Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'	,
celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
47.
kos.
V LJUBLJANI, dne 10. junija 1986.
Letnik
VII.
VSEBINA:
320.
321.
322.
323.
324.
325.
326.
Izprememba in dopolnitev priloge B in končnega zapisnika k,trgovinski pogodbi z Nemčijo.
Uredba o ureditvi razmerja učencev proti številu pomočnikov v trgovinskih in rokodelskih obl atih in v delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelski obrti.
Izpremembe in dopolnitve v uredbi za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za tinance.
Pravilnik o opravljanju izpita za vozača električnega tramvaja in izdajanju vozaških legitimacij.
Odločba o zaplenjenem 6emenju po pravilniku in normah o kontroli semenja in kulturnih rastlin.
Dostavek v pravilniku in normah o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil.
Izprememba v pravilniku o uporabljanju in upravljanju osrednjega lovskega sklada.
327. Pojasnilo in odločbi o kozmetičnih preparatih.
328. Nove telefonske zveze z nekaterimi kraji Avstrije.
329. Popravek v zakonu o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih.
330. Odločbe občnfe 6eje drž. sveta: — k § 258. zak. o drž. prometnem osebju in § 270. zak." o uradnikih; — k § 84. zak. o nar. šolah; — k § 86. zak. o pror. dvanajstinah za avgust—marec 1935/36.
331. Razglas o volitvah občinskega odbora občine Oselica.
332. Razglas o imenovanju izpraševalne komisije za clržavo-slovni državni izpit v Ljubljani.
333. Razglas o imenovanju izpraševalne komisije za pravnozgodovinski državni izpit v Ljubljani. .
334. Razglas o imenovanju izpraševalne komisije za pravosodni državni izpit v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
820.
Na predlog gospoda predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle ter gospoda ministra za trgovino in industrijo je sklenil ministrski svet v svoji seji z dne 23. aprila 1936, da se začasno uveljavi na podstavi § 1. zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932, čigar trajanje je podaljšano s § 49. finančnega zakona za proračunsko leto 1936./37., izmenjava not z dne 21. marca 1936 med predsednikom ministrskega sveta in ministrom za zunanje posle kraljevine Jugoslavije ter nemškim izrednim poslanikom in opolnomoče-nim ministrom, s katero se izpreminjata na podstavi sporazumov, sklenjenih meseca februarja 1935 v Mona-kovem na skupnem zasedanju vladnih odborov, sestavljenih na podstavi člena 35. jugoslovansko-nemške trgovinske pogodbe z dne 1. maja 1934,
priloga B in končni zapisnik k trg. pogodbi,
ki se glasita v izvirniku in prevodu nemškega besedila takole:*
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13, maja 1936, št. 108/XXIII/257. — Trgovinsko pogodbo med kraljevino Jugoslavijo in Nemčijo gl. »Službeni list« St. 442/55 iz 1. 1934.
Nemško poslaništvo
v Beogradu; J. št. 739/36 N 13.
V Beogradu, dne 21. marca 1936.
Gospod predsednik,
Usojam se Vam priobčiti, da je nemška vlada pristala na sporazume, sklenjene v Monakovem meseca februarja minulega leta na skupnem zasedanju vladnih odborov, sestavljenih na podstavi člena 31. nemško-jugoslovanske trgovinske pogodbe z dne 1. maja 1934, podpisane v Beogradu. Po teh sporazumih, ki so sprejeti v zapisnik, podpisan dne 1. marca 1935 v Monakovem, se izpreminjata in dopolnjujeta priloga B in končni zapisnik k navedeni trgovinski pogodbi takole:
a) V prilogi B:
1. Za tarifno številko »Iz 398« se vrine:
»Iz 417.-2. Prosojni viskozni papir, ne natisnjen 45«
2. V tarifni številki »Iz 418, iz 1., točka c), tretji odstavek« se dodaje nastopno:
»Prosojni viskozni papir, natisnjen ..... 70
Zavoji iz prosojnega viskoznega papirja, tudi natisnjeni ............................................  129«
b) V končnem zapisniku k trgovinski pogodbi se pri prilogi B dopolnjuje določba »K štev. 235. Sredstva za zaščito rastlin in zatiranje škodljivcev« z naslednjim stavkom:
»Pod pogodbeno postavko 25-— zl. dinarjev spadajo tudi ostala organska in neorganska sredstva zoper škod-
ljivce in za dezinfekcijo žitnega semenja, kolikor dovoli njih prodajo v Jugoslaviji minister za kmetijstvo ali minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo.«
Ta izmenjava not se mora ratificirati in stopi v veljavo deseti dan po izmenjavi ratifikacijskih instrumentov, ki se naj opravi v Berlinu. Vladi pogodnici pa uporabita določbe teh izpremenjenih not še pred izmenjavo ratifikacijskih instrumentov z veljavnostjo izza dne
1.	maja 1936.
Bil bi Vam, gospod predsednik, hvaležen, če bi me obvestili o soglasju Vaše vlade o tem.
Uporabljam tudi to priložnost, da obnovim Vaši Ekscelenci izraz svojega najodličnejšega spoštovanja.
von Heeren s. r., nemški poslanik.
Njegovi Ekscelenci gospodu drju. Milanu Stojadinoriču, predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle v
Beogradu.
Kraljevina Jugoslavija
Ministrstvo za zunanje posle, konzularno-gospodarski oddelek, v Beogradu, dne 21. marca 1936;
K. P. št. 2812.
V Beogradu, dne 21. marca 1936.
Gospod minister,
Usojam se potrditi prejem Vašega pisma z današnjega dne, s katerim mi priobčujete tole:
»Usojam se Vam priobčiti, da je nemška vlada pristala na sporazume, sklenjene v Monakovem meseca februarja minulega leta na skupnem zasedanju vladnih odborov, sestavljenih na podstavi člena 31. nemško-jugoslovanske trgovinske pogodbe z dne 1. maja 1934, podpisane v Beogradu. Po teh sporazumih, ki so sprejeti v zapisnik, podpisan dne 1. marca 1935 v Monakovem, se izpreminjata in dopolnjujeta priloga B in končni zapisnik k navedeni trgovinski pogodbi takole:
a) V prilogi B:
1. Za tarifno številko »Iz 398" se vrine:
»Iz 417.-2. Prosojni viskozni papir, ne natisnjen 45«
2. V tarifni številki »Iz 418, iz 1., točka c), tretji odstavek« se dodaje nastopno:
»Prosojni viskozni papir, natisnjen.................70
Zavoji iz prosojnega viskoznega papirja, tudi natisnjeni ............................................... 120«
b) V končnem zapisniku k trgovinski pogodbi se pri prilogi B dopolnjuje določba »K štev. 235 Sredstva za zaščito rastlin in zatiranje škodljivcev« z naslednjim stavkom:
»Pod pogodbeno postavko 25'— zl. dinarjev spadajo tudi ostala organska in neorganska sredstva zoper škodljivce in za dezinfekcijo žitnega semenja, kolikor, dovoli prodajo v Jugoslaviji minister za kmetijstvo ali minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo.
Ta izmenjava not se mora ratificirati in stopi v veljavo deseti dan po izmenjavi ratifikacijskih instrumentov, ki se naj opravi v Berlinu. Vladi pogodnici pa uporabita določbe teh izpremenjenih not še pred izme-
njavo ratifikacijskih instrumentov z veljavnostjo izza dne 1. maja 1936.«
Obenem se usojam Vam priobčiti, da je kraljevska jugoslovanska vlada pristala na sklenjene sporazume.
Izvolite sprejeti, gosppd minister, izraz mojega odličnega spoštovanja.
Dr. Milan Stojadinovič s. r.
Njegovi Ekscelenci gospodu Viktorju von Heerenu,
izrednemu poslaniku in opolnomočenemu ministru, v
Beogradu.
 	'	HA
Predaji sklep ministrskega sveta stopi" v veljavo in dobi obvezno moč po razglasitvi v »Službenih Uovinah«, prestane pa veljati, ko stopi v veljavo zakdn o omenjeni izmenjavi not.	‘
V Beogradu, dne 23. aprila 1936.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
■■ «31 » ^ -— -
321.
Na podstavi § 257., odstavkov 0) in (2), zakona o obrtih predpisujem sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic
uredbo
o ureditvi razmerja učencev proti številu pomočnikov v trgovinskih in rokodelskih obratih in v delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelski obrti.*
§ l.
(l) V trgovinskih in rokodelskih obratih smejo biti istočasno na učenju:
1. po en učenec, če dela imetnik obrta sam ali z enim pomočnikom;
2. po dva učenca, če je zaposlenih v obratu dva do pet pomočnikov;
3. po trije učenci, če je zaposlenih v obratu šest do deset pomočnikov;
4. po štirje učenci, če je zaposlenih v obratu več ko deset pomočnikov.
(-) Več ko štirje učenci ne smejo biti istočasno na učenju v enem trgovinskem ali rokodelskem obratu.
(:‘) Ce so določene s kolektivnimi pogodbami večje utesnitve glede razmerja med številom učencev in številom pomočnikov, kot so določene s to uredbo, veljajb
* »Službene novino kraljevine Jugoslavije« z dne 13. maja 1936, št. 108/XXIIiy259.
glede tega, koliko se sme imeti učencev v obratih, za katere velja kolektivna pogodba, utesnitve, določene s to pogodbo.
(*) V izjemnih primerih, kadar'jo to po izrednih okolnoštih ali po tehniki dela v khki stroki potrebno, sme odobriti ban po zasiilahju pristojnih zbornic, da se zvišaj število učencev za dotičrio stroko nad določeno najmanjše število.
§ 2.
(*) Za določitev števila učencev, ki se smejo po določbah § 1. te uredbe istočasno imeti na učenju, je odločilno povprečno število pomočnikov, zaposlenih stalno v poslednjem letu. Za stalno zaposlene pomočnike se smatrajo pomočniki, ki so delali v dotičncm obratu nepretrgoma najmanj štiri'tedne. Da se določi letni povpreček zaposlenih pomočnikov, morajo dati organi zavarovanja potrebne podatke.
(*) Ce se med učenjem število pomočnikov v kakem obratu začasno zniža, ostane šjtevilo učencev, določeno ob sprejemu na učenje, ueizpr.emenjeno.
§ 3..
0) Šest mesecev od dne, ko je bila izdana pooblastitev ali dovolitev, ne smejo sprejeti imetniki obratov več ko enega učenca.
(") Ce dela imetnik obrata sam ali z enim pomočnikom,, sme sprejeti še enega učenca na učenje, če naj dovrši prvi po pogodbi učenje v,šestih mesecih.
(3) Ce je prestalo učensko razmerje pred dovršitvijo pogodbene učne dobe in je sprejel imetnik obrata nato drugega učenca, sme sprejeti prejšnjega učenca čez določeno število ponovno samo tedaj, če je prenehalo učensko razmerje zaradi bolezni ali podobnega razloga.
§ 4.
C) Določbe te uredbe veljajo tudi za delavnice, v katerih se opravlja rokodelski obrt na tvorniški način, dalje za strokovne delavnice tvornic, za delavnice in podjetja, ki ne spadajo pod določbe zakona o obrtih, in za delavnice, podjetja ali naprave, v katerih se v smislu zakona o obrtih postransko opravljajo rokodelska dela.
(“) Imetniki obrtov iz odstavka' (*) § 19. vobče ne smejo sprejemati in imeti učence.
§ 5-
(*) Utesnitve te uredbe veljgjo za glavpe obrate in tudi za njih podružnice in druge pomožne lokale (§ 132. ?akona o obrtih),
(5) Razmerje med številom učencev in številom pomočnikov, določeno v § 1. te uredbe, se uporablja na vsako poedino podružnico in vsak drug pomožni obrat.
§ 6.
(‘) Za učence, ki so na učenju na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, ne veljajo utesnitve, predpisane s to uredbo. Smejo dovršiti učenje ne glede na število pomočnikov, zaposlenih v dotičnih obratih.
(5) Dokler se ne zniža število učencev na razmerje, določeno v § 1. te uredbe, ne smejo sklepati imetniki obratov v primerih iz odstavka (l) pogodbe za sprejem ”ovih učencev.
§ 7.
Prekrški zoper jo uredbo se kaznujejo po določbah '8 398., točke 11., in § 402. za.kona o obrtih.
§ 8.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. aprila 1936; II št. 46.203/U-35.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r
Na podstavi člena 2. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in § 1. zakona o organizaciji finančne upravo v zvezi s § 54. zakona o uradnikih predpisujem tele
izpremembe in dopolnitve"'
v uredbi za opravljanje višjega drž. strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance št. 117.100/11 z dne 8. avgusta 1935.**
Clen 1.
V členu 14. je za predmetom pod točko 18. dodati pod novo točko 19. j zakon o občnem upravnem postopku« kot nov predmet ustnega izpita.
Clen 2.
Za členom 16. se dodaje nov člen 16.a, ki se glasi:
»Ustni izpit se sme opravljati tudi pismeno, in sicer iz vseh ali pa samo iz poedinih predmetov, navedenih v členu 14. te uredbe, o čemer odloči komisija.«
Clen 3.
Kandidati, ki opravljajo izpit, se ne izprašujejo iz predmeta pod točko 15. člena 14. te uredbe, dokler se ne izda novi grajanski zakonik, veljaven za vso kraljevino.
Kandidatom, ki opravljajo izpit v 1. 1936., izjemoma ni treba opravljati izpita iz zakona o občnem upravnem postopku, razen če ga izrečno želijo opravljati.
Clen 4.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 21. marca 1936; št. 30.220/11.
Minister za finance Letica s. r.
♦
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. marca 1936, št. 72/XV/154..
** »Službeni list« št. 479/71 iz I. 1935.
328
Na podstavi odstavkov (*) in (») § 323., §§ 418. in 460. zakona o obrtih predpisujem tale
pravilnik
o opravljanju izpita za vozača električnega tramvaja in o izdajanju vozaških legitimacij.*
Splošne določbe.
Clen 1.
Osebe, ki hočejo samostojno voditi električni tramvaj kot vozači, morajo poprej opraviti strokovni izpit po predpisih tega pravilnika.
Brez opravljenega izpita in predpisne legitimacije za vozača ne sme nihče samostojno voditi električni tramvaj.
Pogoji za pripustitev k izpitu.
Člen 2.
K izpitu za vozača električnega tramvaja se pripuščajo osebe, ki izpolnjujejo tele pogoje:
1. da so polnoletne;
2. da so dovršile poleg opravljene osnovne šole še dva razreda srednje ali meščanske šole ali strokovno nadaljevalno (splošno obrtno) šolo in da so se izučile rokodelskega obrta, in sicer predvsem: ključavničarskega, strojno-ključavničarskega, elektrotehničnega, elek-troinstalaterskega, elektromonterskega ali avtomehaničnega, prvenstveno z opravljenim mojstrskim izpitom;
3. da so državljani kraljevine Jugoslavije;
4. da so dobrega vedenja;
5. da so telesno in duševno zdrave;
6. da so bile zaposlene neposredno pred opravljanjem izpita pri električnem tramvaju najmanj tri mesece, od tega en mesec pri vožnji kot pomožni vozači.
Da so pogoji izpolnjeni, se dokaže s potrdili in izpričevali, ki se predlože v izvirniku ali v uradno overovljenem prepisu.
Izpitna komisija.
Člen 3.
Izpit za vozača električnega tramvaja se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo postavi za območje uprave mesta Beograda minister za trgovino in industrijo, za območje banske uprave pa ban.
Člen 4.
Izpitna komisija se ustanovi za območje uprave mesta Beograda pri obrtnem oddelku te uprave, za območje banovine pa pri kraljevski banski upravi.
Člen 5.
Komisijo sestavljajo predsednik, dva člana in predstavnik tramvajske direkcije (uprave), ki ga odredi ta direkcija (uprava).
Predsednika in člane komisije postavi minister za trgovino in industrijo oziroma ban za dve leti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. maja 1936, št, 112/XXlV/269,
Člen 6.
Za predsednika sme biti postavljen profesor univerze, srednje tehniške šole ali uradnik ministrstva za trgovino in industrijo oziroma banske uprave, ki mora biti po stroki elektrostrojni inženir.
Za člana se postavi en elektrotehnični, elektrostrojni ali strojni inženir, uradnik ministrstva za trgovino in industrijo ali temu podrejenih naprav oziroma banske uprave ali profesor srednje tehniške šole za isto stroko, in en uradnik uprave mesta Beograda oziroma banske uprave ali tej podrejenih naprav, ki jima morajo biti prometni predpisi znani.
Ko se postavljajo predsednik in člana izpitne komisije, se jim postavijo tudi namestniki, ki jih nadomestu-jejo, če so zadržani.
Člen 7.
Predsednik in člana izpitne komisije ne smejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodu v premi ali stranski črti do druge stopnje; v takem primeru jih nadomestu. jejo namestniki.
Člen 8.
Predsednik mora pregledati vložene prijave kandidatov, ali izpolnjujejo pogoje za pripustitev k izpitu, odloči o tem in določi izpitni razpored. Dajati mora potrebna pojasnila ministrstvu za trgovino in industrijo ali banski upravi, skrbeti, da se osnuje register prijavljenih kandidatov in piše zapisnik o opravljanih izpitih.
Člana izpitne komisije sta na predsednikov poziv dolžna prisostvovati izpitu; Če je kateri zadržan, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika, da utegne pozvati namestnika.
Člen 9.
Predsedniku in članoma izpitne komisije gre nagrada ob kandidatovih stroških; nje višino odredi minister za trgovino in industrijo za območje uprave mesta Beograda, ban pa za območje banovine.
Odposlancu tramvajske direkcije (uprave) ne gre nagrada v breme kandidatov, marveč v breme direkcije, če ta to spozna za primerno.
Prijave za opravljanje izpita.
Člen 10.
Prijave za opravljanje izpita vlože kandidati pismeno pri ministrstvu za trgovino in industrijo za območje uprave mesta Beograda, pri banski upravi pa za območje banovine; v prošnji mora podati dokaze, predpisane v; členu 2. tega pravilnika in navesti:
1. ime in priimek z oznako očetovega imena;
2. ali je že opravljal izpit;
3. svoje stalno bivališče;
4. ali je uredil vojaško obveznost.
Člen 11.
Prejete prijave se pošljejo predsedniku izpitne komisije, ki odloči o pripustitvi prijavljenega kandidata k izpitu ali pa o njegovi zavrnitvi od izpita.
V odločbi, s katero se kandidat zavrača, morajo biti označeni razlogi zavrnitve.
Zoper odločbo predsednika o zavrnitvi ima kandidat pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo oziroma na bansko upravo.
Delitev in potek izpita.
 	Člen	12.
Izpit se	deli na	splošni	ustni	teoretični del in na
praktični del.
.	Člen	13.
Občni ustni teoretični del izpita obsega nastopno znanje:
?'l?'!l. princip in popis električnega tramvaja;
•.”? 2. vrste motorjev za električni tramvaj, njih popis, delovanje in lastnosti;
:<oc 3. popis pomožnih priprav in ravnanje z njimi; prihranki pri električni energiji;
4.	vrste zavor in njih delovanje;
■! uj • 5. vedenje vozača med vožnjo;
6. s kakšno brzino je dopustno voziti po raznih uli-"eah dotičnega mesta in na kaj je treba med vožnjo paziti;
7. kdaj in kje je treba počasi voziti;
8.. kje in kdaj je treba tramvaj ustaviti;
■r 9. po katerem tiru sme vozač voziti, če je postavljen dvojni tir;
10. sprejemanje in oddajanje signalov;
11. poznavanje prometno-policijskih predpisov;
12. o avtomatičnih zavorah in ravnanju z njimi.
Člen 14.
Praktični del izpita se opravlja na tramvaju samem ob času, ki ga določi izpitna komisija im poprejšnjem zaslišanju odposlanca tramvajske uprave (direkcije).
Pri praktičnem delu mora kandidat dokazati, da ima strokovno izobrazbo za samostojno voditev električnih motornih vozil vobče in električnega tramvaja posebej.
Komisija naj pazi zlasti na to:
1. ali kandidat voz okretno vodi;
2. ali se zna ravnati v živahnih prometnih središčih;
3. ali zna, kadar je treba, voz nenadoma ustaviti;
4. ali zna odpravljati male ovire in okvare, ki nastanejo med vožnjo;
5. ali zna pravilno voziti z ene proge na drugo;
6. ali uporablja pravilno signale;
7. ali dobro pozna službena pravila dotične direkcije (uprave), pri kateri se sprejema v službo;
8. ali pozna delo in postopek z vozmi ob okvarah, kratkem stiku, trčenju, požaru, iztirjenju voz in v podobnih primerih.
Člen 15.
O izpitu se vodi zapisnik, sklepa se pa z večino glasov; ob enaki delitvi glasov odloči predsednikov glas.
Ocene uspeha, dosežene pri izpitu, so tele: 1. opravil soglasno z odliko; 2. opravil soglasno; 3. opravil z večino glasov in 4. ni opravil.
Za voditev zapisnika odredi predsednik enega izmed članov izpitne komisije.
Člen 16.
Kandidatu, ki izpit opravi, se izda izpričevalo, ki ga podpišejo predsednik in člana izpitne komisije, overovi pa ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma banska uprava.
Kandidat, ki izpita ne opravi, sme izpit po preteku treh mesecev ponavljati.
Sklep komisije se priobči kandidatu takoj. Če ni zadovoljen s sklepom, sme podati pritožbo na ministrstvo za trgovino in industrijo oziroma na bansko upravo, katerih odločba je dokončna,
Dobljeno izpričevalo velja v vsem območju kraljevine Jugoslavije.
Vozač, ki je opravil izpit na tramvaju brez električne in zračne zavore, mora opraviti, če dela na vozeh, ki so opremljeni poleg ročne zavore tudi še z električno in zračno zavoro, dopolnilni izpit.
Člen 17.
Obrazec za izpričevalo predpiše minister za trgovino in industrijo.
Nadzor.
Člen 18.
Nadzor nad poslovanjem izpitne komisije vrši v območju uprave mesta Beograda minister za trgovino in industrijo, v območju banovine pa banska uprava.
Vrhovni nadzor vrši ministrstvo za trgovino in industrijo.
Izdajanje vozaških legitimacij.
Člen 19.
Legitimacija vozača električnega tramvaja se izda osebi, ki dokaže, da je opravila izpit za vozača električnega tramvaja ali pa da je tega izpita oproščena.
Tega izpita se sme oprostiti strokovno osebje tramvajskih depojev in delavnic (obrtniki, mojstri, vodje partij, poslovodje), ki opravljajo poprave, preglede, premikanje in preskušnje voz, z najmanj 3 leti dejanske službe.
Obrazec za vozaško legitimacijo predpiše ministrstvo za trgovino in industrijo.
Vozač mora imeti legitimacijo med opravljanjem službe vedno pri sebi, da jo lahko predloži na vpogled kontrolnim organom, kadar jo od njega zahtevajo.
Člen 20.
Legitimacije izdaja v območju uprave mesta Beograda ministrstvo za trgovino in industrijo, ki lahko prenese to pravico na obrtni oddelek uprave mesta Beograda, v območju banovine pa banska uprava.
Člen 21.
Legitimacijo sme oblast vo, ki jo je izdalo, odvzeti, če je bil kaznovan vozač najmanj trikrat zaradi nepravilne vožnje in kršitve prometnih predpisov; za to je potreben predlog tramvajske uprave (direkcije).
Legitimacija se sme odvzeti trajno ali pa le začasno za 3 do 6 mesecev. Oseba, ki ji je legitimacija trajno odvzeta, sme opravljati iznova izpit po predpisih tega pravilnika.
Voznik, odpuščen zaradi hudih kaznivih dejanj in primerov, kakor n. pr. zaradi trčenja, pijanosti, povo-ženja ali poškodovanja drugih oseb, in zaradi večjih disciplinskih prekrškov, se ne more sprejeti znova za prometnega uslužbenca katerekoli tramvajske direkcije (uprave).
Prehodne in končne določbe.
Člen 22.
Pravice, pridobljene za vozača električnega tramvaja pred uveljavitvijo tega pravilnika, se obdrže.
Osebe, ki že opravljajo dolžnost tramvajskega vozača pa podstavi prej pridobljenih pravic, si morajo priskrbeti, ko stopi ta pravilnik, v veljavo, legitimacijo po členu 19.
1
Clen 23.
Ministrstvo za trgovino in industrijo sme v celoti ali deloma po zaslišanju sveta za profesionalni 'pouk priznati izobrazbo, dobljeno na strokovnih šolah, tečajih ali z izpiti pri nas ali v inozemstvu.
Potrdilo, ki ga izda ministrstvo za trgovino in industrijo o celoma priznani izobrazbi, nadomestuje izpričevalo, označeno v členu 16. tega pravilnika.
Člen 24.
Ta pravilnik stopi v veljavo v 6 mesecih po razglasitvi v »Službenih novinah«; tega dne prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi o opravljanju teh izpitov v vsem območju naše kraljevine.
V Beogradu, dne 8. maja 1936; ITI št. 17.598.
Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič s. r.
324.
Na podstavi člena 8. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin ob uvozu in notranjem prometu in na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo
odločam:*
V pravilniku in normah o kontroli semenja kultur-hih rastlin št. 7309/111 z dne 17. oktobra 1922 (»Službene novine« št. 278 z dne 12. decembra 1922)** se v oddelku III. »Kontrola v notranjem prometu in ob uvozu«, in sicer v točki a) »V notranjem prometu« črtata peti in šesti odstavek, na njuno mesto pa postavljajo novi odstavki, ki se glasijo:
»Zaplenjeno seme katerekoli količine se zapečati s pečatoin . pristojnega policijskega oblastva, se nato ob nadzoru pristojne kontrolne postaje očisti in spravi v red, da uštčeza predpisom omenjenega pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin, in se nato prepusti lastniku semena.
Če se seme ne more očistiti ali če ga lastnik noče očistiti in spraviti v red, da bi ustrezalo predpisom omenjenega pravilnika in norm, je zaplenjeno seme ob nadzoru pristojne kontrolne postaje zmleti, nato pa izročiti lastniku semena. Če se seme ne da zmleti, ga je ob nadzoru kontrolne postaje prodati za hrano ali v industrijske namene v korist lastnika semena.
Vsi stroški, da se seme očisti, spravi v red in zmelje, kakor tudi stroški nadzora po kontrolni postaji obreine-njajo lastnika semena. Če bi se lastnik semena ne hotel zavezati, da bo plačal te stroške, sme postaja to seme po 'pristojnem policijskem oblastvu na javni dražbi prodati, iz dobljenega denarja poplačati stroške, morebitni ostanek pa vložiti v državno blagajno. Če se ne more prodati, se mora seme uničiti s tem, da se sežge.«
Ostali del omenjenega pravilnika in norm ostane neizpremenjen.
To odločbo je vročiti glavni kontroli in vsem poskusnim in kontrolnim postajam in natisniti v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 1. aprila 1936; št. 20,830/11.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	aprila 1936, št. 93/XX/226.
** »Uradni list« št. 107/21 iz 1. 1923.
325.
Dostavek
v pravilniku in normah o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil.1
Po četrtem odstavku člena 5. pravilnika in norm o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil (št. 74.60041 z dne 21. novembra 1935, »Službene novine« št, 278 z dne 30. novembra 1935) ni uvoz umetnih gnojil, namenjenih za predelavo in Izdelavo zmesi v tvornicah umetnih gnojil, podrejen predpisom členov 3. in 4. tega pravilnika.	.	,	■ ,•
Taka umetna gnojila pa se za nadaljnjo predelavo in izdelavo zmesi ne samo uvažajo, marveč jih nabavljajo naše tvornice tudi v državi od drugih tvornie.
Zato na predlog oddelka za rastlinsko- proizvodnjo odločam :
Na koncu četrtega odstavka člena 5. pravilnika in norm o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil3 se dodaje tole: »Tudi ni podrejen predpisom Členov 3. in 4. tega pravilnika notranji prevoz umetnih gnojil, namenjenih za izdelavo zmesi, iz tvornie umetnih gnojil, ki to gnojilo proizvajajo, do drugih tvorhic, ki te zmesi napravljajo. V takih primerih je dovoljen prevoz samo v železniških vozovih, ki morajo biti predpisno atestirani in plombirani.«
V Beosradu, dne 16. maja 1936; št. 32.065/II.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
326.
Izprememba v pravilniku o uporabljanju in upravljanju
osrednjega lovskega sklada.3
Z odločbo ministra za gozdove in rudnike z dne 28. marca 1936, št. 3658 36, je bilo odrejeno, naj se.pravilnik o uporabljanju in upravljanju osrednjega lovskega sklada’ takole izpremeni:
V §§ 3. in 9. je namesto »odsek za eksploatacijo-lov« postaviti: »odsek za vrhovni nadzor nad gozdi in lovskim gospodarstvom«.	"	t (j
Iz ministrstva za gozdove in rudnike, oddelka za gozdarstvo v Beogradu, dne 8. maja 1936; štev. 10.033.
327.
Pojasnilo in odločbi
o kozmetičnih preparatih.5
I.
Na podstavi člena 1. pravilnika o zdravi liji in zdravilnih specialitetah (izpremembe in dopolnitve S.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. maja 1936, št. 119/XXVII/289.
2 »Službeni list« št. 56/8 iz 1. 1936.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« .z dne
13.	maja 1936, št. 106/XXII1/262.
* »Službeni list« št. 542/80 iz 1. 1935.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno ] 27. maja 1936, št. 119/XXVII/291.
št. 25.775/34, »Službene novine« št. 21/111 z dne 28. januarja 1935) v zvezi z odločbo S. št. 10.662 z dne 9. maja •1936 in po sklepu ankete, ki je bila pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dne 2. in 3. aprila 1986, ter po zaslišanju stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil Sp. št. 783 z dne 8. maja 1936 je izdal g. minister za Socialno politiko in narodno zdravje z odlokom z dne 9. maja 1936, S. št. 10.661, nastopno pojasnilo:
Odločbo S. št. 1533 z dne 6. februarja 1936 ( Službene novine« št. 42/VIII 7. dne 22. februarja 1936),* ki se nanaša na kozmetične preparate, je tolmačiti tako, da ne spadajo kozmetični preparati, če nimajo v sebi primesi močnega učinka, pod določbe pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah, in izda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje o tem na predlog stalnega strokovnega; sveta za preizkušanje zdravil interesentu v vsakem primeru formalno odločbo proti plačilu takse 20 dinarjev na prošnjo, kolkovano predpisno s 5 dinarji, in z označbo sestave preparata.
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu.
II.
Na podstavi člena 1. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah S. št. 18.050 z dne 13. oktobra 1932 (izpremembe in dopolnitve S. št. 25.775 z dne 31. decembra 1934, »Službene novine« št. 21/111 z dne 28. januarja 1935) v zvezi z odločbo S. št. 1533 z dne 6. februarja 1936 (;: Službene novine« št. 42/VIII z dne 22. februarja 1936) in po sklepu ankete, ki je bila pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dne 2. in 3. aprila 1936 glede prodaje zdravil, strupov, sanitetnega materiala, kozmetičnih preparatov in temu pod., ter po zaslišanju stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil St. št. 783 z dne
8.	maja 1936, je odredil g. minister za socialno politiko in narodno zdravje z odlokom z dne 9. maja 1936, S. št. 10.662, tole:
»Rok za prijavo kozmetičnih preparatov, določen v členu 33. izpremenjenega pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah, ki je bil z odločbo S. št. 1533 z dne
6.	februarja 1936 (»Službene novine« št. 42/VIII z dne 22i februarja 1936)* podaljšan za tri mesece za prijavo teh preparatov, za šest mesecev pa za prodajo neprijavljenih preparatov od dne objave te odločbe v »Službenih novinah«, se podaljšuje izuova do konca 1. 1936. za prijavo, do konca meseca marca 1937 pa za prodajo neprijavljenih kozmetičnih preparatov.
Da bi se izdale med tem nove izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah, dopošlje po sporazumu na tej anketi ministrstvo za socialno politiko, in narodno zdravje vsem napravam, ki so bile zastopane na tej anketi, kakor tudi delegatom, ki so prisostvovali tej anketi, do konca meseca maja 1936 zapisnik o tej anketi s pozivom, naj podajo te naprave s posebnim ozirom na koristi narodnega zdravja do konca meseca avgusta tega leta neposredno stalnemu strokovnemu svetu za preizkušanje zdravil svoja mnenja glede izprememb in dopolnitev v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah.
Stalni strokovni svet za preizkušanje zdravil izdela po svojem elaboratu glede teh izprememb in dopolnitev in upoštevaje mnenja, dobljena od pozvanih naprav, do
* »Službeni list« št. 173/2(3 iz 1. 1936.
konca meseca oktobra 1936 načrt izprememb in dopolnitev v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah in ga pošlje pozvanim napravam nanovo na vpogled in za morebitne pripombe; naprave naj pošljejo svetu svoje končne pripombe do konca meseca novembra 1936, svet pa naj pošlje te dokončno izdelane nove izpremembe in dopolnitve v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah do dne 20. decembra 1936 ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, da jih odobri in objavi v Službenih novinah«.
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu.
m 1 ^	■■■■■■
328.
Telefonski promet.*
1. Izprememba telefonske takse:
a) M e ž a—S t. A n d r a im L a v a n 11 a 1 e , taksna enota znižana izza dne 15. maja 1936 od 2'70 zl. fr. na 1'50 zl. fr.;
b) M e ž i c a—S t o c k e r a u , taksna enota znižana izza dne 15. maja 1936 od 3'80 zl. fr. na 3'45 zl. fr.
2. Otvoritev nove telefonske zveze:
a) Konjic e—S t. Pietrodel Carso, izza dne
25.	maja 1936; taksna enota 2,25 zl. fr.;
b) Maribor in L j u b 1 j a n a—F r i e s a c h (Avstrija), izza dne 15. maja 1.936; taksna enota 2-70 zl. fr.
329.
Popravek.
V prevodu zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, objavljenem v »Službenem listu« z dne
16.	maja 1931, št. 159/31, se je naknadno ugotovila naslednja tiskovna pomota:
V § 34. se mora v tretji vrsti glasiti pravilno:
»2. za posvedočbe po §§ 13. in 28. (ne 18.)...«.
Uredništvo.
Razne občeveljavne odredbe.
330.
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 8. aprila 1936, št. 10.053/1936.**
1.
K § 258., prvemu odstavku, točki B., zakona o državnem prometnem osebju in § 270., odstavku ('), točki 3., zakona o uradnikih:
Predpisi točke 3. prvega odstavka § 258. zakona o državnem prometnem osebju iz 1. 1931. in točke 3. od-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
26. maja 1936, št. U8/XXVI/286.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27. maja 1936, št. 119/XXVII/202, kjer je objavljena tudi obširna obrazložitev, k vsaki gorenjih odločb.
stavka (‘) § 270. zakona o uradnikih iz 1. 1981. je treba tako razumeti, da se šteje stalna dnevničarska služba za pokojnino po teh zakonih samo tistim državnim uslužbencem in uslužbencem državnih prometnih naprav, ki so bili pred dnem 1. septembra 1923 uradniki, zvaničniki ali služitelji, ne šteje se pa tistim, ki so to pozneje postali.
II.
K § 84. v zvezi s §§ 23. in 29. zakona o narodnih šolah:
Učiteljem, ki so dodeljeni na delo izven šole, ne gre pravica do stanovanja ali do stanarine od tuje občine za čas, dokler so na delu izven šole.
III.
K § 86., odstavku (*), zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust—marec 1935/86.
Določba odstavka 1. § 86. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust—marec 1935/86 se nanaša tudi na postavljene osebe, ki do tega časa niso bile nameščene v službi države, banovin ali njih podjetij.
Banove uredbe.
331.
II.	No. 16.997/1.
Razglas.
S pravnomočno ugotovitveno odločbo kraljevske banske uprave z dne 27. februarja 1936, II. No. 6054/7, je vsem občinskim odbornikom občine Oselica (srez kranjski) prestala njih funkcija v občinskem odboru.
Na podstavi § 131. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 12. julija 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Služb, lisk št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. junija 1936.
Za bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
332.
I. No. 2570/2.
Razglas.
Gospod minister za prosveto je imenoval za poslovno dobo od 31. maja 1936 do 31. maja 1939 za predsednika izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit v Ljubljani in hkratu izpraševalca za finančno vedo gosp. dr. Ellerja Frana, red. univ. profesorja v pok., za člane iste komisije pa gg. dr. Kušeja Gorazda, univ. docenta, dr. Gosarja Andreja, rednega univ. profesorja in dr. Bren-
ceta Ljudevita, upravnega sodnika v pok. in odvejrrika, vse'iz Ljubljane.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. junija 1936.
Po pooblastilu bana načelnik občega oddelka: Dr. Pfeifer s. r.
333.
I. No. 7113/1.
Razglas.
Gospod minister za prosveto je z odlokom z dne
28.	maja 1936, P. br. 20.500, za poslovno dobo od 31’. maja 1936 do 31. maja 1939 imenoval za predsednika izpraševalne komisije za pravnozgodovinski državni izpit g. dr. Kreka Gregorja, rednega univ. profesorja, za prvega podpredsednika g. dr. Kušeja Rada, rednega univ. profesorja, za drugega podpredsednika g. dr. Dolenca Metoda, rednega univ. profesorja.
Za člane iste komisije so bili z istim odlokom imenovani: gg. dr. Tomšič Ivan, univ. docent, dr. Furlan Boris, izredni univ. profesor, dr. Hacin Josip, advokat, dr. Korošec Viktor, redni univ. profesor, dr. Sajovic Rudolf, redni univ. profesor, dr. Odar Alojzij, univ. docent, dr. Kušej Gorazd, univ. docent, dr. Jurkovič Joso, izredni univ. profesor, in dr. Kos Milko, redni univ. profesor, vsi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. junija 1936.
Po pooblastilu bana načelnik občega oddelka: Dr. Pfeifer s. r.
334.
I.	No. 7112/1.
Razglas.
Gospod minister za prosveto je z odločbo z dne 28. maja 1936, P. No. 20.501, za poslovno dobo od 31. maja 1936 do 31. maja 1939 imenoval za predsednika izpraševalne komisije za pravosodni državni izpit v Ljubljani dr. Dolenca Metoda, rednega univ. profesorja v Ljubljani, za prvega podpredsednika dr. Škerlja Milana, rednega univ. profesorja v Ljubljani in za drugega podpredsednika dr. Eberla Erika, sodnika apelaeij9kega sodišča v Ljubljani. Za člane iste komisije so bili z istim odlokom imenovani dr. Bajič Stojan, priv. docent in sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Štempihar Jurij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Švigelj Anton, odvetnik v Ljubljani, dr. Krejči Viljem, odvetnik v Ljubljani, dr. Skaberne Fran, načelnik pokrajinske vlade v pok. v Ljubljani, dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani,-te dr. Munda Avgust, namestnik viš. drž. tožilca v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. junija 1936.
Po pooblastilu bana načelnik občega oddelka:.
Dr. Pfeifer s. r. v.vv?
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d, y Ljubljani) njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 47. kosu VII. letnika z dne 10. junija 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 3063/5.	1785
Natečaj.
Po izvršnosti odloka kraljevske banske upravo Dravske banovine VI. No. 3063/3 z dne 10. aprila 1936 o potrebi ustanovitve nove javne lekarne v Ljubljani in na osnovi § 41., toč. 11., »zakona o banskih, upravah«, v zvezi z določili § 12. »zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili«, in čl. 8. »pravilnika za izvrševanje tega zakona« razpisujem
natečaj za podelitev lekarniške dovolitve za otvoritev in obratovanje nove, po vrsti
15.	javne lekarne v Ljubljani, s sledečim okolišem, in sicer: od železniške proge proti Mariboru, vzhodna stran Metelkove ulice, Tabor, vzhodna stran Vidovdanske ceste, vzhodna stran Zmajske ulice do Ljubljanice; od tukaj zračna črta čez Ljubljanico in Barvarsko stezo; potem vzhodna stran Barvarske steze do Poljanske ceste; od tukaj severna stran Poljanske ceste do Ambroževega trga; dalje zračna črta na severo-vzhod-ni vogal Ciril-Metodove ulice in Zarnikove ulice; od tukaj vzhodna stran Zarnikove ulice, juž. stran Streliške ulice do Gruberjevega prekopa; dalje leva obala Gruberjevega prekopa, stara vzhodna mestna meja in železniška proga proti Mariboru od križanja s staro mestno mejo do vzhodne strani Metelkove ulice.
Kot nevtralni pas se smatra vsa vzhodna stran Metelkove ulice, Vidovdanske ceste in Zmajske ulice, potem obe strani dela Sv. Petra ceste od Zmajske do Usnjarske ulice, in severna stran dela Poljanske ceste od Barvarske steze do Ambroževega trga, kjer se nova 15. lekarna ne sme nastaniti.
Prosilci morajo predložiti kraljevski banski upravi Dravske banovine do 10. julija 1936 predpisno kolkovane prošnje s sledečimi prilogami:
1. spričevalo o državljanstvu,
2. diploma mag. pharm.,
3. dokaz o nostrifikaciji, če je diploma tuje univerze,
4. potrdilo o pravici do samostojnega vodstva lekarne,
5. dokazilo	o službovanju,
6. potrdilo,	da prosilec ni v	konkurzu
ali postopku	za poravnavo,
7. potrdilo,	da prosilec ni	pod	sekve-
strom ali kuratelo,
8. potrdilo, da prosilec ni kaznovan in se zoper njega ne vodi kazenski postopek,
9. spričevalo o zanesljivosti v lekarniškem delu,
10. rojstni list,
11. nravstveno spričevalo,
12. potrdilo o izvršeni vojaški obveznosti,
13. potrdilo o plačanem davku,
14. potrdilo o plačani članarini za tekoče leto lekarniški zbornici in njeni sekciji,
15. dokaze o gospodarskem in družinskem stanju,
16. zdravniško spričevalo,
17. dokaze o znanstvenem in stanovskem delu v lekarniški stroki.
Ne pravočasno prispele prošnje, kakor tudi prošnje brez potrebnih listin se ne bodo upoštevale.
Stroški tega natečaja gredo v smislu določila § 168. zakona o občem upravnem postopku v breme prosilca, ki bo dobil dovolitev za gorenjo lekarno. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. junija 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
V. No. 154/9.	1766 3-1
Razglas
o I. javni pismeni ponudbeni licitaciji za napravo spodnjega ustroja na banovinski cesti Slov. Bistrica—Oplotnica,
odsek km 2.120—3.454, ki se bo vršila dne 30. junija v Mariboru ob 11. uri dopoldne pri sreskem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta 26/11.
Proračunska vsota znaša 199.396-22 dinarjev.
Kavcija v znesku dinarjev 20.000-— se polaga pri davčni upravi v Mariboru najkasneje na dan licitacije do 10. ure.
Načrti, proračun ter pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta 26/11.
Zapečatene ponudbe s predpisanimi dokumenti je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. junija 1936.
V-No. 65/1.	1765 3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega nadvoza v km 629-461 državne ceste št. 2 v Mednem
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1936 ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 479.500-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka ter XII. sekcije za gradnjo dr-
žavne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.
Kralj, banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 6. junija 1936.
*
V. II. No. 2147/4.	1732-2-2
Razglas.
Kranjska industrijska družba Jesenice-Fužine namerava v območju svoje tovarne na Javorniku na parceli št. 44/1 k. o. Koroška Bela zgraditi novo lopo iz železnih konstrukcij, demontiranih na Dobravi, ki naj služi namestitvi priprav za adjustiranje valjanega železa in brusilnih strojev za valje ter za namestitev naprav za predelovanje betonskega železa v jeklo »isteg« in bo imela prizidek za pisarno, špedicijo in preizkuše-v&lnico materiala.
O tem projektu se na podstavi §§ 107.,
110.	in 122. ob. z., §§ 9. do 12. in 90. gradb. z. iz leta 1875., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. p. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 18. junija 1936, s sestankom komisije na kraju ogleda po prihodu jutranjega vlaka (9.14).
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu in pri sreskem načelstvu v Radovljici na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. maja 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V S 116/36—2.	1772
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14. maja 1936, opr. št. R 216/36, je bil Kesa k Vid, soposest-nik v Dobrenju št. 39, sedaj stanujoč v Štrihovcu št. 6, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Pcdgaj-ski Mihael, posestnik v Štrihovcu št. 6.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 5. junija 1936.
.j.
I Po 240/36-4.	1777
Oklic.
Ferenc Adolf, tkalec, Maribor-P«. brežje, Nova ul. 7, je vložil proti Ferenc
Julijani, zasebnici, neznanega bivališča, radi ločitve zakona od mize in postelje k opr. št. I Po 240/36—1 tožbo.
Spravni poskusi so se določili na
18.	junija, 25. junija in 2. julija 1936 vsakokrat ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 80.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za skrbnika na čin gospod Dobčnik Danilo, odvetniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 1., dne 2. junija 1936.
P 283/36—2.	1761
Oklic.
Tožeča stranka Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni je vložila proti toženi stranki ležeči zap. po pok. Matku Mihaelu, pos. na Sp. Velki, v roke dedinje Matko Karoline, pos. na Sp. Velki, in Matko Karoline, roj. Pestener, pos. na Sp. Velki, radi din 3.389— s prip. k opr. št. P 283/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 24. junija 1938 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 10, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Breznik Franc, uradnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za skrbnika, ki jo bo zastopal ua njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor.,
odd. II., dne 23. maja 1936.
•g*
P 169/36—1.	1790
Oklic.
Tožeča stranka Polajnar Ivan ml., posestnik na Jesenicah, Gosposvetska cesta 58, ki jo zastopa dr. Penko Fran, notar v Kranjski gori, je vložila proti toženi stranki Cigaletu Francu iz Hrušice št. 9, sedaj neznanega bivališča, radi priznanja lastnine nepremičnin k opr. št. P 169/36 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 24. junija 1936 ob osmih pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za skrbnika na čin dr. Stanovnik Aleš, odvetnik na Jesenicah, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. I.. dne 5. junija 1936.
P 182/36—2.	1775
Oklic.
Tožeča stranka ndl. VVeis Rihard, ki ga zastopa varuh VVeis Jožef, delovodja občine Mozelj, je vložila proti toženi stranki Jakliču Rihardu, vrtnarskemu pomočniku iz Črnega potoka št. 22, sedaj neznanega bivališča, zastopanem po skrbniku na čin Devjaku Jakobu, sodnem kanclistu v Kočevju, radi ugotovitve očetovstva in določitve preživnin k opr. št. P 182/36-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 18. avgusta ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 3 razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Devjak Jakob, sodni kanclist v Kočevju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, do-Ider ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Kočevju, odd. II., dne 5. junija 1936.
Rz 195/36-1.	1791
Oklic.
Uvaja se postopanje za amortizacijo hipotekarne terjatve Franceta in Jožeta Baumgartnerja, ki je vknjižena na podstavi sodbe z dne 2.7. oktobra 1860, št. 3818, v znesku 643 fl 1314 kr ali 321 din 56% p s 4% zam. obrestmi, tož-beniini in izvršilnimi stroški pri zemljišču tvrdke Gradbeno podjetje G. Ton-nies nasl. družba z o. z. v Ljubljani pod vi. št. 247 k. o. Sv. Petra predmestje prvi del in morebitnih sovložkih.
Hipotekarna upnika oz. njihovi dediči in pravni nasledniki se pozivljejo, da v roku enega leta, in to najkasneje do 20. junija 1937, podajo svoje ugovore pri tem sodišču, ker bi se sicer izrekle terjatve za amortizirane in bi se dovolila vknjižba izbrisa zastavne pravice zanje.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 4. junija 1936.
•j;
I 79/36-11	1674
Dražbeni oklic.
Dne 13. julija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje v poslopju okrožnega sodišča, dražba sledečih nepremičnin po skupinah:
I. skupina:
zemljiška knjiga Gorenja Straža vložit. 157:
cenilna vrednost . . din 84.689*10 najmanjši ponudek .	„	56.459‘50
vadij......................„	8.468*91
II. skupina:
zemljiška knjiga Prečna vi. št. 836: cenilna vrednost . . din 10.054*65' najmanjši ponudek .	„	6.703*25
vadij ......	„	1.005-50
III. skupina:
zemljiška knjiga Gorenja Straža vložit. 157:
cenilna vrednost . . din 2.578*80 najmanjši ponudek .	„	1.719*25
vadij....................... 258*—
IV. skupina:
zemljiška knjiga Gorenja Straža vložit. 157:
cenilna vrednost . . din 3.046*80 najmanjši ponudek .	„	2.031*25
v adij ■•..»•■	,,	.>04 . o
V. skupina:
zemljiška knjiga Gorenja Straža vlož. št. 242;
cenilna vrednost . . din 962*40 najmanjši ponudek .	„	641*75
vadij...............  ,	H	96*25
Vadij je položiti pred začetkom dražbe v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev ali pa v vložnih knjižicah kake domače hranilnice in posojilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje ,.>ri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 11. maja 1936.
$
I 231/36-6.	1786
Dražbeni oklic.
Dne 8. julija 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pekel vi. št. 159 in 208, sestoječih iz stanovanjske hiše in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 12.001*90.
Najmanjši ponudek: din 8.001’—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-1 betiem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega. sodišča.
S.esko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. TI.,
dne 27. maja 1936.
•j;
I 181/36—6.	1789
Dražbeni oklic.
Dne 9. julija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jelovec polovica vi. št. 171, sestoječih iz stanovanjske hiše z gospodarskim po-slopjem in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 3.585*37.
Najmanjši ponudek: din 3.585*37.
Pod najmanjšim ponudkom se ne lx> prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna) v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 27. maja 1936.
%
I 352/35-20.	1773
Dražbeni oklic.
Dne 10. julija 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiš^11 knjiga Križp vi. št. 267 in 286.
Cenilna vrednost: din 198.645-—.
Najmanjši ponudek: din 98.822 75.
Varščina; din 19.764-55.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneir. naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraž.itelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 20. februarja 1036.
504.	1771
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Karlota Josipa, trgovca v Mariboru, Trg svobode št. 6, registrovanega pod firmo Karlo Josip, trgovec v Mariboru, Trg svobode št. 6.
Poravnalni komisar: dr. Lešnik Alojz, sodnik okrož.nega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: dr. Lašič Ferdo, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba St. 80, dne
26.	junija 1036 ob devetih.
Rok za oglasitev do 20. junija 1036. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. junija 1036.
Por. 11/36-2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. 34.047/36.	1763
Razglas.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo mednarodnih prometnih in tranzitnih značk iz jeklene emajlirane pločevine.
Ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje
20.	septembra, do dne 20. junija 1036 do 11. ure dopoldne, ko bo javna licitacija. Razpisni pogoji so na. razpolago v pisarni gradbenega urada.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 5. junija 1036.
Predsednik:
Dr. Adlešič s. r.
T. No. 681/2—1936.	1697-3-3
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kralj, banske uprave V. No. 101/32 od 16. maja 1036 za regulacijska dela na notranji Muri v Bunčanih
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. junija 1036 ob enajstih dop. v sobi štev. 51 tehničnega razdelka v Mariboru.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračun, ki znaša dinarjev
04.899-37, licitacijski komisiji med 10. in
11.	uro dopoldne.
Kavcija v znesku din 10.000'— se mora položiti na dan licitacije do 10. ure dop. pri davčni upravi v Mariboru, okolica.
Podrobni pogoji in tehnični pripomočki so na razpolago interesentom med uradnimi urami v prostorih tehničnega razdelka (soba št. 48).
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 27. maja 1936.
E. No. 616.	1782
Razglas.
Občina Jezersko, srez Kranj, proda na javni ustni licitaciji, ki se bo vršila v torek, dne 23. junija 1036 ob 15. uri v občinski pisarni na Jezerskem, približno 500 m3 stoječega iglastega lesa iz občinskega gozda »pod Kočno« pare. št. 560 kat. ohč. Zg. Jezersko.
Pred začetkom dražbe mora vsak dra-žitelj položiti pri dražbeni komisiji va-dij din 5000 (pet tisoč).
Dražbeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni ob uradnih urah.
Občina Jezersko, dne 6. junija 1936
*
1783
Razglas o licitaciji.
Kraj. šol. odbor v Retečah pri Škofji Loki razpisuje za oddajo zidarskih in težaških, tesarskih, krovskih ter kleparskih del za narodno šolo v Retečah I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
21.	junija 1036 ob 11. uri dop. v sobi krajevnega šolskega odbora v Retečah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna:
1. zidarska in težaška dela dinarjev 284.200'40, kavcija din 20.000-—;
2. tesarska deia din 54.582'10, kavcija din 6.000'—;
3. krovska dela din 26.035'44, kavcija din 3.000'—;
4. kleparska dela din 15.827'27, kavcija din 2.000'—,
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti vračilu napravnih stroškov med 8,—14. uro v pisarni kraj. šolskega odbora v Retečah.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu in na razglasnih deskah tehničnih razdelkov v Kranju, Ljubljani, Radovljici in sreski izpostavi v Škofji Loki.
Krajevni šolski odhor v Retečah, dne 7. junija 1936.
Štev. 2150,/E-K.	1778
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo:
1500 kg gole bakrene žice 10 mm'-, poltrde;
1000 kg gole bakrene vrvi 25 mm-, poltrde.
Ponudbe je vposlati do 13. junija t. I.
v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za žico«.
Cene je navesti franko Ljubljana, ocarinjeno, vštevši prometni davek in vse odbitke.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske,
dne o. junija 1936,
Razne objave
1793
Objava.
Mestna hranilnica v Mariboru objavlja, da je njen od upravnega odbora in občinskega sveta mestne občine Maribor odobreni letni obračun za leto 1935. objavljen na razglasni deski v njenih poslovnih prostorih. Orožnova ulica 2. Maribor, dne 8. junija 1936.
Ravnateljstvo.
*
1784
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 19. maja 1036, št. 33.134/V/34, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1034 dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 19. maja 1036 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 18. majem 1034;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 18. maja 1934 dalje.
Ljubljana, dne 8. junija 1936. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z.
*
1779
Redni občni zbor »Obrtniške Samopomoči«, reg. pomož. blagajne v Ljubljani,
se ho vršil v nedeljo dne 21. junija 1936 oh 9. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice TOl v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav in poročilo predsedniki.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo tajnika, blagajnika in re-vizorjev,
4. Volitev 3 odbornikov.
5. Slučajnosti.
*
1780
Vabilo na redni občni zbor Delniške trgovske in industrijske družbe Hartner v Murski Soboti,
ki ga bo imela dne 23. junija 1936 ob
10.	uri dopoldne v prostorih Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti.
Dnevni red:
L Ugotovitev sklepčnosti, imenovanje skrutmatorjev in zapisnikarja.
2. Poročilo upravnega sveta ter predložitev zaključnih računov poslovnega leta 1035.
3. Podelitev razrešnice upravnemu sve-
tu in preglednikom.
4. Volitev preglednikov.
5. Slučajnosti.
Murska Sobota, dne 5. junija 1936.
Upravni svet.
Po § 17. družbinih pravil upravičuje posest desetih delnic k enemu glasu. Vsak delničar, ki hoče glasovati na občnem zboru, mora položiti potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred polnih šest dni pred občnim zborom pri družbini blagajni.
*
1781
Vabilo na XVII. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani
v petek, dne 26. junija 1936 ob devetih dopoldne v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta 1.
Spored:
1. Poslovno poročilo, predložitev računskega sklepa ter bilance za poslovno leto 1935.
2. Poročilo nadzorstva,.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Dopolnilne volitve v upravni svet.
5. Določitev kredita izvrševalnemu odboru za leto 1936.
6. Predlog na izpremembo pravil.
7. Raznoterosti.
Upravni svet predlaga sledeče dopolnitve oziroma spremembe pravil:
V § 2.b) se namen družbe razširi na pridobivanje, ukoriščanje ter udeležbo pri napravah, ki so za papirno in sorodne industrije potrebne.
Po § 8. se mora sklicati vsakoletni občni zbor najkasneje do konca junija.
§ 10. naj se glasi v bodoče: Od čistega dobička se nakazuje najprej 5% rezervnemu skladu dotlej, da doseže 25% vplačane delniške glavnice. O uporabi ostalega čistega donosa odloča glavna skupščina, ki je upravičena ustvarjati posebne sklade za določene namene, tudi za namene socialnega skrbstva.
Občni zbor je upravičen sklepati tudi o uporabi že obstoječih rezervnih skladov.
Po § 23. naj znaša število Članov upravnega sveta v bodoče najmanj 7 in največ 15.
Ostale predlagane izpremembe niso bistvene ter se nanašajo zgolj na formalnosti glede sestave zapisnikov o občnem zboru in sejah upravnega sveta.
•
Po § 15. družbinih pravil daje posest desetih delnic pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnice delničarjev, upravičenih za glasovanje, se morajo
založiti z nezapadlimi kuponi vred vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 28. maja 1936.
Predsedstvo.
*
1764
Vabilo na 63. redni občni zbor delničarjev
Stavbne družbe d. d. v Ljubljani,
ki bo v petek, dne 26. junija 1936 ob 11. uri v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Konstituiranje občnega zbora.
2. Poročilo upravnega sveta in odbora revizorjev o poslovanju in računskem zaključku za poslovno leto 1935.
3. Sklepanje o računskem zaključku za poslovno leto 1935.
4. Absolutorij upravnemu svetu in revizorjem.
5. Volitev članov upravnega sveta in revizorjev.
6. Slučajnosti.
Vsi delničarji, ki imajo pravico do glasovanja, so vabljeni, da polože svoje delnice z nezapadlimi kuponi najpozneje do vštetega dne 20. junija 1936 pri blagajni Stavbne družbe d. d. v Ljubljani ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, nakar prejmejo potrdilo in izkaznico za pristop k občnemu zboru.
V Ljubljani, dne 4. junija 1936.
Upravni svet.
Računski zaključek z dne 31. decembra 1935.
Bilanca:
Aktiva; Objekti in zemljišča dinarjev 1,930.534'90, inventar din6,767.725,33,
material din 469.226-61, nedovršene stavbe din 23,814.707-70, dolžniki din 22,497.534-81, vrednostni papirji din 622.122-—, prehodne postavke dinarjev 19.362-57, gotovina din 59.373-61, izguba din 910.163-33, skupaj din 57,090.750-86.
Pasiva; Delniška glavnica dinarjev 1,500.000-—, rezervni sklad dinarjev 1,006.721-13, upniki din 54,493.148-89, prehodne postavke din 90.880-84, skupaj din 57,090.750-86.
Račun izgube in dobička.
Dati; Prenos izgube iz leta 1934 din 835.218-36, režija din 390.870-54, obračunane stavbe din 3.402-34, opekarna Vič din 37.182-64, obresti din 29.324-24, inventar din 23.045-16, dohodki in izdatki zgradb din 3.707-09, objekti in zemljišča din 3.429'—, material Zemun din 24'50, skupaj din 1,326.203-87.
Imeti; Stavbe din 261.779-03, material din 117.087'55, žaga din 9.501'96, vrednostni papirji din 27.672-—, izguba din 910.163-33, skupaj din l,326.203-87-
*
1762
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico štev. 107.290 kolesa, izdano na sreskem načelstvu v Murski Soboti in jo proglašam za Develjavno.
Kikec Franc s. r.,
Motovilci.
*
1776
Objava.
Dne 19. aprila 1936 mi je bila v Prosenjakovcih ukradena uradna legitimacija, izdana od dravske finančne direkcije v Ljubljani pod štev. 2987 z dne 30. novembra 1933. Proglašam jo za neveljavno.
Uršič Karol s. r., preglednik finančne kontrole v Prosenjakovcih.
Industrija platnenih izdelkov d. d., Jarše.
Aktiva	Bilanca	per	31.	december	1935.	Pasiva
1.	zemljišča, stavbe in stroji 2.	blagajna, Poštna hranilnica in vrednostni papirji . 3.	dolžniki	 4.	zaloga surovin in izdelkov	din 11,216.733-80 187.380'69 8,287.165'42 7,50G.898'88	1.	delniška glavnica . . . 2.	upniki	 3.	dobiček		din 10,000.000'— 16,651,306'34 546.872-45
			
	27,198.17879		27,198.17870
			
Izdatki	Račun	izgube	in	dobička	per	31.	december	1935.	Prejemki
1.	predelava blaga .... 2.	režija	 3.	odpisi od nepremičnin in premičnin	 4.	dobiček .»as...	din 84.005'55 12,745.191'62 992.232-12 546.872'45	Kosmati dobiček na blagu .	din 14,368.30174
			
	14,368.30174		14,368.30174
			
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. ,Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mikalek v Ljubljani,