Slovenski šilčebelar isE^NJOSECC-I tber.20 m Brez čebel ni življenja w.ohranimo-cebele.si Pridetava medenih pijač J^Pf^l Odziv öehjjjlzal^ . na akaricidej|^|| Inovativne rešitve "V čebelarstvu VatoveC IPsar ČEBELARSKA OPREMA Čebelarji izkoristite možnost ugodnega nakupa čebelarske opne me z 60 % sofinanciranjem RS in EU Privoščite si najboljše. IZDEUVVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA J IzJelc ^slom za Jetafie ^ano s sm)Sfom za aetape Pfv.Kk- lanicfl rsuli^alb iflilioMi innsiintH /»[tintnju Nudimo vam: - TAPK^ENTIALNA, ■ SAHOOSttAČALHA. ■ RADIALNA TOČHJl ZA MED 7 notnloi, mot3vJaaM--bidi II MiKhJi a .iMx'v Xy*Ti »nyr jTHvlid BT I ft^iVnjA OtW^I'HAI rt^Wrl finJLnii A; tiapcm zi Fiikufsvjni« ^ parnim uiHrvalnikwi 1 /jwium. 'JJ ift-irt^JrJiiitvJjii^rtk'ifd, /rW^AlinlM liHtvu 13 Af jJjjmiH in fiini füAviji' aieilu. J^Dprumjv niiiiint f jiMiif.trj'ii ftlHlJuTK rtlk Itolirar». nefjtvet* toptolna nnira i* M^vtrtJ» iVWu Mufnsel iwBlavSve t«inp«fiilLjrB 36 -flOC N« VDfe this iihnl («fielf« «mif S50 in 630 (tvti Bflzgafaanttilnfttis»» Mn* ivtsmSSa la^arM. na spaftvarye iq^filnik Vfiai lic«) afcjjt^fcfefc^t Oehvf» iffs fr^OMne oöpanedeliia do pelks aOO-r^OOif) JJ.WJ-l^-.OtJ LOGAfl'^TRADC ^ ^^^^ ^ m i. J "'^jortO'Pf1 gotovinskem nakupu čebel srsltie opreme v vfiednosti nad 50 EUR P5000 mg/kg. Akutna inhalacijska LC-50 (4 h) za podgano >69 mg/m3 zraka (aerosol). NOEL: (2 leti) za podgano (samec) 100 in (samica) 300 mg/ kg hrane, miško 330 mg/kg hrane, psa (52 tednov) 500 mg/kg; Ne draži kože in oči (kunec); ne povzroča alergijske preobčutljivosti (budra). ADI: 0,057 mg/kg. Ptice: LD-50 za japonsko prepelico 31 mg/ kg, belorepo prepelico 152 mg/kg. Ribe: LC-50 (96 h) zlato ribico 237 mg/L, kalifornijsko postrv 211 mg/L. Vodne bolhe: EC-50 (48 h) 58 mg/L. Deževnik: LC-50 (14 d) 10,7 mg/kg zemlje. Čebele: LD-50 peroralna 0,0037 pg/čebelo, kontaktna 0,0081 pg/čebelo. Imidakloprid je zelo strupen za čebele in deževnike, ne glede na to, ali se uporablja na listih ali pri pripravi semena. Uporaba: sistemski insekticid s kontaktnim in želodčnim učinkom. J Mag. Milan Škrlj Vabljeni na ogled ^ demonstracijske čebelarske opreme! Oprema za male in velike čebelarje. Optimizirajmo točenje in polnenje medu. Od čebele do kozarca: Delovna orodja kot linija! Medofit, trgovina s čebelasko opremo d.o.o. w Čirče 24 a, 4000 Kranj GSM 040 399 778 JanezKert@yahoo.com Spoštovani čebelarji, smo novo podjetje v Sloveniji in smo uradni zastopnik za Italijansko čebelarsko opremo Giordan. ©©beQapfleva ©pravoDa v decem Miha Štular - Cerklje na Gorenjskem Spoštovane čebelarke in čebelarji! Pred nami je zadnji mesec tega leta. Za številne je to čas veselja, sladkih pričakovanj, velikih praznikov, za številne pa, žal, tudi čas globoke notranje praznine. Ljudje, zaljubljeni v materializem sodobnega sveta, izgubljamo socialni stik s sočlovekom, častimo demone tuzem-skih dobrin in se hkrati notranje razkrajamo v medčloveških odnosih, v našem odnosu do narave, to pa nas duhovno vse bolj siromaši. V mislih se sprehajam skozi dogodke skoraj že minulega leta. Temu sledi obvezno samoizpraševanje vesti, kritična presoja mojih dobrih in slabih odločitev in dejanj ter sklep, da bo v prihodnjem letu bolje. Naj bo konec leta za vsakega izmed nas priložnost, da postanemo boljši. Ne samo boljši čebelarji, ampak tudi boljši v odnosu do soljudi, do narave in celotnega stvarstva na sploh. Čebela, zvesta človekova spremljevalka V življenju nas spremljajo stvari, ki nas osebnostno določajo in dopolnjujejo. Izražajo naš značaj in nam hkrati ponujajo okolje, v katerega se lahko umaknemo pred pritiski vsakodnevnih težav. Čebelarstvo je poezija kmetijstva, je najtesnejša vez človeka z naravo in Slovenci smo čebelarski narod, saj imamo enega čebelarja na štiri prebivalce, o čemer v zadnjem času pišejo tudi številni mediji. V čem je čar in kaj pravzaprav priklepa človeka na čebelo, je stvar individualne interpretacije vsakogar, ki se s tem ukvarja. Dejstvo je, da se v Sloveniji s čebelarstvom ukvarjamo ljudje najrazličnejših poklicev in da je to za nas po večini ljubiteljska dejavnost, pri kateri je stroga ekonomija odrinjena na stran. Čebela, majhna žuželka, ki ni navezana na svojega gospodarja tako kot pes ali mačka, ima v naravi tako pomembno poslanstvo, da nas nehote že s tem priklepa nase. Zavedamo se, da brez njenega obstoja ne bi bilo niti našega, saj je njena opraševalska vloga nenadomestljiva. Verjetno si jo človek v svoji navidezni vsemogočnosti prav zaradi tega želi imeti v svoji bližini. Vsi, ki se ukvarjamo s čebelami, smo neke vrste zasvojenci, saj pravi čebelar nikoli ne preneha čebelariti, kajti čebelarjenja se preprosto nikoli ne more naveličati. Skrivnostni svet čebel nas posrka vase in nam ne pusti, da bi se ob svojih ljubljenkah kdaj dolgočasili. Če imamo to srečo, da so čebele pri hiši že ob našem rojstvu, nas potem po navadi spremljajo skozi vse življenje. Čebelarstvo ni individualna dejavnost, temveč z njim diha cela družina. Možu pri delu s čebelami pomaga žena, pozneje otroci in vnuki. Vsi seveda nimajo enakega interesa za čebelarjenje, kljub temu pa k navduševanju bližnjih nad čebelami največ pripomore čebelarjev pozitiven odnos do teh drobnih žuželk. Lastnosti, ki si jih pridobimo pri delu s čebelami - delavnost, natančnost, redoljubnost -, nam koristijo tudi pri našem delu v vsakdanjem življenju. Tako se v družini čebelarja pravzaprav vedno vse na neki način vrti okrog čebel. Ob vseh pomembnejših življenjskih prelomnicah (šolanje, odločitev za poklic, poroka, ustvarjanje družine, odhod v pokoj) čebelarja spremljajo njegove ljubljenke in ga usmerjajo na pravo pot. December Mesec december je kakor naročen za prodajo čebeljih pridelkov. Kljub temu da dela s čebelami z V družini čebelarja se pravzaprav vedno vse na neki način vrti okrog čebel.. izjemo obveznih občasnih pregledov čebelnjaka in okolice nimamo, pa nam precej časa vzameta priprava čebeljih pridelkov za prodajo ter prodaja sama. Zaradi praznikov in prazničnega razpoloženja, ki ljudi že samo po sebi usmerja v pretirane nakupe, ter zaradi konca koledarskega leta, ko se ljudje navadno zahvaljujemo tem in onim poslovnim partnerjem z vsemogočimi uporabnimi in manj uporabnimi darili, je za čebelarja odlična priložnost, da proda čim več svojih medenih presežkov. Kdor svojega poslovnega partnerja ceni in spoštuje, mu bo podaril najboljše. Pa je lahko kaj boljšega od kozarca pristnega slovenskega medu, ki smo mu s svojim delom s čebelami dodali svojo osebno noto? Osebno mi koledarji, vžigalniki in dežniki s potiskom nekega podjetja ne pomenijo veliko. Izražajo prisiljeno gesto, s katero je treba brez kančka truda nekoga »odrajtati«. Nasprotno pa se od srca razveselim daril, ki jih ljudje pripravljajo sami in s katerimi vsebini dodajo tudi svoj prosti čas, saj nam dandanes primanjkuje prav tega. Tudi mi si vzemimo čas za svoje stranke, zveste kupce nagradimo z domačimi medenjaki ali medenim likerjem, saj so prav oni najboljša propaganda za naše izdelke. Reklama od ust do ust omogoča, da manjši čebelarji brez večjih stroškov za promocijo prodajo domala vse svoje zaloge. December je tudi čas, ko potegnemo črto pod našim čebelarstvom. Kako smo bili uspešni pri delu s čebelami, bomo ugotovili sicer šele spomladi po prezimovanju čebeljih družin, kljub temu pa mora vsak čebelar narediti bilanco svojega dela. Na podlagi tega kuje načrte za prihodnjo sezono - za to pa ima ob dolgih zimskih večerih dovolj časa. Avtor se odpoveduje honorarju. Uredništvo Nasvet meseca Mesec december je skrajni čas za zatiranje varoj z oksalno kislino. Spremljajmo vremensko napoved in se odločimo za poseg, ko se pojavi kratkotrajno obdobje nekoliko toplejšega vremena. Prepričan sem, da bo čebelar, ki čebel ne bo zdravil z oksalno kislino, spomladi ostal brez čebel, saj se je jeseni pojavila večja reinvazija varoj. Upoštevajmo navodila veterinarja in brez milosti udarimo po varojah. Skrbimo tudi za red in mir okrog čebelnjaka. Zahvala Moje pisanje mesečnih navodil je sklenjeno. Premišljujem, kaj vse sem v tem letu doživel pri čebelah, kje sem bil uspešen in kje je bilo moje znanje in vedenje o čebelah šibko. Svoje dozdajšnje znanje in izkušnje sem skušal v mesečnih navodilih posredovati med vas, čebelarje. Če je res, da se človek celo življenje uči, potem tudi čebelarjem z daljšim stažem ne sme biti nerodno, če so prebirali navodila, ki so sicer predvsem namenjena čebelarjem začetnikom. Poskušal sem se dotakniti vseh. Vesel in ponosen sem, da sem lahko svetoval tako dobrim čebelarjem, kakršni smo Slovenci. Še bolj ponosen sem na to, da sem lahko tudi sam eden izmed njih in da smo v skrbi za našo avtohtono kranjsko čebelo vsi kot ena velika družina. Zahvaljujem se vsem, ki ste si vzeli čas za prebiranje mojih navodil ter me pri tem z nasveti spodbujali, največja zahvala pa velja uredniku in uredniškemu odboru Slovenskega čebelarja, da sta mi omogočila to pisanje ter mi pri tem ves čas stala ob strani. Vsem vam in vašim bližnjim želim v novem letu zdravja in medsebojnega razumevanja, vašim ljubljenkam pa, da spomladi živahno izletijo iz panjev. Naj medi! J imarsbB mas za d©©©mb©F Martina Škof* Pozimi lahko v miru pregledamo in preberemo zaloge satja. Zaradi letošnje velike razširjenosti hude gnilobe čebelje zalege priporočamo, da staro satje in satje jeseni odmrlih družin uničite, še posebej če je v njem neizležena zalega. S tem boste iz panjev odstranili tudi veliko spor noseme, hude gnilobe in poapnele zalege. Še uporabno, prazno satje je zelo priporočljivo razkužiti z 80-odstotno ocetno kislino. Satje pokonci zložimo v zamrzovalno skrinjo ali omaro, ki tesni, na vrh satja pa postavimo plastično posodo, v katero nalijemo ocetno kislino (2 dcl kisline na 100 l prostornine). Satje mora biti zloženo s presledki, tako da hlapi neovirano krožijo po vseh površinah. Razkuževanje traja približno teden dni. Pred vnovično uporabo satje obvezno prezračimo. Če želite oddati vzorce mrtvic za pregled na spore noseme, jih lahko že zberete in oddate območnemu veterinarju. To lahko storite na predavanju, lahko pa tudi v okviru društva zberete več vzorcev in jih posredujete na sedež enote NVI. Za en vzorec zadostuje približno 150 čebel. Nabiramo jih lahko postopno, kot jih pač najdemo na bradah in podnicah, ter jih do oddaje v laboratorij shranjujemo v zamrzovalniku. Za zimsko zatiranje varoj po večini uporabljamo oksalno kislino. Raztopino pripravimo tako, da 30 g oksalne kisline zmešamo z ?? ml ?? destilirane vode, segrete na 35-37 °C, dodamo 500 g sladkorja in vse skupaj dobro premešamo. Za mešanje je priročna plastenka (1,5 l s širokim vratom). Na polno zasedeno ulico z injekcijsko brizgo pokapamo 5 ml raztopine. V prodaji so tudi različni katetri in igle, ki nam lahko olajšajo delo v AŽ-panju. V zimskem obdobju lahko uporabimo oksalno kislino samo enkrat! Postopek izvajamo ob dnevih, ko je zunanja temperatura višja od 8 °C. Pri delu je obvezna uporaba zaščitnih rokavic in očal. Pripravljeno imejte tudi čisto vodo za izpiranje kože ob morebitnem razlitju pripravljene raztopine. J * dr. vet. med., VF NVI enota Ljubljana ČEBELARSKI ŽURNAL Ilustrirani časopis ^Otncjj za čebelarsko kulturo Poziv f .C k naročilu ' , "" za leto 2012 . _ ^^ časopis izhaja v srbskem , , jeziluir pn rtakiuc>u v vnWlnoso Vit k« M EtJfRI / Z okrogle mize o izobraževanju ČZS, JSSČ je 28. 9. 2011 v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravila okroglo mizo o čebelarskem izobraževanju in usposabljanju. Na njej so sodelovali predstavniki ČZS, JSSČ, ČZD Maribor, Centra RS za poklicno izobraževanje ter Obrtno-podjetniške zbornice. Barbara Vrhovnik z Obrtne zbornice ter Aleš Rodman s ČZS sta predstavila možnosti in način opravljanja mojstrskih izpitov v Sloveniji. Majda Stopar iz Centra za poklicno izobraževanje je za boljše razumevanje poklica čebelar pojasnila ozadje sistema poklicnih standardov. Izzive usmeritve čebelarskega izobraževanja s praktičnim usposabljanjem z delom oz. delavnicami je predstavil Marko Borko, primer dobre prakse praktičnih delavnic na mariborskem območju je predstavil Ivan Pehant, potek usposabljanja začetnikov pa je predstavila Lidija Senič. Med precej razgreto razpravo o očitno zelo žgočih vprašanjih v čebelarstvu so sodelujoči predstavili različne pobude in mnenja. Po večini so se nanašali na izobraževanje čebelarskih mojstrov v Sloveniji, na kar se na ČZS v sodelovanju z OZS že intenzivno pripravljamo, mogoča pa je tudi (skupinska) nostrifikacija v tujini pridobljenih mojstrskih nazivov. Predlagano je bilo, da bi za čebelarska usposabljanja pripravili enotne vsebinske podlage m za posamezne teme, s tem pa bi tudi bolj poenotili delo predavateljev, saj podajanje različnih strokovnih mnenj še povečuje negotovost. Prav tako bi morali strogo omejiti število udeležencev na praktičnih delavnicah. Govor je bil tudi o financiranju predavateljev, ki je v čebelarstvu primerno, udeležba pa je za udeležence brezplačna. Nacionalni poklicni kvalifikaciji čebelar/čebelarka bi bilo treba vrniti sistemski pomen in jo v posameznih primerih postaviti kot pogoj za pristop. Dana je bila tudi pobuda, naj mariborski čebelarji posodobijo svoj priročnik o delu čebelarjev začetnikov, ki so ga izdali že pred nekaj leti. MB Slovenski med z geografsko označbo - naložba v prihodnost! Od leta 2009 imamo čebelarji v Sloveniji možnost uporabljati kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO)«. Čebelarji, ki se združujejo v tej kakovostni shemi, imajo svojevrstno prednost, saj lahko svoj med poimenujejo kot SLOVENSKI MED. Slovenija je tudi ena izmed redkih držav, v katerih lahko čebelarji, ki so vključeni v sistem višje kakovosti, med poimenujejo po imenu iz izpeljanke imena države. Vsi drugi čebelarji, torej vsi, ki niso vključeni v sistem SMGO, imena »SLOVENSKI MED« ne smejo uporabljati, temveč lahko svoj med označujejo samo tako, kot to dovoljuje Pravilnik o medu. Med čebelarjev, ki so vključeni v shemo SMGO, izpolnjuje tudi višja merila glede kakovosti kot med preostalih slovenskih čebelarjev. Ta strožja merila kakovosti so: 1. vsebnost vode je manj kot 18,6 %, 2. vsebnost HMF je manj kot 15 mg/kg in 3. med mora biti pridelan izključno na ozemlju RS. Pri tem pa je treba poudariti, da sicer velika večina medu slovenskih čebelarjev ustreza tem strožjim merilom, zato se lahko v ta sistem vključi vsak čebelar, ne glede na število panjev. Res pa je, da ta sistem zahteva nekoliko več »birokracije«, vendar ne toliko, da je ne bi zmogli, še posebej ker vemo, da nam lahko pomaga Javna svetovalna služba v čebelarstvu s svojimi terenskimi svetovalci in svetovalci specialisti. Torej ni razloga, da večina slovenskih čebelarjev svojega medu ne bi kmalu označevala kot SLOVENSKI MED. Pomembno pa je tudi to, da vse stroške delovanja sistema za zdaj nosi ČZS, zato je sodelovanje v kakovostni shemi »Slovenski med« za čebelarje brezplačno. Vsi drugi sistemi višjih kakovosti v Sloveniji so za uporabnike plačljivi. Do zdaj je v sistem dejavno vključenih približno 200 slovenskih čebelarjev in vsak dan se vključujejo novi. Količina pridelanega »Slovenskega medu« je zato iz leta v leto večja, iz dneva v dan pa ga vse bolj prepoznavajo tudi porabniki. ČZS bo v prihodnje še več vlagala v promocijo tako čebelarjev, ki so vključeni v ta sistem višje kakovosti, kot tudi v ozavešča-nje porabnikov. Na ČZS preučujemo, kako bi za ta namen pridobili še dodatna sredstva, saj si želimo, da bi porabniki dodobra spoznali prednosti SMGO. Za ta namen bomo uporabnikom tega sistema predstavili možnost ustanovitve združenja pridelovalcev SMGO, ki bo delovalo v okviru ČZS. Kolikor več čebelarjev bo vključenih v sistem »Slovenski med«, toliko bolj bomo postali prepoznavni, zato je nujno razmišljati tudi o tem, da bi se v sistem vključili večji polnilci, da bi oblikovali združenja polnilcev in na ta način prodrli do porabnikov. Za združevanje proizvajalcev in promocijo kakovostnih shem pa tudi EU dodeljuje javna sredstva. Takšni razpisi so gotovo izjemno pomemben vir financiranja skupin proizvajalcev za delovanje v kakovostni shemi in za njeno promocijo. Samo s sredstvi, pridobljenimi na ta način, bomo dosegli večjo prepoznavnost. Za ta namen bomo na ČZS vsako leto organizirali »Dan pridelovalcev Slovenskega medu«. Na njem bodo predstavljene novosti v delovanju sistema, popravljalni ukrepi, zagotovljeno pa bo tudi prijetno druženje z izmenjavo izkušenj s terena. Takšno srečanje je na ČZS potekalo tudi 21. oktobra 2011. Letos smo vsem, ki so že vključeni v sistem SMGO, podarili enotne statusne značke z napisom »S ponosom pridelujem Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«. Želimo, da bi srečanje postalo tradicionalno, vsako leto pa ga bomo še nadgrajevali. Prihodnje leto se bomo lotili prenove obrazcev proizvodne dokumentacije, tako da bo njihovo izpolnjevanje preprostejše. Zaščitno prelepko bomo izdali še v pomanjšani različici, tako da bo primerna za manjšo embalažo. Pripravljamo tudi okroglo mizo o pomembnosti kakovostnih shem, promocijo »Slovenskega medu« pa bomo izvajali tudi na različnih sejmih, na katerih bomo med višje kakovosti postavili na ogled in ga dali tudi v prodajo. Dandanes večina čebelarjev prodaja med po razmeroma dobri ceni, vendar je shema višje kakovosti - SMGO naložba za naprej. Bodimo pripravljeni na nov val medu neznanega izvora na slovenskem trgu in porabniku že zdaj ponudimo SMGO, saj mu ta zagotavlja 100-odstotno sledljivost, višjo kakovost, znan izvor in s tem tudi zaupanje v pridelovalca, ki je označen na nalepki. Prepričani smo, da je shema višje kakovosti pot k še večjemu zaupanju porabnika v Slovenski med, saj nas ne nazadnje vodi k cilju, da bi se cena medu slovenskih čebelarjev približala ceni medu v alpskih državah! Več informacij dobite na spletni strani www.slo-venskimed.si ali po telefonu, številka 01 /729 61 29. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Zvone Konstantinovič, V sistem SMGO sem vstopil zato, ker želim svojim kupcem ponuditi med boljše kakovosti. V zadnjem času ugotavljam, da so kupci vse bolj ozaveščeni in da vse bolj upoštevajo kakovost, se pravi zaščitene pridelke, kot je »Slovenski med«, zanje pa so pripravljeni tudi več plačati. Ivan Čopar, Delujem kot terenski svetovalec in tudi to je bil razlog, da sem se pridružil čebelarjem uporabnikom sistema SMGO. Sicer pa sem želel svojemu pridelku dati predvsem dodano vrednost, ki jo »Slovenski med« brez dvoma ima. Vključen sem v društvo, v katerem je kar petnajst naših članov uporabnikov tega sistema. Moje načelo je, da se vse dobre stvari prodajajo v lepi embalaži, kot je kozarec za med slovenskega porekla, primerno označen s podatki na nalepki in s prelepko »Slovenski med«. Temu primerna je tudi cena, saj v zadnjem času ugotavljam, da med prodajam po višji ceni, kot je letna priporočena cena medu, in tudi kupci so za takšno kakovost pripravljeni plačati več. Franc Čanč, Pred vstopom v sistem SMGO sem bil dolgoletni uporabnik sistema Slovenski med kontrolirane kakovosti, zato mi prehod ni povzročil nikakršnih težav, saj sistem povzema enaka merila kakovosti, kot so veljala v prejšnjem. Porabnike je treba ozaveščati o boljši kakovosti in prednosti takšnih izdelkov, zato pozdravljam promocijo blagovne znamke z zgibankami, plakati, letaki ki jih za nas pripravlja ČZS. Pobuda ministru za kmetijstvo Pri sonaravnemu čebelarjenju je za zatiranje varoj dovoljeno uporabljati mravljinčno, mlečno, ocetno in oksalno kislino ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafro, vendar se pri njihovi praktični uporabi pojavlja velik problem. V Sloveniji in tudi v EU namreč ni nobenega uradno registriranega pripomočka za do-ziranje teh sredstev v čebelje panje. Med takšne pripomočke sodijo npr. hlapilniki za mravljinčno kislino, termosublimatorji za oksalno kislino ter razpršilniki za mlečno in oksalno kislino. Pri zatiranju varoj čebelarji že leta uporabljamo te pripomočke, čeprav zanje ne obstajajo točna navodila za njihovo varno uporabo. Ker je registracija takšnih pripomočkov zelo dolgotrajen in drag postopek, je ČZS pristojnim institu- cijam predlagala ustanovitev strokovne komisije, ki naj bi te pripomočke pregledala in podala strokovno mnenje o njihovi uporabnosti pri zatiranju varoj. Na ta način so problem uporabe pripomočkov za zatiranje varoj že rešili v sosednji Avstriji. Ker sta nam Veterinarska uprava RS in Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke odgovorili, da nista pristojni za reševanje teh vprašanj, smo za pomoč pri reševanju te zagate prosili ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Upamo, da bomo skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano našli ustrezno rešitev, tako da bodo čebelarji lahko varno in v skladu s predpisi zatirali varoje s sonarav-nimi sredstvi. Svetovanje v zimskih dneh? Čebelarji vse pogosteje prosijo za nasvete terenske svetovalce, ki delujejo na posameznih območjih. In kaj vam lahko svetujejo v tem času? • Opremljenost čebeljih pridelkov z nalepko in prelepko - Pred nami je obdobje obdarovanja in ni čebelarja, ki ne bi svojih najbližjih obdaril s svojimi čebeljimi pridelki, ki jih je med letom skrbno pridelal s svojimi čebelami. Prav je, da so ti čebelji pridelki opremljeni s točnimi podatki na nalepki, ne pozabimo pa tudi na prelepke. S terenskim svetovalcem lahko skupaj pregledata nalepke in jih dopolnita, če je to potrebno. • Spremljanje odpada varoj - Terenski svetovalec vam bo pojasnil, zakaj je treba v panje vstavljati testne vložke in spremljati naravni odpad varoj. • Občni zbori čebelarskih društev - Vsakoletno druženje čebelarjev na občnih zborih čebelarskih društev je idealno za to, da predsedniki čebelarskih društev nanje povabijo tudi terenskega sve- tovalca, ki deluje na njihovem območju. Ob tej priložnosti naj svojim članom predstavijo tako terenskega svetovalca kot njegovo vlogo, saj bodo čebelarji na ta način laže navezali stik z njim. • Zaščita satja pred voščeno veščo - S terenskim svetovalcem lahko skupaj pregledate in sortirate satje, ki bo primerno za čebelarjenje v prihodnjem letu. Sicer pa vam svetovalec lahko tudi svetuje, kako zaščititi satje pred voščeno veščo. Terenski svetovalci so na svojih območjih, kot vidite, dejavni tudi ob koncu leta. Izkoristite svetovanje, saj je za čebelarje povsem brezplačno. Podatki o telefonskih številkah in naslovi e-pošte terenskih svetovalcev so objavljeni na spletni strani ČZS, lahko pa pokličete tudi na tel. št.: 040/436 517 in skupaj bomo poiskali terenskega svetovalca, ki je pristojen za vaše območje. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Tečaj in razpisi za začetnike V zadnjem času nas številni sprašujejo o tečaju za čebelarje začetnike v povezavi z razpisi za tehnično pomoč za čebelarje začetnike. Na ČZS, JSSČ tečaje izvajamo zaradi znanj in spretnosti, ki jih začetniki na njih pridobijo in usvojijo. Zavedamo se, da je treba pomlajevati čebelarske vrste in tako zagotavljati nadaljevanje in razvoj tradicije čebelarstva. Tečaje praviloma izvajamo pozimi, lahko tudi jeseni, praktični del pa izključno v pomladanskih mesecih. Po našem mnenju je za začetnika zelo pomembno, da se udeleži tako teoretičnega kot praktičnega dela tečaja. Namen tečaja ni pripravljati začetnike izključno za kandidiranje na prihodnjih razpisih tehnične pomoči za čebelarje začetnike, ki jih razpisuje MKGP. Res je sicer, da opravljen tečaj ustreza pogojem iz zadnjega razpisa, vendar čas objave in pogoje razpisov določa MKGP, tega pa na ČZS, JSSČ ne moremo predvideti vnaprej. Obvestilo uporabnikom prelepke SMGO Vse uporabnike prelepke »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« obveščamo, da lahko poleg prelepke klasične velikosti naročijo tudi prelepko manjše velikosti, ki je primernejša za opremljanje 212 ml in manjših kozarcev. Prelepke lahko naročite v tajništvu ČZS na podlagi pisnega naročila. Naročilnico dobite na Čebelarski zvezi Slovenije ali na spletni strani www.slovenskimed. si. Pri izpolnjevanju naročilnice navedite, da naročate manjšo velikost prelepke. Obveščamo Vas tudi, da morate najpozneje do 31. 12. za tekoče leto ČZS sporočiti količino pridelanega medu v sistemu SMGO in porabo zaščitnih prelepk. Obrazec za poročanje najdete prav tako na spletni strani www.slovenskimed.si ali na sedežu ČZS. Članarina ČZS za leto 2012 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je na svoji 13. pisni seji sprejel sklep o članarini ČZS za leto 2012. Enotna članarina ČZS za leto 2012 je 36 EUR na člana. Znižana članarina za člane, starejše od 80 let, ter za čebelarje invalide I. stopnje je 20 EUR, znižana članarina za učence, dijake in študente je 15 EUR, članarina za družinske člane (čebelarje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) pa 10 EUR. Blagajnike oziroma vodstva čebelarskih društev prosimo, da članarino zberejo najpozneje do konca januarja 2012 ter jo nakažejo na transakcijski račun ČZS, št. 02300-0013332083. V okence Sklic na št. obvezno vpišite šestmestno šifro vašega društva. Naročnina za Slovenskega čebelarja za naročni- ke nečebelarje za leto 2012 je 45 EUR, za tujino 50 EUR. Posamezna številka SČ stane 4 EUR za člane oz. 7 EUR za nečlane. Blagajnikom in vodstvom čebelarskih društev se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo. Nagrada društvu za vsakega novega člana Da bi v našo organizacijo - Čebelarsko zvezo Slovenije - vključili čim več članov, je upravni odbor ČZS sklenil, da čebelarskemu društvu za vsakega novega člana ob plačilu članarine za ČZS pripada nagrada v vrednosti 21 EUR. Društva torej za nove člane v letu 2012 nakažejo ČZS 15 EUR, razliko do enotne članarine v vrednosti 21 EUR pa obdržijo kot nagrado. Upravni odbor ČZS Čebelarska oblačila za mrzle dni Skrben čebelar je svoje čebele že ustrezno za-zimil, poskrbeti pa mora tudi zase. Za prijetno »pre-zimovanje« in »izzimitev« vsakogar izmed nas vam priporočamo jopič »Windstopper« z znakom in sloganom kampanje Ohranimo čebele. POSEBNA PONUDBA! Samo novembra in decembra - 10 % popust. Poleg jopiča »Windstopper« vam v spletni trgovini ČZS ponujamo najrazličnejše blago (literaturo, DVD-je, promocijski material, oglaševalske table). V »e-trgovino« vstopite s klikom na ikono, ki je na dnu desnega stolpca spletne strani ČZS oz. na povezavi www.czs.si/eshop/index.php. Po vstopu v spletno trgovino ČZS se morate prijaviti in slediti navodilom. Vse artikle lahko kupite tudi neposredno na ČZS ali po tel. št.: 01/729 61 00. Veselo nakupovanje! Jubilejna številka Slovenskega čebelarja ČZS bo ob 20. obletnici razglasitve samostojnosti naše države ob koncu tega leta, hkrati s 1. redno številko našega glasila v letu 2012, izdala tudi posebno jubilejno številko SČ, ki jo bodo prejeli vsi člani ČZS. V njej bodo objavljeni vsi poglavitni dosežki ČZS v minulih dvajsetih letih delovanja v samostojni Sloveniji. Predstavitev kandidatov za predsednika ČZS Ker se bliža čas volitev za predsednika ČZS v novem štiriletnem mandatu, sporočamo vsem kandidatom za položaj predsednika ČZS, da bomo v Slovenskem čebelarju, št. 2, ki bo izšla februarja 2012, brezplačno objavili napoved vaše kandidature s kratko predstavitvijo programa. Vaša predstavi- tev naj obsega največ 1800 znakov s presledki, tako da bo skupaj s fotografijo zavzela približno polovico strani revije. Za pravočasno objavo morate predstavitev v uredništvo SČ poslati najpozneje do 10. januarja 2012 na e-naslov: marko.borko@czs.si. Uredništvo Razpis usposabljanj o senzoričnih lastnostih medu in označevanju ČZS, JSSČ razpisuje usposabljanja čebelarjev o senzoričnih lastnostih medu in označevanju. Usposabljanja, ki bodo potekala od februarja do junija 2012, bodo izvajali izšolani preskuševalci medu. Čebelarska društva lahko vloge za izvedbo usposabljanj pošljejo ge. Andreji Kandolf na e-na-slov: andreja.kandolf@czs.si ali po pošti na naslov ČZS. Zadnji rok za oddajo vlog je 5. 1. 2012! Obisk strokovnega simpozija Apiecotech Svetovna čebelarska organizacija Apimondia pripravlja v sodelovanju z Zvezo čebelarskih organizacij Srbije strokovni simpozij Apiecotech - vpliv tehnologije čebelarjenja, zdravstvenega varstva čebel in okolice na kakovost čebeljih pridelkov. Posvet bo od 18. do 19. februarja 2012 potekal v centru Sava v Beogradu. Ob robu simpozija bo organizirana tudi mednarodna razstava ApiExpo. Čebelarska zveza Slovenije bo organizirala obisk tega dogodka. Več informacij o izletu lahko dobite pri ge. Zlatici Kovačevič, ki bo do konca decembra zbirala tudi prijave (na tel.: 01/729 61 00 ali na e--naslov: zlatica.kovacevic@czs.si). Urnik usposabljanj Zabavno-izobraževalni film »Kranjska sivka « ČZS je v sodelovanju z ribičem Pepetom in ansamblom Čuki založila in izdala 15 minut trajajoč zabavno-izobraževalni film »Kranjska sivka«, v katerem so s prijetno novo pesmico ter v sliki in besedi predstavljeni naša čebela in njeni pridell^i. Film, ki je posnet na DVD, priporočamo še posebej zato, ker je čebela na ta način pri nas predstavljena prvič. Cena za en izvod: 10 EUR + DDV, stroški pošiljanja niso zajeti. Plačilo: ob prevzemu oz. po povzetju. Naročila sprejemamo v tajništvu ČZS: tel. 01/729 61 00, info@czs.si. Urnik usposabljanj mali oglasi Prodam Različne vrste medu, tel.: 031/269 475. Večjo količino gozdnega medu, tel.: 041/446 418. Cvetlični, akacijev, kostanjev in hojev med, tel.: 031/810 337. Cvetlični in akacijev med, tel.: 051/815 772. Lipov, cvetlični in akacijev med, tel.: 041/575 477. Akacijev, gozdni in cvetlični med, tel.: 02/528 11 57. Akacijev, cvetlični in gozdni med, tel.: 031/882 295. Akacijev in cvetlični med, vosek in propolis, tel.: 051/880 446. Cvetlični spomladanski, cvetlični jesenski, akacijev, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med ter cvetni prah in surovi propolis, tel.: 031/787 235. Cvetlični, akacijev, lipov in kostanjev med, 12-satne AŽ-pa-nje, stroj za odkrivanje satja ter večje število plemenilčkov, tel.: 031/326 959. Ajdov med, seme ajde in trietažne 10-satne panje, tel.: 040/723 524. Suh cvetni prah, pridelan v Prekmurju, tel.: 040/692 397. Cvetni prah, zamrznjen ali suh in prebran, nabran v neokrnjeni naravi kozjanskih hribov, ne vsebuje cvetnega prahu repice, tel.: 041/215 281. Cvetni prah, propolis, vosek, akacijev med in matični mleček, odlična kakovost, čez celo leto, tel.: 041/965 939. Matični mleček, tel.: 041/487 742. Ekološko pridelano suho sadje in jabolčni kis, tel.: 040/504 220. TAM 130, registriran, za 72 čebeljih družin s prostorom za točenje, plačilo mogoče tudi z medom, tel.: 041/351 985. Tovornjak Eurocargo 190e/23, ugodno, tel.: 041/621 120. 20 novih AŽ 10-satarjev, 10 novih AŽ 7-satarjev ter izolirani _413 zabojnik, primeren za čebelnjak (2,5 x 3 m), tel.: 031/501 801 (po 19. uri). AŽ-panje 10-satne, tel.: 051/372 721. Zbite, lepljene, vrtane, zaži-čene ali nezažičene AŽ-, LR- in DB-satnike ter cvetlični, gozdni in kostanjev med (Litija), tel.: 031/533 939. AŽ-satnike, lipove, ugodno, tel.: 041/995 953. Nove, rogljičene satnike, po ugodni ceni, tel.: 040/217 542. 6-satno točilo, samoobračal-no, AŽ, Kirar, ter 8-satno točilo, AŽ, reduktor, obe smeri vrtenja, tel.: 041/729 319. 8-satno samobračalno točilo LR-, skoraj nerabljeno, iz nerjaveče pločevine, proizvajalca Evro-tom Srbija, tel.: 041/383 020. Čebelarsko tehtnico, tel.: 051/335 692. Apilift za nakladanje nakla-dnih panjev in prevoz medišč-nih naklad do točilnice, tel.: 031/652 829. PVC vrče, 25 l, z A-testom, primerne za med, tel.: 041/335 684. KupimI Večjo količino satnikov, vr-tanih na 6 lukenj, z utorom, tel.: 05/300 55 81. 5 enakih 9-satarjev, dobro ohranjenih, tel.: 041/830 008. Starejše AŽ-panje, 10-satar-je, tel.: 040/876 394. Rabljen Kirarjev panj ali druge stare panje (ne AŽ- ali LR-), starinsko čebelarsko opremo ter medovite rastline, mogoča menjava za med, tel.: 03/810 60 06 (po 20. uri). Napravo za hladno vlivanje satnic in nezbite, nezvrtane AŽ--satnike in knjigo Josip Belčič: Moj način čebelarjenja, tel.: 041/487 742. Revije Slovenski čebelar in drugo čebelarsko literaturo od leta 1873-1970, mogoča izmenjava, tel.: 051/611 377. podariml Čebelnjak 5 x 3,7 metra, tel.: 041/487 742. Čebelarski časopis »Pčela«, letnika 1990 in 91, ter nekaj številk letnika 1989, tel.: 041/263 547. vabimo Ogled novosti, zanimivo predvsem za ljubiteljsko čebelarjenje z AŽ-panji: www.cebelar-stvo-grom.com/marjan.debelak ČD Domžale vabi na čebelarski družabni večer, ki bo 28. 12. 2011 ob. 18. uri, prijave in informacije po tel. št.: 040/209 004 (g. Mihelič). v spomin / Rudolf Galob (1900-1986) Ob 25. obletnici smrti se spominjamo veterana in pionirja čebelarjenja v Mežiški dolini Rudolfa Galoba, sicer tudi učitelja, šolskega upravitelja in ravnatelja OŠ Mežica. Rojen je bil leta 1900 na Brnci pri Beljaku na avstrijskem Koroškem. Njegov oče, ki mu je Rudolf že kot otrok pomagal čebelariti, je bil navdušen in napreden čebelar, ki je že leta 1911 pri A. Žnideršiču naročil prve AŽ-panje. Zaradi dejavnega dela za interese Slovencev pred koroškim plebiscitom so ga leta 1918, dva meseca pred maturo, izključili iz vseh avstrijskih šol, zato je moral učiteljišče končati v Ljubljani. Leta 1921 je dobil službo učitelja v Mežici, kjer si je pozneje ustvaril družino in kjer je tudi pokopan. Delo Rudolfa Galoba na področju čebelarstva je bilo izjemno plodovito. V sebi je združeval veliko ljubezen do čebel ter smisel za sprejemanje in razvijanje novosti, izjemne pedagoške sposobnosti pa so mu omogočile, da je svoje znanje in izkušnje prenašal na druge čebelarje in podmladek. Na Koroškem so ob njegovem prihodu čebela-rili skoraj izključno s kranjiči, splošno mnenje o AŽ--panjih pa je bilo, da »v teh kištah čebele ne uspevajo«. V letih 1924/25 je zato dal na svoje stroške izdelati 25 panjev, in to so bili na Koroškem prvi panji s premičnim satjem. Priskrbel si je tudi material za satnice in pozimi leta 1925 skupaj s člani čebelarske družine pripravil tečaj za vdelovanje satnic ter izdelavo slamnatih blazin za AŽ-panje. Prazne, s satnicami opremljene panje so potem prevzeli posamezni čebelarji, vanje naselili čebelje družine ter z njimi čebelarili do jeseni. Tisti, ki bi se jeseni odločili, da bodo nadaljevali čebelarjenje v AŽ-panjih, naj bi mu plačali ceno panja in satnic, v nasprotnem primeru pa bi od njih sam odkupil čebeljo družino z medom. Ker so bili pred zimo panji polni čebel in medu, so jih čebelarji obdržali. Tako je v Zgornjo Mežiško dolino prodrlo čebelarjenje v AŽ-panjih. Leta 1923 je prevzel tajniške posle čebelarske podružnice Mežica, leto pozneje pa je postal član širšega odbora ČD v Ljubljani. Leta 1928 je prejel častno priznanje za strokovna predavanja, ki jih je izvedel na občnih zborih čebelarskih podružnic v Me- žiški dolini, na Muti in v Slovenj Gradcu, leta 1929 pa je na jubilejni kmetijski razstavi prejel bronasto odli-čje za razstavljen vresin med. V širšem odboru ČD za Slovenijo v Ljubljani je sodeloval do leta 1940. Med okupacijo je bil zaprt v gestapovskih zaporih v Celovcu ter bil skupaj z družino določen za internacijo v Dachau. Izselitev družin iz Zgornje Mežiške doline sta preprečila rudniški direktor in župan Mežice, to pa mu je verjetno rešilo življenje. Po osvoboditvi se je začelo drugo zelo plodovito obdobje njegovega dela in ustvarjanja. Leta 1945 je sodeloval pri reorganizaciji čebelarske organizacije v Sloveniji, leta 1953 pa pri ustanovitvi ČD za Zgornjo Mežiško dolino, v katerem so se združile čebelarske družine Črna, Mežica, Prevalje, Šentanel in pozneje tudi Ravne na Koroškem. Leta 1954 so v Jugoslaviji prvič odkrili nevarno čebeljo bolezen »pršičavost«. Pri zdravljenju in zatiranju te bolezni na Koroškem je Rudolf Galob dejavno sodeloval z Veterinarskim zavodom iz Ljubljane, organiziral obširne priprave in tečaj za preglednike, zbiral vzorce, soustvarjal pravilnik o delu, sodeloval pri popisu čebelarstev na območju Koroške in organiziral predavanja o zdravljenju čebel. Bil je član odbora in komisije za zatiranje čebeljih kužnih bolezni pri Okrajni zadružni zvezi Maribor, leta 1958 pa je vodil dimljenje. Tovrstne akcije so potekale do leta 1967. Ker je čebele zdravil tudi na območju vzdolž državne meje, je sodeloval tudi z Avstrijsko čebelarsko zvezo v Celovcu. Zaradi njegovega prizadevanja in uspešne organizacije je bila pršičavost zatrta na obeh straneh meje. Svoje ime in delo je zastavil tudi pri reševanju težav, ki jih je koroškim čebelarjem povzročalo odmiranje čebel zaradi onesnaževanja okolja iz Rudnika Mežica in Železarne Ravne z industrijskimi plini. Trud je bil delno poplačan, saj so čebelarji dosegli vsaj izplačila odškodnin, če že škode ni bilo mogoče občutno zmanjšati. Do leta 1969 je deloval v širšem odboru ČD za Mežiško dolino in v odboru ZČD Slovenije v Ljubljani. Bil je sistematičen preučevalec tako čebelarske zgodovine kot tudi sodobnih metod čebelarjenja, zavzet in skrben kronist razvoja čebelarstva v Mežici in na Koroškem, trudil se je z vnašanjem novosti in tudi z vzgojo čebelarskega podmladka. Leta 1963 je prejel odličje Antona Janše I. stopnje, leta 1965 posebno priznanje ČD Mežica, leta 1972, ob 100-letnici kmetijskega šolstva v Mariboru, pa še priznanje za strokovno in organizacijsko delo na področju čebelarstva. Še posebej je cenil priznanji ČD Črna in ČD Žerjav, ki sta ga imenovala za častnega člana. Ob 80-letnici obstoja ČD Ravne je prejel posebno priznanje za izjemne zasluge pri razvoju čebelarstva. ČD Mežica osmrtnice ZDRAVKO REZUN 1928-2011 Junija, ko so bile čebele na vrhuncu svojega razvoja, je prenehalo biti srce našega dobrega prijatelja, čebelarja Zdravka Režuna. Od njega smo se poslovili na zagorskem pokopališču. Zdravko se je rodil leta 1928 v znani družini Režun v Spodnjih Znojilah pod Čemšeniško planino. Bil je šesti izmed trinajstih otrok. Pred drugo svetovno so v šolah uporabljali za dandanes čudne vzgojne metode, s šibo ali z nategovanjem ušes, posledice tega pa je na enem ušesu čutil vse življenje. Ko je odslužil triletni vojaški rok, se je leta 1951 zaposlil v rudniku Zagorje in tam ostal vse do upokojitve. Ustvaril si je družino in si v Potoški vasi zgradil topel dom. Kot zidar samouk je številnim pomagal pri graditvi njihovih domov. Čebelariti je začel leta 1955. Najprej je postavil majhen čebelnjak ob hiši, pozneje pa višje nad hišo še večjega. Bil je vesten in skrben čebelar. Rad se je udeleževal različnih predavanj in izletov. Takoj se je včlanil tudi v ČD Zagorje. Ko smo zagorski čebelarji začeli graditi svoj dom na Izlakah, je pri zidavi prostovoljno pomagal tudi Zdravko. Njegova življenjska pot je bila pestra, saj je svoje moči razdajal za številne dejavnosti. Čebelarji in prijatelji ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Zagorje ob Savi MIHA DESMAN 1926-2011 Na pragu pomladi, 4. aprila 2011, se je sredi dela nenadoma ustavilo srce našega prijatelja Mihe. Rodil se je v Robanovem kotu na Solčavskem,visoko pod vršaci Kamniško-Savinjskih Alp, kjer je bilo čebelarjenje že večsto-letna tradicija. Svojo prvo čebeljo družino - kranjiča - je dobil že pri desetih letih in kmalu je povečal njihovo število. Poklic gozdarja ga je pripeljal v Gornji Grad. Tam se je ustalil, si kupil dom, zaživel družinsko življenje in še naprej čebelaril s približno 20 panji. Čebele so mu prinašale posebno notranjo sprostitev. Član našega ČD je postal leta 1956. Dejaven je bil tako v upravnem kot nadzornem odboru (v drugem celo vse do leta 2010). Za svoja prizadevanja na čebelarskem področju je prejel odli-čji Antona Janše III. in II. stopnje, ČZ »Savinjsko-Šaleške regije« mu je ob njegovem življenjskem jubileju podelila posebno priznanje, občina Gornji Grad pa ga je za njegov vsestranski prispevek k napredku kraja odlikovala z občinskim »zlatim grbom«. Bil je vesele narave, zato ga je pesem spremljala v vsaki veseli družbi. Še posebej pa se je razži-vel, kadar je v roke vzel svojo harmoniko. Žal bo njegov čebelnjak odslej najverjetneje brez čebel. Dragi Miha, hvala ti za vse, v naših mislih in spominih boš še naprej ostal med nami. ČD Gornji Grad LEOPOLD MERHAR 1927-2011 Pred nekaj meseci smo zvedeli, da je našemu dolgoletnemu članu in vestnemu čebelarju ter nekdanjemu predsedniku OČZ Brežice ter pobudniku in ustanovitelju Sveta posavskih čebelarjev začelo pešati zdravje. Kljub njegovi častitljivi starosti smo vendarle mislili, da bo še vse v redu. Čebelice mu bodo spomladi dale novo energijo in spet bo bolje. V začetku septembra, ko se čebelice pripravljajo na zimski počitek, pa je k večnemu počitku odšel tudi naš Leopold. Člani ČD Krška vas in OČZ Brežice smo se od njega poslovili s prapori OČZ Brežice, ČZ Krško in ČD Sevnica. Rojen je bil leta 1927 blizu Ribnice na Kočevskem, čebe-lariti pa ga je učil že njegov oče. Ko se je leta 1953 preselil v Brežice, mu je oče podaril lesen čebelnjak s 17 panji čebel. V Mr-zlavskem gaju si je v nekaj letih sezidal vikend in zidani čebelnjak ter pridno čebelaril. Leta 1975 se je s svojimi čebelami preselil v Mladine pri Žejnem in tam je čebelaril do konca svojega življenja. Ker je bil eden izmed naprednejših čebelarjev, smo ga leta 1983 izvolili za predsednika OČZ Brežice, kmalu potem pa je ustanovil tudi Svet posavskih čebelarjev in postal njegov prvi predsednik. OČZ Brežice je predsedoval vse do leta 1994. Za svoje vestno delo v društvu Krška vas in v OČZ Brežice je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu, njegovim bližnjim pa izrekamo iskreno sožalje. ČD Krška vas in OČZ Brežice EDI ŠUT 1942-2011 VKamnici pri Mariboru, kjer je bil tudi rojen, smo se ruški čebelarji julija poslovili od našega zve- Hstega člana Edija Šuta. Še marca smo ga nagovarjali, da bi po smrti predsednika našega čebelarskega društva prevzel to dolžnost, vendar si zaradi zahrbtne bolezni ni več upal naprtiti tega bremena. Zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo zvedeli, da se je tako kmalu zavedno poslovil od nas. Pokojni Edi je začel čebelari-ti leta 1989 in tedaj je postal tudi član našega društva. Kmalu se je dejavno vključil v delo društva, prevzemal različne zadolžitve v njegovem upravnem odboru, ob tem pa se je tudi vestno izpopolnjeval in seznanjal s čebelarskimi novostmi. Vedno je bil pripravljen pomagati pri graditvi in vzdrževanju društvenega doma, sodeloval je tudi pri urejanju in negi okolja. Kot elektroinženir in vodja ruške enote Elektra Maribor je z I I nasveti in s svojim delom veliko pripomogel k razvoju našega društva. Čebelaril je z 10 do 20 družinami v AŽ-panjih. Edija bomo v društvu še kako pogrešali in ga ohranili v trajnem spominu! ČD Ruše LOVRO PEPEL 1942-2011 Lovro Pepel je bil skromen, vendar duhovno bogat človek, pripravljen pomagati vsakomur, ki je potreboval pomoč. Čeprav je bil strokovnjak na področju strojništva, je imel zelo rad tudi naravo in še posebej svoje čebele. Še spomladi je bil vesel, da je v njegovem čebelnjaku vse živo, jeseni pa je lepo poskrbel zanje in jih pripravil na zimo. Žal pa medicina še ni tako daleč, da bi lahko pomagala tudi njemu. Taborskim čebelarjem je zapustil bogato dediščino, ki je prepoznavna tudi zaradi Pepelove muzejske zbirke, za katero se mu iskreno zahvaljujemo. ČD Tabor JANEZ MIHELČIČ 1933-2011 Julij je čas, ko čebelarji, ki če-belarimo ob sotočju treh slovenskih rek na obronkih zasavskega hribovja, oberemo še zadnje sadove svojega celoletnega dela, saj iztočimo ko-j ^fc stanjev med. I^I^H Naš Janez te ^^bJI sladke naloge letos, žal, ni več opravil. Po hudi ^ftft^^^H bolezni je sredi poletja za vedno zapustil svoje najdražje - družino in čebele. Janez se je v naše ČD včlanil že leta 1978, dejavno pa je pri vodenju in upravljanju ČD Dolsko začel sodelovati po upokojitvi. Vsi, ki smo ga poznali, smo cenili njegove praktične izkušnje in domiselne inovacije, ki jih je uvedel v svoje malo čebelarstvo. Vsakomur, ki ga je obiskal, je brez zadržkov in nepotrebnega prikrivanja razkazal svoje čebelarstvo ter mu zaupal male skrivnosti, pa tudi težave, ki so ga spremljale pri njegovem delu. Marsikateri pričakovano kratek klepet o čebelarjenju se je zavlekel, saj je bil prijeten sogovornik, zato je čas v njegovi družbi hitro mineval. V ČD je bil od leta 2001 do svoje prezgodnje smrti član UO, predsednik komisije za urejanje čebeljih paš in razporejanje drugih čebelarjev na naša pasi-šča ter član komisije za zdravstveno varstvo čebel. Brez njegovega zavzetega dela ni minila nobena čebelarska prireditev. Ure in ure svojega časa je žrtvoval za priprave čebelarskih razstav, prikazov čebelarstva v OŠ in vrtcih v občini, za priprave vsakoletnih čebelarskih srečanj in jubilejnih prireditev ob 80- in 90-letnici ČD. Med graditvijo stavbe ČZS v Lu-kovici ni manjkal pri nobeni akciji, ki se je je udeležilo naše društvo. Za svoje požrtvovalno delo je prejel več pisnih pohval in dve od najvišjih čebelarskih odličij: leta 2004 odličje Antona Janše III. stopnje, leta 2009 pa še odličje Antona Janše II. stopnje. Na zadnjo pot smo ga čebelarji pospremili v velikem številu, njegovemu spominu pa so se poklonili domači in nekaj sosednjih društvenih praporov. Našega Janeza bomo ohranili v trajnem spominu! ČD Dolsko Popravek V članku, objavljenemu v spomin na preminulega Lojzeta Slaka, smo pokojnemu nevede napačno pripisali tudi avtorstvo besedila pesmi »Čebelar«, ki je nastala leta 1994. Avtor besedila je namreč Alojzij Podboj, uglasbil pa ga je Lojze Slak. Za napako se opravičujemo vsem prizadetim. Uredništvo Naročite se na čebelarsko revijo Hrvašl^a čebela Naročnina za leto 2012 znaša 39 EUR + stroški banke. Vplačilo je potrebno izvršiti najkasneje do 20.1.2012 na devizni račun: IBAN: HR2524840081100687g02 SWIFT: RZBHHR2X Po izvršenem plačilu je potrebno fotokopijo plačanega računa in Vaše podatke (ime in priimek, naslov za pošiljanje in telefonsko številko) poslati na faks. +385-148-52-543 ali na e-pošto: pcelarsl