dob infljenje шшш овтт мша letnik 31 40 let maloprodajne mreže v letošnjem letu praznuje-40 let maloprodajne mre-26 Alpine. Delavski svet je namreč 13.7.1953 sprejel sklep o ustanovitvi prodajne nireže — industrijske pro-°^jne mreže. Istega leta, ^2. decembra, je bila odprta prva Alpinina prodajalna v ^arajevu. Prve prodajalne v Sloveniji pa so bile odprte v '6tu 1954 in sicer: Ajdovščine. Celje, Idrija, Jesenice, Ljubljana, Nova Gorica, ^кођа Loka in Žiri. Razlogi ustanovitev prodajne nireže so bili v ugotovitvah, delež prodaje gojzar obu-pada, narašča pa delež Prodaje lažje obutve, zaradi ukinitve distributivnega razdeljevanja industrijskih izdelkov, likvidacije grosisti-cnih trgovskih podjetij in Prerazdrobljene distribucije ^&lih trgovskih podjetij. Zato je naše podjetje osta-° brez zanesljivega in stal-kupca. Takratno vodstvo se je zavedalo, da bo star način prodaje uspešen dokler bo povpraševanje ^ečje od ponudbe. Ostajali bi Pppolnoma odvisni od dru-§1" in v podrejenem položa-Zagotovljena prodajna Pot, samostojnost nastopa tržišču, neodvisnost od Posrednikov, obvladovanje celotnega procesa zadovolji-^e kupca od razvoja obutve . procesa prodaje in trženje vseh teh elementov so še oanes temeljni razlogi in ci-obstoja maloprodajne ihreže. V letu 1954 je bilo odprto 13 prodajaln. Pri tem so nam pomagala finančna sredstva, nani jih je dodelil Okrajni ljudski odbor Kranj v ta na-^en. Cilj Alpine je bil odpre-' ^govine v vseh večjih mestih Jugoslavije. Pri odpira-pju trgovin so se srečevali z istimi problemi, kakor da-^^es; premalo denarja, lokal-Patriotizem, pomanjkanje res dobrih lokacij. O razvoju maloprodaje go-^orijo naslednje številke: leto št. prodajaln prodano parov Alpina prodano par dokupa 1954 14 46.377 27.676 1955 14 116.505 83.467 1960 21 245.542 213.139 1965 36 468.051 445.931 1970 49 572.418 624.655 1975 61 559.236 643.329 1980 59 472.788 971.671 1985 67 508.117 1.082.197 1990 72 439.361 962.957 1992 Slovenija 31 226.717 136.223 Hrvaška 24 95.830 103.072 Do leta 1985 se je (z občasnimi nihanji) količina prodanih parov v mreži stalno povečevala. Potem pa se ustalila in začela počasi upadati. Bistven padec pa je prodaja doživala z razpadom Jugoslavije; tedaj smo izgubili prodajalne v Srbiji, nato še dve na Hrvaškem, v zadnjem letu pa še prodajalne v BiH. V letu dni so bili uničeni sadovi dela mnogih posameznikov v Alpini, ukradeno ali uničeno je bilo za 13,7 milijona nemških mark naše imovine. To je bila cena, ki smo jo plačali, seveda pa nad razpadom jugoslovanskega tržišča nima smisla tarnati, še manj klicati nesrečno Jugoslavijo ponovno k oživitvi. Gledati je treba naprej in izkoristiti vse naše prednosti. Padec prodaje v julij, avgust 1993 letu 1992 je velik, vendar je bil padec celotne prodaje obutve v Sloveniji še večji, tako da smo povečali naš delež na trgu, prav tako pa je bil padec manjši kakor pri konkurenci. Osnova maloprodajne mreže slejkoprej ostaja v Sloveniji, vendar pa ne smemo pozabiti tudi Hrvaške, kjer je mreža v tuji državi, vendar izpolnjuje vse temeljne cilje poslovanja preko maloprodajne mreže, ki so bili postavljeni ob njeni ustanovitvi. Z umiritvijo razmer, popravku življenjskega standarda mora priti do izboljšanja rezultatov. Za imovino v ostalih delih bivše Jugoslavije, pa se borimo po pravnih poteh, naši kolegi v BiH pa se, na žalost, morajo boriti tudi z drugimi sredstvi. (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem želimo prijeten dopust 6#" Spominjamo se časov, ko smo o kvaliteti dela razpravljali skupaj z družbeno političnimi organizacijami. To povem zato, da bi začutili, kako važno je, da se o tako pomembni stvari ne pogovarjamo le na načelni ravni, temveč na podlagi ugotovitev v praksi — načrtno, jasno z določenimi cilji, zadolžitvami in motivacijami. Gre namreč za to, da je kakovost resda stvar kulture dela, sožitje strokovnega znanja, natančnosti in delovne zavesti, toda to je dovolj zgolj pri neposrednem delu. Kakovost kot tržno blago, vdelano v naš izdelek, je za nas tako bistvenega pomena — kot biti ali ne biti — da se moramo do tega vprašanja opredeliti, skladno s tem sklepati komercialne pogodbe, pripraviti delovne načrte in tehnološke postopke ter organizirati celoten delovni proces tako, da je na koncu zagotovljena kakovost: od strokovno in estetsko dovršenega izdelka, do spoštovanja dogovorjenih rokov, opreme pošiljk, servisiranja itd. Ce samo pomislimo na naše sedanje razmere in se zavemo, da nimamo denarja za nabavo kakovostnih strojev na eni strani, na drugi strani pa smo s cenami ftudi deloma zaradi plač) predragi za svetovni trg, je naša organiziranost na tem področju še toliko bolj neobhodna — in to takoj. Nejko PODOBNIK DOCOYARJflfflO fC-DOOOYORIU ffflO SE "A Sr Pravilnik o inovacijski dejavnosti sprejet.. • Težnja po vzpodbujanju inovacijske dejavnosti je narekovala tudi sprejem Pravilnika o inovacijski dejavnosti, s katerim so opredeljena pravila o organih in postopkih za obravnavanje inovacijskih predlogov in osnove ter merila za določanje višine denarnih nadomestil za inovacijske predloge. Pravilnik je bil sprejet na zadnji seji delavskega sveta v mesecu juniju. V tem članku vam predstavljamo osnovne značilnosti pravilnika: Pojem inovacijskega predloga — vsak predlog, ki je za podjetje uporabljiv in ki pomeni večji dohodek oz. druge pozitivne učinke pri delu in poslovanju podjetja (izumi, modeli, tehnične izboljšave, koristni predlogi, ideje) Organi — o sprejemu oz. zavrnitvi inovacijskega predloga in višini nadomestila odloča direktor — direktor imenuje komisijo, ki je njegov strokovni organ in mu pripravlja predloge sklepov — komisijo sestavljajo: vodja proizvodnje, vodja linije in vod- ja komerciale (vodja linije in vodja komerciale iz področja, na katerega se nanaša inovacijski predlog) — o pritožbah zoper sklep direktorja odloča delavski svet. Osnove in merila za določanje višine denarnih nadomestil avtorjem predlogov — osnova za izračun nadomestila je inovacijski dohodek dosežen v 1 letu od uporabe inovacije. Od inovacijskega dohodka se odštejejo stroški za realizacijo inovacije, — avtorju pripada nadomestilo v % od doseženega dohodka 40 let maloprodajne mreže (Nadaljevanje s 1. strani) Čeprav na bistveno manjšem prostoru, ostaja vloga in poslanstvo maloprodajne mreže popolnoma enaka. Ostaja najtesnejši in najboljši stik proizvodnje s končnim kupcem; tu se najprej poznajo sadovi dobrega dela, najhuje smo kaznovani za naše napake. Preko maloprodajne mreže najprej pride informacija do proizvodnje, vodstva in razvoja. Pri nakupu v naši prodajalni kupcu pokažemo celotno sliko Alpine, odgovornost za vse je popolnoma na naši strani. Kot že rečeno, je potrebno gledati naprej. Cilj maloprodajne mreže Alpine v Sloveniji je postati najboljša mreža za prodajo obutve v Sloveniji. Najboljši ni vedno največji, za to v kratkem času realno ni možnosti niti potrebe. Osnovo za primat najboljšega moramo iskati v: — ponudbi, katere osnova je Alpina izdelek. Najboljša prodajalna bo le, če bo imela najboljše izdelke. To ne pomeni visoke mode in cene, ekstravaganco, ampak lepo oblikovan, s potrebnimi modnimi smernicami, tehnično dovršen čevelj, po svetovno konkurenčni ceni. Dokup pa je namenjen dopolnitvi, popestritvi in obogatitvi ponudbe, ki naj bi jo nudile dobre prodajalne obutve; — strokovnem znanju naših prodajalcev v blagu, ki ga prodajajo; — kvaliteti storitve od pravočasne oskrbljenosti prodajaln, prijaznosti in ustrežljivosti prodajalcev, do hitrega in učinkovitega odpravljanja vseh napak in pomanjkljivosti; — obnovitvi prodajnih prostorov, kjer smo v stiku s kupci. Ni potrebe in možnosti za velike investicije, ampak lahko storimo marsikaj na malenkostih, z dobro voljo in okusom vseh zaposlenih; — učinkovitem računalniškem spremljanju vseh podatkov v prodajalnah in takojšnjo reakcijo glede na prejete informacije. Letošnje leto nameravamo vse prodajalne opremiti z računalniki in jih povezati s centralo. Možnosti za fizično širjenje prodajne mreže v Sloveniji ni veliko, kazalo pa bi razmisliti in udejaniti tudi idejo o lastnih prodajalnah v tujih državah. Za konec bi se vsem, ki ste kakorkoli pomagali k napredku in razvoju maloprodajne mreže, najlepše zahvalil, vsem zaposlenim v maloprodaji pa k visoki obletnici iskreno čestitam. Aleš DOLENC po tabeli, ki je priložena pravilniku, višina procenta pada z rastjo dohodka in znaša za inovacijski dohodek do 5.000 DEM 50%, nad 50.000 DEM pa 10% od inovacijskega dohodka — nadomestilo se izplačuje najdalj 1 leto — možna je mesečna akontacija — nadomestilo je izraženo v DEM, izplačano v SIT — »simbolično« z 20 DEM se nagradi vsak predlog, nagrada se izplača pri izplačilu OD v mesecu, v katerem je predlog podan — v primeru podelitve patenta oz. modela pripada avtorjem še enkratno nadomestilo v višini 3.000 DEM za patent in 1.000 DEM za model in sicer šele po podelitvi zaščite. Druge pomembnejše določbe — podjetje ima pravico razpolagati s predlogom, za katerega je izplačalo avtorju nadomestilo na podlagi tega pravilnika, lahko vloži prijavo patenta oz. modela, podeljeni patent oz. model proda, odstopi izkoriščanje drugemu podjetju itd. — smiselno se uporabljajo določila Zakona o industrijski lastnini in predpisi, izdani na podlagi tega zakona. Kako se bomo stvari lotili, da ne bo zapisana le v »papirjih«, pa v naslednji številki. Marinka TUSEK TomaŽ Košir novi direktor firme A + E v Nemčiji s prvim julijem je prevzel vodenje mešane firme Alpina-Elan v Nemčiji naš nekdanji direktor Tomaž Košir. Položaj te firme trenutno ni posebno obetajoč, delno zaradi splošne recesije. Tudi sicer je nemško tržišče dokaj zahtevno, zato naloga novega vodje ne bo lahka. Prav gotovo bodo dolgoletne in različne izkušnje Tomažu Koširju pomagale k uspešnemu delu. Res je tudi, da firma za nas predstavlja določene prednosti, tako za obvladovanje nemškega tržišča, kakor za osvajanje drugih trgov. Pomembno se zdi tudi sodelovanje z Elanom, saj skupaj z njim lahko predstavljamo za mnoge zanimivo ponudbo. N. P. \ nam7 Organizacija: Ste kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo, če bi svoje delo izboljšali za 1% na leto? Vsi in povsod; pa ja ne boste rekli, da to ni mogoče? Organizacija: Organizacijska shema je le kot do strehe dograjena hiša, ki zaživi lahko šele, ko jo primemo opremljeno, uporabljajo stanovalci, ki znajo v njej tudi prav živeti. Kadri: Še tako vlaganje v izobraževanje kadrov ne pomeni nič, če ljudi ob tem ne znamo ustrezno motixnrati. Kadri: Ko bo vsak od šefov (na vseh ravneh) znal pohvaliti ljudi, delavci pa bodo komaj čakali, da bi vodjem kaj predlagali — bo podjetje lažje razreševalo vse težave. Denar: V hudi konkurenci je pomembno, da kupimo (npr.) nek stroj, vsaj pol leta pred drugimi, da poskrbimo za svojo prihodnost. Denar: Poskusite do prihodnjega meseca predlagati vsak v svojem oddelku, kje in kaj bi lahko prihranili. Uredništvo KAKO UfTYARjnfflO Višek sezone je tudi prav izdelava peta za modni program za kolekcijo jesen-zi-ma. Gre v glavnem za barvane pete in seveda tem ustrezni napetniki. Tudi teh 30.000 parov peta mora biti narejeno do dopusta. Razmere so se spremenile predvsem zato, ker Alpina letos veliko obutve lastne modne kolekcije prodaja v tujini. Pri tej proizvodnji ni kakšnih večjih težav; včasih se sicer pojavijo težave, predvsem pri novih serijah pride do časovne stiske. Poskušamo se prilagoditi, trudimo se, da bi bilo čimmanj menjav. Sicer pa proizvodnja pan-cerjev in tekaškega programa predstavlja 90 % naše proizvodnje. Občasno delamo tudi usluge za zunanje naročnike, ki orodje pripeljejo sami, mi pa jim naročene kose izdelamo. Ko ocenjujemo razmere v naši proizvodnji, ne morem mimo strojev. Še enkrat bi omenil stroj za brizganje no-tranjkov; težko je načrtovati, ker ne vemo, kaj vse se lahko zgodi. Nekateri stroji so tudi zelo obremenjeni, saj delamo tudi v dveh ali celo treh izmenah. Še dobro, da so ljudje povečini dovolj usposobljeni in da delajo z dovolj delovne zavesti (imamo le nekaj novih delavcev). Mislim, da je pri nas najbolj dosledno uvedena avtokon-trola, ki pa mislim, da ni ustrezno ovrednotena (s plačo), saj je na drugi strani delavec, ki naredi škart, močno kaznovan (trikratno), če pa nastanejo stroški še na drugih fazah, gredo prav tako na račun delavca, ki je nare-(Nadaljevanje na 4. strani) Jože Bogataj dela na stroju za brizganje šal. V plastiki bi potrebovali kakšen nov stroj Neusklajenost v poslovnem procesu povzroča največ težav »Trenutno izdelujemo pancerje za firmo Daiwa«, je pripovedoval vodja oddelka termoplastov Ciril Vidmar. »Za to firmo delamo že drugo leto, letos imamo naroče-10.000 parov. Obutev izdelujemo po njihovih vzorcih. Naročila so bila dokaj pozna, rok za izdelavo pa se izteka sredi tega meseca. Skratka, smo na višku sezone izdelave smučarskih čevljev zlasti za dežele, kamor izvažamo z ladjo, zelo mudi (Japonska, ZDA, itd.) Brizgamo nove modele SRX, ki pomenijo »špico« smu-'^rske obutve za rekreativno smučanje. . Za brizganje tega modela nimamo vseh orodij, prav ^ko precej mudijo na Colu, |Gr ni bilo pravočasno izde-J^nih vseh sestavnih delov. Jih potrebujejo za izdelavo notranjih čevljev. Neusklaje-^ost nas še vedno pesti, saj včasih manjka to, drugič pa dfugo. Največji problem višini v količinski neusklaje-^osti izdelave notranjih če-V'jev, s planom montaže Pancerjev. Zalogo notranjih Čevljev^ ki smo jo imeli v po-"^ladnih mesecih, se je izčr-in je padla na količino, ne zagotavlja več tekočega dela v montaži. Kar zadeva material, je naš oddelek v drugačnem Položaju kot so drugi; sam iz-''ačunavam potrebe, količi-pa tudi časovne roke, za-^ moram reči, da dobro nad-^°rujemo tudi zaloge. Sicer P^. 2 nabavo zelo dobro sode-uje. V glavnem uporabljamo ^vožen material; imamo ga ®|iko različnih vrst. Izdelujemo tudi opetnike n manšete za tekaški pro-бГат_ letos pa za ta program udi veliko notranjkov (prej ? nam le te izdelovali v Pla-'ki), saj imamo za to lastna orodja. Kar zadeva tovrstno proiz-odnjo, naj povem, da nam Odo 40.000 parov notranj-izdelali v Ormožu, v toni Termosol, ker je pri as prišlo do strojeloma. k pa proizvodnja za te-doh program poteka kar oro. Občasno sicer mudi-tudi zato, ker nimamo ) ustreznih strojev aKu Belmatik 250), da bi Пко vse naredili pravoča-Voj dovolj kakovostno. str - k treba, da na večjih dpi niožno kakovostno u , ninogo manjših kosov, 'Jih imamo v proizvodnji. Na vmesni kontroli je treba sestavne dele pregledati in opremiti z nalepkami. Za to poskrbita Nada Bogataj in Janez Peternelj. Na tampoprintu, ki predstavlja pomemben element pri oblikovanju zunanje podobe naših izdelkov, dela Igor Stucin KfIKO UfTYflRinmO V plastiki bi potrebovali kakšen nov stroj Tomaž Cižman vozi z našimi čevlji v Ameriki Na sestavi šal dela Boris Pečelin Se prizor s končne kontrole, kjer delata Jurij Rupert in Pavle Kristan (Nadaljevanje s 3. strani) dil napako (škart). Stimulacij, kot so v drugih montažah, pri nas ni, čeprav moramo v skladišče oddati vse pancerje prve kvalitete. Ce problematiko strnem, bi rekel naslednje: glavni problem je v neusklajenosti kapacitet montaže pancer-jev in zmogljivosti na Colu. To pa pomeni, da bi morali v krogu — od komerciale prek vseh, ki se vključujejo v pro-izvodno-poslovni proces, doseči večjo časovno usklajenost. Zaradi našega oddelka (npr.) delavci iz montaže še nikoli niso šli domov«, je še zatrdil Ciril Vidmar. Nejko PODOBNIK Nives Sitar in Maja Škrjanc težko pričakujeta nove pancerje Nives Sitar je Kamničanka in sodi med naše najbolj vsestranske smučarke. To pomlad je končala gimnazijo in kratek pre-dah pred pripravami je izkoristila za obisk v našem servisu. »Z Alpininimi čevlji tekmujem že sedem let; to kaže, da sem zadovoljna. Zlasti vaš servis je super. Sedaj komaj čakam, da bom preizkusila nove pancerje. Hitro se bo pokazalo, kako se bodo obnesli v praksi. Kar zadeva pogodbo za sodelovanje z Alpino, mislim, da ni preveč korektna; upam da bodo odgovorni to upoštevali in da bodo ti odnosi dovolj spodbudni. Sicer pa si za prihodnjo sezono želim uvrstitve med trideset najboljših smučark na svetu in kakšno uvrstitev do 15. mesta v svetovnem pokalu. Maja Škrjanc pa je Ljubljančanka in prav tako maturantka. Tudi ona tekmuje v vseh disciplinah in je uvrščena v A 2 reprezentanco. »y slalomu sem v pretekli sezoni pričakovala več, kot sem dosegla, v hitrih disciplinah pa sem bila kar uspešna, upam, da mi bo v prihodnji sezoni uspela kakšna dobra uvrstitev. Z Alpino sicer sodelujem že od mladih nog (z manjšimi presledki). Z obutvijo sem zadovoljna, zlasti servis imate dober«. Nejko PODOBNIK Takole se nam oglašajo uporabniki naše obutve I k IS I NJ 1 % I I VP «\ N tf .л-^- -^ • . .;•'»•':•••, •, Izreden uspeh Zorana Zupančiča Pred kratkim je osemnajstletni žirovski smučarski ska-*®lec Zoran Zupančič v močni konkurenci zmagal na Me-•Worialu Blaža Horvata na Mostecu v Ljubljani. Ta odmevni uspeh je bil tudi povod za poMvor s fantom, je pravkar dokončal kovinarsko šolo v Skofji Loki in ?^erava po diferencialnih izpitih nadaljevati šolanje na 'ekulteti za telesno kulturo. Delo-življenje; Ali bi lahko na kratko opisal svojo smučarsko tekmovalno pot. Zoran Zupančič: »Sedaj skačem že dvanajsto leto, saj sem začel že s Gstim letom. K temu sta me spodbudila oba brata, ki sta se "Idi ukvarjala s tem športom. Pogoste zmage so me še dodat-J^o spodbudile, tako da sem bil pri dvanajstih letih v perspek-"vni selekciji, pri petnajstih pa v mladinski državni reprezentanci. Lani sem bil v mladi A reprezentanci, z letošnjim ®tom pa sem uvrščen v B reprezentanco. Delo-življenje: Kateri uspeh smatraš za najpomembnejšega? Zoran Zupančič: Med svoje največje uspehe štejem zmago na državnem ^enstvu in seveda 8. mesto na letošnjem mladinskem sve-b prvenstvu. V prihodnji sezoni si želim še kakšen 01] ši rezultat, na primer uvrstitev med dobitnike točk v sve-^ošhT^ pokalu, uvrstitev v A reprezentanco in v olimpijsko Delo-življenje: Kako pa ocenjuješ tvoje možnosti vnaprej? Zoran Zupančič: , . Veliko je odvisno tudi od kondicijskih in drugih priprav, ' sedaj že uspešno potekajo«, je še povedal Zoran Zupančič. Nejko PODOBNIK Za cesto v Zirovskem vrhu bo treba deloma utreti tudi novo traso Vzpon Žirovskega vrha Potem, ko je bilo pred leti precej slišati o Žirovskem vrhu, zlasti v zvezi z nedokončano gradnjo takoimenovanega doma Prešernove brigade, je bilo v zadnjih letih s tega lepega obrobja Zirovske kotline bolj malo presenetljivih novic, pa še te so bile bolj povezane z »romarsko potjo« na Javorč, Itakor s Itakimi pomembnejšimi dosežki. Očitno pa so gospodarji tu ' okrog ob tem, ko so pridno urejevali svoje kmetije, razmišljali tudi o enem najpomembnejšem pogoju za razvoj — cesti. »Vse doslej je bila pobuda izključno v naših rokah«, sta pripovedovala Božo in Stane Mlinar. »Priskrbeli smo vso dokumentacijo (s stroški), na vsakega zaposlenega zbrali po 1000 nemških mark, prispevek dajemo tudi v lesu, odvisno od hektarov gozda, tu je še delo pri urejanju gradbišča in posekih, kasneje bomo urejevali tudi bankine. Delež krajanov tega dela Žirovskega vrha bo tako okrog 2,5 milijona tolarjev, brez lastnega dela in drugih stroškov. Tako nameravamo zgraditi in asfaltirati cesto v dolžini 2880 metrov (do Šmitovca). Glede na to, da nameravajo z^aditi tudi cesto po grebenu Zirov- skem, je naša tiha želja, da našo cesto čez čas povežemo s tem odsekom,« sta še menila Stane in Božo. Pogovoril sem se tudi z vodjem gradbišča Jankom Selškom, ki kot strokovnjak Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja vodi dela pri gradnji ceste. Takole je menil: »28. junija smo prevzeli zemljišče za gradnjo. Po pogodbi naj bi bila cesta dograjena do 8. avgusta. Pogoji za delo so kar v redu, nekatere težave bomo še razrešili. Trasa po večini poteka po sedanji cesti, tako da ne pričakujem večjih problemov. Zelo pomembno je tudi, da dobro sodelujemo z ljudmi, ki živijo tu. Cesta sama pa bo sicer široka 4,5 metrov (z bankino, asfaltina pa bo v širini 3,5 metrov, z asfaltno muldo.« / Nejko PODOBNIK Ud tu — pa vse do Zirov — bo tekel astaltni trak TO )c mm; Hnmi Naši štipendisti so na počitniški praltsi oz. počitnišltem delu tudi letos: Anica Filipič (zgoraj), Peter Dermota (spodaj) ČRNA PIKA •- Razmišljanje tujcev ob prihodu v Žiri: kakšni ljudje živijo tu? Koliko se lahko nanje zaneseš? Me bodo prijazno sprejeli? ženski pevski zbor Kresnice je v cerkvi Sv. Ane na Ledinici, pod vodstvom Slobodana Poljanska, pripravil lep koncertni večer z množico poslušalcev Največja atrakcija na letošnjem Žirovskem dnevu ie bila vožnja s helikopterjem ^Ofiisufk Spet uspehi Žirovcev Zgodovinski krožek Osnovne Sole 2iri je prejel zlato priznanje (to pomeni, da se je uvrstil med najboljše v državi) Damijan Dolenec je bil v računalništvu v skupini starej-šili dečkov sedmi je »DELO-ZiVUENJE glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor; Jana Erznožnik, Bogo Filipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Tatjana Pirnat, Silva Pivk, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.000 izvodov. Fotografija: Brigita Zem-Ijarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.