN KOSIN Gostilna z mehkimi pijačami Smodke, cigarete, tobak in biljardne mize 1006 STATE STREET GIRARD, OHIO ANTON ANZLOVAR Trgovina z mešanim blagom Se priporoča rojakom za obilen obisk svoje bogate zaloge. 6202 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Slovenska trgovina in KROJACNICA moških in deških oblek po zmernih cenah V svoj dobrobit, kupite obleko pri nas! JOHN MOČNIK 6517 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Ako odpotujete. Ce se pripravljate na izlet v katerikoli kraj Evrope vam nudi Lawndale National Banka najboljše pogoje, kakor tudi postrežbo. Skrbela bo za vas in za vašo prtljago od dneva ko odpotujete, pa do dneva povratka. Preskrbela bo vse potrebno za vaše potovanje po železnici in parobrodu. Če se boste hoteli ustaviti v kakem mestu za dan ali dva, vam da lahko pojasnila o vseh zanimivostih ki bi si jih želeli ogledati. Pri pošiljanju denarja v Evropo ali drugam vam nudi najboljše pogoje in najnižje cene, z drugimi besedami, naša in- ANTON ROSTAN Slovencem pribljubljena GROCERIJA IN MESNICA stitucija je zato tu, da vam služi v bančnih transakcijah, nalaganju denarja na obresti, v čekovnem računu, nalaganju denarja na prve uknjižbe, pri nakupu zemljišč, bon-dov itd. Izplačalo se vam bo, ako se oglasite pri nas, kajti postreženi boste v vaše popolno zadovoljstvo. SCHIFFRER'S CONFECTIONERY 7513 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio JOSEPH PERME Fina krojačnica Čiščenje, likanje in popravljanje oblek. 7505 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio LOUIS MAYER Moderna trgovina z trpežnimi in cenenimi čevlji. 7508 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Zmerne cene. 1010 STATE STREET GIRARD, OHIO ANTON GUBANC Slovenska modna trgovina. Vedno zadovoljiva postrežba 16725 Waterloo Rd., Collinwood, O. ANTON ROD I CA Slaščičarna Mehke pijače, smodke in cigarete. Prijazna postrežba. 16017 Waterloo Rd., Collinwood, O. JOSEPH FERLIN Slovenska grocerija in mesnica. Se priporoča Slovcncem. 15416 Saranac Rd., Collinwood, O. JOSEPH SORŠEK Grocerija in slaščičarna Točna in prvovrstna postrežba. 6128 Qlass Avenue Cleveland :: Ohio Mi posebno vabimo Slovence, da vlagajo svoje prihranke pri nas. Več sto njih je že to storilo. Pripeljite k nam vaše prijatelje, in jih seznanite z nami. Poslovanje z vami zelo uvažujemo. Vedno dobrodošli. THE TRUMBULL BANKING CO. That Real Helpful Bank and The Trumbull Savings & Loan Co. plača 5% obresti na vloge. GIRARD, OHIO iigj^jajajsi^iaMafig Prvovrstna jugoslovanska restavracija "APOLLO m J. Jakopič & E. Kurtnaher lastnika. Sveža in okusna jedila vedno na razpolago. 1327 West 18th St., : Chicago, 111. ai.....Iiiiiiiii...........i........minim.....................................i.......iiiiimimimmmiimiimim.mmimiimiimmiimiimmimmiimmiiiimiimiij | JOHN MIKUŠ I 6607 Edna Avenue Cleveland :: Ohio | Priporočam svoje najboljše izdelane harmo- I J nike, nemške, slovenske in chromatične, j | kakor tudi Piano harmonike. Popravljam J | harmonike in jih predelujem. Delam posa- 1 | mezne dele, izrezujem in engraviram vsa- | | kovrstne slike v celoluid, z biseri in kovine, 1 | kot tudi črke z vdelanimi kamni. Pišite po cenik! Paii!iiiiiiiiiiiiiiimmmiimiimiiiiimmiiiiiimiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi!iii]iii!iiiiiiii!iiii!iiw Edina Slovenska | Delavnica Vsako= = vrstnih Harmonik I Če bi njen soprog vedel, kaj je pravi vzrok, bi pomiloval svojo ženo. Shajati dobro z ljudmi — to je za bolehno žensko, ki trpi vsled želodčnih neredov, težka reč. Ne- množitvijo gastričnih sokov. Pre-skrbite si steklenico v prodajalni zdravil še danes (ena steklenica $1.25, malo dalj proti jugu in na za-padu nekoliko več, vzorčne steklenice po 15c, ki ¡jih pošljite na Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. MAX SLANOVEC Slovenski krojač Kadar želite imeti dobro po meri napravljeno obleko, se oglasite pri meni. 528 E. 152nd St., Collinwood, O. M. V. PLEŠEC Slaščičarna Hladilne pijače, smodke in cigarete. 16823 Waterloo Rd., Collinwood, O. ANTON OGRIN Modna trgovin z raznim blagom in obuvali, v Slovenskem de!, domu. 15333 Waterloo Rd., Collinwood, O. prebava in zapeka so neredi v zdravstvenem stanju človeka, ki povzročijo, da se marsikakšen zakon nesrečno konča. In v tej resnici je vzrok, čemu se tisoče žensk zanaša popolnoma na Trinerjevo grenko vino za odpomoč v njihovih želodčnih neredih, ker niso pronašle nobeno drugo sredstvo za tako uspešno kakor to. Deluje naravno, s po- ANTON ZOPANK Slovenska trgovina čevljev in popravljalnica ZRAVEN TRUMBULL BANKE CjIRARD, OHIO MATT PETROVICH Priporočam rojakom svojo mesnico in grocerijo. 595 E. 140th St., Collinwood, O. WALD'S UNION STORE Obleka in čevlje LIBERTY ST JOHN L. MIHELICH CO. 6303 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO '¥m -'£5? f^.teišrJttik [5 eTSTïT ï'TlSnR j«M M*«M»W KADAR pošiljate denar v stari kraj, KADAR nameravate potovati v staro domovino, KADAR želite dobiti kako osebo iz starega kraja, in KADAR potrebujete kakoršnokoli notarsko listino, se vselej obrnite na nas. GIRARD, OHIO JOHN G. CRNKOVIC Slovencem priporočljiva brivnica. Sanitarnost in prvovrstno striženje las. 17201 Waterloo Rd., Collinwood, O. ë!lllllll!llllllllllllllllll!lllll!!llll!lllllllllllllllllllllll[lll|i||IIIUIIIIIIIIIIII!IIIIUIIi;i ;iiiimii!!iiiiiii;iinii!ii!iiiiiiii!s V KRA TKEM IZIDE I ANGLEŠK0=SL0VENSK0 BERILO Sestavil je knjigo že pred leti dr. | F. J. Kern, avtor Angleško-sloven-| skega besednjaka, za učenje ngleščine | na domu. Prirejena je, da se obenem | naša mladina more učiti slovenščine. Knjiga bo obsegala kot prilogo, § kratek angleško=slovenski in slovensko=angleški slovar. Nad 50 Ilustracij Cena knjigi $3.00 Naročila sprejema v naprej. DR. F. J. KERN 6233 St. Clair Avenue, CLEVELAND, OHIO illl!llllllllllllll!lllllll!illllllllllllH»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW FRANK SPENKO Slovenski krojač NE pozabite gesla: Svoji k svojim! 15410 Calcutta Ave., ColIinwood, O. JEPHSON DRUG CO. Strokovnjaki pri pripravljenju zdravil. 15519 Waterloo Rd., ColIinwood, O. JOSEPH ZELE POGREBNIK Na razpolago avtomobili za vse slučaje. Ambulančni in invalidni vozovi. Pokličite: Princeton 969 6502 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio PAULIN'S BOOT SHOP Bogata zaloga finih čevljev, po zmernih cenah. 16109 Waterloo Rd., ColIinwood, O. JOHN FILIPIC GROCERIJA Točna postrežba—zmerne cene. 1011 East 64th Street Cleveland, Ohio MARY KUSHLAN slaščičarna in mehke pijače, cigarete in razne stvari. Se priporoča za obilen obisk. 6415 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio JOHN ROŽANC Slovenska modna trgovina z opravo za vso družino 15721 Waterloo Rd., ColIinwood, O. BRATA SATKOVIC STEVBENIKA 6411 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Elyria Auto Repairing and Welding Co. Avtomobilske potrebščine. Slovenska garaža 6512 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio MANDEL HARDWARE & DRUGS Trgovina z železnino, pohištvom in lekarna. 15702 Waterloo Rd., ColIinwood, O. Cvetlice za vse slučaje Frank Jelercic & Co. 510 E. 152nd St. in 6506 St. Clair Av. Cleveland, Ohio SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 WATERLOO ROAD CLEVELAND :: COLLINWOOD OHIO Dvorana za seje, prireditve, pred= stave, plese in bankete Obiščite našo javno knjižnico. MARN'S Dry Cleaning Co. Se priporoča rojakom. 6511 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Naročite si delavski dnevnik "ENAKOPRAVNOST" ki ga izdaja Ameriško=Jugoslovanska Tiskovna Družba. Kadar potrebujete kakoršnekoli tiskovine, se obrnite na našo delavsko tiskarno. 6418 St. Clair Avenue, CLEVELAND, OHIO 74 PROLETAREC GREGOR PERUŠEK. JOSEPH A. SiSKOVICH. PERUŠEK! Prvič sem ga srečal ko se je pogovarjal v tajnikovi sobi Slovenskega narodnega doma z Josipom Skukom glede razstave nje-' govih slik. Predstavil mi ga je Skuk. Takoj od začetka sem se zavedal da stojim pred človekom, ki v potu svojega trpljenja večkrat še kruha ne je. Kot pri vseh drugih velikanih, tako se tudi pri njemu opazi iskreno značilnost — skromnost — znak ne samo umetnika, ampak znak delujočih notranjih sil, katere vodijo človeka do za-željenega cilja. Trpljenje mu je zapisano na obrazu. Križ tega slovenskega Krpana na slikarskem polju tvori njegov čopič. Ker nisem imel časa da bi ga še naprej študiral, moral sem se začasno zadovoljiti s podanimi vtisi. Vendar v meni ni mirovalo: šel sem še večkrat k njemu in ga študiral, študiral z namenom da ga pojasnim či-tateljem "Proletarca", ako mi bodo bogovi naklonjeni. Pojasniti hočem nič manj kot Gregorja Peruška, ali odkritosrčno bodi povedano, da ako želim to storiti, tedaj bi moral kratkomalo pojasniti kaj je življenje. Iščem, brskam, in zopet iščem, a nikjer ne najdem tiste predpostavke ali zakona potom katerih bi se približal tistemu svetu doživljanja, kateri je Perušek sam. Ako bi hotel njega pojasniti, bi moral razumeti najpreje Krista, Cankarja in Dostojevskega; kaos in svetlobo; hudiča in Boga; razuzdanca in puščavnika; zakone snovi in zakone človeške duše; OBUP in UPANJE; umetnost in znanost; razum in vzvišen razum "blazneža". Vse to bi bilo potrebno k pravemu spoznavanju in proučevanju človeka, kateri je skoroda naš največji predstavnik na polju slikarske umetnosti. Danes smo mi še preblizu Peruška, da bi videli njegovo pravo umetniško veličino. To lahko storimo, če si ga ogledujemo v pravi časovni perspektivi. Zato se bom časovno premaknil v duhu, recimo v leto 1950, ter beležil le nekaj vtisov, katere sem dobil z ozirom na tega slikarskega velikana, ko je stal mogočen in neizmeren daleč v ospredju svoje dobe. Napisal sem neizmeren. Da, neizmeren se mi vidi ustvarjajoči duh našega Peruška! Pojavil se je v Chicagu. Prišli so tudi neizogibni strogi akademični kritiki slik. Merili so ga dolgo časa, a niso ga mogli izmeriti. Obupali so nekateri, ker njih akademično vsekaj premajhno merilce ga ni obsegalo okoli njegovega velikega duha. Bili so kot Liliputanci napram nje- mu. In ker ga niso mogli zmeriti z njihovimi starimi, obrabljenitai akademičnimi merili, rekli so, da mu manjka enotnosti, samozadrže-vanja, ali ustaljenosti, in pravega ritma. To je sodba o njemu, človeku, ki ima enotnost slapov, sa-mozadrževanje bliska in umerjen ritem potresa! Če ga še ne pojmujejo, to ni nje- gova krivda; treba jim je dati časa da eventuelno spregledajo. Slej ko prej bomo odpravili pomemben izraz naše duševne plitvosti, zlezli ven iz naših duševnih nižin, spoznali bomo, da i Perušku so bogovi ustvarili čopič, s katerim naj iz- Slov. Narodni Dom 6401=21 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Avditorij z 1200 sedeži. Velika plesna dvorana; oder za predstave. Prostori za zdravnike, odvetnike i. t. d. Za vsa pojasnila se je obrniti na tajnika LUDVIK MEDVF.SHEKA MARTIN ŠORN SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6034 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Frank Butala Velika izbira čevljev, najboljše kakovosti 6410 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ...... - " ' JOSEPH KREMŽAR Pohištvo, Victrole in Victor plošče; Atwater Kent radio. Priporoča svojo bogato zalogo. 6806 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. raza svoja najgloblja čustva. To spregledanje bi se lahko zgodilo že danes, če bi Perušku bilo na tem, da bi gladil kritične mačke sedanje družbe tako kot delajo tisti, ki si nadevajo nekak "umetniški plašč". Ko bi to delal, tedaj bi se ga priznavalo, ne samo od strani male peščice iskrenih umetniških kritikov, ampak tudi od strani onih, ki ga puste da čaka pred svetim vhodom palače umetnikov, v katero so oni prišli s tem, da so gladili ljudske želje tako, da je bilo njim ustreženo. Perušek je neizprosen neprilagodljenec; radi-tega mora čakati, da ga i ti "kritiki spoznajo" za ono kar je od rojstva — za UMETNIKA! Pot vseh predhodnikov je posuta s trnjem; vendar on raje gre po SVOJI poti, kljubujoč ljudskemu zaničevanju, kot da bi hodil po njihovi zglajeni cesti in se prilagodil njihovim navadam ter na ta način zaničeval samega sebe. Predhodniki prevračajo oltarje. Tudi Perušek jih je nekaj že prevrnil. Oni ne prinašajo mir, ampak sabljo. Kristus, Darwin, Wagner, Ce-zanne in drugi so prišli na svet s samo enim namenom: razstreliti in uničiti potom svojih duševnih sil vse kar je ničvrednega. Da, predhodniki so na umetnem polju ono kar so potres, blisk in grom na fizičnem. Iz tega se da začasno soditi, da imamo mogoče v Perušku novo severno zvezdo na polju slikarske umetnosti. Bodočnost bo pokazala!? Kot vsi tipi pravih velikanov, on je nenormalen; on se ne prilago-duje. Krti ga ne razumejo; orli umetnosti pa vedo! On je popolno- JOHN NOSE Trgovina železnin in vodovodnih potrebščin 807 E. 222nd St., Euclid, O. SINGER ŠIVALNI STROJI Novi in prenovljeni, na lahka odplačila. Popravljam vsakovrstne šivalne stroje po zmerni ceni. Hemstitching delamo pri nas. ERASMUS GORSHE 6527 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ma sam svoj; on je nekaj drugega — on je ono kar si ljudje nikoli ne upajo biti —- sami svoji. Njim prepušča optimizem, njim, ki si ne upajo vsaj enkrat v življenju biti sami svoji. Perušek se ne prila-goduje, ker njegova duša ne tišči vedno na dnu želodca. In dobro je, da je temu tako, zakaj vsa plemenita dela in čustva se porodijo v trpljenju. Kot je Mes-trovič imel svojega Janeza Krstni-ka v Rodinu, ravnotako je Perušek imel svojega v pomanjkanju in trpljenju. Trpljenje je tista iskra, ki užge duh umetnika; trpljenje je mati njegove silovite moči. On se zaveda, da bo ostal močan le toliko časa dokler se bo protivil neprestanim vabečim sirenskim glasovom boga Mamona, dokler bo odločno odklanjal vse "zlate" ponudbe v zameno za njegovo dušo. Frank Sustesich Slovencem priljubljena QROCERIJA IN MESNICA 783 East 222nd Street Euclid, Ohio OJanv Pri nas lahko kupite ali si naročite vse kar spada k godbi. Naša posebnost so Player Piane, Pathe Gramofoni, harmonike, Chromatične—Piano harmonike in nemške. Note za piano ali za harmonike, "Glasba in Dom" I. in II. zvezek, cena 75c vsak. Nove role za piano smo ravno kar prejeli. "Ko ptičica sem pevela," "Dekle v zelenem vrtu," "Slovenski svatbeni ples," "Dekle kaj tajiš," "S'noč si meni rekla," "Moje zlato spava." Cena 75c vsaka. K naročilu je treba priložiti še 5c za vsako rolo ali ploščo za poštnino. Vprašajte za naš popolni cenik. Za naklonjenost se vam priporoča: AUDITORIUM MUSIC SHOPPE v Slov. nar. domu, 6419 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio Victor Lisjak, lastnik. Temu je dal izraza v neki kompoziciji, katero je daroval Slovenski narodni čitalnici v Clevelandu. Radi navedenega ga dolžijo da je prišel prezgodaj, da ni v skladu s svojim časom. Pozabili so omeniti, da Frank Strumbl STAVBENIK Dvorana za plese in krasen vrt za izlete. 1090 East 222nd Street Euclid, Ohio JOSEH MAJCEN SLOVENSKA KROJAČNICA Tudi čistimo, likamo in popravljamo Se priporoča Slovencem 635 East 152nd Street Collinwood, Ohio FRANK TREBEČ DRY CLEANING CO. Barvamo, čistimo, likamo ter krpamo moške in damske obleke 16117 Waterloo Road Collinwood, Ohio Za preiskavo oči in na= bavo očal se zanesljivo obrnite do John Metelko, O. D. 6417 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio večnost NIMA nobenega pojava ali stvari pred časom, da vse pride ob določenem času — da, da Perušek spada sedanjosti! Še tačas ko je Perušek slikal ljudi je spoznal človeško nečimurnost in da narava razodeva svoje tajnosti v njenih nenormalnostih. V tem imamo tudi odgovor na vprašanje: Kje neki se je naučil tajnosti življenja in narave? Zakaj v glavnem slika samo pokrajinske slike? Nekoč sem mu zastavil vprašanje zakaj vendar ne pove ljudem zaikaj jih noče slikati. Odgovoril mi je, a ko je to storil, opazil sem prvič da pod pogumnim samozau-panjem njegove zunanjosti je bila globoka melanholija v njegovem izrazitem in plemenitem obrazu, izraz človeka, ki je že davno spoznal: "Ogromno težo tega nerazumljivega sveta." Povedal je, da človeka ne mara slikati zato, ker on jih ne more slikati kot oni mislijo da bi jih moral, pač pa take kot jih on vidi! To je delna tajnost njegovega ustvarjanja na platnu in mogoče tudi delno tolmačenje njegovega ogibanja predmetov ki imajo o-pravka z velikomestnim življenjem. Bržkone banalnost in ogabnost mest niso njemu nič drugega kot smrdljiva gnojišča, ali celo veliki kupi smeti. Mogoče je ta samotni romar spoznal do dna vso neči- FRANK MACK Moderno opremljena slaščičarna. Mehke piiače, cigarete, smodke in najboljši sladoled. 1194 East 71st Street Cleveland, Ohio JOSEPH KALAN HARDWARE 6622 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio LOUIS STERLE Grocerija in mesnica Dobra postrežba je naš moto. 1054-56 East 61st Street Cleveland, Ohio FRANK AŽMAN SLOVENSCA MESNICA Vedno sveže meso. 6501 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio murnost ljudi, obrnil hrbet njihovim vsakdanjim obrazom—na cestah srečava vedno in povsod samo vsakdanje obraze! Mogoče je pogledal čisto do dna duše teh veliko-mestnih domišljavih krošnjarjev s cunjami in se prestrašil? Eno je gotovo. Ugriznil je ob navidezno lepim in vabečim jabolkom velemesta in njih ljudi, a na sredi našel, da je vse nekam črvivo! Zato jo je pa raje pobral na deželo, v naravo, kjer njegova občutljiva duša pozablja na mestne grozote in banalnosti. Omenil sem kaj ga opira na njegovi križevi poti. Vendar se nisem omenil glavnega faktorja, kateri o-mogučuje, da Perušek neprestano ustvarja nova dela. In kdo je to? Nihče drugi kot njegova majhna, a zato tem močnejša žena. Ta samozatajujoča, tiha duša je glavni steber našega velikega umetnika Gregorja Peruška! Ko se bo pisalo in ocenjevalo vsa njegova dela, tedaj bo omenjeno tudi njeno ime ob strani njegovega. In tako je prav. Ženska je bila tista, katera nam PINTAR BRATJE SLOVENSKA MESNICA 6706 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ANTON ABRAM Grocerija in slaščičarna Cigarete, smodke, tobak, ter druge raznovrstne stvari. 1169 East 76th Street Cleveland, Ohio VATRO GRILL Slovenski odvetnik 6418 St. Clair Avenue, Leader Building 440, Cleveland, Ohio jennetta lunch Izvrstna postrežba—Okusna krana. po nizki ceni. 6009 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio je dala našega nesmrtnega Cankarja, ženska je omogočila vse ono kar je Debs dosegel, ženska je spet glavna opora PERUŠKA! LUDVIK SANABOR Slovenska brivnica in biljardnica. Se priporočam. 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. GEORGE KOVAČIČ Slovenska brivnica. Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom. 6214 St. Clair Ave., Cleveland, O. ANTON MERVAR Izdelovatelj harmonik in trgovina z muzikalijami. 6921 St. Clair Ave., Cleveland, O. FRANK ZAKRAJŠEK Slovenski pogrebnik 1105 Norwood Rd., Cleveland, Ohio Tel. Randolph 4983. JOSEP LIKAR SLIKAR Napisi, slike, kulise in scenerija za gledališke odre so naša posebnost. 1014 Addison Road Cleveland, Ohio John Bradač MODERNA UNIJSKA PEKARNA JOHN BRADAČ, lastnik 6413 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Izobraževalni klub Slovenia v San Franciscu. ANTHONY KASTELLIC. P REDNO pričnem z opisom Izobraževalnega in dramatičnega kluba Slovenia, Inc., bom podal nekoliko zgodovine slovenske naselbine v San Franciscu, ki je najstarejša na Pacifiku. Iz zanesljivih virov se da dognati, da so prišli prvi Slovenci v San Francis-co in se tu nastanili pred nekako petinštiridesetimi do petdesetimi leti. Prav določno je težko dognati, ker Slovenci v tistih časih še niso bili Slovenci, pač pa so jih zvali za "Austrians" in tudi sami sebe so tako imenovali. Marsikje so bili vsled tega šteti za Avstrijce nemške narodnosti. V tej naselbini so dokazi za to društva, v katerih so bili Slovenci in dalmatinski Hrvatje, ustanovljena od Slovencev, toda imela so'nemška imena. Tukajšnji domačini slovensko cerkev v San Franciscu še sedaj imenujejo "Austrian chureh". Slovenska naselbina v San Franciscu se je pričela razvijati na društvenem polju šele pred nekako trideset leti. Sedaj ima šest podpornih in eno kulturno društvo. Kakor več ali manj vse druge, se je tudi ta od vsega začetka potrudila, da si preskrbi dovolj podpornih društev. Ni pa bilo kakega posebnega zanimanja za kulturna društva, in v tem oziru je bila naša naselbina dolgo časa zelo konservativna. Imela je sicer slovensko godbo, pevski zbor, zabavni klub in podobne skupine, ki pa so kmalu po ustanovitvi prenehale z delom. Ni šlo. Zanimanja ni bilo. In pa tistih ljudi, ki bi delali in delali, je manjkalo. Nesloge je bilo zadosti, a te je povsod več ko preveč. Brezbrižnosti nam ni manjkalo, in nji gre veliko zasluge, da pretekla desetletja naselbina v prosvetnem oziru ni gradila kot bi lahko, in da je zamujeno zelo težko popraviti, in nemogoče nadomestiti. V takem stanju se je pojavilo gibanje za ustanovitev društva, ki bi delovalo na prosvetnem polju, ki bi skrbelo, da bi naselbina dobila več družabnega življenja, in ambicijo NAPREDOVATI. Bili so privatni razgovori, bili so sestanki, bilo je tudi nekaj prerekanja, kakor je potrebno, in dne 8. oktobra 1922 je bil ustanovljen "Izobraže- valni in dramski klub Slovenia", ki se ga je potem inkorporiralo po zakonih Californije. Tudi ta klub ni imel svoje poti postlane z rožicami. Bilo je na nji več polen in kamenja kakor rož. Rekli so: "Propadel bo, boste videli da bo propadel! Vse, kar so še ustanovili tukaj takega, je propadlo." A klub je delal in živel. "Čez dva meseca ga ne bo več, boste videli," so trdili preroki. Že v drugem letu svojega obstoja je postal najvplivnejša organizacija v naselbini, in uveljavil je svoj ugled tudi med drugimi narodi, s katerimi imamo dotike. Ko je bil ustanovljen, je pristopilo vanj 16 članov. Danes ima nad sto trideset članov in članic. Izobraževalni in dramatični klub Slovenia si je dal za nalogo, prvič, delovati na prosvetnem polju, drugič, gojiti družabnost v naselbini, tretjič, zbliževati tukajšnje Jugoslovane, četrtič, delovati, da si zgradimo Slovenski dom. Klub ima svobodomiselni temelj. Napredek pojmuje v pravem pomenu besede. V prvem izvrševalnem odboru kluba so bili, A. Kifnar, predsednik; A. Kastellic, tajnik; J. Koenig, blagajnik. Klubov dramski odsek je vprizo-ril že precejšnje število iger pod avspicijo društev in v korist zgradbe Slovenskega doma. Klubov pevski zbor, ki je moral iti skozi velike težkoče, uspeva. Klub ima svojo čitalnico in precejšnjo zbirko knjig. Dobiva mnogo slovenskih in angleških listov. Knjige razpo-sojuje brezplačno. Vstop v čitalnico ima vsak rojak, kateremu je za čitanje. Žal, da priložnost ni še izrabljena kakor bi bilo potrebno. Vse preveč je takih, ki se ne zanimajo za čitanje, in se ne potrudijo, da se bi poučili o razliki med napredno in drugo literaturo. Ne zavedajo se, da je rešitev delavskega ljudstva izpod sedanjega sistema izkoriščanja samo v organizaciji in izobrazbi. A se obrača na bolje, in ker vemo, da je napredek počasen, da se ljudje neradi uče, in da je treba v borbi za napredek veliko delati, delamo kolikor najboljše moremo in NAPREDUJEMO. Klub Slovenia ima velike cilje in velike naloge. Člani in članice, ter drugi Slo- J. A. BOSICH Moderna brivnica. Strižemo moške in ženske. 581 E. I40th St., Collinwood, Ohio J. S. WIDQOY Slovenski slikar Izdelujemo najboljše slike. 485 E. 152nd St., Collinwood, Ohio Waterloo Cigar Store Mike Podboj, lastnik. 15809 Waterloo Rd., Collinwood, O. S. A. APPEL TRGOVINA z najboljšimi in cenenimi obuvali. Se priporoča Slovencem. 15302 Waterloo Rd., Collinwood, O. VASE KLISURICH Biljardne mize, mehke pijače ter potrebščine za kadilce. Se priporoča Jugoslovanom. 481 E. 152nd St., ColIinwood, O. LOUIS JELERČIČ Bogata zaloga vsakovrstnega stenskega papirja po zmernih cenah. Tudi prilepi jamo papir. 15415 Waterloo, Rd. Collinwood, O. JACOB JAZBINSKI Izkušen zlatar in bakrorez. Se priporočam Slovencem 487 E. 152nd Street, Collinwood, O. MORRIS MANDEL Priporočam Slovencem svojo bogato zalogo čevljev in oblačil 15502 Waterloo Rd., Collinwood, O. venci v San Franciscu, ali veste, kaj pomeni za naselbino tak klub? Dobro, znano vam je! In ker razumete njegove naloge, je POTREBNO, da SODELUJETE! Ne v interesu ene ali druge osebe, AMPAK V INTERESU CELOTE. Ce zanemarimo to delo, če postanemo brezbrižni, tedaj bi klub Slovenia ne mogel storiti ničesar, neglede na prizadevanja male skupinice članov. Izgubil bi svoj pomen in njegov ugled med drugimi narodnostmi bi izginil. Pokažimo naše- ANTON BAVETZ Trgovina z mešanim blagom. Se priporoča Slovencem v poset. 15605 Waterloo Rd., Collinwood,"0. CUJAN & SACERICH Slovencem priporočljiva grocerija in mesnica. 15815 Waterloo Rd. Collinwood,!,0. mu in drugemu svetu, da nismo udani brezbrižnosti, da hočemo de- lati in da HOČEMO DOSECl SVOJE CILJE! Klub št. 118, J. S. Z. priredi v nedeljo 1. maja v dvorani društva "Postonjska jama," CANONSBURG = STRABANE, PA. Prvomajsko Proslavo in Shod. Na tej proslavi nastopi v slovenskem jeziku Filip Godina gl. upravnik Pro-svete, in en angleški govornik. Poživlja se vse tukajšnje delavstvo, kakor iz bližnih naselbin, da se vdeleži te manifestacije v čimvečjem številu. Ne pozabite da je PRVI MAJ vaš praznik-praznik svetovnega delavstva. CO-OPERATIVE TRADING CO. (Incorporated) Mlekarna, grocerija in mesnica. Blago vedno sveže in liberalne cene. Podpirajte zadružne prodajalne! ß 665=669 McAlister Ave., 1806 Washington Street, WAUKEGAN, ILLINOIS ^ _ FRANK SVETE Gostilna z mehkimi pijačami in dvorana na razpolago Ne > 142 Tenth Street, NO. CHICAGO, ILL. JOHN LESKOVEC HEATING CONTRACTOR Opravljam vsa v ogrejevalno stroko spadajoča dela. Postavljam tudi Sundstrand Oil Heat generatorje, za automatično kotroliranje kurjave in toplote. Se priporočam jugo-slovanom v No. Chicagu in Waukeganu. Naše delo jamčeno. 1016 Lenox Ave., NO. CHICAGO, ILL. .................................................................... 1 MATT KERN | | HEATING CONTRACTOR | Steam and Hot Water. = Naše delo jamčeno. = E Se priporočam vsem tukajšnjim jugoslovanom E | 1026 Lenox Avenue, E I No. CHICAGO,1ILL. | | Tel: 3166. | ^