List izhaja mesečno dvakrat in stane	
celoletno 		K 6--
polletno		„ 3-20
četrtletno		. . 160
posamezne številke po . . .	. ,—-30
Cene inseratom: 1/is strani	pri en-
kratni objavi K V50, pri večkratnih	
===== objavah popust. =	
Strokovni list za povzdigo in napredek gostilniškega obrta in gospodarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug, dalje gostilničarskih zadrug v Sežani in Trbovljah.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
m
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Obvezno glasilo za člane gostilničarskih zadrug na Bledu, Zagorju ob Savi, Idriji, Železnikih, Kamniku in v Postojni.
Leto III
V Ljubljani, dne 15. maja 1913.
Št. 9

Gostilničarska zadruga v Železnikih
vabi vse svoje člane na
redni občni zbor
ki se vrši
v torek 27. majnika 1.1. ob 3. uri popoldne v prostorih Gabrijela Thalerja v Železnikih.
■ ■ ■
Dnevni red;
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo o delovanju zadruge v 1. 1912.
3.	Računski zaključek za 1. 1912.
4.	Proračun za 1. 1913.
5.	Raznoterosti.
Gostilničarska zadruga v Zagorju ob Savi.
Občni zbor gostilničarske zadruge v Zagorju ob Savi je bil sklican na 22. aprila popoldne na 2. uro v prostore gosp. Dragotina Korbarja, otvorjen pa je bil ob pol 3. uri ob navzočnosti 19 članov po načelniku gosp. Korbarju, ki je konstatiral sklepčnost in pozdravil nato zlasti g. komisarja St e s k o kot zastopnika zadružnega inštruktorja in našega urednika kot zastopnika deželne zveze gostilničarskih zadrug.
Po pozdravu je prečital načelnik, ki vodi zajedno tajniške in blagajniške posle, zapisnik zadnjega občnega zbora, ki ga navzoči odobre brez vsakega ugovora, vsled česar poda gosp. Korbar takoj tudi sledeče poročilo o delovanju zadruge v pretečenem poslovnem letu.
Zadruga je imela en redni občni zbor, zadružno načelstvo pa 3 odborcve seje. Število članov se je skrčilo od 70 na 69. Zadružnemu načelstvu je bilo predloženih po okrajnem glavarstvu 8 prošenj za podelitev gostilniških koncesij, da odda svoje mnenje. Zadruga je v 4 slučajih, kjer se je šlo samo za nadaljni obstoj starih koncesij, podelitev priporočala, v 4 slučajili pa oddala negativno mnenje, dočim je glavarstvo podelilo le v treh slučajih koncesije. Ovadb ni bilo v pretečenem letu vloženih nobenih, ker noben član ni ničesar naznanil. Vajencev zadruga tudi še nima vpisanih prav nikakih.
Poročilo se odobri brez vsake debate, na kar poda g. Alojzij A š i č kot pregledovalec
računov poročilo o računskem zaključku za 1. 1912.
Ta zaključek izkazuje sledeče dohodke: Sprejemnina novih članov	...	K	10'—
Zadružna doklada...................... 130'10
Obresti glavnice................... „	11'83
Skupaj	tedaj	.	K	15V93
Nasproti temu pa so bili izdatki:
Upravni troški....................K	49*20
Naročnina „Gostilničarskega Vestnika“ in članarina zvezi	. .	.	„	196'—
Skupaj	torej	.	K	245'20
Radi tega se je glavnica iz leta 1911 per 494 K 95 h znižala za 93 K 27 h, torej znaša zadružna imovina koncem I. 1912 401 K 68 h. Pripomniti pa je treba, da je zadružne doklade na dolgu še 73 K. V smislu pravil mora biti vsota 220 K naloženih plodonosno kot nedotakljivi rezervni fond.
G. Ašič poroča, da je račune s prilogami primerjal, našel knjige v redu in predlaga, da se računski zaključek odobri, ob enem pa podeli načelniku kot točasnemu blagajniku abso-lutorij, kar se tudi brez ugovora izvrši.
O nadaljni točki dnevnega reda, t. j. o proračunu za 1. 1913 poroča zastopnik zveze in sicer sledeče:
Izdatki:
Upravni	troški...................K	50'—
Prispevek gostilničarski zvezi	.	.	„	35'—
Naročnina „Gostilničarskega Vestnika“	.......................... „	280 —
Skupna	vsota izdatkov	.	K	365'—
Dohodki pa bi naj bili naslednji:
Zaostala doklada	iz I. 1912 ...	K	73'—
Sprejemnina novih članov .	.	.	„	50'—
Obresti naložene glavnice .	.	.	„	12'—
Zadružne doklade za I. 1913	.	.	„	235'—
Skupna vsota dohodkov	.	K	370'—
Vpelje naj se tedaj za 1. 1913 zadružna doklada per 3 K za vsakega člana.
Proračun se odobri brez nadaljne debate. Istotako se soglasno sklene, pobirati za leto 1913 zadružno doklado per 3 K od vsakega člana.
Prihodnja točka dnevnega reda so volitve. Potem, ko dosedanji načelnik g. Korbar izjavi, da pod nobenim pogojem več ne sprejme nikakega mesta v načelstvu, imenuje za skruti-natorja gg. Albina Grčarja iz Zagorja in Josipa Webra iz Repovša ter odredi volitev.
Skrutinij izkaže, da je bilo oddanih 19 glasovnic in da so po 16 do 18 glasov do-
bili sledeči gospodje, ki so torej tudi izvoljeni :
Za načelnika Albin Grčar iz Zagorja, za podnačelnika Alojzij Ašič iz Lok, za odbornike Mihael 1 n o iz Kotredeža, Anton Jan iz Zagorja, Peter Robavs iz Lok in Fran Weinberger iz Zagorja, za namestnike Jakob Hribar iz Izlak in Alojzij Wake iz Toplic, za odposlance v zvezni občni zbor Ignacij B a j c e r iz Zagorja, Fran Rakar iz Podkraja, Peter Robavs iz Lok in Josip Weber iz Repovša, za njih namestnike pa Matija Vranič iz Potoške vasi in Valentin Učakar iz Kotredeža.
Pri raznoterostih se kot prvi spominja g. Ašič debate zadnjega občnega zbora glede prodaje piva in sodavičnih izdelkov privatnim osebam in trgovcem. Trdilo se je tedaj od prizadete strani, da se sodovičarski izdelki ne prodajajo nobenemu drugemu kakor samo gostilničarjem; ako jih imajo trgovci, jih najbrže dobivajo iz Ljubljane. To pa je neresnica, kar se lahko dokaže s pričami. Naj tedaj gostilničarji to okolnost uvažujejo.
Dalje priporoča isti govornik novemu načelniku, da naj ima pri računih tudi glede najmanjših izdatkov priloge.
Daljša debata se razvije na to o konkurenci s strani vinotočev čez ulico, v katero posežeta zlasti g. komisar Steska in zastopnik zveze, ki dajeta pojasnila o raznih prestopkih in navodila o postopanju pri ovadbah.
Pazi naj se zlasti na to, da so pri tem prodajanju steklenice pravilno, to je trgovsko-običajno zaprte, zlasti pa naj se pazi tudi na to, da ne prodajajo, če tudi pravilno zamašenega vina v nedopustnem času. Za vinotoče veljajo isti predpisi glede zapiranja kakor za trgovce z živili, torej ob delavnikih ob 9. uri zvečer, ob nedeljah ob 1. uri popoldne.
Vsak naj zaznale slučaje in vsaj dve zanesljivi priči naznani zadružnemu načelstvu. To bo že napravilo ovadbo na glavarstvo in ko bodo tako ti konkurenti prišli do prepričanja, da se morajo ravnati strogo po predpisih, bo marsikateri opustil točenje.
Po daljšem utemeljevanju se na to soglasno sprejme predlog zvezinega zastopnika, da opuste člani v slučaju, ako stopi v veljavo nameravani davek na vžigalice, s tem dnem dajanje vžigalic na mizo, da je ta sklep za vse člane zadruge obvezen, da naj načelstvo kršitelje kaznuje in da naj se nabavijo ob enem tudi tiskovine, ki naj ščitijo člane na-pram gostom.
Ko je zastopnik zveze podal še nekatera pojasnila glede sklepov, storjenih na državnem zborovanju v Trstu, je bil s tem tudi dnevni red izčrpan, občni zbor pa zaključen kmalu po pol 5. uri.
Gostilničarska zadruga v Litiji.
Gostilničarska zadruga v Litiji je imela dne 14. aprila svoj občni zbor, katerega se pa odposlanec našega uredništva žalibog ni mogel udeležiti. Zborovanja se je udeležilo nekaj nad 30 članov, dočim je zastopal zadružnega inštruktorja gosp. okrajni komisar Steska.
O delovanju te zadruge, ki se je ustanovila še-le 1. 1912., bi bilo poročati.
Ob ustanovitvi zadruge je bilo članov 144, koncem leta pa 139, od katerih jih je 124 že vplačalo inkorporacijsko pristojbino, dočim bo treba od 15. terjati ta prispevek upravnim potoni.
Poleg ustanovnega občnega zbora se je vršil v pretečenem letu en izvanredni občni zbor.
Zadružno načelstvo je imelo v pretečenem letu 3 seje, v katerih se je razpravljalo večinoma radi mnenj glede podelitve novih koncesij. Štiri podelitve je odbor priporočal, glede štirih se je izrekel proti. Prizivov ni bilo treba vlagati.
Sklenjeno povišanje inkorporacijske pristojbine deželna vlada ni odobrila.
Istotako ni nikake rešitve radi preureditve policijske ure.
Na prošnjo zadruge, naslovljeno na nad-zorništvo deželnih doklad radi odpisa 5% od zadacanega vina z ozirom na goščo, usušenje, izhlapevanje in kletarske manipulacije je nad-zorništvo odgovorilo potom zveze, da je ta popust mogoč le na podlagi spremenjene tozadevne postave.
Zadružni člani so se precej številno udeležili gostilničarskega izleta v Postojno •, po deputaciji se je udeležila zadruga pogreba soproge člana Ignacija Smuka v Sp. Logu.
Računski zaključek za 1. 1912. izkazuje vseh prejemkov v znesku 908 K 32 h, izdatkov pa 223 K 55 h. Od tega odpade vsota 120 K 06 h na nabavo potrebnih tiskovin, na poštnine 42 K 06 h in na nagrado tajniku znesek 50 K. Preostanek je tedaj 684 K 77 h. Od tega je 600 K naloženega plodonosno v posojilnici, znesek K 84-77 pa je bil 31. dec. 1912 v blagajni.
Ker ima zadruga prispevati zvezi na članarini za 1. 1912 znesek K 62, dočim znašajo njene terjatve na še nevplačanih inkorporacij-skih pristojbinah 90 K, znaša čisto zadružno premoženje dne 31. decembra 1912 pravzaprav K 71277.
Proračun za 1. 1913 izkazuje pravzaprav samo 90 K dohodkov in 121 K izdatkov. Pripomniti pa bi bilo k temu proračunu, da pri njem niso vpoštevane nič sprejemnine novih članov in tudi ne vpisnine vajencev in da se bodo v resnici izdatki nekako krili z dohodki.
Toliko nam je mogoče navesti o delovanju gostilničarske zadruge v Litiji, o občnem zboru kot takem, na katerem so se te stvari razpravljale, nam pa žalibog ni mogoče podati poročila.	_____
Kaj bo z našo vinsko letino?
(Poročilo z dolenjskih vinogradov.)
Trta je drugič pognala. Tudi ti drugi poganjki kažejo nekaj zaroda, ki pa bo malo pozen in se bo zoritev umaknila bolj v jesen. Dolenjski vinogradnik bode moral z veliko
skrbjo čuvati to edino, kar je ostalo. V ta namen sta priskočili dežela in država, da olajšata boj proti trtnim škodljivcem, ki se tekom poletja pojavljajo v naših ložah. Po znižani ceni bode viničar dobival modro galico in žveplo v svrho preganjanja strupene rose (peronospore) in plesnobe (oidija). To je nekaj, a ne vse.
Dolenjec bode vseeno še hudo tepen. Bati se je namreč, da bode zopet trpela kvaliteta dolenjskih vin, ako ne bo ugodnega vremena skozi celo leto. In kupčija bi bila potem taka, kakor letos.
Dasiravno je cena po pozebi nekoliko višja, ni opaziti posebnega dviga vinske trgovine.
Vina od lani je še dosti in je po večini še nepretočeno, ker čaka kupca. Gostilničarji in vinski trgovci imajo zdaj lepo priliko, da se oskrbe za poletje. Kmetje bodo na ceni nekoliko popustili, ker uvidijo, da ni drugače. Denarja je treba bolj kot kedaj. Posojilnice kakor zasebniki iztirjavajo od svojih dolžnikov. V prometu je pomanjkanje denarja, delavna in rejna živina pa je draga. Samo veleagrarci vidijo v tej živinski draginji svoj blagoslov, mali kmet pa preklinja agrarno politiko, ki mu draži delavno moč in hrano, ki jo dobiva od živine. Mesar, gostilničar zaslužita komaj zadavke in konzument vzdihuje. Tako je mizerija na vseh koncih.
Vinogradi na višinah so opustošeni za tri četrtine; v nižavah je bolj prizanašalo, ker burja ni imela toliko prostosti, pa tudi snega je manj padlo v nižjih legah.
V	splošnem pa je nastopala letošnja pozeba sporadično in bosta na večih krajih dva soseda imela različen pridelek v kolikosti in kakovosti.
Lansko leto, ko je pozeba nastala vsled izžarevanja zemeljske toplote in jasnih noči sredi aprila, je bila večja škoda v nižinah, medtem ko je na hribih ostalo dosti zdravih poganjkov in očesc.
Torej ravno narobe. Gadova peč je n. pr. lani ostala nepoškodovana, letos pa strahovito trpela. To pa zato, ker je izpostavljena severnim vetrovom.
V	splošnem je soditi, da bo letošnja vinska letina ugodnejša, kot se je mislilo prvi čas po mrazovih, vsekakor pa najmanj tako dobra, kot lani. Odvisno je seveda od poletja, vremena v cvetju in zoritvi. Če bo grozdje odcvetelo v suhem in mirnem vremenu, če poletje ne bo vsled moče razvijalo preveč peronospore in oidija ter bo konečno tudi jesen oblagodarila trto s solncem in toplimi nočmi, potem je pričakovati na Dolenjskem kvalitativno ugodnejšo letino kot lani.
Dobra vina se dobe sedaj direktno pri producentih po 52 do 66 K hi.
Vino se je razvilo in je lehko presoditi, katero se bo držalo.	—č—
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem.
Kakor napovedano, se je vršil občni zbor Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem v ponedeljek 28. aprila v prostorih restavracije „Zlatorog“ v Ljubljani in sicer ob udeležbi okloglo 50 delegatov v zvezi včlanjenih zadrug in odposlancev raznih korporacij. Dočim so se nekatere vabljene korporacije, kakor n. pr. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, češka gostilničarska zveza na Moravskem, državna gostilničarska zveza na Dunaju opravičile pismeno, oziroma brzojavno in želele zborovanju vspehov, druge korpora-
cije niso smatrale za potrebno, se udeležiti, oziroma pozdraviti zborovalce Na Dunaju n. pr. se udeleže podobnih zborovanj zastopniki ministrstev, pri naši deželni vladi pa nimajo za kaj takega smisla. Tudi dobro; morda se kedaj tudi pri nas spremene razmere.
Občni zbor je otvoril kmalu po 10. uri načelnik Vinko O g o r e 1 e c , konstatiral sklepčnost, pozdravil zlasti zastopnika obrtne oblasti g. dr. B e r c e t a, zadružnega inštruktorja gosp dr B I o d i g a, ravnatelja obrtno-pospeševalnega urada gosp. ing. Remica ter zastopnike časopisja. Nato je sporočil, da sta vložena dva nujna predloga in sicer glede prepovedanega sokolskega zleta v Ljubljano in glede zvišane vstopnine v Postojnsko jamo. Zborovalci priznajo soglasno obema zadevama nujnost. Vsled tega poroča takoj glede prepovedi sokolskega zleta naš urednik. Njegova izvajanja so bila v glavnem sledeča:
Za čas od 15. do 17. avgusta 1913 se je nameraval prirediti v Ljubljani vsesokolski zlet. Kakor je znano, je deželna vlada prepovedala to prireditev in sicer iz ozirov na javni mir in red. V koliko je ta prepoved utemeljena, o tem nočem razpravljati, pač pa povdarjam, da je sokolska zveza vložila proti tej prepovedi pritožbo na ministrstvo za notranje zadeve.
Pečati se hočem glede te prepovedi v prvi vrsti z vprašanjem, kdo je z njo največ prizadet. Z mirno vestjo lahko trdim, da z njo sokolstvo ni prizadeto toliko kakor pa naši gostilničarji, obrtniki sploh in trgovci in sicer v Ljubljani in v naših letoviščih ter izletnih krajih; ta prepoved ima žalibog značaj, kakor da je naperjena pred vsem proti ljubljanskemu gostilničarstvu. Sokolstvo namreč lahko priredi kljub tej prepovedi svoj zlet v kaki drugi deželi in pride s tem na svoj račun, naše gostil-ničarstvo in obrtništvo pa je oropano na ta način znatnih dohodkov.
Bil sem lansko leto o priliki sokolskega v Pragi. Za časa teh slavnosti je došlo v Prago nad pol milijona tujcev, ki so pustili v Pragi v par dneh najmanj 30 milijonov kron. Seveda bi zlet v Ljubljano ne bil prirejen v takem obsegu, gotovo pa v večjem kot vsi dosedanji. Lahko računamo, da bi bilo te dni v Ljubljani do 50.000 tujcev in ti tujci bi pustili tu lepe novce, ki bi se tudi šteli po milijonih in stotisočih. Večina tega denarja bi se stekale v blagajne gostilničarjev, ki jih je zlasti v tem slučaju smatrati za posredovalce med gosti in drugimi obrtniki. Seveda bi bili razni obrtniki in trgovci na teh vsotah udeleženi tudi direktno.
Pri nas pa pride v tem oziru v poštev še drugo vprašanje, namreč tujski promet. Tovariši v naših letoviščih so v te namene investirali lepe miljone, toda investirana glavnica se jim ne obrestuje. Zaradi tega se morajo bo; iti za obstoj in ako sledi letos prejšnim slabim sezonam zopet slaba sezona, potem dvomim, da bi jih bilo mnogo, ki bi se mogli še vzdržati v ravnovesju.
Ravno vsled vladne propagande so naši tovariši na Bledu, v Bohinju, v Postojni in drugod vtaknili v hotele velikanske vsote-Osrednja vlada je svoj čas tudi obljubljala moralno in dejansko podporo. Vse to je izostalo in mesto tega se nam sedaj meče celo polena pod noge, kakor da bi se nas hotelo namenoma gospodarsko uničiti, kakor da bi se nas hotelo prisiliti k izselitvi v Kanado.
Gotovo je namreč, da bi o priliki sokolskega zleta ne ostali gostje samo v Ljubljani, marveč da bi poleteli tudi v naša letovišča in izletne kraje kakor Bled, Bohinj, Kamnik, Postojno itd., gotovo je dalje, da bi ostali dalj časa v naših krajih, gotovo je, da bi pustili
dovolj novcev tu, gotovo pa je tudi, da bi se o tej priliki nudila najugodnejša in najcenejša priložnost za propagando našega tujskega prometa. Gotovo je končno, da vsled te prepovedi ne pride najmanj 5 miljonov kron denarja v našo deželo, torej vsota, ki se pri današnjih kritičnih gospodarskih razmerah nikakor ne more prezreti.
S to prepovedjo je torej težko oškodovan velik del našega gostilničarstva. Zato smo tudi upravičeni zavzeti se za to, da se ta prepoved razveljavi.
Predlagam tedaj, da občni zbor naroči soglasno predsedstvu zveze, da nemudoma odpošlje na ministrstvo za notranje zadeve vlogo v smislu teh navedb in da v tej vlogi zahteva, naj se pritožbi „Sokolske zveze“ ugodi iz teh razlogov.
Ta izvajanja so našla pri zborovalcih veliko odobravanje.
Gosp. Avguštin Zajec želi pri tej priliki pojasnila, ali je že šla radi te zadeve deputacija do deželnega predsednika, kakor je to odbor sklenil, in ali se je tudi kaj ukrenilo radi solidarnega nastopa z mesarsko in pekovsko zadrugo. Gosp. načelnik Kavčič in tajnik Pintar dasta pojasnilo, da se je do-sedaj napravila samo vloga na deželno vlado, da pa se deputacija k predsedstvu poda te dni. —
Nato se sprejme soglasno predlog našega urednika.
Gosp. Fran P a t e r n o s t iz Postojne utemeljuje na to svoj nujni predlog in bi bilo iz njegovih utemeljevanj navesti:
Gostilničarji v Postojni so prizadeti z odredbo poljedelskega ministrstva, da se zviša na binkoštni ponedeljek vstopnina od 2 na 3 krone. Dosedaj je bila jama še deloma last mesta, sedaj pa se je je ministrstvo polastilo popolnoma. Z zvišanjem vstopnine so prizadeti samo gostilničarji. Jamska uprava bo namreč kljub temu, da bo radi zvišane vstopnine manjši obisk, prišla na svoj račun, nikakor pa ne gostilničarji. Ti bodo imeli manj gostov. Naj se torej napravi vloga na poljedelsko ministrstvo, v kateri se povdarja, da se s tem zvišanjem dela samo ovire tujskemu prometu in da na tem trpe največ prizadeti gostilničarji.
Tudi ta predlog je sprejet soglasno.
Po teh razpravah se prijavi g. ing. R e-m i c, ki v svojem govoru pozdravi v imenu obrtnopospeševalnega urada zborovalce in želi zborovanju najboljše vspehe. V svojih nadalj-nih izvajanjih priznava našo organicijo kot vzorno ter pojasnuje delovanje obrtnopospeševalnega urada, ki pri gostilničarski obrti nima onega direktnega interesa kakor pri drugih obrtih. Kljub temu se vendar lahko najdejo prilike, ko bo mogel tudi ta urad sodelovati v prilog gostilničarstvu. Da se pa razume. njegovo delovanje, je treba povdarjati, da urad ni nobeno oblastvo, marveč da je le bolj posredovalni urad, ki deluje s svojim vplivom na deželna in državna oblastva.
Ko je prečital tajnik gosp. Pintar pozdravno pismo „Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem“, se preide k drugi točki dnevnega reda, namreč k čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora. Zapisnik se odobri brez ugovora.
Iz nato podanega letnega poročila o delovanju zveze posnamemo:
Z organizacijskim delom je imela zveza pretečeno leto sledeča opravila:
Pripravljalnemu odboru za ustanovitev gostilničarske zadruge za ribniški sodni okraj je podala zveza večja informativna poročila, vposlala vabila za ustanovni sestanek ter
vzorna pravila. Radi te ustanovitve je sploh imela v pretečenem letu opetovanokrat opravka, ker ravno v tem slučaju postopa obrtna oblast z neko dosedaj še nepoznano pedantnostjo in dela težkoče, na kakoršne se doslej še ni naletelo. No, zmagalo se je vendar in zadruga se v kratkem ustanovi, četudi šele po pol-drugoietnem prerekanju.
Za ustanovitev zadruge za politični okraj novomeški se je zavzela zveza z vso vnemo; nabavila si je imenik vseh gostilničarjev celega okraja, razposlala je vabila na sestanek radi ustanovitve, še prej je imela posvetovanja z zaupniki; na sestanku radi ustanovitve pa se je našel domišljavec, ki je novomeške gostilničarje s popolnoma napačnimi in tendenciozno zavitimi navedbami pregovoril, da so preglasovali številno došle ostale gostilničarje. Tako ni prišlo do ustanovitve te zadruge, četudi je imela zveza s tem že okoli 60 K troškov. Upati pa je, da se bodo prizadeti premislili stvar in da vendar pride prej ali slej do ustanovitve.
Zveza je dalje sodelovala pri ustanovitvah zadrug v Železnikih, Kranju, Škofjiloki, Tržiču, Litiji in Vrhniki. Izvršila je tudi pripravljalna dela radi ustanovitve enakih zadrug v Velikih Laščah, Cerknici in Radovljici. Vsem tem je priredila po vzornih pravilih zadružna pravila Da, celo izven Kranjske je bila zveza v tem oziru naprošena za sodelovanje in je tudi sodelovala.
Na shode in zborovanja je pošiljala zveza kot svojega zastopnika in pooblaščenca, kot nekakega potovalnega tajnika gosp. urednika Alfonza Mencingerja, — kateremu pa razven v par slučajih ni prispevala ničesar k s tem združenim troškom.
Izvršuje sklepe občnega zbora in odbo-rovih sej je zvezno načelstvo pred vsem razposlalo vse na zadnjem občnem zboru sprejete resolucije z daljšimi utemeljitvami in poročili. Te resolucije so se nanašale na odpis dača pri vinu, ki ga porabijo gostilničar sam ter njegova družina. Zahtevek glede odstotkov pri prodaji tobačnih izdelkov je vposlala zveza državni zvezi in finančnemu ministrstvu. Resolucije glede kompenzacije za vodne kanale v Galiciji na ta način, da se lastnikom hotelov v naših krajih da v svrho sanacije državno posojilo, je zveza razposlala vsem našim državnim poslancem, kakor tudi nemškim poslancem, ki zastopajo alpske dežele, z njo vred pa tudi obširno in utemeljeno spomenico. V tej zadevi se je obrnila naša zveza na enake zveze na Štajerskem in Koroškem. Koroška zveza pa je zadevo vrnila z opazko „unsere Amtssprache ist deutsch“, četudi je bil slovenskemu izvirniku pridejan nemški prevod.
Glede ureditve enotne policijske ure je zveza vložila tozadevno resolucijo deželni vladi, ob enem pa tudi obširno utemeljevalno vlogo. Razven tega je razposlala vsem svojim članicam poziv, naj sklepajo v smislu resolucije in da naj vlože na deželno vlado po zvezi po-' dobne vloge. Velika večina zadrug se je temu pozivu tudi odzvala, dočim gotovih zadrug ni mogoče prebuditi iz njih spanja.
Glede oddajanja piva v privatna stanovanja je zveza podala pivovarnam oster protest in aranžirala enketo zastopnikov pivova-ren in gostilničarjev. Zastopniki pivovaren so sicer obljubili takrat, da ne bodo tega več delali in so obljubili celo pismeno obvezo, toda na to svojo obljubo so pozabili. Treba bo torej seči po drugim sredstvih, ker prihajajo zopet pritožbe, da so pivovarne ubrale Staro pot.	(Dalje prihodnjič).
Vprašalnica.
Vprašanje š tv. 17.
Ali je res zadružno načelstvo upravičeno nalagati posameznim članom redovne globe? V katerih slučajih ? In da te globe lahko upravnim potom, torej z rubežnijo izterja ? Kako mora načelstvo pri tem postopati ?
Odgovor:
Zadružno načelstvo je običajno v smislu besedila zadružnih pravil upravičeno nalagati posameznim članom redovne globe. Ti slučaji so navedeni v pravilih posebej. Poglejte torej in prečitajte pazno pravila. Nekatera pravila imajo te slučaje navedene pod § 24, nekatera pa pod § 25.
Ako kaznovani ne plača globe prostovoljno, seveda lahko načelstvo zadruge naprosi obrtno oblast, da globo upravnim potom izterja.
Da pa je taka naložena globa res tudi upravnim potom izterljiva, mora naložitev globe skleniti zadružni odbor v svoji seji, prizadetemu se mora dati prilika, da se lahko opraviči in obsodba mu mora biti pismeno dostavljena.
Ako je pa preteklo več kot tri mesece od tedaj, ko je zagrešil dotični član kažnjivo dejanje, ne da bi se ga bilo kaznovalo, potem stvar zastara.
Razno.
Priložene položnice. Kljub temu, da smo že opetovanokrat priložili listu izpolnjene položnice, je še mnogo takih, ki se ne zmenijo za poravnavo naročnine. Radi tega smo danes zopet primorani, priložiti vsem tem zopet izpolnjene položnice. Pri tem pa Izrecno povdarjamo, da vstavimo brezpogojno nadaljno dopošiljanje lista vsakemu, kdor nam ne nakaže nemudoma naročnine. S tem pa se seveda še nikakor ne odpovedujemo, zahtevati od njih zaostalo naročnino. Pustiti strokovni list, stanovsko glasilo tako v nemar, biti njemu nasproti tako skrajno brezbrižen, to je višek nezavednosti.
Samemu sebi kopljemo grob, ako ne uvažujemo pri vseh naših nakupih narodnogospodarskega stališča. Uvaževati moramo namreč vedno, da je oni denar, ki gre iz dežele, ki gre iz rok našega naroda v roke naših narodnih nasprotnikov ne le za nas mrtev, marveč za nas celo pogubonosen, ker za toliko samega sebe oslabimo, nasprotnika pa podkrepimo. Ako hočemo, da se naše blagostanje vsaj nekoliko dvigne in to bi bilo v današnjih kritičnih gospodarskih časih najbolj želeti, potem moramo z združenimi močmi, ne oziraje se na levo ne na desno delovatj na to, da se dvigne naše obrtništvo, naša trgovina in industrija. Posebno bi morali obračati vso pozornost na to, da se dvigne naša industrija, ki je itak še prav slabo razvita. Med industrijo pa spadajo tudi pivovarne, od katerih so naše domače razven tega še izven pivovarniškega kartela, česar zavedni gostilničar nikdar in nikoli prezreti ne more. Uvaževati moramo dalje, da je blago naših domačih, nekarteliranih pivovaren vsaj enakovredno z blagom karteliranih, pri tem pa mnogo cenejše, ker naše domače pivovarne niso več vezane na cene, ki jih diktira kartel. Slovenskega gostilničarstva dolžnost je, in sicer ne samo narodna, marveč tudi stanovska dolžnost je, da podpira naše domače pivovarne, kakor so ga te podpirale svoj čas v boju proti pivovarniškemu kartelu. Podpira pa svoje domače, nekartelirane pivovarne, namreč „Adrio“ v Senožečah, Delniško v Laškem trgu in Žalcu ter Mengško na ta način, da postane njih odjemalec, ako že ni, in da jim pridobiva novih odjemalcev.
Kje kupuješ svoje modne potrebščine? Pri ljubljanski modni trgovini P. Magdič nasproti glavne pošte. Tam dobiš največjo in najsolidnejšo izbero, sedaj posebno v spomladanski sezoni; razven tega pa inserira ta
tvrdka kot edina te stroke v našem strokovnem glasilu.
Slovenskim gostilničarkam prav toplo priporočamo Kolinsko kavno primes kot najboljši in pristno domači kavni dodatek. Kava, kateri je pridejana kolinska kavna primes, vsakemu najboljše diši, ker ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, vsak jo najraje pije. Gostilničarke, ki hočejo postreči svojim gostom z izvrstno kavo, pridenite ji Kolinske kavne primesi! S tem jim boste ustregli, ob enem pa boste imeli to prijetno zavest, da s tem, da kupujete Kolinsko kavno primes, podpirate domačo industrijo, kar je dolžnost vsakega Slovenca.
To si treba zapomniti! Piše se nam: Dolgo let sem izvrševal gostilniško obrt kot najemnik. Pred nekaj časa sem dobil lastno koncesijo. Ker mi obrt ni ravno dobro vspe-vala, bil sem primoran zaostati pri pivovarni za dano mi pivo z zneskom 345 K na dolgu. Prosil sem založnika dotične kartelirane pivovarne, naj me s plačilom tega dolga nekoliko počaka. Končno mi je dal podpisati menico, ki bi zapadla 1. junija 1913.- Menico sem podpisal v nadi, da do tega časa spravim denar skupaj. Pivo, katero sem od tedaj naprej potreboval, sem plačeval sproti. Nekega dne v marcu pa dobim od odvetnika dotične pivovarne, da naj se potrudim do njega. Šel sem in kaj sem zvedel. Dotična menica da je le kritna menica. Niti vedel nisem, kaj je to, ker z menicami nikoli nisem imel opravka. Še bolj sem se pa čudil, ker je pivovarna tudi takoj iztožila navedeno vsoto in mi takoj tudi zarubila koncesijo, katero sem si pridobil z največjo težavo in ki bi bila za me in mojo družino vsaj nekaj na korist, ker bi si tako lahko malo opomogel. Prosim, da objavite to kulantno postopanje v listu, da bodo cenjeni tovariši vsaj vedeli, kako se dela in postopa s koncesijami gostilničarja, ki pride v denarne težkoče. Da se ne bo sumničilo napačno, naj omenjam še, da je tako postopala pivovarna Puntigam. — Mislimo, da nam ni treba podati k temu kričečemu slučaju nikakega komentarja in da si lahko vsak sam za se napravi sodbo.
Udobnosti in prednosti. Kakor smo že opetovanokrat povdarjali, nam je ležeče na tem, da naši naročniki ne dobe v našem listu samo strokovna obvestila in navodila, marveč da so tudi drugače, praktično lahko deležni, ako se sklicujejo na nas, gotovih udobnosti, oziroma prednosti. Tako smo zadnjič opozarjali na to, da dobe pri ljubljanski tvrdki destilatov Srečko Potnik naši naročniki razne esence in destilate za 10% ceneje kakor so -cene v ceniku, ako se pri naročilu sklicujejo na nas. Danes nam je zopet javiti, da je isto sklenilo tudi podjetje Tolstovrške slatine, ki istotako odbije 10% od cene po ceniku, ako se sklicuje kdo pri naročilu na nas. Opozarjamo na to ugodnost vse naše naročnike s pripombo, da naročila pri obeh teh tvrdkah tem lažje priporočamo, ker ste obe domači tvrdki. Upamo, da se tem pridružijo še na-daljne.
Lep stanovski tovariš. O priliki kongresa avstiijskih gostilničarjev v Trstu se je vršil tudi banket v tržaškem Excelsior-Palace hotelu, katerega se je udeležilo nad 800 zborovalcev. Za ta banket je dala znana šampanjska tvrdka brata Kleinoscheg vodstvu kongresa brezplačno 500 steklenic šampanjca na razpolago. Ta šampanjec pa se ni serviral in sicer iz razloga, ker je restavrater tega hotela zahteval za vsako steklenico — 5 K „štopelgelda“. Pač lep stanovski tovariš, vreden da se ga zapomni in njegovo podjetje kar najtopleje priporoča gostilniškim gostom.
Navijati pa znajo. Kakor se nam poroča, so pričela na Dunaju davčna oblastva predpisovati osebnodohodninski davek tudi vajencem v gostilniški in kavarniški obrti in sicer na podlagi napitnin, ki jih ti dobe od gostov. Pač dovolj značilen pojav za razmere, v katerih živimo, in resen opomin, da se bližamo časom, ko bodo pričeli obdavčevati celo zrak, katerega vdihavamo.
Rok za napoved osebne dohodarine.
Letos je podaljšan rok za napoved osebne dohodarine do 31. majnika 1913. Opozarjamo na to okolnost vse one gostilničarje, ki so dobili dotične pole, in jim priporočamo, da pravočasno vlože te napovedi. Drugače so kontu-
maciram in se jim potem lahko pripeti, da se jim odmeri osebna dohodarina v taki izmeri, ki ni v nikakem razmerju s faktičnimi dohodki. Pritožbe proti kontumačni odmeri pa v največ slučajih ne izdajo prav nič-
Napovejte pravočasno, napovejte pa tudi tako, da davčna oblast mora napoved uvaže-vati. Uredništvo „Vestnika“ daje v tem oziru svojim naročnikom rade volje zahtevana pojasnila in nasvete.
Načelstvom v zvezi včlanjenih zadrug!
Kakor so se gg. delegati posameznih v zvezi včlanjenih zadrug lahko na lastna ušesa prepričali, se ima zveza boriti s finančnimi tež-kočami in ravno vsled pomanjkanja sredstev ne more korakati nevstrašeno in hitro po začrtani poti naprej. Slišalo se je pa pri tej priliki tudi, da so v zvezi včlanjene zadruge lansko leto prispevale na članarini le dobrih 300 K namesto preko 1000 K. Vsak pameten človek mora uvideti, da brez denarnih sredstev nobena organizacija ne more vspevati. Naša gostilničarska zveza je vsled danih razmer navezana glede dohodkov skoraj na samo članarino, ker ne more pričakovati od nikoder podpor. In ako še članarine izostajajo, potem pač ne more iti naprej, potem tudi delovati ne more. Ako je tedaj zadružnim načelstvom mar za napredek naše stanovske osrednje organizacije, naj nemudoma nakažejo zvezi ne le morebiti zaostalo članarino iz 1. 1912, marveč tudi članarino za I. 1913. Posebno onim zadrugam, ki razpolagajo s plodonosno naloženo glavnico, kaj takega ne bo težko storiti. Kä-kor znano, znaša članarina za zvezo 50 h za osebo in torej vsaka zadruga prispevati zvezi tolikokrat po 50 h, kolikor članov šteje, one zadruge, ki so na zastanku še za 1. 1912, pa tolikokrat po 1 K kolikor imajo članov. Podvizajte se v tem oziru in nakažite torej v najkrajšem času zvezi članarino. To je vendar organizaciji kakor tudi vsakemu članu organizacije v prid.
Gostilničarska zadruga v Kostanjevici.
Občni zbor gostilničarske zadruge v Kostanjevici se vrši v nedeljo dne 25. majnika popoldne ob 3. uri v prostorih gosp. Lavoslava Bučarja v Kostanjevici, na kar že danes opozarjamo.
Nauk o serviranju. Kakor smo že naznanili, izide te dni bogato opremljena knjiga „Nauk o serviranju“. Ta knjiga ni le neob-hodno potrebna za vsak hotel, vsako restavracijo in gostilno, ki ima opraviti z boljšimi gosti, marveč sploh za vsakega, ki kaj potuje po svetu in se ustavlja po hotelih, ker so v njej navedena in razložena vsa sedanja mednarodna pravila glede serviranja. Marsikdo lahko pride v neprijeten položaj, ako teh pravil ne pozna. Vzemimo samo eno primero. Pri nas še velika večina ljudi ne ve, kako je po mednarodnih pravilih treba označiti, da se donešene jedi ne mara več zavžiti. Velika večina označi to na ta način, da položi na krožnik vilice in nož v obliki križa. To pa je napačno, ker to pomenja po sedanjih mednarodnih pravilih le prekinjenje obeda, dočim je treba konec zavživanja naznaniti z vsporedno položitvijo priborov na krožnik. In takih stvari je več. Zato ta knjiga ni le neobhodno potrebna za gostilničarje, marveč za vsakega privatnika, ki kedaj vabi goste v svojo hišo. Boljšim privatnim hišam bo zaradi tega ravno tako dobrodošla, ker se iz nje služinčad prav lahko pouči, kako mora nasproti gostom nastopati in kako jim mora postreči. Knjiga se deli v tri dele. V prvem delu so poljudno spisana mednarodna pravila sedanjega serviranja.
V drugem delu se nahajajo vzorci raznih jedilnih listov in sestav obedov s pojasnili. Tretji * del pa obsega tabele z nazornimi podobami v posodi, priborih in vzorcih za kuverte ter slavnostne mize. Ako povdarjamo, da je v knjigo sprejetih 95 tabel z nad 330 nazornimi slikami, mislimo, da si že iz tega vsakdo lahko napravi podobo o tem, da je knjiga res bogato opremljena. — Ker je že mnogo prednaročil došlo, bi bilo nasvetovati gostilničarjem, da si z dopisnico na upravništvo „Gostilničarskega Vestnika“ pravočasno zagotove dopo-šiljatev te knjige.
Promet v velikanskem gostilniškem podjetju. V Avstriji so gostilne še vedno pritlikav-ska podjetja nasproti velikanskim gostilniškim podjetjem, kakoršna se dobe v Ameriki, na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji. Pred
kratkim je objavila delniška družba bratov Aschinger v Berolinu svoje letno poročilo za 1. 1912. Aschingerjeve pivnice so raztrešene po celem Berolinu. V mnoge od teh zahaja opoldne in zvečer obedovat na stotine ljudi. Navadno se dobi v teh pivnicah bogato izbero jedi in pivo za razmeroma nizke cene. Enotna oprema Aschingerjevih pivnic se kaže že na zunaj. Osobja je zaposlenega več sto in promet izkazuje milijone. V Avstriji ni nobenega takega podjetja. Leta 1911. je podjetje povečalo svoje osrednje obratovališče, ki daje jedi svojim podružnicam. Kolikor se da posneti iz objavljenih zaključkov, je znašal skupni dobiček teh podjetij v pretečenem letu 3'9 miljonov kron. Obratovalni troški so znašali okroglo 800.000 K. Po odpisu raznih amortizacijskih svot je izkazalo podjetje pretečeno leto 460 000 kron čistega dobička, za okroglo 60.000 K več nego 1. 1911. Ker pa se je pripisalo 120.000 kron novemu računu in V4 miljonov kron izročilo rezervnemu fondu, je faktični dobiček mnogo večji, če tudi se je izplačalo za 1. 1912 samo 8°/o dividendo. Rezervni fond znaša se-dai že 3'4 milj. kron, torej skoraj toliko kot vplačani akcijski kapital per 3 6 milj. kron. To velikansko gostilniško podjetje nam izpričuje, da si zna poiskati kapitalizem znatne dohodke iz takih podjetij, dočim mala podjetja te vrste zginevajo s površja.
Prodaja rabljenih igralnih kart. Čestokrat se dogodi, da prepuste gostilničarji in kavarnarji svojim stalnim gostom na njih prošnjo že rabljene igralne karte bodisi brezplačno, bodisi proti mali odškodnini. S tem dejanjem pa zakrivi po naziranju finančnih organov tisti, kdor podari ali proda igralne karte, ne da bi bile opremljene s ko’ekom, prestopek zakona o igralnih kartah v smislu § 13, 1. odst. (zakon z dnev 15- aprila 1891). Proti nekemu kavarnarju v Černovicah je bila vložena po finančnem organu ovadba, da je skozi 2 leti prepustil svojim stalnim gostom b r e z p 1 a č n o (!) za njihovo domačo vpo-rabo vselej po 600 rabljenih kart, ne da bi bile te z uradnim kolekom prelepljene in sicer dvakrat po 300 iger s 54 listi in dvakrat po 300 iger z 32 listi. Radi tega prestopka mu je bila predpisana od c. kr. urada za odmer-jenje pristojbin v Černovicah kol-kovna globa v znesku 40.500'— K. Proti temu vloženi rekurz je bil v vseh instancah odbit. Tudi upravno sodišče je zavrnilo pritožbo in je izreklo, da je predpisana denarna globa per 40.500 K v zakonu utemeljena. Izjemoma je potem znižalo finančno ministrstvo vsled milostne prošnje globo na 1000 K. Ker mnogi gostilničarji in kavarnarji ne vedo za ta drakonična zakonita določila, jih na to posebej opozarjamo in jim svetujemo previdnost.
Tujski promet na Kranjskem. Tujski promet je važno narodnogospodarsko vprašanje in zato je tudi dolžnost poklicanih faktorjev, da mu posvečajo največjo pozornost. Površnost v tej stroki več škoduje nego koristi. Pri nas se pa menda tega ne uvideva, oziroma noče uvidevati. Da se na tem polju dela pri nas še vedno precej površno, o tem nam spri-čuje najbolje sledeča, pred kratkim v slovenskih listih objavljena statistična notica o našem tujskem prometu: Statistične tabele, ki jih je sestavila c. kr. deželna vlada, izkazuje v minulem letu 102908 tujcev na Kranjskem. Tujski promet je torej znatno napredoval in se je število zvišalo od I. 1908., ko je' bilo vseh tujcev le 75 702, za 27.206 to je približno za 40%. Posebno lepo narašča število tujcev v našem glavnem mestu. Ljubljana je imela 1. 1912. vzlic slabi sezoni 75.672 tujcev ter je naraslo število za 7222 več kot I. 1911. Drugi gorenjski kraji vsled slabe letne sezone niso napredovali; Bled je imel 5775, Bohinj 2402, Kranjska gora 624, Kamnik 354 in Toplice 1114 tujcev. Obisk Postojnske jame je tudi narastel in je obiskalo v preteklem letu 70.416 tujcev našo svetovnoznano jamo in se je tudi tukaj obisk za 11.000 od 1. 1911. povzdignil. Ni mi znano, kdo je to notico, ki je prav površno skrpucalo, spravil v slovensko javnost, še manj mi je znano, kaj je nameraval s to statistiko. Govoriti pri nas o napredku tujskega prometa, ko vendar kar slede slabe sezone druga drugi, to pač ne gre, še manj pa se pospeti do smele trditve, da je tujski promet od leta 1908. znatno napredoval. Leta 1912.
Novo došla dunajska damska kapela
koncertuje od danes naprej vsak dan
v kavarni „CENTRAL“
od 9. ure naprej. Vstop prost. Kavarna je vso noč odprta. Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štefan Miholič.
izkazujejo po tuj sestavi deželni vladi vposlane statistične tabele posameznih političnih oblastev skupaj 102.908 tujcev, 1. 1908. jih je bilo po istih tabelah 75.702 in 1. 1907. celo le 70.820. Splošni podatki so mi znani le za I. 1907, ker se od tedaj naprej v naši javnosti ni nihče več brigal za to statistiko. Po tedaj objavljeni statistiki je bilo v Ljubljani 1. 1907. skupaj 48.486 naznanjenih tujcev, 1. 1912. pa že 75.672. Ljubljana je torej od 1. 1907. naprej po številu tujcev res napredovala za 27.186, dočim je obisk ostaljh krajev napredoval od 22.334 v 1. 1907. na 23.236 I. 1912. Po petih letih torej ne moremo zaznamovati niti za 1000 tujcev več v naših letoviščih in to naj bo potem znaten napredek. Hvala lepa za take nazore, posebno še, ker se mora vpoštevati še okolnost, da so se od 1. 1907 naprej sprejeli v statistične tabele kraji, glede katerih se do tedaj vodilo nobene statistike. Z mirno vestjo lahko trdim, da je bila bilanca našega tujskega prometa v letih 1907 in 1908 ugodnejša nego 1. 1912. Zato se mi tudi zde trditve te statistične sestave precej smele, da ne rečem predrzne. Sestavljale! takih statističnih podatkov naj se v bodoče ali uglobe v delo, ali pa naj opuste objavljanje takih površnih skrpucal. Pri tujskem prometu me vender ne briga v prvi vrsti število tujcev, marveč število dni, ki so jih ti tujci preživeli v kakem kraju. In aproksimativno število dni se da izračunati na podlagi prej navedenih tabel, seveda je s tem računanjem združenega nekaj dela, katerega se pa menda tisti boje, ki so poklicani v to, da ga izvrše. Sestavljala! kritikovane statistike bi kot strokovnjaku vendar moralo biti znano to načelo. Zakaj torej ni izvedel tega načela? Ali se je morda prestrašil pasivne bilance na šega tujskega prometa, ki bi se mu bila pri tem gotovo izkazala? Morda, kdo ve! Da bi ga vodili pri tem kaki drugi nagibi, o tem tem dvomim. Prihodnjič zato pred objavo podobnih notic nekoliko več temeljitosti, da se iz njih res pokaže prava slika. Zgornja notica pa je v sedanji sestavi samo pesek v oči, prevar samega sebe.
Nekaj radi pelinovca. Ljubljanska gostilničarska zadruga je dobila od mestnega magistrata ljubljanskega dopis, ki se nanaša tudi na odnošaje izven Ljubljane in ki ga radi tega objavljamo dobesedno, ker se vsled tega lahko prizadeti izognejo kaznim in konfiskacijam. Ta dopis se glasi: „Na podlagi § 4 vinskega zakona z dne 12. aprila 1907 št. 210 mora vsak
izdelovalec penečih vin in pelinkovca ali temu enakih pijač naznaniti pristojni oblasti, to je mestnemu magistratu množino napravljene pijače ter kraj, kjer misli isto hraniti ali prodajati, kakor tudi vsako tozadevno izpremembo glede opustitve, prenosa itd. Ker nekateri ljubljanski izdelovatelji, toliko kavarnarji kakor tudi vinski in drugi trgovci vedoma ali nevede to opuščajo, se zadruga poživlja, da vse svoje člane primernim potom poduči, da se sproti in točno temu pozivu odzovejo ter da se posebno glede naprave, prodaje in označbe pelinkovca ali vermuta ravnajo striktno po mini-sterijelni odredbi z dne 13. maja 1910 štev. 16739. Pripomni se, da so od takih naznanil izvzeti ali oproščeni vsi prekupčevalci, bodisi da naroče take pijače pri domačih ali pri tujih tvrdkah. Kot pelinkovec ali kot vermut se smejo glasom navedene ministrske naredbe prodajati le iz naravnega vina in dovoljenih zelišč izgotovljene pijače, dočim se morajo druge slične pijače, ki so bile napravljene še z dodatkom alkohola in sladkorja, prodajati pod sestavi primernim imenom, namreč kot vermut-liker, vermut grenčica, vermut žganje, želodčna grenčica itd. (Wermut-Likör, Wermutbitter, Wermutbrandwein etc.) ter morajo vsebovati, ako so z vinom zmešane, vsaj 22 volumnih odstotkov alkohola, inače se smatrajo kot vinu podobne pijače ter se jih zapleni po § 8 lit. b) vinskega zakona.“
Spekulacije z gostilnami. V Ljubljani se pojavlja zopet gotova vrsta špekulacij z gostilnami. Ker po obrtnem redu sme imeti posameznik kvečjemu po dve lastni gostilniški kocesiji, so v zadnjem času začele kartelirane
pivovarne in tudi že nekateri posamezniki špekulirati pri gostilniškem obrtu na ta način, da jemljejo v najem po več gostilen v mestu. Človek bi skoraj mislil, da hoče ta gospoda tudi glede gostilniškega obrta uveljaviti neke vrste monopol. To pa je treba na vsak način odpraviti. Glede najemnikov žalibog zadruge nimajo tiste moči kakor glede prenosov in podelitev koncesij, vendar pa upamo, da bo v tem oziru obrtna oblast storila svojo dolžnost, ker drugače mora pretežna večina gostilničar-stva priti prej ali slej na kant.
Spremembe v gostilniškem obrtu. Kakor se nam poroča, je prevzela s 1. majnikom t. 1. ljubljanski „Narodni Dom“ zopet restav-raterka g. Marija Kržišnik, ki je naše vednosti svoj čas vstrajala najdalj časa na tem mestu. Radi tega najde v „Narodni Dom“ zopet vhod domače, nekartelirano pivo. — Hotel „Črni orel“ v Idriji je prevzel s L majnikom znani restavrater g. Ivan F i a 1 a iz Ljubljane, kateremu kot našemu sotrudniku želimo najboljših uspehov na njegovem novem mestu.
•
Kupujte le pri tvrdkah, ki inserirajo v našem : : :	listu. : : :
Vsak prasicerejec
mora imeti tudi snažen in svetel
svinjak
z železnini koritom in ograjo patent Bobis, ako hoče imeti zdravje in srečo pri prašičih. Ta praktična naprava vsakomur ugaja in se za najmanjše naprave izplača napraviti. Korito se z lahkoto pomije, obrne z enim pritiskom in zniža za male živali. — Izdeluje se z železnim omrežjem in za leseno steno namesto omrežja. Cena za 100 kg 60 K. Pošljite mere in zahtevajte proračune pri tvrdki
«Takoto UVLalenšelc
železokonstrukcijska delavnica, Boh. Bistrica, Gorenjsko
,Narodni hotel'postoma
renoviran in povečan se priporoča cenjenim posestnikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
Vinska trgovina
= Peter Stepič =
Spodnja Šiška štev. 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.

Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovalj kavčukovih stampilij.
2= LJUBLJANA = Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
I, Kranjska tov. mineral, voda in brezalkoholnih pijač r.z.z o.p.
Slomšekova ulica štev. 27
priporoča običajne pokalice in sodavico.
Nadalje specijalne izdelke prve vrste:
Te vrste pijače se polnijo v patent steklenicah, ter se vsled praktičnega zapiranja tudi v higijeničnem oziru toplo priporočajo p. n. gostilničarjem in občinstvu.
Vse tukaj navedene pijače obstoje izključno iz naravnih sadnih snovi, ter so prave le, ako nosijo naslov zadružne tvrdke.
Cene zmerne!	Stenski plakati na razpolago.
I „Nektar“
1 \ „Jabolčni biser“
^ J „Malinovka“
S ' „Kristalna citronada“
Najstarejša domača zlatarska tvrdka.
Zlatnina, srebrnina, juveli in razne ure.
Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici. Najnižje cene. Strogo solidna postrežba. Ceniki brczpl.ično in poštnine prosto.
[.A juvelir, trgovec z urami, TjV, : : zapriseženi sodni : : ■* : : : :	cenilec : ; : :
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Edina zaloga najboljših ur z znamko „TUP“.
Fotografični atelier
_ - . v Ljubljani
Bethovnova ulica štev. 7, poleg „Kranjske hranilnice“,
se priporoča za izvršitev modernih portretov.
_A.KTT- G-OHrlŠE-tova
Restavracija „NOVI SVET\‘
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba-
Priporočamo svojim cenjenim tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno
naj večje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.

■ ■■■■■■■■■■
Tovarna peči in štedilnikov
ANTONA KOVAČIČA
Vič pri Ljubljani štv. 14 in Ljubljana, Marije Tereziie cesta 5 (gostilna g. Kovačiča),
priporočamo cenjenim tovarišem v mestu in na deželi za naročila glede vseh v njegovo stroko spadajočih del.
Kleinoscheg-
DERBYSEC

Pozor!!!
Ci
Gostilničarji pozor!
Politiranestolez deskami, boljše stole za gostilne in kavarne, vrtne stole, patentovane zaklopne stole za dvorane in vrtove, klopi, mize, otročje stolčke, kuhinjske stole, mizice za pisalne stroje, stojala za knjige in itd. ponuja po nizkih cenah
8T0LARNA V SODRAŽICI
(Kranjsko).
Gostilničarji, ki nameravajo gostilne na novo otvoriti, naj se v svojo korist obrnejo na imenovano tovarno po ilustrovan i cenik, ki se jim brezplačno dopošlje.

Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarske n obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Za gostilničarje i
kavarnarje,
električne klavi><'e, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok žf od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani Kolodvorska ul. 26
JOSIP BOŽIC, trgovina z vinom
Spodnja Šiška pri Ljubljani
priporoča sl. občinstvu, gg. hotelirjem in gostilničar-: ; : :	jem priznano dobra in pristna : : : :
■viisrjL,
kakor rdeči čviček, bizeljsko rdeče in belo, fino ljutomersko vino v sodcih in buteljkah. V mestu se dostavlja na dom. — Cene zmerne.
Priporočajte in širite „G05TILMIČRRSKI VESTNIK"
Takoj se odda v najem event. proda
z vrtom, njivo in travnikom. V hiši
vpeljana trgovina z mešanim blagom in vino- ter pivotoč.
Potrebna glavnica 1000 K.
Več se izve pri Franu Lukežu, trgovcu z vinom v Kranju, Mestni trg 118.
Umetna knjigoveznica pf. BrCSkvaf
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev. Tiskanje trakov po najnižji ceni-Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
IVAN KOS, gostilničar in mesar na Vrhniki
naznanja slavnemu občinstvu, da je
otvoril fililalko v Sp, Šiški,
Priporoča se cenjenim gostilničarjem za vsakovrstna naročila. — Pri zmernih cenah solidna postrežba.
Razpošilja pristne kranjske klobase,
ajmanj 30 komadop ä 36 h prot povzetju.
Gostilna in prodajalna ob okrajni cesti, ure od postaje
se cLa. na-jem
: : : : v Sp. Beznici štev. 25 pri Kranju. : : :
: :	:	Več pove Ivan Papier, Zg. Beznica.
— Žganje — Likerji!
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji'
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
Gabrijelu Eržen-“ v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj.)
Pozor gg. gostilničarji Odlikovan na razstavi v Radovljici I. 1904. s častno diplomo in kolajno I. vrste za sadje in sadno žganj6-

i§-
■
::v.
	m	
		
	l|	
Gostilničarji! Ponehale bodo vse kritike o Tolstovrški slatini
ako jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Tolstovrška“ z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker zelo mozira in ostane tudi čista. „Tolstovrška“ je sedaj najboljša zdravilna in namizna osvežujoča mineralna kisla voda. Tolstovrško naročajo odlični zdravniki za se in za svoje bolnike ter za cele bolnišnice. Tolstovrška je bila odlikovana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših gostilnah, trgovinah in lekarnah ter pri Tolstovrški slatini, pošta GuŠtBnj (Koroško) — Zaboj s 25 3/8 steki, stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev po najnižji ceni. Poskusite!
Boste hvalili! Kadilci! Katare in druge bolezni v grlu najhitreje ozdravite, ako pridno grgrate in pijete „Tolstovrško". Razpošilja se v "/s, i/z 1 l/2 1 steki.
Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.

I
i
1
•a
i
»i
t:
[i
'4
4
4
4
4
4
r
Hotel „QREGORHOF" V Železni Kaplji na Koroškem
združen z restavracijo in velikim posestvom
se ćLa takoj v najem
pod jako ugodnimi pogoji. — Hotel ima 45 popolnoma opremljenih sob za tujce, restavracija je tudi popolnoma in moderno opremljena. — Izhodišče za turiste. — Velik tujski promet. — Prednost imajo oni reflektanti, ki razumejo tudi zemljiško gospodarstvo. — Pojasnilo in ponudbe pri VLADKU BARTULIĆ, lekarnarju v Zagrebu.

flDRIfl delniška pivovarna
v Senožečah
priporoča svoje izborno izvozno, adria, marčno, dvojnomarčno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah.
Izvoz po vsem svetu..
— CA
Ä ST
FR, P. ZAJEC. Ljubljana, Stari trg 9. Največji optični zavod.
Prvi specialist za očala in ščipalnlke
Z električnim obratom urejena delavnica
V zalogi imam pripoznano najboljše švicarske ure, nadalje najbogatejšo izbiro vse druge zlatnine in srebrnine po najnižjib cenah.
Nagodnelši nakup za gg. gostilničarje Gramofon od K 25 — naprej, plošče od K 195 in igle od 1*80 naprej. — Zahtevajte cenik .dobite ga zastonj

Fr. Stupica v Ljubi jan
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodja, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoČ na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
		
	Gostilničar, restavrater in ho-	$ M
m		
&	telir, ki hoče, da ne pride ob	
&	raznih prilikah v zadrego, —	
m	bodisi da sam streže ali da mu	M
m m	strežejo drugi	M M
$K !*	naj si nemudoma zagotovi	M X/
N*	da se mu dopošlje knjiga	M
M	Nauko	M
S $ M		W. $ i
serviranju
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v zalogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za ho tele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
In.sta.leLter ZF^r, iSslzk,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Dunajska cesta 20 nasproti kavarne Evrope, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
Pozor gostilničarji!
Neobhodno potreben za vsako gostilno je prašek
»RUMENILO,
barvilo za juho, pecivo itd. brez duha in okusa. Prašek „Rumenilo“ je izdat nejši in polovico ceneji kot žefran ter stane zavoj 25 g s poštnino vred K 2'20. Kdor vpelje ta neprecenljiv prašek v svojo kuhinjo, pogrešati ga ne more nikdar več. Poskusite in se prepričajte.
Zalogo za Koroško, Kranjsko in. Štajersko ima RUDOLF STAROVAŠN1K, hotelir v Slovenski Bistrici (Štajersko). Denar se vpošilja naprej.
v
M
v
v
m
m
n
ki izide te dni bogato ilustro-vana in lepo opremljena v založništvu „Gostilničarskega Vestnika.“
V knjigo je sprejetih 95 tabel in 330 nazornih slik.
Ta knjiga ne sme manjkati v nobenem hotelu, restavraciji in gostilni, ki imajo opravka s tujci in odličnejšimi gosti, ker so v njej natančno navedena in s slikami vsestransko pojasnjena dandanes veljavna pravila glede serviranja.
■ ■■
Ta pravila mora poznati vsak, kdor se ne mara blamirati pred restav. osobjem, tembolj jih mora poznati gostilničar.
Te knjige bi ne smelo manjkati v nobeni hiši, ki ima opraviti z gosti.
Predznambe na naročila sprejema uprav. .Gostilničarskega Vestnika."
Cena v platno vezani knjigi ne bo višja nego 5 K.
n
m.
M
Vi v v
Vi yi Y-i *i
V.
*i *i Yi
i
m
Vi
w.
m
M
Pristno gorenjsko
slivovko
ima na prodaj
GflŠper flrh, posestnik in gostilničar v Boh. Bistrici.
Vinska trgovina
Ant. Mtiller-ja,
— v Domžalah,	—
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric, ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
Kažipot
za izletnike, turiste in letoviščarje.
Hotelirje, gostilničarje pa tudi obrtnike, trgovce in dr. opozarjamo, da bomo priobčevali v .Slovenskem Ilastrovanem Tedniku“ pod posebno rubriko „Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje“, kar bo velevažno za vsakokar, ki hoče izletnike, - turiste in letoviščarje opozoriti na svoj hotel, svojo restavracijo, obrt ali trgovino.
.Slovenski Ilustrovani Tednik' je vseslovenski list, ki ga čitajo po vseh slovenskih krajih pristaši vseh strank. „Slovenski ilustrovani Tednik' ni razširjen le po vsem slovenskem Stajarskem, Koroškem. Kranjskem, Goriškem, v Trstu in okolici, temveč ga imajo naročenega tudi v Istriji, Dalmaciji, Hrvaškem, Bosni, Srbiji in Bolgariji, na Dunaju, Češkem, Moravskem in dr. Slovenskim in sploh vsem slovanskim izletnikom, turistom in letoviščarjem bo torej naš kažipot zelo dobrodošel.
Da omogočimo vsakomur, da da oglas v naš „Kažipot“, računamo jako po ceni, namreč enostolpno za vsak cm visokost 26krat priobčen {skoz pol letat 11 K in 52krat (skoz celo leto) priobčen pa le 20 K. Prostor si lahko vsak izbere visok kolikor cm hoče, zadostuje pa 1 ali 2 cm tudi.
Ustanovljena L 1818.
Ustanovljena 1. 1818.
mm
Fx-

Pivovarna NENGEŠ
JTJLITJS ST-A-TŽ,E5
priporoča svoje istoorno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Naročila sprejemajo zaloge:
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19. Cerklje na Gorenjskem, Dragomlje, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji
ali pivovarna v Mengšu.
mm
________________________________________________________________________________________________________________ ir
Modna in športna trgovina Pe	LjUbljlHIčl Nasproti glavne pošte
l
1
I
£
i
W&MtWMtWM&MMkWt
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
W&&&&MkWk%WtWMk
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, I istra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v 1. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
WMMkWMMkWkWM&Mt
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis In lovce. — Sokolske potrebščine.

Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik" Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.