Slovenski kmetovalci štajerski, kde so Vaši pravi prijatelji! (Slovenskim Judežem pod nos.) II. Celjski advokat in odpadnik alovenski, dr. Glantacbnigg, kaže precejšnjo nevednost ali še večjo nadotost, ako misli, da bo s avojim nPrijateljem lisjakom" alovenske kmete res zapeljal in v svojo nemško-liberalno maubo, to je: v nemČurski žakelj pospravil. Naši kmetje so dovolj prebrisani, da nemško-liberalnega volka tudi pod debelim ovčjim kožuhom zasledijo. Slovenski kruetski stan ni tako slep, da bi ne videl, odkod toliko strabovite toče na njega sipljejo, ni tako gluh, da bi ne čul, kaj liberalci z njim storiti aameiavajo. In ko bi tadi ne bilo mu najti pravib prijateljev, ki bi ga svarili, vzdramiti ga morajo prežalostne skušnje — očitni propad kmetskih ljudij! Je li bilo slisati pred 20 leti, da bi bili toliko kmetov izpod strehe na stezo pometali po eksekutivnih dražbah ? Ne, tega takrat ni bilo. Redko kedaj 80 katerega na boben djali in ta si je ovo osodu gotovo zaslužil. Poprej je marsikaj bilo, kar je kmetski stan podpiralo: dače niso bile tolike, srenjske doklade bile so menjše, okrajnib za8topov niti bilo ni in toraj tudi velikih sedanjih okrajnih doklad ni trebalo plačevati. Po8ilnega legaliziranja tudi ni bilo, tožbe in pravde 80 menje stale, vaak nemanič se ni smel ženiti, gruntov trgati tudi niso mogli, kakor sedaj. Sploh mar8ikaj je veljalo, česar sedaj ni. No, in kdo je vse to kmetskenm stanu na očivestno akodo prenaredil? Neniaki liberalci in tisti, kateii so take ljudi v poslance, v okrajne zastopuike in župane volili. Vendar najhujse najpogubnejae za kmetaki stan pa je bil tisti deroči volk, katerega so liberalci nad ubogo avstrijansko ljudstvo apustili. Ta volk je svobodni kapital ali denar in njegovi mesetarji in oderubi. L. 1868 so nemški liberalci odpravili stare in modre postave, ki so branile previsokih obrestij ali činžev jemati, splob 8 izposo- jevanjem denarjev ljudi guliti, lupiti, odirati. Te dobre postave so nemški liberalci odpravili. Skrajni čas je toraj bil, da so nove volitve v&aj neknliko ukrotile liberalno gospodarstvo. Novi /Konservativnonarodni državni zbor je zopet upeIjal postave zoper oderustvo. Pri tej priliki so se liberalci na vso silo protivili. In rNeue freie Pre8se" glavni list nemako judovskih liberalcev je zagovarjiala grdobno oderuštvo rekoč :nničnedene, ako seSl-anji kmeti zgubijo svojaposestvain postanejo prosti delavci ali težaki. Mestni kapitalisti bodo potem p o 8 es tva bolje obdelovali, kakor poprej kmetje; kajti kapitalisti bodo svoje denarje za zboljševanje posestev in za boljšo obdel o vanj e ra bi I i". Tako neu8miljen je nem8ko-židovski liberalizem. Njemu je celo prav, če ves kmetski atan postane 8am nemanič in berač! Naslednji obrazee kaže, kako je svobodni kapital slovenake kmete po eksekntivnih dražbah izganjal s poaestev na spodnjem Stajerakem v letih 1878, 1879 in 1880. Številke kažejo, koliko je v vsakem okraji bilo posestev prodanib vsled posilue dražbe. Okraj 1878 1879 1880 Vkup Celje 46 66 31 151 Celje okrož. sodnija .3 6 4 13 Brežice 36 16 18 70 Gornjigrad . , 7 5 12 24 Gornja Radgona 14 11 10 35 Konjiee 21 26 24 71 Kozje 36 37 34 107 Sv.Lenart 45 54 63 162 Ljutomer 14 17 21 52 Laško 20 16 16 52 Mabrenberg 9 17 19 45 Maribor dea. pobr.... 40 33 26 99 Maribor lev. pobr 55 81 93 229 Ormož 10 12 8 30 Ptuj 53 80 99 232 Rogatec 18 27 44 89 Sevnica 5 6 12 23 Slov. Bistrica 9 17 24 50 Slov. Gradec 5 6 7 18 Šoataaj 5 9 7 21 Šmarije 44 40 89 173 Vraasko 8 6 6 20 1766. To je re8 žalostea izkaz, kako strašao je S7obodai kapital razsajal, ker ao ma Beroški liberalci s^obodo razgrajati dovolili! V 3 letih je blizo 2000 sloveaakib rodbia zgubilo avoja aelišča, 87ojo zemljo, mili doia, 87ojo strebo. Ia sedaj pridejo ceijski kričači ia liberalci pa slo^easkim ktaetom aa asesa aepečejo: glejte: Beaiaka liberalaa straaka je Vaaa aajboljaa piijateljica. Sraai jih bodi tolike političae hiaavščiBe! Slo7easki kmetje pa imajo sedaj tem^eč uzroka, da ostudBega, celjskega lisjaka ia ,,BauerBfaagerja" daleč proč od 8ebe 7ižejo. Opozoriti še hočemo eestite S7oje čitatelje aa čudno prikazea, da so taai aaj^eč slo^easkib kmeto? a poaeste7 zapodili, kder ae aabajajo nemške hraailaice, aems k e posojilaice, aa primer 7 Celji 171, pri 87. Leaartu 7 SI07. goricah 162, 7 Ptuji 231 ifl 7 Mariboru 328. Tukaj je tudi aeaiaka poaojilaica 7 Jaieaiai 7eliko kmeto7 pomagala afličiti. Naspioti pa 7idiaio, da so slovenske poaojilaice resaičao pomagale ljudem iz deaaraib zadreg, kajti ra^ao, kder 80 delovale Blo^eaake posojilaice, oadi je šte^ilo posilaih dražeb bilo Bajmeajae: SI07. Giadec 18, Gorajigrad 20, Vraaako 24, v_ kojih okrajih je upli^ala Mozirska poaojilaica, Šoštaaj 21, Ormož 30 ia Ljutomer 52. (Koaec prih.)