Q^Sjom
A/a n d

’At'yyf;'« t" A
NO. 47
AM€RICAV^ i oPiRiT fORSIGN IN UNGUAG^ ONtY
¥! Mh


Serving Chicago, Milwaukee,- Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York,'Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 7, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Brezpcseinosl popušča
V februarju je brezposelnost padla na 5.7%, najnižje od leta 1970.
W A S H I NGTON, D.C. — V Preteklem mesecu je brezposei-n°st padla drugi mesec izapored-no in dosegla naj nižje stanje od oktobra 1970. V januarju je zna-fa|a 5-97<, v februanju se je zni-zala na 5.7' , , med tem ko je bi-a 'ani še preko 6',. v_ Položaj brezposelnosti je boljši v vseh plasteh in na vseh pod-r°cjih odraslega delavstva z izjemo črncev in najstnikov. Po-Kebno ugodno je za odrasle žen-ske- Število brezposelnih žensk le padlo od 5.5% na 5%.
Zanimivo je, da se število zaposlenih na splošno ni povečalo Pitko 80.6 milijonov, ki je bilo oseženo lani. Zmanjšanje brezposelnosti ni torej povečanje gospodarske d e j a v nosti, ampak P1 eje zmarujsanje števila delov-116 s^e> se pravi, tistih, ki so za-posleni, in tistih, ki zaposlitev rscejo.
, ^ Prejšnjih mesecih je obseg _e ovne sile izredno naglo rastel
Je z njim rastla brezposel-^'c ie Pritisk na delovni rS zastal, je zastala tudi rast rezposeinosti. V februarju je j1 0 milijone ljudi brez po-a’ skoraj prav toliko kot v ja-llarju, pravi statistika delav-skega tajništva.
Zanimiva je ugotovitev, da je 2 5 Poročenimi moškimi le ' Y brezposelnih, med mladostniki pa 18.8%, kot je bila na 1 s 'j" u gospodarskih zastojev ■-n j ih 25 let. Med črnimi je ovprečno 10.5% brezposelnih,
kih m1™1 le 5'1%! števil° ta-in' ’ kl 30 brez posla 15 tednov
hii]VeC’ ^ v ^okruarju 1.3
nuarj0na’ Skora^ enako kot v ja-
nadzira rakete
začeta KENNEDY; Fla. - V v v U.meseca so poslale ZDA ki k60?1''6 n°V v°buriski satelit, visok k°nČno obvisel 22,300 milj sovi ^ na^ Zemljo in nadziral v Ske rakete na kopnem in Čeri ornskih podmornicah. Sli-latlj °atelit so poslali v vesolje ho i V maiu’ nadzira vzhod-horiv,11 ^uSovzbodno Azijo z za-Pacifikom vred.
ločen 1 ^ak satebt ni dosegel do-V bljv^3- rnes^a in bodo poslali St -P bodočnosti, novega. Si-Selj v-reh satehtov, ki bodo vi-Vsak 1Sv°ko nac^ Zemljo, bo imel hjen ^as P°d nadzorom vsak Vsak0 ^ ^ k>0 tak0! sporočil raket Skirernembo> zlasti vzstrel v glavni stan obrambe
Novi grobovi
20a.
je s pritožbami V Asm1 vi®anju cen’
fGT0N’ D C - z»-
Kongres AFLrCI0 Pritiskajo na kaj je ? naj začne preiskavo, Zvišani VSemt pritožbami proti
Pred!pisjU n611 V nasProtju 3
" ’	' tem v javnosti mi
Mary Plemen
Po dolgi bolezni je preteklo soboto, 4. marca, umrla v Erlan-geru, Kentucky, rojakinja Mary (Marjana) Plemen, roj. Petelin, stara 86 let, rojenana Bregu pri Borovnici na Notranjskem. V Ameriko je prišla pred več kot 60 leti, se v Clevelandu poročila z Jožefom Plemen, ki je umrl pred 20 leti. Že pred mnogimi leti se je družina preselila iz Clevelanda v Beech Grove, Indiana. Pokojna zapušča sina Josepha ml. v Erlanger, K.y., pri katerem je sedaj živela, sina Roberta v Beech Grove, Inch, pet vnukov, eno vnukinjo in enega pravnuka. Pokojnica je bila sestra pokojne Johane Kar-inger z Addison Rd., pokojne Alojzije Leskovec ter Jakoba Petelina, ki živi v Ljubljani. Pogreb je bil v Beech Grove, mdiana, kjer je bila položena k sečnemu počitku poleg svojega .noža. Pokojnica je bila tudi dolgoletna članica društva Progresivnih Slovenk št. 2 ADZ.
Stephen J. Marold
V	starosti 63 let je umrl v Euclid General bolnici Stephen J. Marold, 20551 Miller Avenue. Rojen je bil v Dodgeville, ML chigan, od koder je prišel v Cleveland na delo pri tvrdki Continental Lithograph. Do svoje upokojitve pred dvema letoma je bil skozi 21 let zaposlen kot litograf. Zapušča ženo Frances, roj. Stononik, hčerko Marico Ostrowski, sina Dennisa, sedem .vnukov, sestre Marje Kulez. Vero Pozun, Angelo Krall, brate Alberta, Daniela in Charlesa. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Želetove pogrebne kapele na 158 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9. uri, nato na pokopa-išče Vernih duš. Ure kropljene danes od 7 - 9 in jutri od 2 -
) popoldne in od 7 - 9 zvečer.
Franc Ilc Sr.
V	Euclid Manor negovališču, % umrl po daljši bolezni 35 let stari Frank lic Sr. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St.
Zvezna krvna banka!! Vietnam v now*
raitfsiijii vojskovanja
SAIGON, J. Viet. - Predsednik republike Nguyen Van|
Predsednik Nixon je naročil oddelku za zdravstvo, naj pripravi načrte za skupni zvezni sistem zbiranja in rabe krvi.
WASHINGTON, D.C. - Raba krvi v zdravstvu je v zadnjih letih, odkar so v navadi operacije odprtega srca, ki zahtevajo izredno veliko krvi za . transfuzijo, močno porastla. Prišlo je do težav z redno oskrbo krvi pri nujnih operacijah v nekaterih delih dežele.
Poraba krvi v zdravstvene namene se je v zadnjih 10 letih podvojila in dosedanji sistem njenega zbiranja ne odgovarja več potrebam. Predsednik je obvestil Kongres, da je naročil zveznemu oddelku za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo, naj izdela in mu predloži načrt za varno, hitro in učinkovito zbiranje krvi po vsej deželi in njeno razdeljevanje po vsej deželi v okviru potreb.
Zvezni oddelek za zdravstvo ima že v teku študije, ki kažejo na ustanovitev zveznega sistema za celotno zbiranje in porabo krvi, pa tudi študije, ki naj bi le dopolnjevale sedanji sistem v tistih področjih, kjer je njegova kritika najostrejša in upravičena.
Sporočajte domače vesti!
Tajvan brez večjega vojaškega pomena rza ZDA?
WASHINGTON, D.C - V času korejske vojne je bil Tajvan (Formoza) označen za “nepotopljivo” letalonosilko ZDA na Dalnjem vzhodu. ZDA so sklenile z njim vojaško obrambno zvezo.
Zdaj trdijo, da Tajvan ni posebno važen za ZDA. Služi predvsem za zbiranje poročil o Kitajski in iz Kitajske ter za o-porišče prevoznih letal v Južni Vietnam in iz njega. Glavna letalska sila ZDA na otoku je večji oddelek prevoznih letal C-130,' ki so dodeljena vojaškemu naporu v Južnem Vietnamu.
Thieu je pretekli teden objavil novo razdobje boja z rdečimi v Južnem Vietnamu, ko je odredil, da morajo vsi vaški poglavarji in poglavarji zaselkov o-stajati preko noči v svojih naseljih, namesto da bi se zatekali preko noči v večja, varnejša središča.
Cilj nove odredbe, ki ji morajo pokrajinski načelniki posvetiti posebno pozornost, je povečati varnost na samem podeželju. Glede varnosti in uspeha vietnamizacije je najboljše merilo prav to, ali so vaški poglavarji, ki veljajo za nekake predstavnike oblasti, ponoči v svojih naseljih ali ne.
Van Thieu je na sestanku z vojaškimi poveljniki H pokrajin in drugih vladnih vodnikov dejal, da se rdeči verjetno vračajo k gverilskim napadom, ko so videli, da ne zmorejo več velikega vojaškega nastopa. Njihov načrt naij jai bil okrepiti svojo terensko organizacijo s povečanjem nasilja, umorov in sabotaž, kar naj bi vse preprečevalo napredek vietnamizacije.
LETALSKI SPOPAD NAD EVERNIffl VIETNAMOM
\čeraj j'e prišlo tekom letalskega napada na vojaške cilje v Severnem Vietnamu do spopada med 5 severnoviel-namskimi MIG lovskimi letali in skupino ameriških lovcev. Ameriško poročilo trdi, da je bilo eno MIG letalo- sestreljeno, vsa ameriška letala pa so se vrnila na svoja oporišča. Hanoi trdi, da sta bili dve ameriški letali sestreljeni.
Iz Clevelanda in okolice :
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je protiletalsko topništvo in opo-prišlo do največje letalske de- rišče protiletalskih raket, 4 F4 javnosti od preteklega decem- lovska letala pa so napadia bra. Preko 20 ameriških letal je rdeče lovce MIG. V letalskem napadlo vojaške cilje v Sever- spopadu je bilo eno MIG 17 lenem Vietnamu in se pri temjtalo sestreljeno. To je četrto
-o—-
Med revnimi ženskami izreden padec rojstev
WASHINGTON, D.C. — Proti koncu preteklega desetletja je število rojstev med revnimi ženskami rodnih let aadlo v taki meri, da je bilo .-ojenih en milijon manj otrok -kot v prejšnjih letih.
Urad za ljudsko štetje je ugotovil, da je število rojstev v družinah z izpod $5,000 letnega dohodka padlo za 21%. Padanje rojstev med revnimi je skoraj še enkrat večje kot padanje rojstev pri bogatih in se naglo zbližuje na isti ravni. Največji so-
izognilo protiletalskih raket o-brambe. Rdeči so poslali proti ameriškim napadalcem tudi svoje lastne letalske sile. Skupina 5 lovskih letal vrste MIG se je približala ameriški skupini letal. V kratkem letalskem spopadu je bilo eno MIG 17 letalo sestreljeno, med tem ko so se vsa ameriška letala vrnila na svoja oporišča, kot trdi uradno poročilo.
Poročilo Hanoia trdi, da je včeraj letalska obramba' sestrelila dve ameriški letali. Ameriško letalstvo dolži, da je napadalo gosto naseljena področja in ne le vojaške cilje, kot pravi ameriško poročilo. Ameriška letala “vrnejo” napade sever-novietnamskih protiletalskih sil na ameriška letala, ki so napadena ali nad Laosom ali pa v neposredni bližini meje Severnega Vietnama, ko napadajo Hočiminhova pota. Zato'ameriška stran imenuje te napade na protiletalsko obrambo v Severnem Vietnamu “povračilne”.
Najostrejši letalski spopad se je dogodil v bližini Quan Lang- letališča, 180 milj severno od Demilitarizirane cone in 150 milj južno od Hanoia. Ameriško mornariško izvidniško letalo z
rdeče lovsko letalo sestreljeno nad Severnim Vietnamom in Laosom od 19. januarja letos.
Na tleh so južnovietnamske čete začele čistilne operacije v okolici mesta Hue, nadaljujejo pa z njimi tudi na Osrednjem višavju in v delu Mekongove delte. V Laosu skušajo vladne čete odpreti in zavarovati glavno mesto med Vientianorn in Luang Prangom. Na Planoti vrčev, od koder so potisnile pred par tedni presenečene rdeče, se vladne čete zopet umikajo pred močnim rdečim pritiskom. V Kambodži ni večjih bojev in je položaj v bistvu nespremenjen.
razmerni padec rojstev je pri! lovskim spremstvom je bilo revnih črnkah.	j napadeno od protiletalskega
Proučevalci teh podatkov tr- [ topništva in s protiletalskimi dijo, da je glavni vzrok padca raketami. Proti ameriški sku-rojstev med revnimi večja in pini se je pojavila skupina 4
boljša možnost pouka in sredstev za preprečevanje spočetij.
Segregacija ja, ne pa prevažanje šefa rjav!
NEW YORK, N.Y. — Povpraševanje razpoloženja ljudi pc vsej deželi, ki ga je izvedel Gallup, kaže, da je 66% vsega prebivalstva za odpravo segregaci je v šolah, da pa jih je 69'< proti prevažanju šolarjev za dosege popolne integracije. Zanimive je, da je celo nekako polovice črncev proti prevažanju šolarjev za dosego integracije.
Očitno je, da je ogromna večina dežele proti vsaki segregaciji, ki bi temeljila na zakonu kot je bil ta v veljavi do leta 1954, toda prav tako jasno je, d; je velikanska večina proti temu
letalo. Del letal
?e§a glasu.
stoPna ki miI° in deževnch po-
snežit ohladitev z verjetnostjo
višja t6 ZVečer in Ponoči. Naj-80. ernperatura čez dan okoli
HARRISBURG, Pa. - Tu se vrši že nekaj časa sodna razprava proti rev. Philipu Berringanu in šestim drugim, ki so obtoženi kovanja zarote za uničenje podzemskih o-grevnih in drugih naprav v sredi mesta Washingtona nekega zimskega dne lani ter ugrabljen j a predsednikovega glavnega svetovalca za narodno varnost dr. H. Kissin-gerja naslednji dan. V skupini obtožencev so katoliški duhovniki, redovnice in en musliman.
Neki 31 let stari Boyd F. Douglas je pretekli teden razlagal, kako je skozi mesece spomladi, poleti in jeseni 1970 prenašal tajno pisma v ječo v Lewisburgu in iz nje, ko je kot edini jetnik smel obiskovati dnevno predavanja na Bucknell univerzi. Postal je glavna zveza med rev. Berri-ganom in njegovimi privrženci in sodelavci izven ječe v New Yorku. Douglas je kopije vseh pisem izročal FBI.
Tekom svojega pričevanja je B. F. Douglas zatrjeval, da je kot prepričan katoličan hotel pomagati rev. Berriganu, ki je bil v ječi, obsojen na 6 let zapora, ker je .s skupino somišlgenikov vdrl v naborni
Sodna razprava proti "harrisburški sedmerici
urad in uničil naborne zapiske. Postopno je začelo Douglasa skrbeti, kot je pripovedoval pred sodiščem, zaradi zarote, ki so jo duhovniki kovali. Kot izkušen jetnik je vedel, da bo vsa reč prej ali slej prišla na dan, zato in da bi imel dovolj gradiva za prepričanje oblasti o nevarnosti zarote, je začel FBI dajati kopije pisem, ki jih je prenašal.
FBI je te razloge dopolnil z Douglasovo, zahtevo po nagradi “najmanj $50,000 in častno odpustnico iz oboroženih sil, kar bi mu omogočilo, da bi se naselil kje na Zahodu kot mož, ki je pravkar prišel iz vojne”.
Iz izvlečkov pisem, ki sta si jih menjala rev. Berrigan in s. Elizabetha, je razvidno, da so zarotniki upali celo na podporo švedske vlade, ki naj bi obsegala več milijonov . Neki prof. Douglas Dowd s Cornell univerze naj bi imel potovati na Švedsko, da bi se o tem razgovarjal na “visoki ravni”.
Rev. Berrigan je upal, da bo v “gibanje” vključil nekatere obsojence, tovariše v ječi, in je bil prepričan, da je Douglas, ki ga je redno izdajal FBI, “eden naših najbolj-
ših”.
Ob poslušanju te razprave se človek čudi silni lahkovernosti “zarotnikov” in njihovi nestvarnosti pri presojanju položaja. Vse kaže, na neko vrsto zanesenjakov, ki imajo zelo malo pojma o načrtnem, konspirativnem p o d t a Inem delu.
Temeljno vprašanje pri tem sodnem procesu, ko so med obtoženci v glavnem katoliški duhovniki in redovnice, je: Kaj imajo ti. ljudje pri tem početi? Čemu, zakaj so se zapletli v nasilna dejanja proti državi in kovali še nova, nevarnejša, pri katerih bi lahko ljudje izgubili svoja življenja? Je te vrste dejavnost res v skladu z njihovim poklicem.
Kristus je živel v času viška rimske moči, pa tudi rimskega nasilja. Judje so mislili, da bo prišel Mesija in bo ustvaril mogočno Judovsko državo in se maščeval nad vsemi njihovimi sovražniki, seveda tudi nad Rimom. Kristus ni ščuval k uporu, ni vodil nobenih napadov na rimske urade. Ko je Peter potegnil meč, da hi ga branil, mu je ukazal vtakniti meč nazaj v nožnico in ga svaril: Kdor
MIG 17 in eno MIG 21 rdeče; da bi z obsežnim prevažanjem je napadel; šolarjev dosegli integracijo, kjei
___________i j n šolska segregacija posledica
I naselitve.
j Čeprav je velika večina proti j prevažanju šolarjev za dosege j integracije, ,je večina proti sprejemu posebnega ustavnega do-
bo
z mečem okoli hodi mečem pokončan!
Božji učenik ni uporabljal sile, je ponovno poudaril, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Učil je ljubezen do Boga in do soljudi in sam v tem pogledu dajal najboljši zgled. S to je krščanstvo pognalo korenine, s to se je širilo in s to se ohranja. Povedal je tudi jasno: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Cerkev ima svoje polje dela, država svoje, cerkveni služabniki naj se torej drže cerkvenega polja dela, državnim služabnikom pa naj prepuste državno.
Cerkev v naši deželi se verjetno premalo briga za socialno skrbstvo in za socialno pravičnost, premalo celo za resnično krščansko šolo. Človek bi si želel večje globine v tem pogledu, toda zelo težko bi trezen, resničen kristjan mogel smatrati vdiranje v državne urade, njihovo uničevanje, kovanje zarot in ugrabitev za posel katoliškega duhovnika in redovnice tudi v našem zelo zmešanem času. Upajmo, da bodo obtoženci tekom razprave pustili vsaj nekaj luči v njihovo delovanje in mišljenje.
polnila, ki naj bi prepovedal prevažanje šolarjev na temelju “rase, vere, barve kože in porekla”.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Zdravnik Mrs. Dite D. Beard, katere zapisek je sprožil razpravo o umaknitvi tožbe proti ITT, ko je ta prispevala $400,-000 za republikansko konvencijo v San Diegu, je dejal, da je Mrs. Beard bila tedaj “periodično zmešana in nestvarna’, ko je pisala sporni memorandum. Zasliševanja pred senatnim pravosodnim odborom se nadaljujejo.
BELFAST, S. Ir. — Včeraj je bilo ranjenih 52 oseb, v glavnem dekleta, ko je eksplodirala bomba za kinogledali-ščem sredi mesta. Druga bomba je nekako v istem času uničila hotel v London-derryju. Preteklo soboto je bomba, ki je eksplodirala v neki restavraciji v Belfastu, ubila dve dekleti, 136 oseb pa ranila. Oblasti vedo, da so vse te napade izvedli pripadniki IRA, ni jim pa uspelo
Koncert tamburašov—
Znani tamburaški zbor Du-quesne univerze iz Pittsburgha priredi v nedeljo, 26. marca ob treh popoldne v Cleveland Public Music Hall svoj vsakoletni tamburaški koncert. Vstopnice so že v predprodaji v vseh Burrows trgovinah. Posebna cena za študente $1.00.
Smrt v domovini—
V Cleveland je prispela vest, da je dne 17. februarja 1972 umrl v Ljubljani bivši poznani Clevelandčan Peter Franks. Pred stalno naselitvijo v Sloveniji je pokojnik živel v Kaliforniji. Zapustil je ženo Anico Franks v Ljubljani ter več vnukov v Ameriki.
Prva obletnica—
Jutri ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Thereso Verbič ob prvi obletnici njene smrti.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob enih popoldne svojo sejo v Slovenskem domu. Na seji bo članstvo lahko dobilo formularje za znižanje zemljiškega davka. Vsi vabljeni na sejo!
Zadušnica—
V petek ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zimmermann ob 13. obletnici njegove smrti.
Iz bolnišnice—
Iz .Euclid General bolnišnice se je po enem mesecu vrnila na svoj dom Mrs. Frances Marn, 725 E. 156 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Lepo se zahvaljuje vsem za obiske, pozdravne kartice, darila in cvetlice. Želimo ji hitrega okrevanja!
Samo drugim ne sebi!—
Mestni svet je sinoči odobril županov predlog za 10% odložitev izplačila zaslužkov za 9,500 mestnih uposlencev, pa je od tega izuzel člane mestnega sveta samega in vse ostale izvoljene mestne' uradnike. Župan R. J. Perk je svaril, da bo moralo mesto odpustiti 1000 uposlencev, če ne bodo ti pristali na začasno znižanje plač. Unije vseh uslužbencev s policijo in gasilci vred so sprejele prostovoljno odložitev izplačila.
Francozinje delovne
PARIZ, Fr. — Na splošno sta bolj znana eleganca in okus Francozinj kot pa njihova delavnost. Vendar je ta večja kot kjerkoli med ženami svobodne Evrope. Kar 47%. v starosti od 14 do 65 let jih je zaposlenih v pridobitnem delu in za zaslužek.
Nemk, ki so znane po pridnosti, je zaposlenih izven domov za zaslužek v istih letih starosti 40%, Belgijk 34%, Italijank 30% in Nizozemk samo 20% .
V 4 mesecih uničenih 4,009 tovornjakov
SAIGON, J. Viet. — Vojaški viri tu trdijo, da je bilo od 1. novembra 1971 uničenih na Ho-čiminhovih potih iz Severnega Vietnama preko Laosa na jug okoli 4,000 tovornjakov.
Izgube nadomeščajo nove pošiljke tovornjakov iz Sovjetske zveze, njenih satelitov in iz Kitajske.
katerega izmed napadalcev prijeti.
AMKiiSKA Dommm
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
1
wmmmmmmmmMm
BESEDA IZ NARODA
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^&'83
No. 47 Tuesday, March 7, 1972
Zaslužena kazen?
Še ne preveč pogosto, pa vendar vztrajno se pojavlja med slovensko emgiracijo dovolj značilna in premisleka vredna krilatica, o kateri bo prav, če spregovorimo nekaj besed. Spočela in rodila se je v domovini in se tamkaj širi med narodom, pridni in zvesti obiskovalci domačih krajev, zlasti iz vrst povojne politične emigracije, jo pa prinašajo v zdomstvo in tu krošnjarijo z njo med znanci in prijatelji.
Ljudje smo po naravi tako narajeni, da za vsako kazen, ki nas zadene, iščemo greh, ki jo je povzročil. Tako iskanje vsebuje mnogo mistike, mnogo skrivnih virov, ki se človeku razkrijejo šele, ko vztrajno stika za njimi, največkrat pa si jih celo kar sam izmisli in skonstruira, da bi na ta način našel ravnotežje — balance — med kaznijo in zločinom.
Tako je pri poedincu, podobno je pri družbi, pri narodu. Dogaja se tudi, da zločinec za veliko zlo, povzročeno bližnjemu, naprti odgovornost za ta zločin svoji žrtvi, češ, če bi žiftev ranala drugače, bi do zločina ne bilo prišlo. Vse to so znane stvari, le da o njih malokdaj resno razmišlja-
la kosilo Misijonske znamkarske akcije
CLEVELAND, O. — Že par-krat ste bili povabljeni na kosilo Misijonske znamkarske akcije. Morda ste videli reklamo v izložbenem oknu ali pa ste bili od prijatelja naprošeni, da pridete. Nekateri ste se že odzvali in kupili listek, drugi premišljujete, bi, ne bi, tretji pa ne u-tegnete ali ste zadržani. Tako se godi vedno, tudi v evangeliju
širjenje vere. Naj Bog še nadalje blagoslavlja njeno delo v blagor misijonov.
beremo, da niti na ženitnino niso vsi prišli.
Ko molimo sv. križev pot, se včasih malo dalje pomudimo pri Cirenejcu, ki je pomagal Gospodu nositi križ na Kalvarijo. To je mož kot ustvarjen za zavetnika ubogih, “ponižanih in razžaljenih”.
Pravijo, da je imel Simon, ki je živel v Cireneji, nekaj polja blizu Jeruzalema. Ko je Jezus omahoval in padal pod težo kri-
ža na poti proti Kalvariji, je poveljujoči častnik vedel, da
Prijatelj, prijateljica! Post je, brez pomoči ne bo mogel na čas naše priprave na praznik hrib. Ozke ulice so bile natrpa-
Vstajenja. Tudi mi se pripravljamo na vstajenje, kakšno bo naše, je pa odvisno tudi od tega kosila. Za zbiranje misijonske pomoči niso pozvani samo 4, 5 li 10 oseb, temveč smo vsi. “Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili” — bomo razumeli v večnosti.
Kosilo bo v Šolskem avditoriju pri Sv. Vidu in ga boste lahko dobili po sv. maši ob 10.30, to je okrog pol dvanajste ure. Cena zares ni visoka, le $2 za odrasle in za otroke $1.25.
Ga. Leskovčeva pa bo imela velikonočno stojnico: čokoladne
ne radovednežev. Med njimi je tribun zagledal močnega moža ravno v trenutku, ko se je Jezus zopet zgrudil. (Nekatere knjige pravijo, da ni padel samo trikrat, ampak devetkrat.) “Alo! Poberi križ in ga nosi!” je zapovedal Simonu. Si lahko mislimo, kak upor se je vzdignil v srcu Cirenejca. On, prost Jud, pa naj nese kot kak zločinec križ temu Razbojniku! Najbrž ni vedel, kaj se je zgodilo tisti predpoldan v Jeruzalemu. Mogoče je kdaj kaj slišal o Jezusu; poznal ga ni. Naj kot suženj nese križ, ki je bil vsem samo v stud in zaničevanje? Bežni po-
ječ se je gotovo zelo zanimal za Mater Gospodovo. Že pod križem jo je občudoval, ko je tiho, brez tožbe trpela, kot ni nikoli nobeno materino srce trpelo ... Marija pa tudi ni mogla pozabiti moža, ki je storil uslugo Sinu na Njegovi poti. Vso večnost mu bo hvaležna.
Hvala Bogu! Cirenejci še niso izumrli. V vseh stanovih, v vseh poklicih naletimo na nje. Nekoga zadene nesreča. Potrebuje sveta, pomoči. Sosed mu priskoči na pomoč z dobro, bodrilno, tolažilno besedo. Imamo Cire-nejce v sorodstvu, v družinah, v zavodih itd. Niso prisiljeni, iz sočutja, ljubezni skušajo doprinesti svoj delež, da je temu ali onemu trpinu olajšano...
Kaj pa jaz? Kaj mi pravi vest? Me lahko pohvali ali mi pa morda more očitati otrpelost, mraz srca? Ali sem Cirenejec? Gospod pomagaj mi, da ne bom toliko hrepenel po Cirenejcu — naj bom sam komu Cirenejec v življenju...
Koroški deželni glavar sprejel zastopnike KSKS
CELOVEC, Avstr. — Dne 15.
mo.
Tu in tam vedno bolj pogosto naletiš na človeka, ki ti v razgovoru o strahotah med slovenskim narodom zaključi pomenek s skoraj samo ob sebi umevno pripombo: to smo pač zaslužili, to je (božja?) kazen, ki jo narod mora vzeti nase.
Če za to razlago vsega preslanega gorja zaradi zločinov partizanščine v sedanji generaciji pokažeš smisel ali se s tako sodbo celo strinjaš, ostane stvar v tem smislu rešena in potrjena. Prihodnjič boš najbrž tudi sam uporabil to sodbo, če bo prilika nanesla, in uporabil isto ali podobno krilatico: Saj smo zaslužili. Če nasprotno svojega sobesednika vprašaš, zakaj smo zaslužili, kateri so tisti strašni gre-hnn zločini naroda, da je moral trpeti in še trpi tako strašne posledice, ga spraviš v zadrego. Opletati začne z raznimi moralnimi grehi in prestopki, z bogokletjem, z brezbrižnostjo tistih, ki so imeli, do onih, ki niso imeli — torej socialni grehi, s hinavščino in trdosrčnostjo ljudi, ki so vedno v cerkvi čepeli in vsa božja pota obleteli, pa ostali brezčutni za tegobe svojega soseda, in tako naprej gre obtožba. Vse to je bilo res in ni bilo prav, a to vendar niso nikaki zločini, ki bi bilo zanje odgovorno skupno občestvo, ki mu pravimo narod.
V	Sloveniji ni bilo koncentracijskih taborišč, kakor so jih imeli Italijani, recimo, v Gonarsu ali na Rabu, kjer so v množicah umirali popolnoma nedolžni ljudje. To je bil zločin, pa zanj ni bil poklican na odgovor noben Italijan. Da ne govorimo o nemških taboriščih smrti ali plinskih pečeh, ki presegajo človeško predstavo o grozotnosti zločina. Slovenci niso v gručah streljali talcev, kakor so delali drugi.
V	mirnem času so bila medsebojna politična obračunavanja res ostra in za marsikoga boleča, do prelivanja krvi ni prišlo nikoli, če izvzamemo streljanje ORJUNE v Trbovljah. Toda ORJUNA jii bila slovensko združenje. Kje so torej zločini, radi katerih so Slovenci zaslužili strahotno nesrečo v našem času?
Zločinstvo se je na slovenski zemlji dejansko začelo s partizanskim posegom v našo zgodovino pod firmo Osvobodilne fronte in pod izključnim vodstvom komunistične partije. Partizani so uvedli sistematično, načrtno ubijanje vplivnih idejnih in političnih nasprotnikov v najtežji dobi tuje okupacije, končali pa so ga z mučeniškim pomorom proti-revolucionarnih borcev po končanem boju. To pa je zločin, strašanski zločin, ki daleč presega taborišča in talce tujega gospodarja v deželi. Zavil je ves narod v krvav piašč prelite bratske krvi.
Zgodovinska resnica je to, ki je ni mogoče spraviti s sveta, pa naj jo tovariši sedaj na oblasti še tako skušajo zavijati v laž in prevaro, da bi opravičili, kar se opravičiti ne da. Oguljena rečenica o “izdajalcih” že zdavnaj ne uži-ga več in je vredna “pet krav za en groš“. Velika večina naroda ne more biti izdajalec samega sebe!
Obtožba krivde, nepopravljene in nepopravljive, zadeva današnje oblastnike v domovini. Da bi* se skrili pred njo, se od neučinkovitih “izdajalcev” zatekajo k bolj učinkoviti mistiki, češ, da to, kar je nad narod prišlo, je moralo priti po skrivnostni poti USODE, kakor jo je narod zaslužil. Oni so le orodje v dialektičnem razvoju, ki je zgodovinsko nujen. Narod je prišel do sedanjega položaja po svojem zaslužen ju.
Seveda je ta filozofija iz trte zvita in ne more oprati tistegr.. kar je pisatelj Narte Velikonja, ki so ga tudi ubili, imenoval “Malikovanje zločina”. Vendar s svojo mistično primesjo lahko meša glave površnim in plitvim ljudem doma in v tujini, in tako dosega sboj namen, zlasti še, če jo Širitelji prenese na religiozno polje in razglašajo za božjo kazen.	L. P.
zr' čke, piske, petelinčke, račke, i gled po množicah mu pove, da ! rLhe in zopet kar celo hišico za pobegniti ne more. Upreti se ne enega srečneža. Ves post se že! sme... Rimljani so gospodarji pripravlja, da bo čim več lepega I — rimski meč foi ga v trenutku ponudila in tako zvišala dobiček | poslal v naročje Abrahama — a kosila.	I Simon še ljubi življenje .. Nje-
Drage žene, matere, dekleta, j gova dva sinčka Rufus in Alek-vas pa še posebej prosimo za sander ga še rabita. S studom in
pecivo. Vse bomo z veseljem sprejeli, saj boste s tem pomagale blagajni.
Obiskovalci kosila boste pa lahko videli, kaj imamo že za piknik pripravljenega. Tako boste z večjo korajžo zaznamovali
v	vašem koledarju piknik Misijonske znamkarske akcije.
Mi se trudimo, da bi zbrali denar za pomoč misijonarjem.
vi	pa nam pomagajte do uspe-
ha in pridite na kosilo. Lepo vabi tudi	Lavriševa
Kansaške drobtinice
KANSAS CITY, Kans. - O-troci naše šole pridno nosijo svoje z velikimi žrtvami prihranjene cente in “dajme”, da jih mečejo v razredne “šparovčke”. O Veliki noči jih bodo odprli in takrat bo veselja nič koliko, ko bodo videli, kako lepo vsoto so spravili skupaj za misijone. In njih srčeca se bodo topila v sreči, ko bodo izračunali, kolikim dušicam poganskih otrok so njihove žrtvice pomagale k sv. krstu. Včasih so nam mali zgled gorečnosti in velikodušnosti, ko so bolj “mission-minded” kot smo mi.
Letos bo Družba za širjenje
gnjevom v srcu pobere Cirenejec križ. Rablji z brcami pomagajo Gospodu na noge in žalostni sprevod nadaljuje svojo pot proti hribu ...
Kaj se ^odi v srcu Juda, ki je prisiljen, da nese križ? Sram ga je! Saj se mu bodo vsi Cirenejci smejali in ga dražili, naj jim pove, kako je bil takrat, ko ga je Rim odlikoval... Samo naprej gleda in kuje načrte maščevanja Rimljanom. Ne vem, če so Judi znali kleti kot Slovenci, ki bi bili gotovo stisnili kakega h..... Molil Simon prav goto-
vo ni.
Naposled ga prevzame zanimanje za Zločinca, kateremu mora nositi križ. Stopa pred njim s sklonjeno glavo. Ves krvav je njegov obraz in tudi oči so zalite s krvjo. Izpod trnjeve krone se še vedno cedi kri. In čudo čudovito! Ne besni, ne toži... kot druga dva razbojnika. Tiho, vdano gre smrti naproti. Vihar v srcu Simona se poleže in prevzame ga misel, da je najbrž Jezus nedolžen. In ko pridejo na Kalvarijo in ga Jezus tako hvaležno pogleda, je Simon vesel, da Mu je pomagal nositi križ. Vsi prejšnji pomisleki izginejo. Ne more se ločiti od Njega... Domov se mu ne mudi.
vere praznovala 150-letnico svo-l Dolgo stoji v bližini križa in jega obstanka. Ustanovila jo je'premišljuje, kako umira Pravič-
Pauline J a r i c o t, Francozinja. Ker sama ni mogla v misijone, je začela zbirati okrog sebe svoje prijateljice, ki jim je razlagala o potrebi pomoči misijonarjem. Deset članic je dobila. Zavezale so se, da bodo dnevno molile za misijone in vsaki teden bodo darovale v ta namen en frank. Vsaka članica je morala pridobiti deset drugih. Družba se je razširila po Franciji čudovito naglo in misijonarji so z veseljem prejemali podporo. Kmalu ni bilo v Evropi države, kamor bi še ne bila prodrla misijonska zamisel. Pij XI. ko je videl, kako blagodejno deluje Paulinina “družba”, jo je
ni. Prepričan je, da je bil Kristus Sin božji. In ko je Kristus vstal na Velikonočno jutro, je vera Cirenejca bila potrjena. Simon je bil gotovo med prvimi Judi, ki so na Binkoštno nedeljo prejeli od apostolov sv. krst. In ko so se kristjani zbirali v hišah, kjer je apostol Jakob daroval najsvetejšo daritev, so radi predstavljali novim vernikom Simona, češ, to je mož ki je pomagal nositi križ Gospodu. Vsa srenja je spoštovala Simona. Njegova sinova Rufus in A-leksander sta postala škofa in lahko verujemo, da sta bila ponosna na očeta.
Ali si moremo predstavljati
h 1922 povzdignil v “Papeško ^vale™ost Marije, ko je videla, družbo za širjenje vere”. Tudi vj le Simon odvzel breme in je Ameriki jo imamo. Nadškof! biI° s tem Jezusu vsaj malo o-Sheen je bil veliko let njena1 lalša'no? Gotovo je v srcu proslava”. Vsaka škofija ima od ^ siIa Jezusa, naj poplača Cirenej-škofa določenega duhovnika, ki' ca z večnim življenjem. Morda zbira darove otrok, člane “Sve-1 sta se 2 Materjo Učenika še več-tega Detinstva11 in Družbe za krat srečala v življenju. Cirene-
V	novem testamentu ni nikjer napisano, da bi bila kaka ženska kaj dodala k trpljenju Jezusovemu. Pomilovale so ga, jokale so ... Nekaj jih je vztrajalo pod križem do Njegove smrti in še po pogrebu so sedele pri grobu v tolažbo Marije. Bile so res tipične ženske. Ali je potem čudno, da je Vstali Zveličar poplačal njih zvestobo s tem, da se je prikazal naj prvo ženskam: Svoji Materi, Magdaleni in drugim ženam?
V	šoli sem nekoč vprašala o-
troke:	“Zakaj se je Jezus naj-
prvo prikazal ženam? Zakaj ne apostolom, možem?” Odgovor deklice: “Zato, ker so žene zgodaj vstale, možje so pa še vsi spali. Tudi naša mama prej vstane kot ata.”
Veronika je pa tako lep ka-i rakter v drami Kristusovega trpljenja, da se moramo malo pomuditi pri nji.
Pravijo, da je bilo njeno ime Berenika; da je bila plemenitega rodu. Nekateri hočejo dokazati, da je bila sorodnica Heroda. Zopet drugi misijo, da je bila krvotočna žena, ki jo je Kristus ozdravil. Da je bila bogata, ni dvoma. Gotovo je bila med tistimi, ki so Ga občudovali in upali, da bo osvobodil Judejo rimskega jarma. Da je Jezusa ljubila in Vanj ( verovala, je dokaz njen nastop na ulici.
Tisto zgodovinsko predpoldne, ko so rablji tirali Jezusa na Kalvarijo, je sedela Veronika v svoji sobi. Obdajale so jo sužnje. Ko zasliši hrup na ulici, pošlje eno od njih ven, naj pogleda, kaj se godi. Prestrašena se vrne deklica. Jezusa peljejo na Kalvarijo. V smrt! Križan bo! Veronika plane pokonci in steče po stopnicah na ulico. Hoče še enkrat videti Učenika. Ves o-braz je zalit s krvjo. Nekaj las se je prilepilo nanj in prisušilo. V dno srca se ji zasmili. Kaj storiti, kako mu pomagati ? V rokah ima platnen prt, ki ga je ravno prej šivala. S pogumom, ki bi ga človek ne prisodil ženski, se prerine skozi drhal. Kot cvet iz neba pade h Gospodovim nogam: “Učenik! Obriši si obraz!” Rablji in ostala sovjat ne ve, kaj početi. Ves sprevod obstoji. Jezus si obriše obraz in vrne prt Veroniki s hvaleižnim pogledom. Plemenita gospa ga vzame in se vrne v hišo. Razburjena je. Srce ji hoče počiti. Kot zločinca Ga peljejo na morišče; Njega, Jagnje... Razgrne prt Veronika. V trenutku je na kolenih... V njo je uprt pogled Učenika, poln ljubezni trpeče. Veronika mora jokati. Tudi sužnje... Vsa družina se zbere in občuduje podobo Jezusovega trpečega obraza ... Vse življenje
februarja 1972 se je predstavilo novo predstavništvo Narodnega sveta koroških Slovencev (NS-KS) koroškemu deželnemu glavarju Hansu Simi. Ta je sprejel zastopnike Narodnega sveta ob navzočnosti ravnatelja deželnih uradov dvor. svetnika Otmarja Hauerja; razgovoru pa sta prisostvovala tudi dvor. svetnik Guenther Mitteregger, kulturni referent pri koroški dežel, vladi, in Gerhard Baurmann. Zastopstvo Narodnega sveta je vodil predsednik dr. Joško Tischler; člani delegacije pa so bili še dr. Valentin Inzko, dr. Reginald Vospernik in dr. Matevž Grilc.
Dne 16. februarja so napravili predstavniki Narodnega s v e t s vljudnosti obisk tudi pri jugosl. general, konzulu v Celovcu Bojanu Lubeju.
Dne 18. februarja je spreje: zastopnike NS tudi član koroške deželne vlade dežel, svetnik Herbert Bacher.
RAZGOVOR Z DEŽELNIM GLAVARJEM. — Koroški deželni glavar Hans Sima se je s predstavniki NS ob navzočnosti visokih uradnikov koroške deželne vlade razgovarjal o vrsti vprašanj obojestranskega interesa. Zastopniki NS so pri razgovoru poudarili, da je bilo na zadnjem občnem zboru z izjavo predsednika dr. J. Tischler ja o-pozorjeno na problem, ki je za vse koroške Slovence najbolj pereč. Gre namreč za realizacijo čl. 7 avstrijske državne pogodbe.
Odnose med večinskim narodom in manjšino močno obremenjuje dejstvo, da so bile doslej predložene parlamentu le zakonske ureditve, katere so nastale brez sodelovanja prizadete manjšine, s katerimi manjšina zaradi tega tudi ne more soglašati. Nikjer v Evropi ni znan primer, da bi bila katera država prezrla pri reševanju mednarodnih prevzetih obveznosti v
želnega glavarja glede dvojezič-
nih napisov za urad zveznega kanclerja na Dunaju. Osnutek je mišljen kot diskuzijska podlaga ter bo manjšini dana možnost, da zavzame do njega stališče. To je pomembno zlasti zato, ker je znano, da se bistveno razločujejo stališča ene in druge strani glede ozemlja, na katerem naj bi se izvedli dvojezični napisi.
Deželni glavar Sima je pozdravil pripravljenost manjšine za konstruktivno sodelovanje pri reševanju odprtih vprašanj. Rekel je, da ima NS — kot vsaka politična stranka odn. gibanje — upravičeno svoja idejnopolitična izhodišča, ne glede na to pa želi biti v enaki meri deželni glavar vseh Korošcev.
Pri razgovoru z deželnim glavarjem je bilo v smislu resolucije občnega zbora NS nakazano tudi slovensko stališče v zvezi z vprašanji združitve občin. Take odločitve morajo upoštevati etnični značaj ozemlja, na katerem žive Slovenci.
Deželni glavar je izrecno po* udaril, da ugotavljanje manjšine kot sredstvo za uresničitev manjšinskih določil avstrij. drž. pogodbe ne pride v poštev.
'7 NAŠIH VRST

no
Elk River, Minn. — Spoštova-uredništvo! Hvala lepa za poslano obvestilo. Tukaj p05*' Ijam ček za nadaljno enoletno naročnino.
Res list sama berem, pa bom vseeno poskušala obdržati-Tudi pri nas je z dostavo pte' cej zmešnjave. Dostikrat kaks#3 številka hodi kar po dva tedna-vsak ponedeljek pa dobim P° štiri ali pet števlik skupaj, kar me spravi v nejevoljo. Kak0
zvezi z zaščito manjšin njihova drugačet bi bil°’ če bi jih Pf£ smii&ns m	la v soboto, ko imam v nedelj
stališča in njihove predloge.
Predstavniki NS so priznali kot pozitivno ustanovitev referata, ki se v okviru deželne vlade ukvarja predvsem s proučevanjem manjšinskih problemov. Sem spada tudi osnutek, ki je bil izdelan na pobudo kor. de-
nil jo bo, če bomo posnemale Veroniko v njeni ljubezni Ce bomo tudi me —< Veronike ... Če bomo imele sočutno srce... Če bomo brisale solze žalostnih. Vsaka žena je lahko Veronika svojemu možu, svojim otrokom. Vsaka bolničarka opravlja delo Veronike. Ko bi se tega vse zavedale! Kako lepa priložnost za učiteljico! Otroci, ki živijo po domovih, kjer ni sloge, miru, ljubezni — kjer niti mati ne
največ časa za branje!
Tudi druge slovenske publ1' kacije so izredno zanimive, kot Mohorjeve, Katoliški misij011'’ Ave Maria in Misli iz Avstral)' je. Če jih primerjam s tukal šnjimi, je velika razlika. AmeP ški časopisi so postali zelo 116 stalnega mišljenja, tudi kat°b ški. Včasih popolnoma zgresb0 in je stališče dostikrat tako sl3" bo prikrojeno, da se ne loči vsC od navadnega svetnega dnevu1
ka ali tednika. Ne vem, karu
vse to pripeljalo naše duhoVl10 življenje, še bolj pa življ611^ naše mladine. Kako malo re vztrajnih voditeljev imajo di danes, ko je toliko napredu1 hipokratov vsepovsod. Meni zdi, da je ozračje tukaj večkr3J
ljubi — bodo se vse življenje s' zel° Podobno onemu v dom°v
ac; v str T-lvljeilje S	\	--- 1 V0
hvaležnostjo spominjali svoje v letlb 1940-1945- Samo Veronike, učiteljice in nosili na bolišem smo bili mi takr J
njeno podobo v srcu . .. Poklic!da 80 skoro vsi duhovniki zas^ vsake ženske je: Biti Veronika'pali pravo stran in nam bl11 — v službi Boga in bližnjega.
s M. Lavoslava
Trefjersdsiiškl $M
zgled in vzpodbudo, kar se kaj velikokrat ne more več reCl Žalostno, a resnično! Vse naj naredi, kakor mi vest vele va. Svoboda govora, tiska, veIj
in ne vem, kaj še vse. Vse m1
of3
CLEVELAND, O. — V dneh bb:i P° vesti. Ali ni žalostn°>
od 17. do 19. tm. bo v župniji sv. pogledamo malo naokoli, kaj
vsi
Vida 40-urno češčenje Najsve- Usti, ki se sklicujejo na s
voj°
tejšega, katero bo vodil p. Ata-'vest> delajo za blagor in ^ nazij Lovrenčič, frančiškan iz'bit celemu narodu? Biti br^ Lemonta, 111., ki je, kot znano, dela, demonstrirati, uživati h1^ v i z i t a tor ameriške slovenske, mila in Pri tem kričati o zap tretjeredniške skupnosti.	j stavljenju! Mogoče bi bil0
Ob tej priložnosti bodo imeli bro V3e take poslati na Kitaj3 ^ clevelandski slovenski tretje-! ko se na3 Predsednik vrne.
redniki in tretjerednice na zadnji dan češčenja, tj. dne 19. marca tl., od 2. do 3. ure v cerkvi sv.
tiko je pa res težko razuiU6 ^ Preganjamo komunizem, v
niči pa se rokujemo z njego
vib11
bo vodil g. pater. K njej so raje Veronika čuvala ta prt kot'zen tretjerednikov in tretjered-največje bogastvo. Samo za! nic vabljeni tudi drugi farani in majhno uslugo tako bogata na-|far3nke. Ura je tudi za oddalje-£rada!	| nejše zelo pripravna. Na svi-
Ko molimo križev pot, navad- denje! no prosimo Gospoda, naj vtisne Mir in vse dobro!
Vida svojo uro češčenja, katero v°ditelji.
Prav lep pozdrav uredniš1
vse111
v naše srce Svojo podobo. Vtis- i
Frančiška Petrič, tajnica
Štv3’
upravi, naročnikom in
znancem po širnem svetu,
k°der
obiskuje Ameriška Dom°
.vib3
ib
naše ljubljene brate po krU _ jeziku. Bog blagoslovi Vaše lo! Hvaležno vdana
Mrs. Ivanka KraljlC
i
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Naselbina živi
Ali slovenska naselbina v Torontu živi? Ali je to živa stvarnost ali je samo namišljena?
Na stotine in stotine Slo vencev se zbere vsako nedeljo pri treh mašah v dveh slovenskih cerkvah. To je središče, tu je
“Baraga uslišuje”
Tako je naslov knjige, ki jo je izdala “Baragova knjižnica” v Argentini. Napisal jo je g. dr. Filip Žakelj, ki se veliko trudi da Južnoameriško Bara govo zvezo ohranja pri življenju. Knjiga ima 470 strani in so v
vir življenja, od tod izhaja vse njej zbrana vsa uslišanja na Ba-drugo. Dokler bo to središče ali ragovo priprošnjo. V knjigi je
kolje ti dve središči, posredovali življenje, toliko časa bo naselbina živela, čeprav iz tega središča ne črpajo življenja vsi Slovenci v toronski Metropoli.
Pri obeh cerkvah sta tudi dve
zbranih tudi veliko spisov o Baragi, ki so jih napisali znani slovenski kulturni delavci in duhovniki. Kdor hoče še bolje poznati našega svetniškega kandidata škofa Friderika Barago, bo
slovenski šoli, ki sta hčerki žup- z veseljem segel po tej knjigi in 'nlj in slovenski up naselbine, jo znova in znova vzel v roke. Vsaj morali bi biti, da bo rod, i Knjiga “Baraga uslišuje” sta-ki je bil rojen pod kanadskim ne $3. Za naročila po pošti je nebom, vedel, kakšna kri se mu treba dodati poštnino.
Pretaka po žilah. Ali bo sloven-. Sprejemamo tudi naročila za ski. krvi odgovarjala tudi govo- GLAS SKA in za revijo Medica, je drugo vprašanje; da bi v dob j e. Oboje izdaja SKA. Samo lo slovensko mlado kri vsaj pre- GLAS, ki izhaja mesečno, stane
sla zavest nja!
slovenskega pokole-
$3 na leto. Na leto bodo izšli tu-
di 4 zvezki MEDDOBJA in bodo Postni čas je naselbina začela stali $10. Možno je naročiti eno 2 ,:nria®0 in pepeljenjem na pepel- ali drugo publikacijo, ali pa obe. nično sredo. Maša je bila ob 8h Kdor bo naročil obe, bo imel ‘■večer sredi meseca februarja, majhen popust: $12. Ta naročni-nšni pastirji so za post pripo- na velja za leto 1972. Prav tako! r°čili dela pokore, ki sicer niso sprejemamo priglase za podpor-' zapovedana in ne predpisana, a ne člane SKA. Ta naša kultur-rez rujih pravega kristjana ne na ustanova se toplo priporoča ^10re biti. Kdor je dozorel v ka- za naklonjenost slovenskih ljudi	c|an
prezračili in uglasili grla, izgle-
selju 200 čevljev široka, bodo napolnile predvideno tako velike količine, da bo del mesta zalilo. Iz previdnosti je mesto takoj odobrilo 400,000 dolarjev za najnujnejša dela, da bodo strugo razširili na 300 čevljev in se, če čas ne prehiti načrtov, tako izognili povodnji... Je že tako: Ognju se še umakneš, zdivjani vodi težje. .
*
Vesel dogodek tehle dni je poročilo, da je Kanada sept prodala Rusiji 185,000,000 mernikov žita, kar bo vrglo državi in zlasti zapadnim farmarjem okrog 330 milijonov. Je pa menda lačna Rusija kupila doslej 850 milijonov mernikov kanadskega žita. Nuja je tako velika, da bodo žito dovažali v zahodna in vzhodna kanadska pristanišča, od tam pa ladje v mnoga ruska pristanišča.
*
Med nami ni posebnih novic, še ibolj kot navadno se držimo toplih domov in samotarimo. Oni dan je Hribarjev Janez praznoval enajsto obletnico rojstva (sinova dvojčka sta menda istih let), pa se nas je nekaj zbralo, da smo svečano zalili...
mu ne naredimo prevelike, ker mož praznuje rojstne dneve samo vsako četrto leto, rojen je bil na tisti februarski Smo pa do dobra
Janez Kopač, C.M.:
VPLIVI KANADSKEGA OKOLJA
Na ljudi vpliva po svoje že j obdana okrog in okrog od viso-zemlja, na kateri žive, ter pod- kih gora. Sam se spominjam, ka-
ure kadarkoli.
toliskem prepričanju, bo pa sam v svobodnem svetu. Kdor hoče prezra
k pokori. Zopet je začel o- *20. Kulturna Akcija seznanja p0Zab,tl “ UStVaiJa prlJetne zganjati in priporočati, da bi se Slovence po svetu s kulturno ^ petkih zdržali mesa in pa da. prizadevnostjo Slovencev v sve-1 darovali potrebnim in za po- tu in doma in s posebno skrbjo trebe Cerkve. Znova prihaja do ohranja resnične kulturne vred-^cljave molitev križevega pota. note.
0 so vsekakor dobri znaki. ; V zalogi imamo še nekaj iz-Nri Mariji Pomagaj so že na- v°dov “Odprti grobovi”, II. del,	n p
Pravili nabirko za reveže in bol- ki nosijo naslov: ’‘Bela krajina ! ne meje. Pa je tuni pri nas
n*e, ki jih podpira Vincencije-	Knjiga stane zaradi iz-; “° k“* ”arslkJe P» *"•» ‘“.J*
»a konferenca. To je bila prva rednih finančnih žrtev založnika !j“ri„dop™lko'' » D(°”°vmi Prilika za darovanje v duhu po- Pričakujemo še tretji in če-1 z!,plsaL ’ ‘ ‘Kollko zmotmh >de)
Kot citate, poročam bolj zem-ske zadeve, Dimnikov ata pa od teh posežejo tudi tja, kjer je preveč novosti in tudi v cerkvi in njenem prezračevanju so raz-
nebje in ostali prirodni pojavi.
| Vse to drugače vpliva na Slovence v Kanadi kakor na Slovence v Sloveniji.
¥pll¥ slovenske zemlja
Drugačnega vpliva kanadske zemlje od slovenske se Slovenci najbolj občutno zavedo, ko pridejo po dolgih letih bivanja v Kanadi na obisk v Slovenijo. Slovenska zemlja se jim zazdi tako majhna, ko so se navadili gledati razsežno kanadsko zemljo. Ta občutek ima vsak Slovenec, ko se po dolgih letih vrne v Slovenijo. Vsakemu se pa zdi, slovenska . zemlja tudi veliko lepša od kanadske. Kajti toliko naravnih lepot je nakopičenih na majhnem kosu zemlje, da se mu zazdi slovenska zemlja kakor lep šopek cvetja, medtem ko ga lepote kanadske zemlje nikdar tako ne prevzamejo, ker so raztresene po razsežni kanadski zemlji.
Slovenska zemlja slovenskega človeka na nje sili in nagiba, da hrepeni kvišku in v globino, ko je ves obdan od gora in hribov. Tako ima slovenska zemlja tudi svoj poseben vpliv na njegovo duševnost in versko doživljanje, na njegov značaj in na njegovo voljo.
V verskem listu “Družina" večkrat beremo, kako silen vpliv narode na romarje večerne procesije z lučkami na Brezjah, ko je ta Marijina božja pot
°re in postnega časa. j. khuga prilika je bila v nede-N, 27. februarja, ko je Baragov Misijonski krožek pripravil v cerkveni dvorani prodajo peci-^a> zajtrk in kosilo. Članice v 0zka so darovale material in fas M sposobnosti in so tako na-^raie kakih pet stotakov, ki bo-0 silno prav prišli slovenskim
Misijonarjem.
Tretja prilika za darovanje bo
šk ttlarca’ ko bo torontska nad-° ki a pobirala darove pod ge-ka ^ “Share Lent 1972” Nabir-H'vu° ^e^no za vzgojo duhov-nef 6?a naraščaja, deloma pa v Moč revnim ali prizadetim °krajinam po svetu.
jij^sak sam ve še za druge pri-aj.e’ ko pozna doma v Sloveniji
Pot^rU^e k° svetu ljudi, ki so j6 5ekM njegove pomoči. Post
di,uaS ^arovanja, ki naj ga obda k pokore.
ž r Dariji Pomagaj se bodo koČ^ PriPravili na Veliko v, _ z duhovno obnovo. Ta bo Veliki teden od ponedeljka
trti del, ki sta že tudi izšla.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
četrtk
obil
ho
a in jo bo vodil jezuit
^	v xiiki
Upnijska skupnost nudi tudi
dr t J in J°
^JMe Plevnik.
^Phijska skuj
^ dobrega pouka za praktič-rp jZlMjenje. Na sestanku mož ju ant°v je v mesecu februar-lbenmedaVate1-) govoril o “druž-ligj . okčilih”. Pri Kat. ženski val ^ 2acMje dni meseca preda-o <,rZUPMk g. Tone Zrnec CM.
benea2klanosti pri Mladini”. O-lia-,- ^ Mladino vneto priprav-^aj0 na birmo, ki bo 8.
Sir
škof
Mal bo toronski
aprila, pomožni
se danes širi celo po semeniščih mnogih držav. Saj se tudi tu v Ameriki že mnogi katoliški starši branijo pošiljati otroke v katoliške šole iz strahu, da ne oi vere izgubili...” In še: “...V svetu, kjer božje zapovedi in nravne postave nič ne pomenijo, ampak samo sila, za majhen narod ni prostora in ga ne bo.” Šole, posebno katoliške, so tudi tod velik glavobol, po domače povedano, kar razočaranje. Verouka ne poučujejo profesorji duhovniki, ali sestre, verouk je velik pastorek, ki skoro nima prostora ne časa na urniku. Najtežje je to, da mnogi, ki pritegnejo mladino in jim ta zaupa,
DKOSTME Z ZAPADA
LETHBRIDGE, Alta. — Men-da razen vražje trdovratne zime nimamo od todle kakih posebnih zanimivosti. Vse je nekako zimsko umirjeno, zima sama pa še ni pojenjala. Peti mesec nas že drži v kar krepkih objemih.
Vse mesece od poznega oktobra pa doslej imamo belo odejo in zvrhano mero mraza (danes, 1. marca, v južni Alberti, 20 F pod ničlo). Calgary je dobro zasnežen, malo dlje v Banffu, kjer so se pred dobrim tednom končale jim je bil vzor, nenadno odide/str0Jevv
soče milj tudi po kanadskem o-zemlju. Smeri je več, skozi Britansko Kolumbijo ali Alberto, zadnje čase pa je največ slišati da bo tak naftovod končal na južni meji Manitoba. Kanada se cevi brani v bojazni okvar in cevnih poklin, skozi katere bi seve odtekajoče količine onesnažile zemljo, ki bi jo radi o-čuvali čim čistejšo, saj je samo še sever, ki menda ni skoro nič onesnažen.
Ko so pred menda petimi leti
prvič odkrili ta aljaška najdišča, rem je nastala.
ko mogočen vpliv je ( naredilo name, ko je pokojni škof dr. Gregorij Rožman na evharističnem kongresu govoril ponoči možem in fantom na ljubljanskem stadionu o Jezusu v Sv. Rešnjem Telesu. V govoru jih je spodbujal, naj narede sveto zavezo z Jezusom v sv. evharistiji; pokazal jim je z roko proti Triglavu in ostalim gorskim velikanom ter jih je poklical za priče te svete zaveze z Jezusom, ki jo v tej nočni uri sklepajo z njim. Vtis na može in fante je bil silen. Zazrli so se proti goram in nato je kar bobnelo po stadionu, ko so prisegali Kristusu svojo zvestobo. Tako versko doživetje bi bilo na kanadski zemlji skoraj nemogoče.
Ko sem bil lani na obisku v Sloveniji in sem hodil proti večeru po nevihti po Sorškem polju, me je vse kar dvigalo k Bogu. V ozadju v zahajajočem soncu se lesketajoče gore s pobeljenimi vrhovi, nebo nad njimi vse jasno kakor umito in okrog mene šelest gozdov in polja. Postalo mi ije jasno, zakaj je znal tako lepo peti o obrazih iz narave pesnik Simon Jenko, ki je s temi prirodnimi lepotami živel sredi Sorškega polja. Spoznal sem, zakaj mu je lepota naravč same pomagala do verskih navdihov in molitev, ki so ga krepile tudi v najhujših življenjskih preizkušnjah. Ko sem gledal s Sorškega polja na silne gorske velikane, sem vse globlje doživel njegovo molitev:
Moči mi daj moj Bog, moči!
Moči tak silne kot je zid gora,
Da, ko se ruši svet okrog,
propast me najde še moža.
In ko sem tisti večer na Sorškem polju prisluhnil valovom Save, mi je sama od sebe prišla na misel njegova pesem:	“Ob
večerni uri stal sem poleg Save, drla z glasnim šumom je z višav v nižave...” Pesem je mogoče pristno doživeti samo v tem resničnem okolju, v kate-
so izračunali, da bi naftovod stal dva in pol bilijona dolarjev. Pet let prerekanj za in proti, ni veliko premaknilo negotovosti, računajo, da bi danes začet naftovod stal po današnjih računih že dvakrat toliko, namreč nad 5 bilijonov dolarjev. Vse se draži.
doživi razočaranja, ko tisti, ki’|TeŽave ,bod° z dovozom cevi 1
smuške tekme za svetovni pokal, pa je zadnji weekend naneslo 2 čevlja snega, toliko, da so morali radi prevelike bele dobrote zapreti začasno vsa smučišča. Je snega pač precej, če ga
je za smučarja preveč ,..
•
Blizu nas v gozdovih, kjer dr-varijo, na albertski, južni meji, je zapadlo na 10 čevljev starega snega čez nedeljo 6 novih, in zdaj skušajo z vsemi možnimi stroji odpreti cesto do nekaterih povsem zasneženih in odrezanih gozdarskih skupin.
*
Prekokanadska velecesta je menda večkrat zasuta s plazovi kot ne. Večkratna dnevna poročila opozarjajo o zaprtju cest in prosijo, da na ceste samo v res nujnih potrebah .. Naravi človek z vsemi modernimi pripo-
sleče talar, sname kolar in je svobodnjak ... Novi časi, stara razočaranja...
Pak
-------o-------
Dve,
kopanje jarkov m nameščanje cevi. Cevi morajo biti dostavljene za vsako ceno' vprav do tija, kjer bodo položene. Dovoz je marsikje mogoč samo pozimi in to z vsemi doslej poznanimi sredstvi, v glavnem avijoni, helikopterji, tovornjaki, goseničarji itd. Poleti bodo seve razni vlačilci in tudi
Vpliv slovenske zemlje se pozna v čustvovanju in mišljenju slovenskih ljudi, pa tudi v njihovem verskem doživljanju. Vpliv slovenske zemlje zasledimo pri slovenskih pisateljih in pesnikih, pri slovenskih slikarjih in kiparjih. Brez dvoma vpliva slovenska zemlja tudi na v e r sk o doživljanje Slovencev. Zanje še posebej veljajo besede apostola Pavla: “Kar se o Bogu more spoznati, jim je očitno, Bog jim je namreč razodel. Zakaj to, kar je v njem nevidno, se od stvarjenja sveta po delih spoznano vidi, njegova večna moč in božanstvo (Rimlj 1, 19-20).”
Wpliv kanadske zemlje
Kljub temu, da ije na slovenski zemlji nakopičenih toliko
^Francis Allen.
zivli J6 Samo par pogledov naj močki komaj kljubuje. venskn,e v sredini. Tudi v Slo-j
VSak d°nru je življenje.' Pomlad se bo pričela skoro kl0rn tederi se pridno vadi fol- ponujati, z odjugo in toplimi ve-zbor GVPlesna skupina. Pevski trovi sneg se bo spremenil v Pravi' ba” ima vaie in se pri- čmokudro in voda bo povsod. Pe. ^ na spomladanske nasto-1 Ponekod so velike nenadne ko-teden elovadci tudi redno vsak Nčihe stopljene snežnice velika Slo ^skujejo Slovenski dom. nevarnost. V Calgaryju je pre-Vj. Venska naselbina torej ži- ceJ nizko ležeče predmestje
Bowness. Reko, ki je v tem na-
s tri s $@v@ra
CALGARY, Alta. — Prvo bogato ležišče nafte so našli v feb^ i
ruarju na arktičnem kanadskem vodna prometna vozila dovaža-otočju, že v globini 3,423 čev- la gradbene stroje, cevi in drug Ijev. Nameravajo vrtati do glo- potreben material na lice mesta, bine 12,000 čevljev. Tri leta so Stroški seve ne bodo majhni, vrtali in prvi uspehi (šele ali pa saJ se vse dnevno hudo draži, naravnih lepot skupaj: gore, ježe) letos koncem februarja. To m kadar bo gradnja naftovo-j zera, reke, gozdovi, polja, doline odkritje utegne imeti velike da dovoljena, bo dolga 2500 milj m še kos morja, vendar Sloven spremembe severa,'ki so ga po- od Prudheo Bay-a na severnih slednja leta pričeli prav siste- PoboMik Aljaske do ameriške
meje v Emersonu v Manitobi.
Bo to ena naj večjih tovrstnih gradenj doslej. Cevi bodo 4 čev-Kot veste, so na Aljaski že kje premera in sposobne dovoza pred leti odkrili večja ležišča 3-4 bilijone kub. čevljev nafte, nafte. Odtlej že leta gruntajo inl^e bi kanadske in ameriške o-računajo, kako bi to nafto spra- j °lasti dovolile in bi gradnjo zavili iz oddaljenega severa dojeli takoj, računajo, da bi prva ljudi, kjer je veliko povpraševa-j na^ta stekla 1. 1978. V polnem nje in gotov trg zanjo. Menda !dotoku Pa 1- 1980- Seve je goto-vsa poznana prevozna sredstva! v0’ da bi že po današnji izkušnji radi razdalj odpovedo in pre-! g°rivo stalo vsaj dvakrat toliko,
matično raziskovati, delno izkoriščati pa šele pred nedavnim.
vozni stroški bi bili vsekakor ! kot je cena bencinu na črpal-
preveliki. Trdijo, da so samo cevi, ki naj bi jih napeljali po zemlji in v njej, edina možnost in upanje. Bo pa treba teh na ti-
kah danes. Stroški bodo ogromni, pa kaj danes človek tvega, samo da mu ni treba pešačiti.
C.
ci v Kanadi nismo prikrajšani za naravne lepote zemlje. Seveda pa kanadska zemlja na nas drugače vpliva kot slovenska žemlja na Slovence v domovini. Tu nas rasežna kanadska zemlja s tolikimi raznolikostmi sili v razsežnost in velikopoteznost. Vse, kar ima Slovenija na majhnem kosu zemlje, ima Kanada na razsežnem ozemlju. Je dežela jezer in gozdov, polj in ravnin, pa tudi gora in hribov; le da je v Kanadi vse na veliko. Samo Georgian Bay s svojimi številnimi otoki in otočki, na katerih so Kanadčani in Ameri-i kanci postavili svoje poletne hi-i sice, ponekje kar na skalah sre-
di valov, nudi svojevrstne vtise in doživetja, kakršnih ni mogoče doživeti na slovenski zemlji. Jezer je v Kanadi na tisoče. Ko sem se vozil iz Thunder Baya v Winnipeg, me je začudilo, ko sem bral: “Sedaj se vozite preko 3000 jezer”. In res sem iz letala opazoval kar naprej večja in manjša jezera pod seboj. Velike razsežnosti kanadske zemlje in voda, polj in gozdov narede na človekovo dušo poseben vtis. Ljudi bolj silijo v horizontalost kot v višino in globino.
Če bo od slovenskih naseljencev v Kanadi, zlasti od tistih, ki so že v Kanadi rojeni, postal kdo pesnik ali pisatelj, slikar ali kipar, se bodo njihove stvaritve razlikovale od stvaritev Slovencev v Sloveniji že zaradi drugačnega vpliva kanadske zemlje na njihovo ustvarjanje.
Isto velja tudi za verska doživljanja. Vera je sicer dejanje razuma, volje in milosti. Po šolsko, s starim teološkim izražanjem to res drži, ne pa v dejanskem življenju ljudi. Kajti veruje vedno cel človek, ne moremo ga razdeliti na razum, voljo in milost, potem pa še na čustva in na vse ostalo, kar sestavlja človeka. Veruje človek iz duše in telesa, iz mesa in krvi. Kakor torej vpliva zemlja na človekovo telo in dušo, tako vpliva tudi na njegovo versko doživljanje. Naj pojasnim na zgledu. Recimo, da bi naredili Telovo procesijo z enakim petjem, z e-nakimi slovesnostmi in molitvami za Slovence na slovenski zemlji in za Slovence, ki so bili že rojeni v Kanadi, na kanadski zemlji; pa bo vendar versko doživljanje ob tej procesiji vplivalo vse drugače na duše Slovencev v Sloveniji kakor na duše Slovencev v Kanadi. V Kanadi rojeni Slovenci sami priznavajo, da nanje vsakoletna Telova procesija na Slovenskem letovišču pri Torontu ne naredi nobenega posebnega vtisa, medtem ko imajo Slovenci, ki so nekoč Te-love procesije doživljali še doma, močna verska doživetja; kajti v njihovih dušah oživi vse tisto, kar so nekoč doživljali na slovenski zemlji ob Telo vi procesiji. Drugačno okolje nudi drugačna doživetja, tudi drugačna verska doživetja, čeprav je Bog povsod eden in isti.
B.B.
-----o------
Masada priganja h kopanju Jedrskih preskusov vseli sil
ŽENEVA, Sv. — Kanadski zastopnik George Ignatieff je pokazal na ZDA in ZSSR kot vzrok, da se Francija in Kitajska tako malo menita za končanje preskušanja jedrskega orožja-
Tekom svojega govora pred razorožitveno konferenco Združenih narodov je Ignatieff opozoril na izjavo sovjetskega zunanjega ministra A. Gromika septembra 1970 v ZN, da je ZSSR pripravljena pristati na končanje vseh jedrskih preskusov, če to store vse ostale države, ki imaj jedrsko orožje in vrše preskuse z njim.
Nekaj mesecev kasneje je Kanada dobila potrdilo, da bo Moskva sprejela prepoved vseh preskusov le, če bosta na njo pristali tudi Kitajska in Francija. Med tem je ostalo odprto vprašanje nadzora na mestu preskusov. ki ga ZDA zahtevajo za pristanek na sporazum prepovedi podzemskih preskusov, ZSSR ga pa odklanja.
Kanadski zastopnik je pozval ZDA in ZSSR, naj stavita konkretne predloge za sestavo pogodbe o popolnem končanju in prepovedi vseh jedrskih preskusov, pa četudi bo ta čakala na francoski in kitajski pristanek. ---------------o-----
Petino gre v nič WASHINGTON, D.C. — Skoro eno petino vsega, kar človek nasadi po vsem svetu za svojo prehrano, uničijo razne bolezni, mrčes in živali.
Sovjeti odstranjujejo
zastarele rakete
WASHINGTON, D.C. - državno in obrambno tajništvo priznavata, da Sovjetska zveza že nekaj časa odstranjuje s položajev starejše vrste raket s krajšim in srednjim dometom. Sodijo, da se je Moskva odločila za to, ker ima že dovolj modernih raket na svojih položajih in pa ker je vzdrževanje starejših predrago.
Najprej so začeli odstranevati take rakete na Daljnem vzhodu, kjer so izpostavljene kitajskemu napadu. Doslej so skupno odstranili kakih 140 takih raket, ki jih bodo nemara porabili za svoje vesoljske napore. Od medcelinskih raket niso odstranili še nobenih, četudi so te nekatere starejše vrste, kot jih je Amerika že davno opustila. ------------o-----
Bhutto zamenjal vodnike oboroženih sil Pakistana
RAVALPINDI, Pak. — Predsednik republike Zulfikar Ali Bhutto je odpustil pretekli teden poveljnika oboroženih sil gen. Gula Hasana Khana in letalskega maršala Abdula Rahi-ma Khana, poveljnika letalstva.
Gen. Tikka Khan, vojaški guverner v Vzhodnem Pakistanu lani od marca pa do kraja, je bil povišan v polnega generala in imenovan za načelnika armadnega glavnega stana.
Vlada Bangladeš je Tikka Khana proglasila za vojnega zločinca in gotovo ne bo vesela njegovega povišanja. V tem pogledu Bhutto ni napravil dobre izbire.
■-----o------
Atomska sila goni umetno srce v teletu
WASHINGTON, D.C. - Pretekli teden je objavil Narodni institut za srce in pljuča, da je uporabil atomsko silo za umetno srčno stiskalnico in črpalko v teletu. Prav tako so izdelali tudi celo umetno srce, ki ga bo mogoče vkj učiti v živali in kas-neje, upajo, tudi v človeka. Srca še niso preskusili.
Dr. T. Cooper, direktor instituta, je dejal, da utegnejo biti umetna srca, gonjena od atomske sile, na razpolago in uporabna pri človeku že koncem tega desetletja.
-----o------
Očiščen sladkor
NEW ORLEANS, La. — Popolnoma očiščeni sladkor je brez barve in brez vonja, zato je različne vrste nemogoče ločiti z o-kusom.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
Iščemo Slovenko ali Hrvatico srednje starosti za pomoč v gostilni. Kličite IV 6-0059 po 5. uri.
(50)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Bungalow, 4 sobe in kopalnica spodaj, 3 sobe zgoraj, za dohodek vse prenovljeno, v fari Marije Vnebovzete. Se lahko takoj vselite. $15,900.	371-5343
___________________ -(48)
Hiša naprodaj
Dobra 2-družinska, 5-5, prava cena za hitro prodajo, na 1251 E. 74 St. Kličite po 4. uri 845-1912 in vprašajte za Mary.
(47)
Išče sobo
Moški v pokoju išče sobo s hrano; ne kadi in ne pije. Plača do $30 tedensko. Kličite od 7. do 9. zj. ali zvečer po 8. uri 631-3307.	—(48)
Sobe se odda
Tri opremljene sobe se odda upokojencem, mirnim na Waterloo Rd. Kličite naš urad 431-0628 za naslov.	(47)
KMERTSKA domovina
MATIJA MALEŠIČ:
KRUH
POVEST SLOVENSKE KRAJINE
“Kaj se je zgodilo?” Plah je j dolžnosti nasproti meni. Časar Ivanov glas in ko da se boji [ mi je pravil, da tudi moke pre-
odgovora.
“Kaj naj bi se zgodilo? Ali ne pride čez nekaj dni semkaj? Ali je treba potemtakem pisma?” “Ste ji izročili moje pismo?” “Menda me ne sumiš, da sem ga snedel?”
“Ste jo vprašali pred odhodom, ali mi je napisala pismo?” “Grem gonit konja. Delo stoji!” In Ritoper korači proti Horvatu.
“Če ste jo vprašali, ali mi je napisala pismo, Vas vprašam.” Ivan mu zastopi pot. Tako te-
več porabiš. Zakaj ne kuhaš več krompirja, ki gnije?” “Nočejo jesti krompirja, ker je voden in hrestlja pod zobmi.” “Predobro jim kuhaš. Geza, nisem pričakoval, da mi boš tako slabo služil.”
“Gospod Ritoper! Vse storim kakor mislim, da bo za Vas dobro in prav.” Vdano gleda Geza palirja. “Jezijo se name in godrnjajo, da jim kuham slabše ko kuhajo prašičem na Goričkem.” Ponižno zre Geza Ritoper j a in išče znamenj zadovoljstva v nje-
men je njegov pogled in takO|govih očeh. “Mislim, da se niti
grozeč njegov glas, da Ritoper obstane.
“Ali si siten! Seveda sem jo vprašal!”
“In kaj je rekla?”
“Kaj naj le reče? Svojih srčnih skrivnosti vendar ne bo meni zaupavala.”
“Ali Vam ni izročila vsaj pozdrava zame?”
“Pozdrava? Saj sam ne vem. Toliko skrbi imam z zidanjem nove hiše! Povedal sem ji, da odhajam, in jo vprašal po pismu. Pa je molčala.”
“Kaj se je vendar zgodilo? Povejte mi, kaj se je zgodilo?” Skrbeč je Ivanov glas, proseč je njegov pogled.
“Kaj vem! Toliko skrbi imam z zidarji in delavci! Se že pomenita, ko pride.”’
Ivan povesi pogled in zatava ves skrušen po brazdah.
“Ali te naj vodim?” ga vpraša Ritoper, ko se opoteče ob jarku in skoraj pade.
Divje vzkipi v Ivanu. Naglo se ozre, kot da išče, kje je pustil bič.
Ritoper jo pocedi po brazdah proti marofu. “Še kedaj razde-lim med delom pisma! In ta Sukičeva ošabnost...”
piše Ilonka ničesar o njej?” “Izgini k svojim loncem!” Ivan dviga bič. Iz njegovih pogledov ni razvideti, ali ga dviga nad konja ali proti Gezi.
“Izgini k svojim loncem! Še tisto prašičjo jed prismodiš P’ Ujec dviga otko proti Gezi.
Pobit se vrača Geza proti marofu.
Andraž se hipoma domisli in zavpije preko brazd in nerazo-rane njive Ivanu: “Ilonka te pozdravlja.”
Ivan obstoji, ko da je udarila strela iz solnčnega neba na njivo, izpusti vajeti z rok, bič mu pade na tla, konja vlečeta brez vodstva plug, dokler ju ne ustavi Horvat.
Andraž zadrži svoja konja, potegne iz nedrij pismo in ga vihti proti Gezi. Veren si briše pot s čela, Horvat si briše z rokavom pot z lic in je vesel odmora, Geza pcstoji in napne ušesa, Ivan stoji ko da ne more z mesta in zre temno na Andraža.
“Piše, da pozdravlja vse, ki so z menoj!” govori veselo Andraž, izvleče pismo iz ovoja, ga razgrne in glasno pove ko da bere: “Mene pozdravlja! Pozdravlja tudi druge, ki so z menoj!” Andraž gleda v pismo ih edini ne vidi, kaj gori v Ivanovih očeh.
“Ilonka piše?” Ko daljni grom je Ivanov glas. Še vedno stoji prikovan na mestu.
“Ilonka, da!” Andraževe oči vriskajo v veselju. “Poglej!” “Tebi piše?”
“Meni...”
• Ivan se sunkoma in z naj večjim odtrga z mesta in steče proti Andrražu.
Veren se zdrzne in pohiti k Andražu, ko da ga hoče braniti; Ritoper ni z ničimer zadovo-1 Gezo nune osuplost, steče za Ijen in Geza ga aie more z niči-J ^vanomi čemerni Horvat se mer razvedriti. Godrnjaje od-1ne more premagati in kobaca po raca z marofa.	brazdah proti Andražu in Ve-
Geza ne vzdrži. Naroči dekli- renu. Okopačice na sosednji cama, naj popazita na ogtnj in Aiivi opazijo nenavaden prizor kuho, in steče na njivo.	1 Pri oračih, motike jim nočejo
Žareč je Verenov obraz, vri- okopavati krompirja, napeto zro skal bi Andraž, klavrno koraka Ra orače in pričakujejo in gle-Ivan ob konjih in poveša glavo, ^aj°; glodajo namje. ujec je čemeren ko vedno, ka-
Ivan mu hlastno potegne pismo iz rok.
“Mati ne znajo pisati! Pa so poprosili Ilonko! Sam sem jim svetoval!”
Ivanu se tresejo roke, težko sope in preletava z očmi drobno
njim ga priganjajo.
Časar ne more pritoževati čez-me.”
“Pa se!”
Geza ne more potolažiti Rito-perja. Grdo gleda palir in nezadovoljno. Geza se ne upa na dan z vprašanjem, kako je na Goričkem, kako je pri Ritoper-jevih, koliko nove hiše je že dozidane in ali je gospa Ritoper-jeva zdrava in ... in ... ali nosi trgovina sedaj na pomlad ter ali je dosti pivcev v gostilni. “Da ni stari lisjak zavohal mojega pisma?” vstane hipoma v Gezovi glavi. In še ponižnejši je in pohlevnejši v pritrjevanju in samohvali.
“Da me vidi Ritoper, zadovoljen bi bil z menoj!” želi Geza in sklene, da ne neha s košnjo, dokler ne pride Ritoper in ne
vidi njegove vneme. Pa če se'kih pet zamahljajev jo obriše s zakesni z obedom.	■ pokošeno deteljo in jo
...	^	Ivanu se zatika kosa. Brusi jo brusi in gleda po potu.
pisavo. V konec pisma gleda, j večkrat ko drugi, pri brušenju j Po potu od akacij in jagnedov |
gleda, da mu rdečijo oči. “Ne za- ^ mu uhaja pogled po široki, raz-! _
meri, Andraž!” stisne skozi zobe ' vozeru poti tam proti daljnim
prihajajo ljudje.
“Žulje dobiš! Kako boš sukal! “Brez šale, Ivan! Pete ti od-kuhavnico?”	! režem!”
Ivan brusi koso, skoro na vsa-
Ivanu sili kri v glavo. Kosa se ustavlja, ko da ni bila še da-brusi, nes nabrušena in že leto dni sklepana.
(Dalje prihodnjič)
dar ne sedi pri pijači.
Nerodno je Gezi govoriti vpričo ujca. “Kaj pišejo od doma?” vpraša Ivana in mu napeto gleda v oči, s pogledom mu
Geza se vrti okoli ognja in!hoče dopovedati, kam meri. loncev in razumno vihti kuhal- j Ivan se ne zmeni za njegovo nico.	vprašanje.
“Preveč zabele porabiš!”
“Hranim, stiskam, kolikor morem! Vsi zabavljajo, da premalo belim.”
“Naj zabavljajo! Meni moraš služiti mojim koristim, ne pa jih pitati!”
“Saj služim, saj služim z vsem srcem in vsemi mislimi služim Vam in Vašim koristim.” Vdan pogled spremlja Gezovo zatrjevanje.
Tudi vdan pogled in sladka beseda ne spravita Ritoper j a k dobri volji.
“Samo govoriš, da služiš! Postavil sem te za kuharja, dal sem ti najlažji posel, ker sem mislil, da si mi res vdan. Pa si premehak, da pozabljaš na svoje
CHICAGO, ILL.
“Še tisto prašičjo kuho, ki jo kuha, prismodi,” reži ujec.
“Ivan, tri belice (jajca) ti spečem, lepo na masti! Pridi tam za hlev, včasih (takoj) jih spečem!” pošepeče Geza Ivanu na uho.
Ivan odklonilno zamahne z roko.
“Kje imaš moje pismo?” ga zadržuje Geza.
“K vragu ti in tvoje pismo in tvoj Ritoper in njegova Lina!”
Geza pordi.
“Molči, molči!” šepeče ves v strahu.
“Pusti me pri miru!” Divje in uporno ga pogleda Ivan.
Geza je v zadregi. “Ali ti ne
Hipoma Andraž zapopade. Stopi korak Ivanu naproti in mu moli pismo. “Kaj pa misliš ... Le kaj misliš?”
BROADWAY MRTEV? — Paddy Chayefsky je dejal, da bo pisal poslej za filme, ker da je Broadway mrtev, pri TV pa njegovih rokopisov ne marajo.
ma.
“Na! Pa sem mislil, kdo ve kaj bo!” golči Horvat.
Veren ga krepko sune pod rebra in mu ostro zažuga s pogledi.
Horvat umolkne.
Molčijo in orjejo. Andražu je grenko v veselju. Ivan se mu smili.
Enajsto poglavje ' IVAN
po dolgem molku in mu vrne akacijam in jagnedom. Popilo pismo. Trudno se obrne in s po-'je solnce roso, pekoče sije v ob-vešeno glavo tava proti konje-! raze, ustavlja se detelja, ne reže
kosa, kakor bi morala. Brusi jo Ivan, brusi, brusi in gleda po poti. Pot je dolga, dolga in prazna in se gubi v ravnini.
“Hiti! Sicer ti odrežem pete!” se baha Geza, ki reže za njim.
Ivan mu niti ne zameri. Njegove misli niso pri košnji, j “Danes opoldne se menda nasitimo s pokošeno deteljo. Živi-! na je rada deteljo!” reče Horvat.
“Že, še skuham! Košnja mi ugaja! Kosi, Ivan!” Geza maha s koso ko za stavo.
“Kdo bi mislil, da ljudem visokega rodu sploh ugaja kako delo?! Zlasti delo, ki bi jim ga sploh ne bilo treba delati! Svoje kaprice imajo ljudje visokega rodu!”
Geza presliši zbadljivko.
Tam na potu, daleč tam pri akacijah in jagnedih se premikajo žive točke.
“Hiti, Ivan!” Hitreje ko prej maha Geza s koso. Kosci za

“Lepotna detelja!” premišlja Veren, ko brusi koso. “V roki čutiš, koliko je odrežeš z zamahom in koliko je vržeš v red. Saj na samem bogatem Dolinj-skem ne raste taka detelja.” “Prijetno delo, košnja!” misli Andraž, ki prvič suče koso po bohotni detelji.
“Slak ti je spak!” jezi Horvata plevel.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navodba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Ciair A ve.	Cleveland, Ohio 4410U
Moj stari naslov: .............................
K S K
J
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
amebkia mmm katoliška jedsota
(K.S.K.J.)
NAJSIAR.EJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA fODPOKNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu.
« izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasie in za mladino, e posmrtnine za neomejeno vsoto
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote SUiCii.OO
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K.S.K.J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ............................................. _
NASLOV ............................................
MESTO ...................
DRŽAVA
CODE

GROMOVA PSSiSM. ZfiVODA
105.1 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIOT TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
FEMALE HELP
TELEPHONE
SURVEY
People 17 and over. Will train. Fast raises. Growth opportunity. Ideal working conditions. Oak Brook location. Hours: 2 p.m. to 9 p.m. Mon. thru Fri. 10 a.m. to 3:30 p.m. on Saturday. Some part time work available. Contact Carol 986-1500
An Equal Opportunity Employer
(47)
MALE HELP
MOLDERS
New modern aluminum sand foundry needs several experienced Bench molders in Bridgeview area. For interview appointment.
CALL 598-0300
(	(49)

r ..... ....... .........iiijj
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628

I atm I 1 I T H-H-HH"*	J.	« » | | ,
NOČNA PATRULJA -Policija v Buffalu, N.Y., je prišla tekom spomladanskih nemirov na univerzi pri študentih na slab glas. To je hotela popraviti s posebnim programom “Pilot 100”, ki omogoča študentom pogled v delo policije. Programa se udeležuje preko 500 študentov in študentk. Zgoraj vidimo policijski avto, v katerem sta poleg dveh policajev dva študenta na nočni patrulji- Na spodnjih dveh slikah vidimo študente, ki se seznanjajo z delom policije v glavnem stanu policije. Delo policije je težavno in danes tudi večkrat nevarno, njegova vestna in poštena vršitev je važna za dobrobit vsakega mesta, tako Buffala kot Clevelanda in Chicaga!