NO. 216
/lMERi£K/t Domovin/!
MOJWir;
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 9,
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LIX - VOL. LIX
Jugoslavija isle vezi z Azijci in Airičani!
Titova Jugoslavija se trudi za čim tesnejše vezi z državami Azije in Afrike. — Af-ganski (kralj na obisku v Jugoslaviji.
BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslavija je za evropske razmere država srednje velikosti tako Po površini kot po številu prebivalstva, gospodarski moči in političnem vplivu. Kljub temu skuša igrati v svetu in mednarodni politiki na splošno večjo vlogo. Njena diplomatska zastopstva so v skoro vseh prestolnicah sveta, njeni uradni zastopniki so stalno na potu po deže-Ish Azije, Afrike in Latinske A-roerike. Jugoslavija vabi v goste vodnike in vplivne ljudi iz vse-§3 sveta. Te dni se mudi tam na obisku kralj Afganistana Mohamed Zahir.
Afganistan in Jugoslavija sta tekom tega obiska podpisala dogovor o kulturnem sodelovanju, na kake druge koristne vezi sko. ro bi mogoče računati.
Tito podpira alžirsko uporniško vlado ne samo moralno, am-'Pak tudi materialno. Francoska vojna mornarica je že ponovno Plavila jugoslovanske ladje in Ph preiskala, ker so bile osum-'iene, da vozijo orožje alžirskim Ppornikom. Nekajkrati so orožen dejansko dobili in zaplenili.
Jugoslavija ima svoje diplomatske zastopnike ne samo y Goni in Gvineji, v Kongu in Ni-gerijj, ampak tudi v Dahomey Jn Maliju (Sudanu) v sredi Afrike.
Titova vlada podpira L um um-n° v Kongu in v Združenih narodih kot “pozitvinega, tvarnega in konstruktivnega” politika. Zastopstvo Titovega parlamen-a bo slkoro vrnilo obisk v Mehi-in Venezueli, zunanji mini-ster Popovič pa se pripravlja na obisk v Italiji in Avstriji, med ^ehi ko je predsednik Gvineje
Povabljen na obisk v Jugoslavijo,
30 letih vladanja o-stal odkritosrčen
Addis ABEBA, Abes. — Ča-^Plsje opisuje na široko jubi-ei> ki ga je praznoval te dni a-osinski cesar Haile Selasije. Jubiiej je potekel po programu, lorda je bila največja zanimivost jubilantova odkritosrčnost.
svojem govoru je na primer Povedal o gospodarstvu tole:
“Abesinija pozdravlja še na-Prej tuje zasebne investicije v ^eli, akoravna j,e doživela z ^jitni razočaranja ... Abesin-^oga zasebnega kapitala je ma-°’ Pa še ta se brani investicij v Abesiniji.”
Bvomimo, da bo taka odkrito-Sronost privabila tuje kapitali-s*e v deželo.
Cesar je pohvalil vse države, , so kaj pomagale njegovi dr-Časopisje ne omenja med Pjirni Jugoslavije, dasiravno jo cesar parkrat obiskal. Morda Pi omenjena zato, ker tam še ni Osebnega kapitala, ki bi silil v
Afriko.
RAIN
Oblačno in deževno, balet
Na noč
avanje snega. Najvišja
’Peratura 45.
Ni bila za Kennedya!
EL CAJON, Calif. — V soboto zvečer sta se Victor Rojas in njegova žena 34 let stara Norma Jean ostro sprla zaradi sporeda na televiziji. Mož, ki je demokrat, je hotel gledati njegov nastop na televizji, žena — repu-iblikanka tega ni marala in je hotela glasbeni program L. Welka.
Pri tem je prišlo do tako ostrega prepira, da je žena zgrabila nož in ga zasadila možu v prsi. Ko je prišla policija, je bil mož že mrtev. Oblasti jo bodo nemara obdolžile umora.
ZDA ne bodo pustile komunistov v Alžirijo
!
Severno-atlantska zveza je dolžna braniti Alžirijo, če je napadena od zunanjih sovražnikov.	)
PARIZ, Fr. — Alžirija postaja Vedno bolj zapleteno in nevarno vprašanje, ki utegne sprožiti .mednarodno vojno'. Upor domačinov proti francoski oblasti je stopil že v sedmo leto, ne da bi bilo videti konec. Izjave vodnikov upora, da jim je obljubljena pomoč iz Kitajske in Sovjetije, postavljajo jasno vprašanje razširjenja vojne.
Zastopnik francoske vlade Jacques de Frajac je izjavil, da je Francija dobila od NATO zagotovilo, da ta ne bo dopustila posega komunističnega bloka v alžirsko vojno. Po sami pogodbi NATO je ta obvezana braniti Alžirijo pred vsako tujo nevarnostjo. V slučaju prihoda door ovol j cev iz Sovjetije, Kitajske ali od koderkoli drugod, ima Francija pravico poklicati svoje zaveznike na pomoč.
Iz krogov uporniške vlade prihajajo vesti, da nameravata poslati “prostovoljce” v Alžirijo rdeča Kitajska in Sev. Vietnam.
“V Boga jzaupamo” še ni na novčanicah
WASHINGTON, D. C. — Ta zrek bi moral v smislu znane Kongresne resolucije priti že davno v besedilo na naših novčanicah. Tiskarna za denar je prejela ravno zadnje čase več vprašanj, zakaj tega še ni na novih novčanicah.
Najbrže je vprašanje povzročila debata o “vmešavanju vere v politiko.” Tiskarna sedaj ogla-
John Kennedy in Lyndon Johnson sta zmagala največ z veliko podporo Vzhoda in Juga dežele
Pege na prijaieljstvu Moskve s Peipingom
Danes ,so začeli (vodniki svetovnega komunizma svoje posvete v Moskvi, ki naj vsaj na /zunaj pokažejo slogo, kajti ideološki [spor med Moskvo in Peipingom še ni končan.
PEIPING, Kit. — V Peipingu je vodstvo kitajskih komunistov priredilo velike slovesnosti v čast obletnici ruske oktobrske revolucije. Kadar so se slovesnosti vršile ob obloženih mizah, ni manjkalo napitnic, ki so hvalile vse, kar je Moskva napravila in mislila. Zunaj slovesnosti je ostalo vse pri starem.
. O tem nazorno govori glavni ideloški kitajski časopis Hung Chi. V zadnji številki odbija vse moskoviske napade češ, da so kitajski tovariši odrinili na levo, ker so se predaleč zagnali v organizacijo podeželskih komun. Odbija tudi napade, da so šli preveč na desno, ker branijo nauk, da je vojna med komunističnim in svobodnim (Svetom ne. izogibn#...	ugovar-
ia možnosti, da se bb kapitalizem zgrizel samega šobe, toda uončni prevzem oblasti po prole. tarijatu, to je po komunistih, ne oo mogel biti izvršen brez naslaja.
Simo torej tam, kjer smo bili. Morda se bodo o tem vsaj za nekaj časa pobotali ravno te dni v Kremlju. Tam namreč zborujejo za kulisami voditelji vseh komunističnih strank in gibanj z željo, da zagladijo na nek način spor med Moskvo in Peipin-gom.
-----o----—
— Debeli ljudje so prav posebno podvrženi sladkorni bolezni.
Osmi november je že dolga lela pomemben dan
CLEVELAND, O. — Osmi november je v naši politični zgodovini igral že večkrat pomembno vlogo. Na ta dan so bili izvoljeni sledeči predsedniki: Lincoln 1. 1864, Cleveland 1892 in Theodore Roosevelt 1.	1904.
Mnogi se bodo še spomnili, da je bil na ta dan izvoljen 1. 1932 F. D. Roosevelt.
Če so torej agitatorji trdili tekem sedanje volivne kampanje, da bo letošnji osmi november zgodovinski dan, so se motili, jih je že bilo več., Morda bo tudi letošnji, toda to bomo vedeli šele čez par desetletij, ko se, bodo pokazale posledice novega režima.	j
-------O-------
Indijska nevtralnost je našla novo polje za udejstvovanje
NEW DELHI, Ond. — Indijska federalna vlada rabi vojaška-transportna letala. Njena meja proti Kitajski je tako dolga in tako slabo opremljena s prometnimi žilami, da se dajo vojaški oddelki, ki služijo pa meji, oskrbovati samo s pomočjo transportnih letal.
Indijski generali sot zato predlagali vladi, naj kupi primerna letala v Ameriki. Politični krogi so pa sklenili, da jih kupijo v Moskvi, najbrž zato, ker je Moskva zaveznik rdeče Kitajske.
Ceylon zmanjšal število diplomatov in njihove .plače
COLOMBO, Cey. — Vlada je zmanjšala število diplomatov in odredila splošno zmanjšanje njihovih plač češ, dh opravijo za deželo le malo koristnega dela.
Vdovi po pok. Bandaranike, ki je predsednik vlade, je treba priznati, da je trezna in stvarna dežele. Mesto da bi
Glasovi ob sedmih zjutraj še niso bili pošteti ,v delu držav (srednjega lin daljnega zahodnega dela dežele. Kennedy je dobil do te ure okoli 30 milijonov /glasov, Nixon 29 milijonov, torej 51 proti 49 odstotkov. Izidi so 'bili job tej uri javljeni iz 82 odstotkov volišč. (Kennedy je dobil 285 elektorjev v 19 državah, Nixon 176 v 23 državah. - V Ohio je zmagal Nixon.
CLEVELAND, O. ^— V poznih večernih urah je izgle-dalo, da bo zmagal demokratski kandidat z veliko večino, saj je skoro ves čas vodil' v razmerju 53 proti 47 odstotkov ali celo boljše v številu oddanih glasov. Veliko vodstvo je ime! tudi v pogledu števila elektorjev. Ko so začeli po polnoči prihajati izidi z volišč na Srednjem in Daljnem zahodu, se je razmerje oddanih glasov začelo popravljati za Nixona. Ob sedmih zjutraj, ko so prišli izidi z 82 odstotkov vseh volišč v deželi, je vodil Kennedy z nekako milijonom glasov; on jih je dobi} 3Q milijonov, Nixon okoli 29 milijonov. V tem času je imel Kennedy 285 elektorjev, Nixon pa le 176, ostali še niso bili odločeni. Kennedy je v tem času vodil v Michiganu, Minnesoti in Kaliforniji, Nixon v Washingtonu.
Iz Clevelanda in okolice
Razprodaja—
Misijonski krožek št. 146 sv. Frančiška Ksaverija bo imel v soboto ves dan do 6. zvečer v šoli sv. Vida razprodajo rabljenih predmetov, kot obleke, posode, oprave, itd. Čisti dobiček je namenjen Mill H511 duhovnikom, ki skrbe za gobavce po vsem svetu. Tudi brezplačna darila!
V Kalifornijo—
Mrs. štefi Pavlič z 2925 Washington Blvd. odpotuje jutri s svojo hčerjo Mrs. Jean Jancigar v Kalifornijo k svoji hčeri in sinu na 8205 Los Altos Drive. Buena Park. Ona bo ostala tam čez zimo, hčerka Jean pa se bo po treh tednih vrnila. Pred odhodom vse znance in prijatelje prisrčno pozdravlja.
ša, da ni pozabila na to stvar.
Dala je vnesti izrek na nove nov-čanice, toda te novčanice bodo i vodnica ■tiskane na novih strojih, ki jih skromna sredstva dežele zaprav-šele montirajo. Tiskarna oblju- Ijala za reprezentanco v svetu, buje, da bo tudi ta zadeva v krat- jih je namenila notranjim pokom zadovoljivo rešena.	trelbam dežele.
Demokrat Kennedy je zmagal z veliko večino v skoro vseh državah na vzhodu, le Maine, Vermont in New Hampshire so dali večino Nixonu. Tudi na Jugu se je odrezal Kennedy boljše, kot so pričakovali. Zmagal je v Teksasu in proti vsakemu pričakovanju tudi v S'. Carolini. Ta-kozvane obrobne države so glasovale za Nixona. V sredi dežele je zmagal Nixon proti pričakovanju v Ohio, pa moral prepustiti svojemu tekmecu Illinois in Michigan. Borba ob tej uri še vedno ni odločena v Minnesoti, čeprav Kennedy vodi. Na skrajnem zahodu dežele je Ken-
Vračamo se v vsakdanje razmere življenja
Volivni boj je končan, novi predsednik je izibran. Ameriški človek se vrača v svoje vsakdanje življenje. Hitro bodo pohabljeni vsi veseli in zanimivi dogodki iz volivne kampanje. V smešni luči se bo pokazalo marsikaj, kar smo smatrali za resno. Pred nami stoji vsakdanje življenje, resno, kot je zmeraj bilo in tudi zmeraj bo. Povedalo nam bo hitro, da se po vo. litvah ne bo dosti spremenilo, vsaj za veliko večino našega naroda ne.
Naj je novi predsednik govoril in obetal, kar mu je narekovala potreba volivnega boja, veliko ne bo mogel spremeniti na sedanjem položarju naše dežele. Davkov nam ne bo mogel znižati. Hvala Boigu, da nam tega tudi ni obetal in da je bil toliko previden, da je celo jasno namignil, da bodo potrebne nove žrtve, akoi hočemo zavarovati naš mir in neodvisnost.
Federalni proračun bo tudi rasteh Federalne potrebe bodo od leta do leta večje, vse bo za-
htevalo večje izdatke, narodna Obramba, gospodarska in socijal-na politika, prosveta, promet, upajmo vsaj, da socijalna politika ne bo tako zapostavljana, kot je bila zadnjih osem let. Samo v votivnih letih so jo poznali.
Ne moremo tudi računati, da bi draginja popustila. Hvala Bogu, tudi v tem oziru nismo slišali nobenih jalovih obljub. Veseli bomo morali biti, alko se bo dviganje cen zaustavilo. Srečni bomo, ako bo nova administracija vsaj to dosegla, da se cene ne bodo dvigale, obenem pa rastla brezposelnost. To smo doživljali zadnja leta velikokrat, včasih kar leto za letom.
Bremena, ki smo si jih naložili s podpiranjem tujine, ne bodo odpadla. Novi predsednik je sicer imel za vprašanje dosti kri. tičnih vprašanj in pripomb, toda vprašanje je, ali b0 kos pritisku, ki ga bodo nanj izvajali zainteresirani krogi. Tudi Eisenhower ju ni dišala akcija za podpiranje tujine, pod pritiskom je moral postati njen zagovornik.
Nova administracija tudi ne .dvomimo, da se ji bo to posreči-
bo imela nobenega sredstva, ki bi izbrisalo iz našega gospodarstva brezposelnost. Srečna bo, ako jo bo številčno mogla držati v okviru 4-5% zaposlenega prebi-valistva. Trši bo zanjo poskus, da zalbrani sedanji zaposlitveni tok, ki le prezgodaj izločuje delavca iz gospodarskega življenja in ga potisne na stranski tir, ki mora na njem čakati na pokojnino, med tem pa idkati začasna dela in živeti od brezposelnih in sličnih podpor.
Novi režim seveda ne bo mogel preprečiti valovanja v gospodarskem življenju. Doživeli bomo gospodarske zastoje in konjunkture. Novi administraciji bomo šteli v dobro, ako se ji posreči, da omili prehode iz konjunkture v zastoje, da bi pa zastoje sploh izbrisala, tega sama ne obeta. Če bi obetala, bi ji nihče ne verjel.
Razume se,, da bo nova administracija poskusila, da ohrani kupno moč našega dolarja. Ako sodimo po dosedanji skušnji,
lo. Ako bo vsaj zavrla hitro padanje kupne moči, že to bo kar dobro. To ni pesimizem, to je dognanje iz skušnje, da namreč trajne visoke zaposlitve ni mogoče združiti s 100% stabilnostjo denarja. Tak je pač naš gospodarski sistem.
Nova administracija je trdno prepričana, in z njo vred tudi mi, da bomo imeli mir, dokler bo ona na krmilu. Tako pričakovanje je upravičeno, ako bo novi režim pokazal več odločnosti na-pram komunistični napadalnosti. Ni treba pristati na vse, kar se od administracije zahteva v imenu obrambe svobode proti komunizmu. Taka politika nam je zadnja leta prinesla bremena in razočaranja. Upajmo, da jo je sedaj konec.
Skratka: življenje bo šlo svojo pot, bo trdo, bo zahtevalo delo in ne bo nikomur ničesar poklonilo. Zato je najbolje, ako na pretirane volivne obljube in na “gradove v oblakih” čim hitrejše pozabimo.
nedy v vodstvu v Kaliforniji, med tem ko je večina drugih držav dala večino Nixonu.
Demokrati so obdržali večino svojih senatorjev in dobili tudi močno večino v Predstavniškem domu.
John Kennedy bo prvi katolik v Beli hiši. Proučevalci voliv-nih izidov trdijo, da biti katoličan v volivni borbi za predsednika dežele ni več škodljivo, ampak pr.eje koristno. Kenne-dyu naj bi katoličani v velikih mestih na severu pomagali do zmage.
V Ohio Nixon
Demokratski vodniki v Ohio so zagotavljali, da bo v tej državi zmagal Kennedy. Pokazalo se je, da so bili preveliki optimisti. Kennedy je res dobil veliko večino v Cuyahoga okraju, vendar ne tolikšno, da bi kril izgube v farmarskem jugu in jugozahodu države.
Državni auditor Rhodes je z lahkoto zmagal nad svojim demokratskim tekmecom Fergu-sonom. Cuyahoga okraj je izvolil v Kongres dosedanje predstavnike Feighana, Vanika, Mrs. F. Bolton in Minshalla. V okrajne urade so zmagali demokrati z lahkoto, prav tako so dobili večino predlogi za izdajo bon-dov za 4, 5, 6 in 7, ter šolski nakladi.
V vrhovno sodišče Ohia so izvoljeni Bell, Taft in O’Neill.
Pri volitvah za državno zakonodajo sta bila izvoljena tudi rojak A. Novak in J. Kovach. Demokrati so dobili večino v obeh domovih državne zakonodaje.
------o------
Zastava ZDA sežgana v Latinski Ameriki
CALI, Kol. — Tekom demon-st raci j e pristašev kubanskega Fidela Castro je bila sežgana zastava Združenih držav in njen pepel poteptan v tla.
Demonstranti so hvalili Castra in njegovo revolucijo in zahtevali, da Kolumbija dobi znova oblast nad Panamo in prevzame nadzorstvo nad prekopom.
Kolumbija je v posebnem dogovoru pred več kot pol stoletja priznala neodvisnost uporni Panami, kjer so ZDA potem nadaljevale gradnjo od Francozov začetega prekopa.
------o------
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
Doba originalnih pisem se bliža svojemu koncu
WASHINGTON, D. C. — Tako vsaj misli naš federalni tajnik za pošte. Vpeljal je namreč —* zaenkrat samo za poskušnjo — posebne vrste poštni promet med Washingtonom in Battle Creek, Mich.
Vsako pismo iz naše prestolice '.a Battle Creek pride v' pošti v Washingtonu v poseben stroj, ki pismo avtomatično odpre, napravi točno fotokopijo, potem pa original uniči. Fotokopijo potem pienese na poseben fotokemičen način v Battle Creek, kjer napravijo novo fotokopijo, ki je popol. nema enaka tisti v Washingtonu. Fotokopijo takoj dostavijo naslovniku. Pravijo, da ves proces traja samo par minut.
Tajnost je zajamčena, kajti vsi stroji, ki so vključeni v prenos, so avtomatični in nimajo poštni uslužbenci nobenega posla z vsebino pisem. Ako se bo poskus posrečil, namevara poštna uprava vpeljati te vrste pošto med vsemi velikimi mesti. Prihranila si bo transport in dva-Kratno sortiranje pisem.
Zadnje vesti
CLEVELAND, C). — Podpred-seilmk iNixon še ni puznal zmage demokratu sen. Ken-nedyu, ta je dejal, da pred descio danes dcpoiune ne no dal nobene izjave. Čeprav vlada splošno prepričanje, da je zmaga dokončno Kenne dyeva, volivna borba še vedno m z a k 1 j ti č ena. Kalifornija Minnesota, Washington in celo Illinois so še vedno neodločene. Kennedy vodi v Kaliforniji, Illinoisu in Minnesoti, Nixon v Washingtonu.
NEW YORK, N.Y. — Stavka u-čiteljev je bila sinoči končana.
L E O P O L DVILLE, Kongo. — Polk. Mobutu je izjavil časnikarjem, da so skusali izvesti zaroto v domači armadi, ki pa se je ponesrečila. Cilj zarote naj bi bil pomagati Lumuinbi do oblasti.
RIM, It. — Komunistična partija je pri občinskih volitvah napredovala Za poldrug odstotek in dobila skupno 24.5 odstotkov vseh oddanih glasov. Krščanski demokrati, najmočnejša stranka v deželi, so dobili 40.3 odstotke, pa v primeri s prejšnjimi volitvami izgubili
nad dva odstotka.
I
»MEHIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 9, i960
Ameriška Domovina
IVI E ■* I <=/% I%1—H OIW1F
6117 St. Clair Avc. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries;
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 month« Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 216
Wed., Nov. 9, 1960
v NATO ni več izredno važna in da je čas, da De Gaulle zgubi oblast v Parizu. Zato bo po svojih francoskih tovariših stremela z vsemi silami, da De Gaulle izgine iz francoske politike. Na žrtve se pri tem ne bo ozirala.
De Gaulle se zaenkrat brani s policijo in s tihimi simpatijami večine francoskega naroda, ki pa radi tega ne bo šla v boj z levico in desnico. Pravilen nasvet mu daje sredina, ki jo podpirajo tudi cerkveni krogi. Nasvet pravi: Z uporniki se je treba začeti pogajati in ne staviti pogojev za .začetek in potek pogajanj. General ravno tega noče, hoče najpreje pomiriti Alžirijo, potem začeti pogajanja. Zaenkrat je dosegel samo to, da ni pomiril Alžirije, Francijo pa s svojo politiko razburkal. Ni nobenih znakov, da bi general zlahka spremenil svojo taktiko, mu je preveč za osebni ugled in za čast in slavo njegove domovine. Tako je tudi on sam nehote pognal Francijo v bližino nevarnega političnega razpotja.
I BESEDA IZ NARODA
“Oh prvi obletnici smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana”
Še in še je spominskega gradi, va, toda vsak naj sam seže po tej spominski knjižici in jo prebere. V nedeljo, 13. t. m., na spominski prireditvi v čast škofovemu spominu v novi šotlski dvorani pri Sv. Vidu, popoldne oib pol štirih, jo bo vsak lahko kupil.) Kar bo izkupička od njene prodaje in od prostovoljnih darov, ki bodo sprejeti z veliko hvaležnostjo, pojde vse v Rožmanov spominski sklad.
Janez Sever.
Zahvala pevskega društva “Slavček”
ČE VERJ^/E
AL' PA NE
IJLSLSULJlSLSLSLSLSUULSULASLSLSLJiSULSlSLSLSLl
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
p OQ O OOP O QO O O O Q Q 0 0 0 QQQQQOOP
Francija zopet pred razpotjem
Ob premišljevanju o odgovoru na to vprašanje ne mislimo na ves francoski narod, ampak samo na njegove vodilne plasti: javne delavce, politike, literate, umetnike, vodilne uradnike javne uprave, vodilne cerkvene kroge itd. Vsi ti so z izjemo francoskih levičarjev toplo pozdravili pred dvemi leti prevzem oblasti po generalu De Gaullu. Ne morda, da bi bili zaljubljeni vanj, ampak iz obupa nad francoskimi političnimi razmerami, ki so državo pripeljale na rob propada. Ne mislimo na široke ljudske množice, posebno na deželi, ki se za javna vprašanja brigajo samo toliko, kolikor je z njimi povezana njihova osebna usoda, le še zmeraj verujejo v generala De Gaulla in so prepričane, da bo tudi naprej dobro vodil francosko politiko. Še ^zmeraj prirejajo generalu burne ovacije, kadarkoli se pokaže na shodih zunaj večjih mest.
Vodilne francoske plasti so začele že pred časom dvomiti, da bi se generalu posrečilo rešiti glavno francosko politično vprašanje: usodo Alžirije. Do takih dvomov sta prišli desnica in levica, vsaka po svoji poti.
Francoskim levičarjem ni šel novi nastop De Gaulla v francoski politiki sploh nikoli v račun. Predvideli so čisto cirug razvoj francoske politike. Mislili so, da bo polomu “četrte” republike sledil na desno usmerjeni diktatorski kurz pod okriljem vojaških krogov. Desničarski kurz se ne bi mogel do’go držati, kot se še nikoli ni v francoski politični zgodovini. Sledil bi pravi “republikanski” kurz svobodne demokracije, ki bi pomedel z vsem, kar je v Franciji reakcijonarnega, in uvedel v Franciji “pravo” svobodo, toda ne moskovskega tipa. Le pod pritiskom javnosti se je 1. 1958 odločil del levice, da sodeluje z generalom.
Počasi so začeli od generala odpadati posamezni levičarski drobci, danes jih ni več v generalovi družbi. Levica se je počasi konsolidirala in dobila vpliv na francosko javnost. Kako močen je ta vpliv, se je videlo v zadnjem glasovanju v francoskem parlamentu-; nad 200 poslancev je že glasovalo proti generalovi vladi.
Razočarani nad genera’om so tudi francoski desničarji. Njihovo hrbtenico tvorijo francoski nacijonalisti in nezadovoljni vojaški krogi. Bili so prepričani, da bo general pomiril Alžirijo in našel tako obliko državnopravnega položaja, da bo Alžirija ostala še naprej “francoska.” Generalova politika jih je globoko razočarala. Ni samo rešil alžirskega vprašanja, ampak okleval, pri tem pa začel govoriti o “alžirski” Alžiriji in obljubil alžirskim domačinom pravico do samoodločbe, kar pomeni na koncu koncev alžirsko neodvisnost. Ko je o tem zvedela desnica, je bilo začetkom tega leta v njenih vrstah tako veliko razburjenje, da je general zaslutil nevarnost novega puča. Hitro je razmetal vse vo-dilne vojaške in civilne voditelje v Alžiriji po Franciji, preče j jih je odletelo tudi v pokoj. Puč je spodletel.
Zadnje mesece je generalova politika dala novo snov z.; nemir v levičarskih in desničarskih krogih. Levičarji so sc začeli hudo jeziti, ker je general stavil pretežke pogoje za pogajanja z uporniškim vodstvom in ker ni hotel ničesar popustiti, da ne bi padel njegov namišljeni ugled v domači in tuji javnosti. Desničarji se razburjajo, ker general še naprej odlaša odločilni korak, kar vzbuja sum, da namerava popustiti upornikom v vseh točkah. Med tem je nemir zašel tudi v sredinske kroge: prišlo je na dan, da francoska armada ne postopa z ujetimi uporniki in njihovimi podporniki in pristaši na človeški način. Sredina se je začela radi tega razburjati češ, Francija je bi’a zmeraj domovina človeških pravic in jih mora spoštovati tudi v boju z alžirskimi uporniki. To je podžgalo desnico, da je začela s še večjo vnemo zahtevati temeljito čiščenje Alžirije od vseh upornih elementov.
Levičarji mislijo, da je sedaj prišel njihov čas. Kot na pove’je so začeli po vseh večjih francoskih mestih z demonstracijami, ki zahtevajo “takojšen mir z Alžirijo”. Vedeli so, da bodo radi teea morali v boj tako s policijskimi četami kot z desničarji, ki bodo hoteli organizirati protidemon-stracije. Zgodbo se je, kot so pričakovali. Na ulicah so se vršili boji kar na tri strani: med policijo, levičarji in desničarji.
Vse kaže, da stojijo za levičarsko akcijo francoski komunisti. Tako jim je zapovedala Moskva. Moskvi ni bil De Gaulle nikoli všeč, dasiravno je imela od generalove trmoglavosti velike koristi. Ravno radi tega ga ni nikoli preveč očitno napadala, dasiravno ji je večkrat tudi pokvaril račune. Imela je do De Gaulla celo toliko ozira, da je zveze med alžirskimi uporniki in komunizmom prepustila v glavnem Kitajcem in Titu. Ni priznala uradnega zastopstva alžirskih upornikov, še celo njihovih delegacij ni hote-a sprejemati. Sedaj se je vse obrnilo. Alžirski uporniki imajo dostop do Moskve, ki jim je zače’a že dobavljati hrano in zdravila, morda pod to krinko tudi orožje. Moskva je naj-brže prišla do naziranja, da ji generalova razdiralna politika
Pred menoj je knjižica s 34 fitranimi z naslovom “Ob prvi obletnici smrti ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Posebni odtis iz Koledarja Mohorjeve družlbe za leto 1961. Celovec. Printed in Austria.”
Vsi radi beremo osebne spomine, poselbne še spomine velikih mož, pa najsi so jih že ti sami napisali ali pa So jih o njih napisali drugi. Če smo pa enega ali drugega izmed takšnih mož še osebno poznali in nam je bil kateri celo blizu, potem so nam takšni spomini še prav posebno dragi. In ves prvi del knjižice pred menoj vsebuje vrsto takšnih spominov najožjih škofovih prijateljev in vrstnikov iz mlada; nadalnji del pa spomine ostalih škofovih prijateljev in spoštovateljev. Vmes pa je polno večjih ali krajših te ali druge vrste zapiskov rajnkega škofa samega. Vse pa je bogato ilustrirano.
Knjižica pred menoj je v glav. nem ponatis tega, kar vsebuje celovški mohorski Koledar za prihodnje leto. Ta del Koledarja je uredil prelat dr. Rudolf Blueml, kanonik krške škofije, ki ga je rajnki škof Rožman izredno cenil zaradi njegovih velikih sposobnosti. Dr. Blueml sam je tudi napisal uvodno besedo v ta koledarski del. V njej beremo med drugim tole: “Brez-dvemno se bo moglo to (rajnkega škofa Rožmana) življenje vsaj nelkoliko primemo in pravično presoditi in vrednotiti šele po dosti vrsti let. Eno pa se brez premisleka že danes trdi in pribija: stvarno obveščenemu, v duhu krščanske ljubezni in pravice sodečemu poznavalcu se zdi, da nudi polnost tega izrednega življenja dovolj gradiva za morebiten postopek kanonizacije. Iskrenemu ljubitelju resnice in pravice bi pomenila taka “revizija” krivičnega procesa in krivične obsodbe pred 15 leti ljubezniv odgovor iz nebes.’
O vsebini tega, kar knjižica pred menoj vsebuje, pa je dr.
svojih “Dragocenih osebnih spominih na škofa Rožmana,” ki jih je objavil v Ave Maria Koledarju za leto 1961. pripoveduje v poglavju “Med drugo svetovno vojno” o “celovškem pismu,” katero je da škofa Rožman prejel zjutraj na prvi petek meseca maja 1945.” Pričevanje p. Odi-la sloni na ustnem pripovedovanju žihpoljskega dekana Koširja meseca januarja leta 1946. (na dan češčenja v Kotmari vesi) odnosno na tem, kar da mu je pravil škof dr. Rožman sam. V mohorski spominski knjižici pa je poleg pobudnika slovensko koroške duhovniške akcije za rešitev življenja škofu dr. Rožmanu to stvar dokumentarno osvetlil tako rekoč njen glavni akter jezuit p. Gottfried Heinzel (p. O-dilo govori o Hainzu), danes univerzitetni profesor v Innsbrucku. V knjižici je v tej zvezi zlasti objavljena tudi vsebina pisma, kakor ga je škofu “na duhovniško soboto, 5. maja, okoli poldneva prinesel vojak nazaj” in na katero je škof “lastnoročno pripisal naslednji odgovor (p. G. Heinzel zna slovenski, op. podpis.): “Prečastiti gospod profesor! Neverjetno hitro se moram odločiti, nikogar ne morem vprašati za svet , ker sel nima časa čakati. Polovico noči sem pred tabernakljem molil za svet — mar je Vaše nepričakovano pismo odgovor, če je tako, se Uklonim. Z božjo pomočjo bom skušal danes (5. V.) zvečer biti v št. Vidu ob uri, ki ste jo navedli. Bog Vam plačaj! Pozdrav in blagoslov! — Gregorij Rožman, 1. r. P. S. Ni izključeno, da bom vzel spremljevalca s sabo.”
Tretje za večino izmed rojakov popolnoma novo poročilo, pa je tisto, kar je bil napisal za škofovo spominsko knjižico msgr. John J. Oman. Ta pripoveduje v svojem prispevku, kako “je nekaj dni po njegovem (t. j. škofovem, Gp. podpis.) prihodu k Sv. Lovrencu) pozvonil nekdo na prednja vrata župnišča,” ki je
Cleveland, O. — Pevsko društvo “Slavček” se najtoplejše zahvaljuje vsem, ki so materialno omogočili letošnji koncert 23. oktobra in vsem prijateljem, ki so v tako lepem številu napolnili dvorano sv. Vida do zadnjega kotička. Z velikim veseljem in hvaležnostjo v srcih smo šteli med nas tudi vse odličnike, Vključi vsi domačega župnika monsignorja Baznika z njegovimi duhovniki in dr. Miha Kreka.
Presrečni ob tako lepem uspehu ,se nadalje zahvaljujemo A-meriški Domovini za objavljanje vseh naših člankov in Slovenski radijski oddaji, ki je z lepimi pesmimi in dobrimi besedami toplo priporočala naš koncert.
Posebna zahvala gre še tistim prijateljem, ki so neumorno delali v kuhinji, v točilnici, kot re. ditelji in prodajalci vstopnic, saj brez njih “Slavčki” ne bi bili mogli tako nemoteno in brez skrbi peti!
Ker ste nam Vi, dragi prijatelji, pokazali kako zelo Vas razveseljuje naše petje, Vam vsi “Slavčki” s pevovodjo Miodra-gom Savernikom na čelu obljubljamo, da nikdar ne bomo prenehali ljubiti in peti pesem, katero nam je pela naša slovenska mati ob naših zibelkah — četudi razkropljenih .po. širnem svetu in marsikaterih taboriščih!
Odbor pevskega društva “Slavček.”
Rev. Mavsar vmeššen za župnika v Tawnsendu,
Mont.
Blueml zapisal:	. . prispevki k zahteval od njega, naj mu pripe-
Rožmanovemu spominu Mohor-Uje škofa Rožmana, ko sploh še
j zvega koledarja nosijo povečini ; načiini pečat povezanosti tega življenja z ožjo domovino, imajo svoj0. posebno “koroško noto.” Ni bilo lahko iz že nabranega gradiva za tako omejen tiskovni prostor izbrati ravno najprimer. nejše in najznačilnejše prispevke. Ostali čakajo včlenitve v pripravljajoče Be obširnejše živ. rjenjepisno delo. Z malimi izjemami so prispevki izvirni, v tem koledarju prvič objavljeni. Med njimi so še posebno dokumentarne pomembnosti tisti, ki so več uli manj oficialno pričevanje Jornače, celovške škofije, katere iuhevnik je dr. Gregorij Rožman bil do usodepolne ure, ko je po težkem notranjem boju in po najtežji odločitvi svojega življenja izpregovoril svoj “fiat” k teži Aiiža nadipastirja velike ljubljanske škofije. To pa ravno v <( bi, ko se je nakazovalo v življenju Kristusove Cerkve na zemlji k štirim njenim znamenjem — po škofovi lastni označbi že peto: da jo preganjana!” | P. Odilo Hajnšek, O. F. M., v
ni bilo znano, da se ondi mudi. Monsignor ga je v sveti jezi kakor po nekem na vdihnjen ju nagnal, ker mu ni maral povedati, kaj bi rad od škofa. Zaključujoč to is voj e pričevanje piše msgr. Oman takole: “Jaz sem bil za skušnjo bogatejši. Komunistično sovraštvo je brezmejno. Nikjer, niti v tej naši deželi svobode in prostosti, nisi varen pred njim. Zalezuje te povsod. O tem obisku, tako nadaljuje v novem odstavku msgr. Oman: “O tem obisku sem prevzvišenemu povedal kar talko mimogrede, bolj v šali kot zares — šele po petih letih, ko sem čutil, da so se mu živci že umirili. Preje si nkem upal. Ko je prišel k nam, smo vsi čutili, da nosi posledice nesluteno težkega, prestanega trpljenja. Tedaj pa je mojo povest mirno poslušal in se ji smejal. Pripornimi je le, da si je vedno svest, da ga zasledujejo, da se pred sovragom nikjer ne more skriti, pa kar je božja volja, talko naj bo z menoj, to naj se zgodi.”
Townsend, Mont. — Rev. Joseph Mavsar, slovenski rojak, je bil vmeščen za župnika pri cerkvi Sv. Križa. Vmestitev je izvršil msgr. Edward Gilmore, župnik katedrale v Heleni, ob sodelovanju predsednika Carroll College msgr. Hunthausena in generalnega vikarja škofije Helena msgr. Dennis Meade. Navzočih je bilo blizu 50 drugih duhovnikov iz škofije.
Kot iznenadenje novemu župniku je prišel k slovesnemu umeščanju Charles A. Terček iz Clevelanda.
Župnilk č. g. J. Mavsar prosi svoje sorodnike in prijatelje, naj vzamejo na znanje spremembo njegovega naslova.	AD
------o------
Smri rojaka v Loraimi
Lorain, O. — Vsi vemo, da je naš končni delež smrt, vendar nas vest o smrti' prijatelja ali kakega drugega človeka, ki nam ie blizu, globoko pretreise. Tako je zdaj prizadelo mene, ko se je po dolgi bolezni poslovil od tega sveta prijatelj Mihael Uršič.
Umrl je preteklo soboto na svojemu domu na 1769 E. 33. St. Pokojnik je bil doma iz Iške Lo. ke na Ižanskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1903. Dočakal je 83 let. Ves čas je živel v Lo-rainu. Oženil se je z vdovo A-malijo Tomažič, s katero sta imela dva sinova in hčer. Vsi trije žive v Lorainu in so poročeni. Pokojni Miha je delal v National Tube, dokler ni bil 1. 1943 upokojen. Bil je član Društva sv. Alojzija št. 6 ABZ. Zapustil je ženo Amalijo, sima, hčer, vnuke, brata in sestro (v starem kraju) ter drugo sorodstvo. Pogreb je bil včeraj ob devetih zjutraj, iz ceikve sv. Cirila in Metoda na Kalvarijo. Pogrebno sv. mašo
Drugi dogodek z Menišije, ki je v zvezi z vojaštvom in ki mi je tudi ostal neizbrisno v spominu, je bila vojaška maša zunaj na prostem. Takrat pa nisem igral vloge nevtralnega o-pazovalca, ampak sem bil tudi sam eden izmed “črne vojske,” ki je prisostvovala takrat sv. daritvi. To je bilo takrat, ko sem bil na vojaških vajah doma in sem pripeljal s seboj ves naš polk, da sem ga razkazal brhkim meniševslkim dekličem. Ker nas je bilo kot listja in trave, smo bili drug drugemu v napet j e, torej dekleta niso imela nobene prilike, da bi katerega posebno vzela na piko ter si ga postavila v oltarček v svojem srčku. Sicer so, se pa naša pametna dekleta ravnala po besedah: danes tukaj, jutri tam,
| če jim je kateri od armade sku šal brenčati na uho. Menišev-ske rožice niso rasle, da bi jih trgale tuje roke, če kaj vem.
Torej zvečer pri “hefelu” nam je bilo ukazano, naj se jutri oblečemo kot se •spodobi, se osnaži mo in okrtačimo, da ne bomo kot banda razcapancev (to so bile osebne besede našega narednika Obermarjerja, ki so se mu zdele potrebne, da jih je pritaknil k dnevnemu polkovnemu povelju in ki sio nas posebno ganile), da drugi dan ne bo običajne tlake, ampak bomo prisostvovali sv. maši tam za Sračjo vrtačo.
Lep dan je bil in vojaki smo želeli našemu cesarju še dolgo življenje ter primaknili, naj bi praznoval svoj god vsaj vsak drug dan, v njegovo in naše sel j e. Naši naprej postavljeni so zmuštrali stotnije po raznih borjačih, kjer je pač imela katera svoje jerperge. Pregledovali in preštevali so nas po vrsti: najprej starejši četovodja, potem poročnik in nazadnje sam gospod stotnik. Zastran lepšega in da se ne bi prevzeli
in obrede je opravil župnik č. g. Milan Slaje.
Počivaj v miru dragi prijatelj! Pokojnikovi soprogi in družini globoko sožalje!
Louis Balant.
Slovenci v Melbournu v Avstraliji imajo svoj narodni dom
Slovenci v Melbournu ,so še vedno pod vtisom lepih slavnosti, ki so jih imeli 4. septembra. Ta dan je bila blagoslovitev in otvoritev Slovenskgea doma. Slavnosti so se začele ob štirih opoldne. Po angleški in slovenski narodni himni je bila deklamacija za to slavnost napisane pesmi, nakar je Marijan Oppelt v imenu odbora za nakup doma izročil ključe od Slovenskega doma predsedniku Slovenskega kluba Vinku Molanu. Ta je imel na vse bodrilen govor, ob Zcključku je pa odklenil vrata na domu ter povabil zbrane rojake na vstop. V notranjosti doma je bil nato izbran program, nakar je p. Bazilij blagoslovil vse prostore.
V domu je bila ta dan tudi razstava slovenskih narodnih predmetov, nato pa prijetna družabna prireditev.
Čigav je avto
Prijatelj ga je vprašal: “Ali je ta avto tvoj?”
Odgovor: “Včasih je. Kadar je opran, je ženin, kadar mora hči cb petih popoldne na čaj, je njen, kadar je na stadionu nogometna tekma ali kaka druga športna prireditev, je sinov. Moj je takrat, kadar ga je treba popraviti.”
nas je vsak nekoliko privoščil, česar si pa nismo posebno jemali k srcu. Potem so zbezali stotnije na cesto, stotniku je purš pomagal na konja in potem smo čakali, da so se postavile v vrsto druge stotnije doli po vasi. Ko so bile stotnije na cesti, se je postavil pred vsak d,atoll j on major, kateremu so prišli stotniki na uho povedat, da je vse v najlepšem redu in da lahko oldmarširamo, kadar se bo zljubilo dati pravo besedo gospodu polkovniku. Ta je res prijahal na iskrem konju, za njim pribočnik in za njim polkovni trobentač. Polkovniku so predstavili majorji, ki je vsak povedal naj lepše o svojem bataljonu, ki mu je bil izročen v telesno varstvo. Fantje smo zdelali tam na cesti in čakali, kdaj bomo zaslišali presladko besedo ‘pozor,” zatem pa “stopati —-stopaj” in kot bi udarilo en tisoč kladiv po trdi cesti, se bo dvignilo prav toliko nog in premaknila se bo dolga vrsta, po štirje vštric, kot bi bili vsi eno samo telo. Res smo kmalu zaslišali tam od prve stotnije pričakovani glas, potem od druge, tretje in tako dalje do dvanajste. Zganila se je nepregledna vrsta, težko okovani čevlji so udarili ob kamenito cesto, tro-lentač prve stotnije je zatrobil: star suidat po cesti! gre, čik pobere, dober, je ... Ko je ta končal, je prijel oni od druge stotnije in tako dalje, kakor je bila iskrena želja gospoda polkovnika. Nad hrabro armado se je dvignil prah, otročaji so letali ob vrstah in nas gledali,'kako znajo čvrsto stopiti, ti vojaki korenjaki, ki pravijo, da so vojaki . . .
Ni daleč do Sračje vrtače, vrhu katere čepi Krznar jeva o-grada. Tam nad Zaprtisko smo krenili na staro pot, ki pelje na Rakek in zmešali korak po razdrapani poti med ogradami. Peljali so nas onstran hribčka, 'kjer je nekakšna dolina, onstran katere za začenja cerkniška gmajna. Razpeljali so nas po pobočju, vrhu katerega je bil postavljen šotor, pod njim pa oltar. Kamor si pogledal, si videl vojaško kapo. Od Cerknice je prišla druga armada, bil je menda 97. polk in malo vstran smo videli na ravnici par topovskih baterij. Dovolili so nam odmor in polegli smo po gmajni. Dan ie bil, kot bi ga nalašč za to priliko kdo omil in posušil. Nekak svečan mir je ležal nad dolinico, le tu pa tam je zahrzal vojaški konj, ki je voščil znancu in prijatelju dobro jutro.
Nad dolinico se je dvignil škrjanec, ki je na vso moč drobil svojo jutranjo pesem, kot bi hotel pomagati k večji svečanosti mašne daritve. Kakor perunika modro nebo je razpelo nad nami svoje varstvo, častitljiva Slivnica onstran preseke je bila vsa odeta v praznično zelenje. Tako je bilo človeku, kot bi ležal na dnu potoka ter skozi vodo gledal svet na seboj.
Vse okrog nas so pele kobilice, kot bi se drobni goslački skrili med travo. Niti za trenutek niso prenehali. Nek ptič se je vsedel na grm v Krznarjev! ogradi in začel na vso moč prepevati: “Rožmarin, rožmarin. . .”
In tedaj se je oglasila tromba polkovnega trobantača. V visokem glasu je zapela, kot bi udaril ob srebro . . . stotniki so zavpili “k molitvi” . . . bilo je povzdigovanje. Nismo videli polkovnega duhovnika pod šotorom, ker je bil predaleč od naše stotnije. Toda povelje se je razlilo preko vse sive mase vojakov: k molitvi! Kot bi trenil so se zganila številna telesa in vojaki so pokleknili. Tedaj je na ravnici onstran globeli zagrmel top in še eden in še eden.
Ne verjamem, da bi se kdaj poprej ali pozneje tako zavedel lepote m tajne mašne daritve, kot takrat, ko je zadpnela tromba polkovnega trobentača in so zagrmeli težki topovi. Zdelo se mi je vise to skupaj kot glas velikonočni h zvenov, vesela procesija skozi prvo pomlad . . . ,
XHERT5KX DOMOVINA.
• -----------------—



PREŽIVITE
BOŽIČ
V JUGOSLAVIJI
... s Cunard veleladjami do Cherbourga!

•	Potovanja — Tri petdnevna potovanja v Evropo ta december na Queen Elizabeth in Queen Mary* vam omogočijo dohod v Jugoslavijo za Božič k prijateljem in sorodnikom! Priročne zveze nudijo tudi priliko, da spotoma obiščete Pariz.
•	Zabave — Prijatelji na ladji in kratek čas, odlična hrana (vključivši vaša priljubljena jugoslovanska jedila), brezhibna postrežba . . . dovoljenje za dosti proste prtljage!
mmmmmmsmmmmmm
• Prihranek — Znižane sezijske cene in 10% popusta za obratno vožnjo nudi do 18% prihranka. (Znižane vožnje vzhodno do 14. aprila; zahodno od nov. 1 — junija 1.) Vožnja do Cherbourga, povratna vozovnica: Turistični razred od $362; kabinski razred od $476; prvi razred od $763. Francoska pristanišča taksa ekstra.
*Queen Elizabeth, 1. in 16. decembra;
Queen Mary, 10. decembra.
ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA 1
		i.	H.
	čat	razred	rasred
Beograd	24Vž ur	$40.75	$26.70
Zagreb	20 ur	$35.60	$23.25
Ljubljana	19 ur	$33.60	$21.85
Dobite	Vaše drage v Ameriko!		
Prepustite	Cunardovi	priročni,	zanesljivi
predplačani	službi, da	uredi vse	podrob-
nosti odhoda, prihoda		in potovanja. Zni-	
Žane cene	za bona fide	emigrante	na vseh
potovanjih	na zapad, razen od 1.		julija do
14. oktobra.
CUNARD
Obiščite Vašega lokalnega potniškega agenta za ureditev potovanja prav do Vašega cilja!
I.
Ch. Reynaud:
Čudež! Čudež!
SODOBNI ROMAN
Peter Monbrej je s temi bese-^arni izdal, česa je manjkalo ^l^govemu brezverskemu nazo-ru: razmišljanja. Po zgledu dru-brezverskih znanstvenikov Se je enostavno proglasil za brezverca, ne da bi žrtvoval Vsaj nekaj časa resnemu r^z-^išljanju o verj in neveri. V Neveri ga je utrjevala nagnje-b°st k življenskim nasladam, ki Jih vera obsoja in prepove-buje. Poleg vsega tega pa se mu le zdelo, da je vera za učenjaka nekaj poniževalnega. Kako bi ^0gel stati znanstvenik, knji-ževnik v vrsti neukih ženic? v Monbrej je bil nadarjen knji-^evnik. Sreča mu je bila izredno naklonjena. V 25. letu staro-je bil že slaven in bogat. V °®- letu pa se je poleg tega bo-§ato oženil. Sedaj je bil star ^ let, telesno in duševno čil in 2drav, član Francoske Akade-^ije, poveljnik Častne Legije, ^namenit romanopisec. V družinskem življenju je bil zadovo-ijen. Le včasih mu je zagrenila 2ena s svojo pretiranostjo in ne-sirpnostjo kako urico. Obsut je bil z vsemi zemeljskimi dobri-ftaini. Vse to je vzbujalo v njem napuh, ki se je upiral temu, da ' se z razumom in voljo okleni vere v večnega Sodnika in spovednika.
Takšen je bil Monbrej. Napihnjen materialist, brezverec.
°da kaj se je dogajalo včasih V njegovi duši? Vznemirjale so ■i0 misli o tem, kaj je onstran ^T°ba. Zatiral jih je, dušil, po-b'i> toda niso se dale zbegati.
vojski, na fronti, ko je smrt ^0sila okrog njega in ji je veČ-. ’T žrl v oči, mu je često posta-tesno pri srcu. Misel na Bo-^a> na neumrjočo dušo in na mige verske stvari, ki je slišal 0 Pjih v otroških letih, se mu je 5 beodoljivo silo zajedala v da
^0 in	_	__^ ~	r\ O i(
Si
b'l naučil od matere.
Toda ljudje, ki so malo pre-vdani zemeljskim dobro-atll> se hitro otresejo misli na Tako je storil tudi Moa , reh Po končani vojni se je boli vdal uživanju. Brezbrižno ^ srkal sladkosti življenja, ^sel na smrt? Ali ga ni sprem-jala? On je dejal, da ne. Ven ar Pa se je izogibal vsega, kar ' ga spominjalo na smrt. Na Ogrebe ni hodil. Bolnic in bol-bikov se je izogibal. Vasi ni rr'aral, ker tam ni mogel zatis-očesa, da ne bi videl pokopališča in zamašiti ušesa, da ne bi slišal glasu mrtvaškega zvo-Pa- V^Pariz se je zatekel, da oi P^^d človeka in njegovo končno l!s°do vrinil čim več zabave, ki Prikriva smrt na vse mogoče
Pačine.
Kako je postal slaven pisa-telj? Po svojih romanih, ki so bajali okusu užitkaželjnih medanskih krogov. Le dve knjigi, i sta mu pripomogli, da je po-Stal član Francoske Akademije, ?!a bdi večje vrednosti, a ravno i dve knjigi so sprejeli njegovi Ti Celjski krogi zelo hladno.
~~~ Na kaj misliš? — se ie °' Gasila gospa Monbrej, ko je Videla, da se je mož zamislil.
O, na nič! — je stresel
in često se je dogodilo, da je ePetal molitvice, ki se jih je
Vetrinjska tragedija
Monbrej z glavo, kakor da bi zdramil. Čez čas se je obrnil Marizi in je šaljivo rekel: Mariza, želel bi, da bi te včasih videl v kakem drugem društvu, a ne vedno le v druž-tega Freda; kajti, če se bom kdaj bavil v vzgojo tvojega duha, se ne bom mogel boriti —
— Proti čemu? — ga je prekinila deklica. — Proti njegovemu vplivu? '
— Da!
Mariza se je zasmejala.
— Obljubim ti, da boš pri meni vedno ti zmagale«. Fred ti vendar niti do kolen ne seže.
Monbrej je prožil Marizi roko in je napol šaljivo, napol resno odgovoril:
Hvala, ljubi otrok, za častno priznanje. Potrudil se bom, da ne boš doživela razočaranja.
Za hip je utihnil, nato pa resno nadaljeval:
— Mariza, misliš, da boš našla tej vrsti mladičev, kakor je Fred, sebi moža?
Mariza mu je odkrito pogledala v oči.
Kar se tega tiče, bodi miren. Sicer pa sploh ne mislim na poroko. Dokler bom imela tebe in mamo, ne rabim moža.
Sedaj se je tudi mati vmešala v pogovor. Pripomnila je:
O, dobro vemo, da ti misliš samo na zabave. Zakon je zate še preresna stvar. A pomisli, da nisi več otrok! Dvajset let si stara. Koliko je takih, ki so v tvojih letih že matere ... Toda nikar me ne razumi napačno! Ne misli, da govorim zato, da bi se čimpreje omožila in zapustila dom. Saj veš, da te ljubim. Toda gre za tvojo bodočnost.
— Naj gre za karkoli, ljuba mama — je odvrnila deklica — a jaz hočem ostati pri vas... vsaj za zdaj.
Oče jo je smehljaje se pogledal:
— Mislim, da nočeš trditi, da si ti noben izmed mladeničev, ki se sučejo okrog tebe, ni vsaj nekoliko vtihotapil v srce?
Mariza je vzdrhtela. Obraz ji je zalila rdečica. A kmalu se je zbrala in prostodušno odvrnila:
— Ne vem prav ... Morda eden ... Lucijan.
— Lucijan? — se je začudil oče. — Ravnatelj založniške družbe? Ne poznam ga dobro, toda na prvi pogled je prikup-Ijiv fant, vreden resnih občutkov. A kako, da nisi na jasnem s svojimi občutki nasproti njemu?
— Ne vem, če bom mogla povedati — je vzdihnila Mariza. — 'Ko sem v njegovi družbi, sem čisto zmešana. Razburi pa me že tfsaka misel nanj, a mislim, da to še ni ljubezen. Jaz sem si zamišljala ljubezen kot nekaj velikega, sijajnega, kar nepremagljivo osvoji človeka, tako da nifna časa za oklevanje. Zamišljala sem si jo ko neugasljiv plamen, ko rajsko melodijo ...
Gospa Monbrej je začudeno strmela v hčerko.
— Glej! Glej! — je vzkliknila. — Mislila sem, da današnja dekleta niso niti najmanj romantična. In kaj slišim?
Cleveland, O. — Pred kratkim je izšla dokumentarna knjiga “Vetrinjska tragedija”, ki jo je izdala Zveza Slovenskih Protikomunističnih Borcev v spomin vseh onih domobrancev, četnikov, legijonarjev in civilistov, ki so jih takozvani “zavezniki Angleži, pred 15 leti podlo in zahrbtno predali v smrt pod strele Titovih komunističnih krvnikov.
Poleg kronološko urejenega opisa dogodkov onih temnih vetrinjskih dni vsebuje knjiga tudi pričevanja nekaterih domobrancev, ki so po milosti božji preživeli apokaliptične grozote partizanskih taborišč in masovnih grobov.
Knjigo je sedaj mogoče kupiti ali naročiti pri sledečih posameznikih:
Kongo — dežela, razmere in ljudje
U.S.A. — Cleveland, Ohio:
Rado' Menart, 6218 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Danilo Kranjc, 6210 Schade, Cleveland 3, Ohio Branko Pogačnik, 6628 Bliss, Cleveland 3, Ohio Marijan Štrancar, 1135 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio Lojze Bajc, 1294 E. 167 St., Cleveland 10, Ohio Marijan Jakopič, 29424 Armadale, Wickliffe, Ohio Jože Lekan, 1113 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio Biwabik, Minnesota: Andrej Perčič, Box 551, 311 - 6th St. Milwaukee, Wisconsin: Karel Kveder, 812 W. Eden Pl., Milwaukee 21, Wis.
KANADA — Toronto, Ontario:
Stane Pleško, 102 Wesley St., Toronto 18, Ont.
Guelph, Ont.: Viktor Dolšek, 206 Grove St., Guelph, Ont. Hamilton, Ont.: Ivan Palčič, 71 Tragina Ave., N. Hamilton, Ont.
St. Catherines, Ont.: Cvetko Slak, P.O. Vergil, Ont. Montreal, Quebec: Ivan Rupnik, 3225 Haig Ave., Montreal, Que.
Noranda, Quebeb: Viktor Vrečar, 73 “C” Ave.,' Noranda, Que.
PREKOMORSKE DEŽELE:
Anglija: 'Stane Pevec, Crowbury, Watton at Stone, Hertford, England
Argentina: Franc Logar, D. Millan 179, Tapiales, FCNGB, Prov. Buenos Aires, Argentina
Ivan Korošec, Calle 1. No. 510, Berazategui, FNGM, Prov. Buenos Aires	«
Avstrija: Pakar Stefan, Villacher Str. B. 8-10, Spittal/Drau, Kaernten, Oesterreich
Francija: Ciril Guštin, 25 Rue du Porte Diner, Creteil-Seine, France
Avstralija: Franc Erpič, Thiess Village, Via Cambramura, N.S.W., Australia
Nemčija: Janez Toplišek, Buelow Strasse, Hagen-Westfalen,
W. Germany
Knjiga kupljena pri zgoraj omenjenih poedincih stane $2.00 v U.S.A. in Kanadi, $1.00 (oz. enakovrednost v dotični valuti) v vseh prekomorskih deželah.
Po pošti je mogoče naročiti knjigo samo pri:	Jože Lekan,
1113 E. 66 St., Cleveland 3, Ohio. V tem slučaju je cena posamezne knjige $2.25 za U.S.A. in Kanado, ter $1.25 za prekomorske dežele (poštnina vključena).
Glavni odbor ZSPB
Republika Kongo leži sredi afriškega kontinenta. Njeno ozemlje meri 905,000 kvadratnih milj. Nova država, ki vzbuja toliko svetovne pozornosti s svojimi začetnimi težavami samostojnega državnega življenja, je torej 4. 2-krat tolika kot Francija.
Dobro petino je plodne, orne zemlje, 1.7 odstotkov pa je travnikov in pašnikov. Torej je 22.7 odstotkov vse zemlje v Kongu kultivirane, obdelane več ali manj. To pomeni, da imajo tam 131.8 milijonov akrov zemlje godne za kmetijsko pridelovanje. Od ostale površine je 41.4 odstotkov gozdov, 35.7 odstotkov pa je ali neplodne ali nedostopne zemlje.
Kongo leži na ekvatorju. Reka Kongo je glavna vodna žila in z malimi izjemami je vse drugo vodovje v tej deželi mreža do. tokov v Kongo. Osrednja planjava porečne nižine reke Kongo leži povprečno 1,300 čevljev visoko in pada v pobočjih proti jugozapadu. Vse to je v glavnem sam tropični gozd. Severni del Kongovega porečja je višja planota nepreglednih prerij, pokrajina same visoke trave brez drevja, naselbin ali kaj drugega, južni del pa ima številne griče in hribe, globoke doline in reke s brzicami in slapovi. Tu so med prerijami pasovi gozdov, zlasti ob rekah.
Ekvatorijalno področje ima temperaturo od 60 do 95 stopinj Farenheita. Tam je neprestano deževje, kakih 230 dni v letu. Ob obeh straneh ekvatorja leže najprej široki pasovi tropičnih gozdov. Ti se redčijo proti severu m jugu in počasi prehajajo v pašnike, oziroma travnate prerije. čim bolj se ozemlje odmika od ekvatorja, tem bolj mu grozi suša, ki traja od treh do sedmih mesecev. Pred nastopom dežja sejejo, ob nastopanju suše pospravijo žetev. Riž, kava, čaj, gumi in še nekatere tropične bilke je mogoče saditi in sejati, pa tudi pobirati preko celega leta v vsakem vremenu.
Zemlja je na splošno revna, malo rodovitna. Preobširno izsekavanje gozda, prehuda popa-ša in odplavljanje rodovitne vr-
, .....—............
I
hne plasti so težave, ki so se že na široko razpasle tudi po še malo kulturni pokrajini. V mnogih področjih pa so naj hujša nadloga — mravljišča. Ta so po osem do petnajst čevljev visoka in po dvajset do trideset čevljev široka in tako gosta, da pokrivajo često po 30 odstotkov površine pokrajine.
V Kongu živi 14 milijonov Afrikancev. To so rodovi: Bantus, Niloti, Sudanci, Hamiti, Ne-grili in Pigmejci. Med njimi je bilo kakih 140,000 Evropcev. Okoli osemdeset odstotkov Afrikancev živi v grmovju, v goščavi. Tam imajo razpostavljene svoje vasi koč in žive po pravilih plemenskega in družinskega poglavarstva. Slkoro vsi se na nek način Ibavijo in žive od poljedelstva. Vsaik človek ima povprečno okoli devet akrov zemlje za pridelovanje. Toda ljudstvo je še pol nomadsko. Ko jim zemlja ne daje več, spravijo svoje stvari in črede in gredo drugam. So seveda že tudi ustaljene kmetijske pokrajine. Tam zemlja ostane last ah plemena, ali nekake zadruge, ali širše dru. žine. Vsako pleme ima svoje navade in izročila glede dodelitve zemlje poedinim obdelovalcem, ki morajo z zemljo sprejeti tudi obveznosti napram skupnosti. Belgijska uprava je pospeševala razdelitev zemlje med posamezne družine kmetovalcev. Dodeljevali so po kakih 22 akrov družini.
Nasprotno so evropski lastniki velikih plantaž nakopičili v svojo last po 1,200 do 1,500, pa tudi po več tisoč akrov zemlje in jo izkoriščali za svoje industrijsko kmetovanje. Belgijska vladna uprava, ki je to trpela in celo pospeševala, si je prav s tem nakopala najhujše sovraštvo domačinov. Belgija je vladala v Kongu od leta 1908. Ko je deželo pred vzela, je bilo tam še najprimitivnejše kmetovanje in pridelovanje zlasti bombaža, ka. ve, čaja, kakava, kavčuga in drugih industrijskih semen in biljk. Oni so tudi zelo povezali živinorejo za mlekarstvo in meso. Ev-ropci so gradili prometne zveze, ceste in železnice ter izvedli nekaj namakalnih in izsuševalnih del. Obdelovanje zemlje s stroji ni napredovalo, ker je bilo vedno neskončno mnogo cenene delovne sile na razpolago.
Kljub zelo primitivnemu kmetijstvu so poljedelski pridelki glavno izvozno blago Konga. V letu 1956 so izvozili pridelkov za 172 milijonov dolarjev, v letu 157 za 178 milijonov dolarjev. Glavni izvozni predmeti so kava, bcmlbaž, palmova olja, gumi. Dežela Katanga, ki je sedaj znana svetovni javnosti, ker noče v centralistično upravo države, je bogata na rudninah. S svojimi rudnimi bogastvi je ta provinca postala daleč najbogatejši del dežele, predno je postala država.
Če se količkaj pametno urede politične razmere in ustali vlada, ki bo znala poiskati strokovno osobje, ki ga zaenkrat Kongo nima, bo to država, ki bo lepo
Moderni električni sušilci perila ne delajo napot ja!
Gospodinje vedo iz skušnje, da je v zimskih vlažnih dneh sušenje perila kaj nerodna zadeva, posebno če za sušenje nimajo primernega prostora. Obešanje perila in sušenje po starem je v sedanjih razmerah, ko so na razpolago moderni sušilniki res nepotrebno. Gospodinje so že tako preveč zaposlene in je prav da si pomagajo, da si pranje in sušenje olajšajo.
Illuminating Co. v Clevelandu priporoča vsem gospodinjam, ki si žele nabaviti električni sušilnik za perilo, naj si izberejo onega na 240 voltov, ker suši hitrejše od onega na 120 voltov.
Družbini strokovnjaki priporočajo prav tako, da moramo paziti na to, da ne bo stal sušilnik v sobi, če ni urejen na zgoščevanje vlage s pomočjo vode ali mrzlega zraka. Gledati moramo tudi zmeraj na to, da je sušilnik v redu in čist.
JVHoški dobijo delo
Oskrbnik
Starejši zakonski par, pripraven za delo okrog poslopja, dobi v zameno stanovanje v poslopju. Kličite YE 2-4967.	(218)
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Išče se dekle ali ženska srednje starosti za gospodinjo. Svojo sobo. Mora govoriti angleško. Kličite po 6. uri WY 1-6554. ______________ (218)
MALJOGLASI
Sobe se odda
4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave.	(X)
Stanovanje se odda
Lepo stanovanje se odda na 1281 1-2 E. 55 St. 6 sob s kopalnico, furnez na plin. Kličite EN 1-9808 ali UT 1-0966.	(218)
Odda se
Enodružinska hiša nanovo de-korirana, v bližini Sv. Vida za oddati. Kličite EN 1-8679. »
-(216)
Zastonj stanovanje
v 4-sobni hiši, mala plača, starejšemu paru v pokoju, brez otrok, v zameno za čiščenje malega urada in čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877.	(W)
Mrs. M. V. iz Svoboda Ave., Clev., O., piše: Pošljite mi še eno steklenico LOVIAN CAPSULES. Prva steklenica, ki sem jo sedaj potrošila, mi je čuaovito pomagala! Umirila je moje živce, olajšala moj revmatizem in se sedaj počutim prav srečna. Vsem in vsakemu priporočam LOVIAN CAPSULES.
LOVIAN CAPSULES	j
MANDEL DRUG CO. '
15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O.
Razpošiljamo vsepovsod!
25 za $1.05, 50 za $3.60, 100 za $6.41
Stanovanjc se odda
Štiri neopremljene sobe, vroča voda, plinski furnez na 1415 E. 51 St. Kličite EX 1-9668.
-(218)
TOP? — Naprava na sliki je podobna topu in v resnici strelja posebne neoprenske krogle po cevovodih za plin, da jih očisti za nemoten tok plina. Naprava stoji v bližini Mocane, Okla.
Hiša v najem
Odda se enodružinska hiša, 5 sob. Vpraša se na 1014 E. 74 St.
(218)
Sobe se odda
5 sob in kopalnica, spodaj, se odda na 1069 E. 72 St. Kličite RE 1-7051.	(218)
Soba se odda
Spalna soba se odda moškemu. Oglasite se na 15634 Holmes Ave. stranski vhod.
POZOR!
Ali katerega zanima majhna farma 1% milje od mesta, s stojalom : za sadje in zelenjavo za dohodek? napredovala in se razvijala ' v J 5-sobna hiša, polna klet, hlev,
blagostanje svojih ljudi. Vseka, t	S? aki-ov
ko bo to zelo pomemibna afriška ; dobre zemlje. Cenjeno za prodajo.
■	[ Vse to za samo $13,900. če vas res
arzava.	. zan;maj kličite, pišite ali se ogla-
. ——o------ j site.
F. R. ARCHIBALD REALTY HO 6-3908
585 Sherman St. Geneva. Ohio EDDIE SEZON, prodajalec
— Gloversville, N. Y. ima okoli [ 20'0 podjetij za izdelovanje rokavic (gloves).
I
I
EE JULES VERNE:
I	CARSKI SEL	I
g	(Mihael Strogov)	g
POVEST	H
Kmalu so zabučale trobente in naznanile začetek zabave.
“Plesalke!” je dejal Alcide Jolivet Harryu Blountu. “Proti vsem običajem bodo ti divjaki uprizorili ples pred igrokazom.”
Mihaelu Strogovu je bilo u-kazano, naj gleda! Zato je gledal. "
Oblak plesalk se je vsul na prostor, namenjen za predstave. “Dutara”, t. j. mandolina z dolgim vratom in dvema po četrti-cah ubranima strunama iz svile, “kobiz”, t. j. nekak na sprednji strani odprt violončelo s strunami iz konjske žime, “čibizga”, t. j. dolga piščalka iz trstike, trobente, bobni, tamtami in druga tatarska godala so se zlivala z goltniškimi glasovi pevcev v čudno soglasje. Vmes se je tu in tam oglasil tudi nekak koncert v zraku, ki ga je proizvajalo kakih dvanajst papirnatih zmajev. Na njih so bile namreč napete strune, ki so zazvenele, kadar je čeznje potegnil veter.
Ples se je začel.
Vse plesalke so bile svobodne Perzijanke, ki so si prostovoljno izbrale svoj poklic. Prej so nastopale pri dvomih slavnostih v Teheranu. Ko pa je prišla na prestol sedaj vladajoča rodovina, so jih pregnali iz dežele. Zato so morale iskati svoje sreče drugod. Bile so v bogato opremljeni narodni noši. V ušesih so imele majhne zlate trikotnike z dolgimi obeski, okrog vratu svetle srebrne obroče, na rokah in nogah zapestnice z dvojno vrsto draguljev, na koncu dolgih kit pa z biseri, turkizi in agati okrašene obeske. Na pasovih so se jim svetile zaponke, podobne velikemu križu kakega evropskega reda.
Plesalke so dražestno izvajale različne plese, zdaj posamič, zdaj zopet v skupinah. Pri tem so si od časa do časa razkrilte obraze zagrinjale s tenkim pajčolanom. Njih svetle oči so se skrivale za oblakom tenčice, kakor se zvezdnato nebo skriva za lahno meglo. Nekatere izmed njih so bile opasane z usnjatim in z biseri posejanim jermenom, na katerem je visela trioglata torbica iz zlate pletenine. V teh torbicah so imele spravljene ozke in dolge trakove iz škrla-taste svile z uvezenimi izreki iz korana.
Od časa do časa so iz njih potegnile te trakove in jih v krogu razpele med seboj. Druge plesalke so jih po smislu izrekov izpodlezovale, preskakovale ali pred njim padale na tla.
Alcidu Jolivetu se je najbolj
PITTSBURGH, PA.
BUSINESS SERVICE
J & L TV SERVICE — (Servicing Elizabeth • McKeesport - Glass-port Areas). Fast Repairs on Television or Radio - Open 10 a.m. to 9 p.m. - Authorized Dealer for Motorola - TV - Stereo-Hi-Fi — See our large selections of TV’s & Stereo’s. — 118 3rd Street, Elizabeth, Pa.
Call DUpont 4-7310.	(216)
CRAIGHEAD TELEVISION SERVICE
We Go Anywhere Authorized Dealer - Admiral -Hoffman - Sales Service - We service all- models in TV - HI-FI - Radios - Tape recorders and sound systems - We back up our guarantees - Reasonably priced. 104-2nd Ave. DuPont 4-6900
čudno zdelo to, da Perzijanke niso plesale divje, ampak zelo umerjeno. Plesalkam je manjkalo ognja. Z izvajanjem svojih plesov so bolj spominjale na mirne in spodobne indijske, kakor pa na strastne egiptovske plesalke.
Ko je bil končan prvi del zabave, se je zaslišal resen glas, ki je dejal:
“Le dobro se naglej!”
Tatar, ki je ponovil emirjeve besede, je bil visok mož in je izvrševal smrtne obsodbe kana Feofarja. Postavil se je bil za Mihaela Strogova in je držal v roki dolgo, krivo sabljo-dama-ščanko, kakršne izdelujejo sloveči kovači iz Karšija ali Risarja.
Poleg njega so stražniki postavili posodo žarečega oglja. Od časa do časa so v posodo vsipali nekakšne zmesi kadila in jantarja, da se je iz nje vzdigovala lahna, dišeča meglica.
Neposredno za Perzijankami je nastopila druga skupina plesalk, ki jih je Mihael Strogov takoj spoznal.
Tudi oba poročevalca sta jih morala že videti, kajti Harry Blount je dejal svojemu tovarišu:
“To so ciganke iz Nižnjega Novgoroda.”
“Da!” je odgovoril Alcide Jolivet. “Mislim pa, da več zaslužijo kot vohunke nego kot plesalke.”
Alcide Jolivet je imel prav, saj vemo, da so bile te ciganke emirjeve vohunke.
Prva med njimi je bila San-gara v nekoliko čudni in slikoviti, toda krasni obleki, v kateri je bila videti še lepša.
Sama ni plesala, ampak se je kot kraljica postavila v sredo svojih plesalk. Njih čudne kretnje so posnemale plese, kakršni so v navadah po deželah, po katerih potujejo cigani, po Češkem, Egiptu, Italiji in Španskem. Svoj ples so spremljale z žvenketajočimi cimbalami in s hreščečimi baskiškimi bobni, na katere so udarjale s svojimi prsti.
Tudi Sangara je imela tak boben in je z njim: bodrila plesalke, podobne tolpi pravih kori-bantov (svečeniki boginje Cibe-le).
Nastopil je komaj petnajstleten cigan z dutaro, ki je z nohti udarjal po njenih strunah in začel peti zelo čudno ubrano pesem. Poleg njega se je usedla neka plesalka in ga mirno poslušala. Ko pa je mladi pevec začel ponavljati pripevek, je skočila pokonci in se zavrtela okoli njega. Med plesom je u-darjala na boben in tako ropotala s kraguljčki, da ga je bilo komaj slišati.
Ko je cigan odpel zadnjo kitico, so ga plesalke potegnile v sredo in ga zamotale v neraz-vozljiv ples.
V tem trenutku so emir, njegovi zavezniki in njihovi častniki vseh činov usipali mednje točo zlata. Z žvenketanjem zlatnikov, ki so udarjali ob cimbale plesalk, so se mešali zadnji glasovi dutar in tamburinov.
“Denar trosijo kakor roparji!” je pošepetal Alcide Jolivet svojemu tovarišu na uho.
Zlato, ki so ga metali med cigane,je bilo v resnici ugrabljeno, zakaj med tomani in tatarskimi cekini so bili videti tudi moskovski zlati rublji.
Za trenutek je vse utihnilo. Feofarjev rabelj je položil Mihaelu Strogovu roko na ramo in
ponovil besede, ki so se glasile še bolj grozeče:
“Le dobro se naglej!”
To pot je Alcide Jolivet opazil, da rabelj ni imel več gole sablje v roki.
Medtem je sonce zašlo in obzorje se je začelot zagrinjati v polmrak. Skupine ceder in borov so postajale vedno temnejše in voda reke Toma je izginjala v megli. Tudi ravnina nad mestom se je kmalu zavila v temo.
Na zabavišče je pridrevilo več sto sužnjev s prižganimi p 1 a m enicami. Pod vodstvom Sangare so se pred emirjevim prestolom pojavile zopet ciganke s Perzijankami vred in ga skušale zabavati z novimi plesi najrazličnejših načinov. Godala tatarskega zbora in goltniški glasovi pevcev, ki so jih spremljali, so se zlili v še bolj divje soglasje. Zmaji, ki so jih bili potegnili na tla, so se dvignili znova s celim ozvezdjem raznobarvnih svetiljk. Njih plunke so zvenele močneje pri tej zračni razsvetljavi. Nato se je plesalkam pridružil oddelek tatarskih konjenikov. Njihov ples je postajal vedno bolj divji. Sledila mu je igra peščev, ki je na gledalce napravila mogočen vtis.
Vojaki, oboroženi z golimi sabljami in dolgimi pištolami, so plesali, skakali in strejali venomer. S pokanjem njihovih pištol se je mešalo ropotanje bobnov, hreščanje tamburinov in škripanje dutar. Ker so imeli po kitajski navadi pištole nabite s smodnikom, ki je zaradi neke kovinske primesi izgoreval v različnih barvah, so sipale v zrak dolge rdeče, zelene in modre žarke, tako da so se skupine plesalcev premikale sredi umetnega ognja. Ta igra je spominjala na cibistiko starih narodov, t.. j. nekak vojaški ples, pri katerem so se plesalci sukali med samimi konicami mečev in bodal. Mogoče je, da se je ta ples ohranil še pri narodih srednje Azije. Toda tatarska cibisti-ka je bila mnogo bolj čudovita zaradi mnogobarvnega ognja, ki
AMERIŠKA DOMOVINA,
je švigal nad glavami plesalcev in jih obsipaval z žarečimi iskrami.
Četudi je Alcide Jolivet gotovo videl že mnogo podobnih in zaradi novodobne gledališke tehnike še vse bolj učinkovitih predstav, je veftdar nehote pri-
kimal z glavo, kakor bi hotel reči: “Dobro, izvrstno!”
Kakor na povelje je umetni ogenj hipoma ugasnil in ples prenehal. Plesalke so izginile, zabava je bila- končana. Ravnino, ki je bila nekaj trenutkov poprej tako rekoč še vsa v pla-
EUROPA TRAVEL SERVICE
POTNIŠKA PISARNA
759 E. 185 Street	Cleveland 19, Ohio
Preskrbimo vse potrebno za pot preko morja in obiske iz domovine; pošiljamo denar in pakete v Jugoslavijo in v vse druge države Evrope.
JEROME A. BRENTAR
Tel. št. pisarne IV 6-3774 Tel. št. doma EV 1-4985
pritrjujejo 85,000 funtov težko krmilo na novo petrolejsko ladjo “Esso JBoston” v Newport News, Va. Nova ladja je dolga 740 čevljev in bo sprejela vase do 17 in pol milijona galonov olja.	(
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”
menu, so razsvetljevale samo še goreče plamenice.
Na emirjevo znamenje so pripeljali predenj Mihaela Strogova.
"Blount,” je dejal Alcide Jolivet svojemu tovarišu, “ali hočete gledati tudi ta prizor do konca?”
“Nikakor ne,” je odgovoril Harry Blount.
“Bralci Daily-Telegrapha, upam, ne žele podrobnosti o usmrtitvi po tatarskem načinu.”
“Ne bolj kot Vaša sestrična.”
“Ubogi dečko!” je dostavil Alcide Jolivet in pogledal Mihaela
Strogova. “Vrli vojak bi bil za' služil častnejšo smrt na bojišču.”	1
“Ali moreva kaj storiti, da ga rešiva?” je vprašal Harry Blount.
“Ničesar!”
Dopisovalca sta se spominjala, kako plemenito je z njima ravnal Mihael Strogov. Vedela sta, kaj vse je moral prebiti, samo da ostane zvest svoji dolžnosti. In vendar sredi Tatarov, ki niso poznali usmiljenja, nista mogla ničesar storiti zanj!
(Dalje prihodnjič)
------o-------
Potovanja in darila
Ako želite udobne prostore za potovanje na ladji ali jet-letalu za skupine v maju in juniju, se prijavite čim prej, da Vam rezerviramo prostor.
Da boste razveselili svojce v domovini za božične praznike, je sedaj čas, da jim pošljete finančna sredstva. Mi pošiljamo denar v Jugoslavijo preko Narodne banke, ki izplača za vsak dolar 600 dinarjev.
Za vse podrobnosti in pojasnila se zglasite v uradu:
STEVE F. PIRNAT (0.
6516 St. Clair Ave.	HE 1-3500
Cleveland 3, Ohio
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St..17002 I,akeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
I
§
1
!
^Tjrjrjrjrjtrjtrjtrjrjrjrjrjrjrjfrjirjrjr&jr*
Za
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbvra poročnih vabil.
tglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarč.nih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland S, Ohio
HE 1-0621
NAJVEČJA LADJA SVETA! — Na sliki vidimo atomsko'letalonosilko Enterprise, ki jo gradijo p Newport News, Va. To je prva ladja te vrste in največja ladja na svetu. Atomska reaktorja za njo so egradili v Idaho Falls, Idaho.