SKUPNI EVROPSKI JEZIKOVNI OKVIR: UČENJE, POUČEVANJE, OCENJEVANJE Dodatek SKUPNI EVROPSKI JEZIKOVNI OKVIR: UČENJE, POUČEVANJE, OCENJEVANJE Dodatek Publikacija je posodobitev SEJA 2001, konceptualnega okvira, ki ostaja veljaven. www.coe.int/lang-cefr Program jezikovne politike Oddelek za izobraževanje Svet Evrope Predhodna različica te posodobitve Skupnega evropskega jezikovnega okvira: učenje, poučevanje, ocenjevanje (SEJO) je bila leta 2018 objavljena na spletu v angleščini in francoščini kot: “Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment: Companion Volume with New Descriptors” in “Cadre européen commun de référence pour les langues: apprendre, enseigner, évaluer: Volume complémentaire avec de nouveaux descripteurs”. Ta izdaja predstavlja ključna sporočila SEJA v uporabniku prijazni obliki in vsebuje vse ponazoritvene opisnike SEJA. Učiteljem in izobraževalcem učiteljev bo za pedagoške namene lažje uporabljati Dodatek k SEJU kot posodobljeni okvir. Dodatek k SEJU vsebuje povezave in reference na poglavja izdaje 2001 tam, kjer je to potrebno. Raziskovalci, ki želijo raziskovati osnovne koncepte in vodila v poglavjih SEJA o specifičnih področjih, naj uporabijo izdajo 2001, ki ostaja veljavna. Ubeseditve opisnikov iz slovenske različice SEJA (2011) so v Dodatku, kjer je bilo mogoče, ohranjena v prvotni obliki. Naslov izvirnika: Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment – Companion volume. © Council of Europe, April 2020 ISBN 978-92-871-8621-8 Izvirno besedilo je nastalo na Svetu Evrope ter se uporablja z dovoljenjem Sveta Evrope. Ta prevod je objavljen v dogovoru s Svetom Evrope, vendar v izključni odgovornosti prevajalcev. Razširjanje izsekov iz besedila (do 500 besed) je dovoljeno v nekomercialne namene, pod pogojem, da je ohranjena celovitost besedila, da izsek ni uporabljen izven konteksta, da ne vsebuje nepopolnih informacij ali kakorkoli drugače ne zavaja bralca glede narave, obsega ali vsebine besedila. Vir besedila mora biti označen s sledečim: © Council of Europe, 2020 – angleška izdaja; © Zavod RS za šolstvo, 2023 – slovenska izdaja. Vse ostale prošnje glede razširjanja ali prevajanja celotnega besedila ali njenega dela naslovite na Directorate of Communications, Council of Europe (F-67075 Strasbourg Cedex ali publishing@coe.int), splošna vprašanja glede izvirnega besedila na Directorate General II, Education Department ali education@coe.int, glede prevoda v slovenščino na Zavod RS za šolstvo ali info@zrss.si. Oblikovanje naslovnice in notranjosti: Documents and Publications Production Navajanje vira: Svet Evrope. 2023. Department (SPDP), Svet Evrope Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – dodatek. Council of Europe Publishing Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. F-67075 Strasbourg Cedex Pridobljeno z www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf http://book.coe.int https://edoc.coe.int Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – dodatek. ISBN: 978-961-03-0770-9 © Zavod RS za šolstvo, april 2023, slovenska izdaja info@zrss.si www.zrss.si Prevod različice 2018: Breda Zužič-Žerjal, Sektor za prevajanje Generalnega sekretariata vlade RS Prevod 6. poglavja različice 2020: Matic Pavlič Dopolnitev prevoda 2020, strokovna redakcija in jezikovni pregled: Ina Ferbežar, Simona Kranjc, Janez Skela Urednica: Liljana Kač Grafična priprava: Art design, d. o. o. Izdajatelj in založnik: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: Vinko Logaj Kataložni zapis o publikaciji Spletna izdaja (CIP) pripravili v Narodni in Objava na spletnem naslovu: www.zrss.si/pdf/SEJO.pdf univerzitetni knjižnici v Ljubljani Ljubljana, 2023 COBISS.SI-ID 135111683 Publikacija je brezplačna. ISBN 978-961-03-0770-9 (PDF) Izid slovenskega prevoda je sofinanciralo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. KAZALO VSEBINE DOKUMENTU NA POT 9 PREDGOVOR Z ZAHVALAMI 10 1. POGLAVJE: UVOD 19 1.1 POVZETEK SPREMEMB PONAZORITVENIH OPISNIKOV 22 2. POGLAVJE: KLJUČNI VIDIKI SEJA ZA POUČEVANJE IN UČENJE 24 2.1 CILJI SEJA 25 2.2 URESNIČEVANJE AKCIJSKO USMERJENEGA PRISTOPA 26 2.3 RAZNOJEZIČNA IN RAZNOKULTURNA ZMOŽNOST 27 2.4 SHEMATSKI PRIKAZ OPISNIKOV SEJA 29 2.5 POSREDOVANJE 33 2.6 SKUPNE REFERENČNE RAVNI SEJA 34 2.7 PROFILI SEJA 36 2.8 PONAZORITVENI OPISNIKI SEJA 40 2.9 UPORABA PONAZORITVENIH OPISNIKOV SEJA 42 2.10 NEKAJ KORISTNIH VIROV ZA UPORABO SEJA 44 2.10.1 SPLETNI VIRI 44 2.10.2 KNJIGE 44 3. POGLAVJE: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV SEJA: 45 SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE DEJAVNOSTI IN STRATEGIJE 3.1 SPREJEMANJE 45 3.1.1 DEJAVNOSTI SPREJEMANJA 46 3.1.1.1 RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA 46 SPLOŠNO RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA 46 RAZUMEVANJE POGOVORA MED DRUGIMI 47 RAZUMEVANJE V VLOGI OBČINSTVA 48 RAZUMEVANJE OBJAV IN NAVODIL 49 RAZUMEVANJE AVDIO- (ALI ZNAKOVNIH) MEDIJEV IN POSNETKOV 50 3.1.1.2 RAZUMEVANJE AVDIOVIZUALNEGA GRADIVA 51 Stran 3 GLEDANJE TELEVIZIJE, FILMOV IN VIDEOV 51 3.1.1.3 BRALNO RAZUMEVANJE 52 SPLOŠNO BRALNO RAZUMEVANJE 52 BRANJE KORESPONDENCE 53 BRANJE ZA ORIENTACIJO 54 BRANJE ZA ISKANJE PODATKOV IN UTEMELJITEV 55 BRANJE NAVODIL 56 BRANJE KOT RAZVEDRILO 57 3.1.2 SPREJEMNIŠKE STRATEGIJE 58 PREPOZNAVANJE SPOROČILNIH SIGNALOV IN SKLEPANJE (GOVORNO, ZNAKOVNO IN PISNO) 58 3.2 TVORJENJE 59 3.2.1. TVORBNE DEJAVNOSTI 60 3.2.1.1 USTNO IZRAŽANJE 60 SPLOŠNO USTNO IZRAŽANJE 60 DALJŠI MONOLOG: OPISOVANJE DOŽIVETJA 60 DALJŠI MONOLOG: DAJANJE INFORMACIJ 61 DALJŠI MONOLOG: ZASTOPANJE STALIŠČA (NPR. V RAZPRAVI) 62 NAGOVARJANJE OBČINSTVA 63 NASTOPANJE PRED OBČINSTVOM 63 3.2.1.2 PISNO IZRAŽANJE 64 SPLOŠNO PISNO IZRAŽANJE 65 USTVARJALNO PISANJE 65 POROČILA IN ESEJI 66 3.2.2 TVORBNE STRATEGIJE 67 NAČRTOVANJE 67 NADOMEŠČANJE (KOMPENZIRANJE) 68 (SAMO)NADZOROVANJE IN (SAMO)POPRAVLJANJE 68 3.3 INTERAKCIJA 69 3.3.1 INTERAKCIJSKE DEJAVNOSTI 70 3.3.1.1 USTNA INTERAKCIJA 70 SPLOŠNA USTNA INTERAKCIJA 71 RAZUMEVANJE SOGOVORCA 72 DRUŽABNI POGOVOR 72 NEFORMALNA RAZPRAVA (S PRIJATELJI) 74 FORMALNA RAZPRAVA (SESTANKI) 75 CILJNO USMERJENO SODELOVANJE 76 PRIDOBIVANJE DOBRIN IN STORITEV 77 IZMENJAVA INFORMACIJ 78 Stran 4 Dodatek k SEJU SODELOVANJE V INTERVJUJU 79 UPORABA TELEKOMUNIKACIJ 80 3.3.1.2 PISNA INTERAKCIJA 80 SPLOŠNA PISNA INTERAKCIJA 81 DOPISOVANJE 81 ZABELEŽKE, SPOROČILA IN OBRAZCI 82 3.3.1.3 SPLETNA INTERAKCIJA 83 SPLETNI POGOVOR IN RAZPRAVA 83 CILJNO USMERJENE SPLETNE TRANSAKCIJE IN SODELOVANJE 85 3.3.2 INTERAKCIJSKE STRATEGIJE 86 PREVZEMANJE VLOGE GOVORCA (MENJAVA VLOG) 86 SODELOVANJE 87 PROŠNJA ZA POJASNILO 87 3.4 POSREDOVANJE 88 3.4.1 POSREDOVALNE DEJAVNOSTI 89 SPLOŠNO POSREDOVANJE 89 3.4.1.1 POSREDOVANJE BESEDILA 91 PRENAŠANJE SPECIFIČNIH INFORMACIJ 91 POJASNJEVANJE PODATKOV 94 OBDELAVA BESEDILA 96 PREVAJANJE PISNEGA BESEDILA 100 PISANJE ZAPISKOV (PREDAVANJA, SEMINARJI, SESTANKI ITN.) 102 USTVARJALNA BESEDILA 103 IZRAŽANJE OSEBNEGA ODZIVA NA USTVARJALNA BESEDILA (VKLJUČNO Z LEPOSLOVJEM) 103 ANALIZIRANJE IN KRITIKA USTVARJALNIH BESEDIL (VKLJUČNO Z LEPOSLOVJEM) 104 3.4.1.2 POSREDOVANJE KONCEPTOV 105 SPODBUJANJE SODELOVANJA PRI INTERAKCIJI Z VRSTNIKI 106 SODELOVANJE ZA OBLIKOVANJE POMENA 106 VODENJE INTERAKCIJE 109 SPODBUJANJE KONCEPTUALNEGA GOVORA 109 3.4.1.3 POSREDOVANJE PRI SPORAZUMEVANJU 111 SPODBUJANJE RAZNOKULTURNEGA PROSTORA 111 DELOVANJE KOT POSREDNIK V NEFORMALNIH SITUACIJAH (S PRIJATELJI IN SODELAVCI) 112 SPODBUJANJE SPORAZUMEVANJA V OBČUTLJIVIH SITUACIJAH IN OB NESOGLASJIH 113 3.4.2 POSREDOVALNE STRATEGIJE 114 3.4.2.1 STRATEGIJE ZA POJASNJEVANJE NOVEGA KONCEPTA 115 POVEZOVANJE S PREDHODNIM ZNANJEM 115 PRILAGAJANJE JEZIKA 115 Stran 5 RAZČLENJEVANJE ZAPLETENIH INFORMACIJ 115 3.4.2.2 STRATEGIJE ZA POENOSTAVITEV BESEDILA 117 ŠIRJENJE ZGOŠČENEGA BESEDILA 117 KLEŠČENJE BESEDILA 117 4. POGLAVJE: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV: 119 RAZNOJEZIČNA IN RAZNOKULTURNA ZMOŽNOST OPIRANJE NA RAZNOKULTURNI REPERTOAR 120 RAZNOJEZIČNO RAZUMEVANJE 122 OPIRANJE NA RAZNOJEZIČNI REPERTOAR 123 5. POGLAVJE: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV: 125 SPORAZUMEVALNA JEZIKOVNA ZMOŽNOST 5. 1 JEZIKOVNA ZMOŽNOST 126 SPLOŠNI JEZIKOVNI RAZPON 126 OBSEG SLOVARJA 127 SLOVNIČNA PRAVILNOST 128 NADZOR SLOVARJA 128 FONOLOŠKI NADZOR 129 PRAVOPISNI NADZOR 131 5.2 SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST 131 SOCIOLINGVISTIČNA USTREZNOST 131 5.3 PRAGMATIČNA ZMOŽNOST 132 PROŽNOST 133 MENJAVA VLOG 134 RAZVIJANJE TEME 134 KOHERENTNOST IN KOHEZIVNOST 135 VSEBINSKA NATANČNOST 136 TEKOČNOST 137 6. POGLAVJE: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV SEJA: 138 ZMOŽNOSTI RABE ZNAKOVNIH JEZIKOV 6.1 JEZIKOVNA ZMOŽNOST 139 REPERTOAR ZNAKOVNEGA JEZIKA 139 VIDNO-PROSTORSKA PRAVILNOST 144 6.2 SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST 148 SOCIOLINGVISTIČNA USTREZNOST IN KULTURNI REPERTOAR 148 6.3 PRAGMATIČNA ZMOŽNOST 151 ZGRADBA KRETANEGA BESEDILA 151 OKVIR IN PERSPEKTIVA 155 JEZIKOVNO ZAVEDANJE IN INTERPRETACIJA 158 Stran 6 Dodatek k SEJU ZUNANJOST IN NASTOP 160 HITROST PROCESIRANJA 161 TEKOČNOST KRETANJA 162 PRILOGE 163 PRILOGA 1: KLJUČNE ZNAČILNOSTI RAVNI SEJA 164 PRILOGA 2: SHEMA ZA SAMOOCENJEVANJE (RAZŠIRJENA S SPLETNO INTERAKCIJO 167 IN POSREDOVANJEM) PRILOGA 3: KVALITATIVNE ZNAČILNOSTI GOVORJENEGA JEZIKA (RAZŠIRJENE S 172 FONOLOGIJO) PRILOGA 4: PREGLEDNICA ZA PISNO OCENJEVANJE 174 PRILOGA 5: ZGLEDI UPORABE V RAZLIČNIH DOMENAH ZA OPISNIKE 176 ZA SPLETNO INTERAKCIJO IN POSREDOVANJE PRILOGA 6: RAZVOJ IN VALIDACIJA RAZŠIRJENIH PONAZORITVENIH OPISNIKOV 227 PRILOGA 7: SEZNAM SPREMEMB PRI NEKATERIH OPISNIKIH IZ LETA 2001 240 PRILOGA 8: DODATNI OPISNIKI 241 PRILOGA 9: VIRI ZA NOVE OPISNIKE 249 PRILOGA 10: SPLETNI VIRI 253 Stran 7 SEZNAM SLIK IN PREGLEDNIC SEZNAM SLIK SLIKA 1: STRUKTURA SHEMATSKEGA PRIKAZA OPISNIKOV SEJA. 30 SLIKA 2: ODNOS MED SPREJEMANJEM, TVORJENJEM, INTERAKCIJO IN POSREDOVANJEM. 32 SLIKA 3: SKUPNE REFERENČNE RAVNI SEJA. 34 SLIKA 4: MAVRICA. 34 SLIKA 5: TEMELJNIH ŠEST BARV. 34 SLIKA 6: UMIŠLJENI PROFIL POTREB V DODATNEM JEZIKU – NIŽJE SREDNJE CELOSTNO VSEBINSKO-JEZIKOVNO UČENJE. 37 SLIKA 7: UMIŠLJENI PROFIL POTREB V DODATNEM JEZIKU – PODIPLOMSKI ŠTUDIJ NARAVOSLOVJA. 38 SLIKA 8: PROFIL RAZNOJEZIČNE ZMOŽNOSTI Z MANJŠIM ŠTEVILOM KATEGORIJ. 39 SLIKA 9: PROFIL ZNANJA – SPLOŠNA ZMOŽNOST V ENEM JEZIKU. 39 SLIKA 10: PROFIL RAZNOJEZIČNE ZMOŽNOSTI – RAZUMEVANJE USTNEGA IZRAŽANJA V RAZLIČNIH JEZIKIH. 39 SLIKA 11: DEJAVNOSTI IN STRATEGIJE SPREJEMANJA. 45 SLIKA 12: TVORBNE DEJAVNOSTI IN STRATEGIJE. 59 SLIKA 13: INTERAKCIJE DEJAVNOSTI IN STRATEGIJE. 70 SLIKA 14: POSREDOVALNE DEJAVNOSTI IN STRATEGIJE. 88 SLIKA 15: RAZNOJEZIČNA IN RAZNOKULTURNA ZMOŽNOST. 119 SLIKA 16: SPORAZUMEVALNA JEZIKOVNA ZMOŽNOST. 125 SLIKA 17: ZMOŽNOSTI RABE ZNAKOVNIH JEZIKOV. 139 SLIKA 18: RAZVOJNA ZASNOVA PROJEKTA ZA MLAJŠE UČENCE. 228 SLIKA 19: RAZISKOVALNA METODOLOGIJA. 233 SLIKA 20: FAZE PROJEKTA ZNAKOVNIH JEZIKOV. 238 SEZNAM PREGLEDNIC PREGLEDNICA 1: SHEMATSKI PRIKAZ OPISNIKOV SEJA IN PONAZORITVENI OPISNIKI: POSODOBITVE IN DODATKI. 21 PREGLEDNICA 2: POVZETEK SPREMEMB PONAZORITVENIH OPISNIKOV. 22 PREGLEDNICA 3: MAKROFUNKCIJSKA OSNOVA KATEGORIJ SEJA ZA SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE DEJAVNOSTI. 30 PREGLEDNICA 4: SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE STRATEGIJE V SEJU. 33 PREGLEDNICA 5: RAZLIČNE FUNKCIJE OPISNIKOV. 43 Stran 8 Dodatek k SEJU DOKUMENTU NA POT Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (SEJO; Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment – CEFR)1 je eno najbolj znanih in največkrat uporabljenih usmerjevalnih orodij Sveta Evrope. Z Evropsko kulturno konvencijo se je 50 evropskih držav zavezalo, da bodo spodbujale “svoje državljane k proučevanju jezikov, zgodovine in civilizacije” drugih evropskih držav. SEJO je imel in še ima pomembno vlogo pri uresničevanju te vizije Evrope. Od izdaje leta 2001 je SEJO skupaj s pripadajočim instrumentom za učence, t. j. Evropskim jezikovnim listovnikom (EJL)2, osrednja točka medvladnih programov Sveta Evrope na področju izobraževanja, vključno s pobudami za uveljavljanje pravice do kakovostnega izobraževanja za vse. Jezikovno izobraževanje prispeva k osrednjemu poslanstvu Sveta Evrope “dosegati večjo enotnost med svojimi članicami” in je temeljnega pomena za učinkovito uživanje pravice do izobraževanja in drugih posameznikovih človekovih pravic ter pravic manjšin ter, širše, za razvoj in ohranjanje kulture demokracije. SEJO je namenjen promociji kakovostnega raznojezikovnega izobraževanja, omogočanju večje družbene mobilnosti ter spodbujanju refleksije in izmenjave med strokovnjaki jezikovnega področja za razvoj kurikulov ter na področju izobraževanja učiteljev. SEJO s svojim metajezikom vsem državljanov v večjezični in medkulturni Evropi omogoča razpravljanje o kompleksnosti jezikovnega znanja, odločevalcem izobraževalnih politik pa, da reflektirajo skladnost in preglednost učnih ciljev in izidov. Namen SEJA pa nikoli ni bil, da bi se moral uporabiti v funkciji nadzora instrumentov za ocenjevanje. Svet Evrope upa, da bo v tej publikaciji razvoj področij, kot so posredovanje, raznojezična/raznokulturna zmožnost ter zmožnosti rabe znakovnih jezikov, prispeval h kakovostnemu vključujočemu izobraževanju za vse ter k spodbujanju raznojezičnosti in raznokulturnosti. Snežana Samardžić-Marković Svet Evrope Generalna direktorica za demokracijo 1. www.coe.int/lang-cefr. 2. www.coe.int/en/web/portfolio. PREDGOVOR Z ZAHVALAMI Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (SEJO) je bil objavljen leta 2001 (v evropskem letu jezikov; slovenski prevod 20113) po obsežnem postopku snovanja, pilotiranja in posvetovanja, ki ga je vodil Svet Evrope v Strasbourgu. SEJO je prispeval k uveljavljanju načel jezikovnega izobraževanja Sveta Evrope, vključno s spodbujanjem reflektivnega učenja in učenčeve avtonomije. Za pomoč pri uveljavljanju SEJA je bila po njegovi objavi pripravljena cela vrsta virov, ki so, tako kot SEJO, na razpolago na spletni strani SEJA4 Sveta Evrope. Na podlagi uspeha SEJA in drugih projektov je nastala še vrsta usmerjevalnih dokumentov in virov, ki nadalje razvijajo izobraževalna načela in cilje SEJA: ti se ne nanašajo le na tuje/druge jezike, ampak tudi na učni jezik v šolah in oblikovanje kurikulov za spodbujanje raznojezičnega in medkulturnega izobraževanja. Mnogi so na voljo na platformi virov in referenc za raznojezično in medkulturno izobraževanje ( Platform of resources and references for plurilingual and intercultural education)5, na primer: f Guide for the development and implementation of curricula for plurilingual and intercultural education;6 f A handbook for curriculum development and teacher education: the language dimension in all subjects;7 f “From linguistic diversity to plurilingual education: guide for the development of language education policies in Europe” ;8 Drugi razpoložljivi dokumenti so še: f Policy and resources for the linguistic integration of adult migrants; 9 f Guidelines for intercultural education and an autobiography of intercultural encounters;10 f Reference framework of competences for democratic culture. 11 Vendar so na Svet Evrope, ne glede na vse te kasneje ustvarjene dokumente, pogosto prihajale zahteve za nadaljnje razvijanje posameznih vidikov SEJA, zlasti ponazoritvenih opisnikov za jezikovno znanje drugega/ tujega jezika. Zahteve so se nanašale na izpopolnitev izvirnih ponazoritvenih lestvic z opisniki za posredovanje, odzivanje na leposlovje in spletno interakcijo, na pripravo različic za mlajše učence in za zmožnosti rabe znakovnih jezikov ter na podrobnejšo razčlenitev opisnikov za ravni A1 in C. Delo, ki so ga od objave SEJA opravile tudi druge ustanove in strokovni organi, potrjuje veljavnost prvotne raziskave, ki sta jo kot raziskovalni projekt Švicarske nacionalne znanstvene fundacije (Swiss National Science Foundation – SNSF) izvedla Brian North in Günther Schneider. V odgovor na te zahteve in z željo ohraniti odprt, dinamičen značaj SEJA se je Sektor za izobraževalno politiko (Program za jezikovno politiko) odločil izkoristiti splošno sprejetost in uporabo SEJA ter pripraviti razširjeno različico ponazoritvenih opisnikov kot dopolnilo k tistim iz izhodiščnega dokumenta SEJA iz leta 2001. Za ta namen je vrsta ustanov, ki deluje na področju učenja jezikov, Svetu Evrope velikodušno ponudila svoje validirane in umerjene opisnike. Vendar pa za posredovanje — pomemben koncept, ki ga je uvedel SEJO in ki ob vedno večji jezikovni in kulturni raznolikosti v naših družbah postaja vse pomembnejši, — validiranih in umerjenih opisnikov ni bilo. Oblikovanje opisnikov za posredovanje je bilo zato najzamudnejši in najbolj zapleten del projekta, katerega rezultat je ta dodatek. Zdaj so na razpolago opisniki za posredovanje besedila, posredovanje konceptov, posredovanje pri sporazumevanju, posredovalne strategije ter raznojezične/raznokulturne zmožnosti. 3. Opomba slovenske redakcije (v nadaljevanju Op. red.): V tem dokumentu se večinoma sklicujemo na angleški izvirnik iz leta 2001, označeni navedki pa so vsi iz slovenskega prevoda 2011. 4. http://www.coe.int/lang-cefr. 5. http://www.coe.int/lang-platform. 6. Beacco, J.-C. idr. 2016a. Guide for the development and implementation of curricula for plurilingual and intercultural education. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16806ae621. 7. Beacco, J.-C. idr. 2016b. A handbook for curriculum development and teacher education: the language dimension in all subjects. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16806af387. 8. Beacco, J.-C. in Byram, M. 2007. From linguistic diversity to plurilingual education: guide for the development of language education policies in Europe. Strasbourg: Language Policy Division, Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16802fc1c4. 9. www.coe.int/en/web/lang-migrants/officials-texts-and-guidelines. 10. www.coe.int/t/dg4/autobiography/default_en.asp. 11. Council of Europe. 2018. Reference framework of competences for democratic culture. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s http://go.coe.int/mWYUH (6. 3. 2020). Stran 10 Dodatek k SEJU Kot del procesa nadaljnjega razvoja opisnikov štejemo lahko tudi njihovo preoblikovanje v vključujoče glede načina sporazumevanja (ang. modality inclusive). Preoblikovanje opisnikov se je pri tem opiralo na pionirski projekt ECMJ PRO-Sign. Poleg tega so nastale posebne lestvice ponazoritvenih opisnikov za zmožnosti rabe znakovnih jezikov, ponovno s pomočjo raziskovalnega projekta SNSF št. 100015_156592. Posodobljena izdaja, ki je bila prvotno objavljena na spletu 2018 kot Dodatek k SEJU z novimi opisniki, zato predstavlja nadaljnji korak v procesu, ki ga Svet Evrope vodi od leta 1964. Zlasti opisniki za nova področja dajejo izvirnemu opisnemu aparatu dodatno vrednost. V vseh zgoraj navedenih priročnikih bodo vsi, ki so odgovorni za načrtovanje kurikulov za tuje jezike in učne jezike v šolah, našli nadaljnja priporočila za spodbujanje raznojezičnega in raznokulturnega izobraževanja. Poleg razširjenih ponazoritvenih opisnikov publikacija vsebuje uporabniku prijazno razlago ciljev in ključnih načel SEJA, kar naj bi pomagalo pri ozaveščanju sporočil SEJA, zlasti pri izobraževanju učiteljev. Publikacija zaradi lažjega primerjanja vsebuje tudi povezave in sklice na izdajo 2001, ki s svojimi podrobnimi poglavji ostaja veljavna. Ta dopolnitev, ki presega področja učenja modernih jezikov in vključuje tudi vidike, pomembne za jezikovno izobraževanje v okviru celotnega kurikula, je bila v obsežnem postopku posvetovanj v letih 2016–2017 sprejeta z velikim navdušenjem. To odraža rastoče zavedanje o potrebi po integriranem jezikovnem izobraževanju v celotnem kurikulu. Praktiki, ki poučujejo jezike, so posebej pozitivno sprejeli opisnike za spletno interakcijo, sodelovalno učenje in posredovanje besedila. V posvetovanjih se je tudi potrdil pomen, ki ga odločevalci pripisujejo oblikovanju opisnikov za raznojezičnost/raznokulturnost. To se kaže v nedavni pobudi Sveta Evrope, da pripravi kompetence za demokratično kulturo (competences for democratic culture),12 kot so kulturna raznolikost in odprtost za kulturno drugost, druga prepričanja, svetovne nazore in prakse. K izidu te publikacije so v veliki meri s svojim dejavnim sodelovanjem prispevali učitelji jezikov iz vse Evrope in od drugod. Avtorji Dodatka so Brian North in Tim Goodier (Eurocentres Foundation) ter Enrica Piccardo (University of Toronto/Université Grenoble-Alpes). Avtor poglavja o zmožnosti rabe znakovnih jezikov je Jörg Keller (Zurich University of Applied Sciences). Pri pripravi publikacije so sodelovali člani svetovalne skupine za spremljanje projekta: Marisa Cavalli, Mirjam Egli Cuenat, Neus Figueras, Francis Goullier, David Little, Günther Schneider in Joseph Sheils. Da bi zagotovili skladnost in kontinuiteto z obstoječimi lestvicami SEJO, je Svet Evrope zaprosil Eurocentres Foundation, da ponovno prevzame odgovornost za usklajevanje oblikovanja tu objavljenih opisnikov s koordinatorjem Brianom Northom. Sektor za izobraževalno politiko (Program za jezikovno politiko) se zahvaljuje Eurocentres za strokovno in zanesljivo opravljeno delo. Postopek posodabljanja in širitve ponazoritvenih opisnikov je potekal v petih fazah oz. podprojektih: 1. faza: Zapolnjevanje vrzeli pri prvotnih ponazoritvenih opisnikih z razpoložljivim gradivom (2014–2015) Projektna skupina: Brian North, Tunde Szabo, Tim Goodier (Eurocentres Foundation) Verifikacijska skupina: Gilles Breton, Hanan Khalifa, Christine Tagliante, Sauli Takala Svetovalci: Coreen Docherty, Daniela Fasoglio, Neil Jones, Peter Lenz, David Little, Enrica Piccardo, Günther Schneider, Barbara Spinelli, Maria Stathopoulou, Bertrand Vittecoq 2. faza: Razvoj lestvic opisnikov za manjkajoča področja, zlasti za posredovanje (2014–2016) Projektna skupina: Brian North, Tim Goodier, Enrica Piccardo, Maria Stathopoulou Verifikacijska skupina: Gilles Breton, Coreen Docherty, Hanan Khalifa, Ángeles Ortega, Christine Tagliante, Sauli Takala Svetovalci: (sodelovali na sestankih junija 2014, junija 2015 in/ali junija 2016): Marisa Cavalli, Daniel Coste, Mirjam Egli Ceunat, Gudrun Erickson, Daniela Fasoglio, Vincent Folny, Manuela Ferreira Pinto, Glyn Jones, Neil Jones, Peter Lenz, David Little, Gerda Piribauer, Günther Schneider, Joseph Sheils, Belinda Steinhuber, Barbara Spinelli, Bertrand Vittecoq Svetovalci (sodelovali na sestanku junija 2016): Sarah Breslin, Mike Byram, Michel Candelier, Neus Figueras, Francis Goullier, Hanna Komorowska, Terry Lamb, Nick Saville, Maria Stoicheva, Luca Tomasi 12. https://go.coe.int/mWYUH. Predgovor z zahvalami Stran 11 3. faza: Razvijanje nove lestvice za fonološki nadzor (2015–2016) Projektna skupina: Enrica Piccardo, Tim Goodier Verifikacijska skupina: Brian North, Coreen Docherty Svetovalci: Sophie Deabreu, Dan Frost, David Horner, Thalia Isaacs, Murray Munro 4. faza Razvijanje opisnikov za zmožnost rabe znakovnih jezikov (2015–2019) Projektna skupina: Jörg Keller, Petrea Bürgin, Aline Meili, Dawei Ni Verifikacijska skupina: Brian North, Curtis Gautschi, Jean-Louis Brugeille, Kristin Snoddon Svetovalci: Patty Shores, Tobias Haug, Lorraine Leeson, Christian Rathmann, Beppie van den Bogaerde 5. faza Zbiranje opisnikov za mlajše učence (2014–2016) Projektna skupina: Tunde Szabo (Eurocentres Foundation) Verifikacijska skupina: Coreen Docherty, Tim Goodier, Brian North Svetovalci: Angela Hasselgreen, Eli Moe Svet Evrope se zahvaljuje institucijam in izvajalcem projektov, ki so prijazno dali na razpolago svoje validirane opisnike: f ALTE (Association of Language Testers in Europe) Trditve “zna” f Projekt AMMKIA (Finska) Opisniki za slovnico in besedišče f Cambridge Assessment English Povzetek projekta BULATS v zvezi s sposobnostmi tipičnega kandidata (BULATS Summary of Typical Candidate Abilities) Skupni lestvici za govorjenje in pisanje Ocenjevalni lestvici za govorjenje in pisanje f CEFR-J projekt Opisniki za učence srednjih šol f Eaquals Zbirka opisnikov, povezanih s SEJOM (Eaquals bank of CEFR-related descriptors) f English Profile Opisniki za raven C f Projekt Lingualevel/IEF (Švica) Opisniki za učence srednjih šol f Pearson Education Globalna lestvica za angleščino (Global Scale of English, GSE) Svet Evrope se zahvaljuje tudi: Pearson Education za validacijo okrog 50 opisnikov iz neumerjenih virov, zlasti iz zbirke Eaquals in prevoda opisnikov za ravni C iz Profile Deutsch. Prevod je opravil pokojni John Trim. Raziskovalnemu centru za jezikovno učenje, testiranje in ocenjevanje z Državne in Kapodistrianove univerze v Atenah (Research Centre for Language Teaching, Testing and Assessment, National and Kapodistrian University of Athens (RCeL)) za opisnike iz grškega enotnega kurikula za tuje jezike (Greek Integrated Foreign Languages Curriculum). Cambridge Assessment English, še zlasti Coreen Docherty za šestmesečno logistično podporo v projektu. Brez nje obsežnega zbiranja in analize podatkov ne bi bilo mogoče izvesti. Svet Evrope se za podporo zahvaljuje tudi institucijam, naštetim na koncu tega poglavja, ki so sodelovale v treh fazah validacije novih opisnikov, zlasti še vseh tistim, ki so jih pilotirale. Cambridge Assessment English in avtorjem Evropskega jezikovnega listovnika, da so svoje opisnike dali na razpolago za sestavo opisnikov za mlajše učence. Stran 12 Dodatek k SEJU Švicarski nacionalni znanstveni fundaciji (SNSF) in Max Bircher Stiftung za financiranje raziskave in razvoja opisnikov za zmožnosti rabe znakovnih jezikov.13 Projektnemu timu PRO-Sign (Evropskega centra za moderne jezike, ECMJ) za pomoč pri dokončnem oblikovanju opisnikov za zmožnost rabe znakovnih jezikov in pri prilagoditvi drugih opisnikov tako, da so vključujoči glede načina sporazumevanja (ang. modality inclusiveness).14 Oddelku za študije gluhih in tolmačenje v znakovnem jeziku na Humboldtovi univerzi v Berlinu (The Department of Deaf Studies and Sign Language Interpreting at Humboldt-Universität zu Berlin) za prevod celotnega dokumenta skupaj s ponazoritvenimi opisniki v mednarodni znakovni jezik. Bralcem osnutka tega besedila, ki so s svojimi pripombami o ključnih vidikih SEJA, pomembnih za poučevanje in učenje, pomagali prilagoditi to besedilo za bralce z različnimi stopnjami poznavanja SEJA. To so Sezen Arslan, Danielle Freitas, Angelica Galante, İsmail Hakkı Mirici, Nurdan Kavalki, Jean-Claude Lasnier, Laura Muresan, Funda Ölmez. Organizacijam (po abecedi), ki so omogočile vključitev inštitutov za validacijo opisnikov za posredovanje, spletno interakcijo, odzivanje na leposlovje in raznojezično/raznokulturno zmožnost: f CERCLES: European Confederation of Language Centres in Higher Education, f CIEP: Centre international d’études pédagogiques, f EALTA: European Association for Language Testing and Assessment, f Eaquals: Evaluation and Accreditation of Quality in Language Services, f FIPLV: International Federation of Language Teaching Associations, f Instituto Cervantes, f NILE (Norwich Institute for Language Education), f UNIcert. Inštituti (po državah v abecednem vrstnem redu), ki so od februarja do novembra 2015 sodelovali pri validaciji opisnikov za posredovanje, spletno interakcijo, odzivanje na leposlovje ter opisnikov za raznojezično/ raznokulturno zmožnost in/ali pomagale pri začetnem pilotiranju. Svet Evrope se zahvaljuje tudi tistim številnim posameznikom, katerih inštitutov ni bilo mogoče vključiti v seznam. Alžirija Institut français d’Alger Argentina Academia Argüello, Córdoba National University of Cordoba/St Patrick’s School, Córdoba Asociación de Ex Alumnos del Lenguas Vivas Juan Universidad Nacional de La Plata, La Plata Ramón Fernández, Avstrija BBS (Berufsbildende Schule) Rohrbach Institut Français BG/BRG (Bundesgymnasium/Bundesrealgymnasium) International Language Centre of the University of Hallein Innsbruck CEBS (Center für berufsbezogene Sprachen des bmbf), LTRGI (Language Testing Research Group Innsbruck), Dunaj School of Education, University of Innsbruck Federal Institute for Education Research (BIFIE), Dunaj Language Centre of the University of Salzburg HBLW Linz-Landwiedstraße Pädagogische Hochschule Niederösterreich HLW (Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe) Ferrarischule, Innsbruck 13. Raziskovalni projekt SNSF, št. 100015_156592: Gemeinsamer Europäischer Referenzrahmen für Gebärdensprachen: Empirie-basierte Grundlagen für grammatische, pragmatische und soziolinguistische Deskriptoren in Deutschschweizer Gebärdensprache, izveden na Zurich University of Applied Science (ZHAW, Winterthur). SNSF je raziskavo o zmožnostih rabe znakovnih jezikov podprla s 385 000 €. 14. Gl. www.ecml.at/ECML-Programme/Programme2012-2015/ProSign/tabid/1752/Default.aspx. Projektna skupina: Tobias Haug, Lorraine Leeson, Christian Rathmann, Beppie van den Bogaerde. Predgovor z zahvalami Stran 13 Bolgarija AVO Language and Examination Centre, Sofija Sofia University St. Kliment Ohridski Bolivija Alliance Française La Paz Bosna in Hercegovina Anglia V Language School, Bijeljina Institut Français de Bosnie-Herzégovine Brazilija Alliance Française Instituto Cervantes Recife Alliance Française de Curitiba Ciper Cyprus University of Technology University of Cyprus Češka republika Charles University, Praga (Institute for Language and National Institute of Education Preparatory Studies) Masaryk University Language Centre, Brno University of South Bohemia Čile Alliance Française de La Serena Egipt Institut Français Instituto Cervantes, Cairo Estonija Foundation Innove, Tallinn Finska Aalto University Tampere University of Applied Sciences (Univerza za uporabne znanosti v Tampereju) Häme University of Applied Sciences Turku University Language Centre, University of Tampere University of Eastern Finland Matriculation Examination Board University of Helsinki Language Centre National Board of Education University of Jyväskylä Francija Alliance Française Eurocentres Paris Alliance Française de Nice France langue Alliance Française Paris Ile-de-France French in Normandy British Council, Lyon ILCF Lyon CAVILAM - Alliance Française INFREP Centre international d’études pédagogiques (CIEP) International house Nice CIDEF-UCO ISEFE CLV-UPMF Université de Franche-Comté Collège International de Cannes Université Pierre-Mendès-France Grenoble 2 Créa-langues, France Grčija Bourtsoukli Language Centre RCeL: National & Kapodistrian University of Athens Hellenic American University in Athens Vagionia Junior High School, Crete Hrvaška University of Split Gimnazija Ivan Supek Croatian Defense Academy, Zagreb Ministry of Science, Education and Sports Indija ELT Consultants Fluency Center, Coimbatore Stran 14 Dodatek k SEJU Irska Alpha College, Dublin NUI Galway Galway Cultural Institute Trinity College Dublin Italija Accento, Martina Franca, Apulia Istituto Comprensivo di Campli AISLi (Associazione Italiana Scuola di Lingue) Istituto Monti, Asti Alliance Française Liceo Scientifico “Giorgio Spezia”, Bennett Languages, Civitavecchia Domodossola British School of Trieste Padova University Language Centre British School of Udine Pisa University Language Centre Centro Lingue Estere Arma dei Carabinieri Servizio Linguistico di Ateneo, Università Cattolica del Sacro Cuore, Milano Centro Linguistio di Ateneo - Università di Bologna Università degli Studi Roma Tre Centro Linguistico di Ateneo di Trieste Università degli Studi di Napoli “Parthenope”/I.C. “Nino Cortese”, Casoria, Naples CVCL (Centro per la Valutazione e le Certificazioni Università degli Studi di Parma linguistiche) - Università per Stranieri di Perugia Free University of Bolzano, Language Study Unit University of Bologna Globally Speaking, Rome Centro Linguistico di Ateneo, Università della Calabria Institut français de Milan University of Brescia Institute for Educational Research/LUMSA University, Università per Stranieri di Siena Rome International House, Palermo Japonska Alliance Française Japan School of Foreign Studies, Osaka University Institut Français du Japon Tokyo University of Foreign Studies, Japan Kamerun Alliance Française, Bamenda Institut Français IFC Yaoundé Kanada OISE, University of Toronto Alliance Française de Bogota Universidad Surcolombiana Latvija Baltic International Academy, Department of University of Latvia Translation and Interpreting Libanon Institut Français Litva Lithuanian University of Educational Sciences Vilnius University Ministry of Education and Science Luksemburg Ministry of Education, Children and Youth University of Luxembourg Madžarska ELTE ONYC ECL Examinations, University of Pécs Eötvös Lorand University Tanárok Európai Egyyesülete, AEDE Euroexam University of Debrecen Budapest Business School University of Pannonia Budapest University of Technology and Economics Predgovor z zahvalami Stran 15 Maroko Institut Français de Maroc Institut Français de Maroc Mehika University of Guadalajara University of Guadalajara Nemčija Bundesarbeitsgemeinschaft Englisch an Technische Hochschule Wildau Gesamtschulen elc-European Language Competence, Frankfurt Technische Universität Carolo-Wilhelmina zu Braunschweig (Sprachenzentrum) Frankfurt School of Finance & Management Technische Universität Darmstadt Fremdsprachenzentrum der Hochschulen im Land Technische Universität München (Sprachenzentrum) Bremen, Bremen University Georg-August-Universität Göttingen (Zentrale telc gGmbH Frankfurt Einrichtung für Sprachen und Schlüsselqualifikationen) Goethe-Institut München Universität des Saarlandes (Sprachenzentrum) Institut Français Universität Freiburg (Sprachlehrinstitut) Language Centre, Neu-Ulm University of Applied Universität Hohenheim (Sprachenzentrum) Sciences (HNU) Instituto Cervantes, Munich Universität Regensburg (Zentrum für Sprache und Kommunikation) Institut für Qualitätsentwicklung Mecklenburg- Universität Leipzig (Sprachenzentrum) Vorpommern Justus-Liebig Universität Giessen (Zentrum für Universität Passau (Sprachenzentrum) fremdsprachliche und berufsfeldorientierte Kompetenzen) Pädagogische Hochschule Heidelberg Universität Rostock (Sprachenzentrum) Pädagogische Hochschule Karlsruhe Universität Würzburg (Zentrum für Sprachen) Ruhr-Universität Bochum, Zentrum für University Language Centers in Berlin and Fremdsprachenausbildung (ZFA) Brandenburg Sprachenzentrum, Europa-Universität Viadrina VHS Siegburg Frankfurt (Oder) Portugalska British Council, Lisbon ISCAP - Instituto Superior de Contabilidade e Administração do Porto, Instituto Politécnico do Porto Camões, Instituto da Cooperação e da Língua FCSH, NOVA University of Lisbon IPG - Instituto Politécnico da Guarda University of Aveiro Romunija ASE - The Bucharest University of Economic Studies Institut Français LINGUA Language Centre of Babeș-Bolyai, University Petroleum-Gas University of Ploiesti Cluj-Napoca Bucharest Academy of Economic Studies Universitatea Aurel Vlaicu din Arad Rusija Globus International Language Centres National Research University Higher Schools of Economics, Moscow Lomonosov Moscow State University Nizhny Novgorod Linguistics University MGIMO Samara State University Moscow State Institute of International Relations St Petersburg State University Saudova Arabija National Center for Assessment in Higher Education, English Language Center (ELC), Taibah University, Riyadh Madinah Stran 16 Dodatek k SEJU Senegal Institut Français de Dakar Severna Makedonija AAB University MAQS,/Queen Language school Elokventa Language Centre Language Center, South East European University Slovaška Trnava University Slovenija Državni izpitni center Srbija Centre Jules Verne University of Belgrade Institut français de Belgrade Španija Alliance Française EOI de Vigo British Council, Madrid ILM Caceres British Institute of Seville Institut Français Centro de Lenguas, Universitat Politècnica de València Instituto Britanico de Sevilla S.A. Consejería de Educación de la Junta de Andalucía Instituto de Lenguas Modernas de la Universidad de Extremadura Departament d’Ensenyament- Generalitat de Catalunya Universidad Europea de Madrid EOI de Albacete Lacunza - IH San Sebastián EOI de Badajoz, Extremadura Net Languages, Barcelona EOI de Catalunya Universidad Antonio de Nebrija EOI de Granada Universidad Internacional de La Rioja EOI de La Coruna, Galicia Universitat Autònoma de Barcelona EOI de Málaga, Málaga Universidad Católica de Valencia EOI de Santa Cruz de Tenerife Universidad de Cantabria EOI de Santander Universidad de Jaén EOI de Santiago de Compostela, Galicia Universidad Pablo de Olavide, Sevilla EOI de Villanueva-Don Benito, Extremadura Universidad Ramon Llull, Barcelona Švedska Instituto Cervantes Stockholm University of Gothenburg Švica Bell Switzerland UNIL, EPFL Eurocentres Lausanne Universität Fribourg Sprachenzentrum der Universität Basel University of Lausanne TLC - IH Zurich-Baden ZHAW, Winterthur Tajska Alliance Française Tajvan The Language Training and Testing Center, Taipei Turčija Çağ University, Mersin IDV Bilkent University, Ankara Ege University Middle East Technical University, Ankara Hacettepe University, Ankara Sabancı University, Istanbul Uganda Alliance Française de Kampala Predgovor z zahvalami Stran 17 Ukrajina Institute of Philology, Taras Shevchenko National Sumy State University, Institute for Business University of Kyiv Technologies Odessa National Mechnikov University Taras Shevchenko National University of Kyiv Urugvaj Centro Educativo Rowan, Montevideo Združene države Amerike Alliance Française de Porto Rico ETS (Educational Testing Service) Cambridge Michigan Language Assessments Purdue University Columbia University, New York University of Michigan Eastern Michigan University Združeni arabski emirati Higher Colleges of Technology Združeno kraljestvo Anglia Examinations, Chichester College Pearson Education Cambridge English Language Assessment School of Modern Languages and Culture, University of Warwick Eurocentres, Bournemouth Southampton Solent University, School of Business and Law Eurocentres, Brighton St Giles International London Central Eurocentres, London Trinity College London Experience English University of Exeter Instituto Cervantes, Manchester University of Hull International Study and Language Institute, University University of Liverpool of Reading Kaplan International College, London Westminster Professional Language Centre NILE (Norwich Institute for Language Education) University of Westminster Stran 18 Dodatek k SEJU 1. poglavje: UVOD Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (SEJO)15 je del kontinuiranega prizadevanja Sveta Evrope zagotoviti vsem ljudem pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja. Ta posodobljena izdaja SEJA, prvotno objavljena 2018 na spletu v francoščini in angleščini pod naslovom CEFR Companion Volume with New Descriptors, je posodobitev in razširitev SEJA, ki je bil v knjižni obliki izdan leta 2001 in je danes na voljo v 40 jezikih. S to novo, uporabniku prijazno izdajo, se Svet Evrope odziva na mnoge pripombe, da je bila izdaja 2001 zelo kompleksen dokument, ki se je mnogim jezikovnim strokovnjakom zdel težko razumljiv. Ključni vidiki SEJA so zato razloženi v 2. poglavju, ki obravnava nekatere ključne pojme SEJA kot sredstva za spodbujanje kakovosti pri poučevanju in učenju drugega/tujega jezika ter pri raznojezičnem in medkulturnem izobraževanju. Posodobljena in razširjena različica ponazoritvenih opisnikov SEJA v tej publikaciji nadomešča tiste iz leta 2001. Povezave in/ali viri v 2. poglavju Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje bodo uporabni za izobraževalce učiteljev in raziskovalce, ker jih bodo lahko primerjali s poglavji v izdaji iz leta 2001, kjer je na voljo natančen shematski prikaz opisnikov (SEJO 2001, 4. in 5. poglavje). Posodobljeni in razširjeni ponazoritveni opisniki vključujejo vse tiste iz SEJA 2001. Lestvice opisnikov so porazdeljene v kategorijah iz shematskega prikaza opisnikov SEJA. Pomembno je poudariti, da spremembe in dodatki v tej publikaciji ne vplivajo na koncept SEJA ali na njegove skupne referenčne ravni. SEJO je v resnici veliko več kot zgolj niz skupnih referenčnih ravni. Kot je razloženo v 2. poglavju, SEJO širi perspektivo jezikovnega izobraževanja na več načinov, ne nazadnje z vizijo uporabnikov/učencev16 kot aktivnih delov družbe (družbenih agensov), ki soustvarjajo pomen z interakcijo, ter s pojmi posredovanja in raznojezičnih/raznokulturnih zmožnosti. Uspeh SEJA je prav v tem, da temelji na izobraževalnih vrednotah, vsebuje jasen model z jezikom povezanih zmožnosti in rabe jezika ter praktična orodja v obliki ponazoritvenih opisnikov za lažjo pripravo kurikulov in usmeritev na področju učenja in poučevanja. Dodatek je rezultat projekta Sektorja za izobraževalno politiko Sveta Evrope. Cilj projekta je bila osvežitev ponazoritvenih opisnikov: f z ovrednotenjem nekaterih inovativnih področij SEJA, za katera leta 2001 ni bila predlagana nobena lestvica opisnikov, so pa postala v preteklih dvajsetih letih vedno pomembnejša, zlasti posredovanje in raznojezična/raznokulturna zmožnost; f z nadaljevanjem uspešnega izvajanja in nadaljnjim razvojem SEJA, na primer s podrobnejšo opredelitvijo ravni “plus” in nove ravni “Pred A1”; f z odzivom na zahteve po natančnejšem opisu poslušanja in branja v obstoječih lestvicah ter po opisnikih za druge sporazumevalne dejavnosti, kot so spletna interakcija, uporaba telekomunikacij, izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem); f z obogatitvijo opisov na ravni A1 ter na ravneh C, zlasti C2; f s prilagoditvijo opisnikov, da bi bili bolj spolsko nevtralni in vključujoči glede načina sporazumevanja (in tako uporabni tudi za znakovne jezike), mestoma z zamenjavo glagolov, mestoma z alternativama “govorec/kretalec”. 15 . Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment. 2001. Cambridge: Cambridge University Press. Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680459f97. Slovenski prevod SEJA: Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje. 2011. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Pridobljeno s http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ SEJO_komplet_za_splet.pdf. 16. Op. red.: V tem dokumentu veljajo izrazi, ki poimenujejo osebe moškega spola, kot npr. uporabnik, učenec, enakovredno za katerikoli spol. Uvod Stran 19 Glede na zadnjo točko se v skupnosti gluhih in naglušnih na splošno ob izrazu “ustni” razume, da ta vključuje tudi kretanje. Potrebno pa je poudariti, da kretanje lahko prenaša besedilo, ki je v številnih situacijah bližje pisnemu besedilu kot ustnemu. Torej naj uporabniki SEJA opisnike za pisno sprejemanje, tvorjenje in interakcijo uporabljajo po potrebi tudi za znakovne jezike. Zato je celoten niz ponazoritvenih opisnikov prirejen za vključujoč način sporazumevanja. V načrtu je priprava celotnega niza ponazoritvenih opisnikov, ki bi bil na voljo v mednarodnem znakovnem jeziku. V tem času pa ECMJ s projektom PRO-Sign17 daje na voljo videe v mednarodnem znakovnem jeziku, ki predstavljajo številne opisnike iz leta 2001. Dodatek torej sledi SEJU in prinaša razširjeno različico ponazoritvenih opisnikov: f nove lestvice ponazoritvenih opisnikov dopolnjujejo že obstoječe; f v shematskih preglednicah so zbrane lestvice iste kategorije (sporazumevalne jezikovne dejavnosti ali vidiki zmožnosti); f vsako lestvico spremlja kratko pojasnilo o razmislekih, ki so bili podlaga za kategorizacijo; f opisniki, ki so bili v okviru projekta oblikovani in validirani, pa niso bili vključeni v ponazoritvene opisnike, so predstavljeni v prilogi 8. Z manjšimi spremembami v izrazitvah opisnikov smo skušali zagotoviti spolsko nevtralnost18 in vključujoč način sporazumevanja, vse pomembnejše spremembe opisnikov iz leta 2001 pa so navedene v prilogi 7. Lestvice iz leta 2001 so bile razširjene z izborom validiranih in umerjenih opisnikov, ki so jih prispevale različne, v predgovoru navedene ustanove, in z opisniki za posredovanje, ki so bili med projektom od 2014–2017 oblikovani, validirani, umerjeni in pilotirani. Uporabljeni pristop − tako pri posodabljanju opisnikov iz leta 2001 kot v projektu za posredovanje − je opisan v prilogi 6. Primeri kontekstov rabe za nove ponazoritvene opisnike za spletno interakcijo in posredovalne dejavnosti, za javno, zasebno, poklicno in izobraževalno domeno, so navedeni v prilogi 5. Poleg opisnikov v tej publikaciji je institucija Eurocentres Foundation sestavila tudi novo zbirko opisnikov za mlajše učence, 19 ki je v pomoč pri pripravi učnih načrtov in samoocenjevanju. V njej je bil sprejet drugačen pristop: izbrani so bili opisniki iz dodatnega seznama razširjenih ponazoritvenih opisnikov, ki se nanašata na dve starostni skupini (7–10 let20 in 11–15 let21). Zbrane so bile priredbe teh opisnikov, relevantnih za mlajše učence, opisnikov iz evropskih jezikovnih listovnikov, dodani pa so jim tudi opisniki za ocenjevanje mlajših učencev, ki jih je velikodušno ponudila institucija Cambridge Assessment English. Razmerje med shematskim prikazom opisnikov SEJA, ponazoritvenimi opisniki iz leta 2001 ter posodobitvami in dodatki je v tem dokumentu prikazano v preglednici 1. V nasprotju s SEJOM iz leta 2001 so v njej opisniki za sprejemanje predstavljeni pred opisniki za tvorjenje. 17. www.ecml.at/ECML-Programme/Programme2012-2015/ProSign/tabid/1752/Default.aspx. Prilagoditve PRO-Sign opisnikov SEJA so na voljo v angleščini, češčini, estonščini, nemščini, islandščini in slovenščini. 18. Op. red.: V slovenščini smo zaradi narave jezika pri tem naleteli na precejšnje težave. Raba obojespolske oblike bi otežila razumljivost besedila, zato smo se odločili za enospolsko obliko, pri tem pa pazili na to, da smo, kjer se je le dalo, uporabili splošno poimenovanje in s tem skušali zagotoviti čim večjo spolsko nevtralnost. 19. Nabor dodatnih opisnikov (Bank of supplementary descriptors). Pridobljeno z www.coe.int/en/web/common-european-framework- reference-languages/bank-of-supplementary-descriptors. 20. Goodier, T. (ur.). 2018. Collated representative samples of descriptors of language competences developed for young learners – Resource for educators, Volume 1: Ages 7-10. Strasbourg: Education Policy Division, Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe. int/16808b1688. 21. Goodier, T. (ur.). 2018. Collated representative samples of descriptors of language competences developed for young learners – Resource for educators, Volume 2: Ages 11-15. Strasbourg: Education Policy Division, Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe. int/16808b1689. Stran 20 Dodatek k SEJU Preglednica 1: Shematski prikaz opisnikov SEJA in ponazoritveni opisniki: posodobitve in dodatki. V shematskem V lestvici Posodobljene Dodane prikazu 2001 opisnikov lestvice opisne 2001 opisnikov lestvice Sporazumevalne jezikovne dejavnosti Sprejemanje Razumevanje ustnega izražanja √ √ √ Bralno razumevanje √ √ √ Tvorjenje Ustno izražanje √ √ √ Pisno izražanje √ √ √ Interakcija Ustna interakcija √ √ √ Pisna interakcija √ √ √ Spletna interakcija √ Posredovanje Posredovanje besedila √ √ Posredovanje konceptov √ √ Posredovanje pri sporazumevanju √ √ Sporazumevalne jezikovne strategije Sprejemniške √ √ √ Tvorbne √ √ √ Interakcijske √ √ √ Posredovalne √ Raznojezična in raznokulturna zmožnost Opiranje na raznokulturni repertoar √ √ Raznojezično razumevanje √ √ Opiranje na raznojezični repertoar √ √ Sporazumevalna jezikovna zmožnost Jezikovna zmožnost √ √ √ √ (fonologija) Sociolingvistična zmožnost √ √ √ Pragmatična zmožnost √ √ √ Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Jezikovna zmožnost √ Sociolingvistična zmožnost √ Pragmatična zmožnost √ Uvod Stran 21 1.1 POVZETEK SPREMEMB PONAZORITVENIH OPISNIKOV Preglednica 2 povzema spremembe ponazoritvenih opisnikov SEJA in razloge zanje. Kratek opis razvoja projekta je naveden v prilogi 6, popolnejši prikaz pa je na voljo v članku Briana Northa in Enrice Piccardo Developing illustrative descriptors of aspects of mediation for the CEFR.22 Preglednica 2: Povzetek sprememb ponazoritvenih opisnikov. Kaj obravnava ta publikacija Opombe Pred A1 Opisniki za to raven zmožnosti, ki je na pol poti do A1 in ki je opisana na začetku podpoglavja 3.5 SEJA 2001, so pripravljeni za vrsto lestvic, tudi za spletno interakcijo. Seznam pomembnih sprememb obstoječih opisnikov iz leta 2001 v 4. poglavju za Spremembe sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije ter v 5. poglavju za vidike sporazumevalne opisnikov 2001 jezikovne zmožnosti je v prilogi 7. Manjše spremembe so povezane z ubeseditvami, da bi bili opisniki bolj spolsko nevtralni in vključujoči glede načina sporazumevanja. Spremembe Številne spremembe, navedene v prilogi 7, se nanašajo na opisnike za raven C2 iz leta 2001. opisnikov C2 V nekaterih primerih so bile absolutne trditve prilagojene, da bolje odražajo zmožnosti uporabnikov/učencev na ravni C2. Pri drugih opisnikih je zelo malo sprememb. Odločili smo se, da opisnikov ne "posodabljamo" samo zaradi tehnoloških sprememb (npr. navedbe razglednic ali javnih telefonskih govorilnic). Spremembe Lestvica Fonološki nadzor je bila nadomeščena (glej spodaj). Glavne spremembe so posledica opisnikov A1–C1 želje, da bi bili vključujoči glede načina sporazumevanja in s tem enako uporabni tudi za znakovne jezike. Spremenjeni so bili tudi nekateri opisniki, ki se nanašajo na jezikovno prilagajanje (ali neprilagajanje) "domačih govorcev", saj se je izraz domači govorec v času od prve objave SEJA izkazal za problematičnega. Ravni plus Opisi za ravni plus (npr. = B1+, B1.2) so dopolnjeni. Za ravni plus glej prilogo 1 Dodatka in podpoglavji 3.5 in 3.6 SEJA 2001. Fonologija Na novo je bila razvita lestvica Fonološki nadzor s poudarkom na glasovni artikulaciji in prozodičnih značilnostih. Pristop k posredovanju je širši kot v SEJU 2001. Osredotoča se na dejavnosti posredovanja Posredovanje besedila, dodane so lestvice za posredovanje konceptov in posredovanje pri sporazumevanju, skupaj 19 lestvic za posredovalne dejavnosti. Posredovalne strategije (5 lestvic) zadevajo strategije, ki se uporabljajo v procesu posredovanja, in ne strategij za pripravo nanj. Lestvica Opiranje na raznokulturni repertoar opisuje uporabo raznokulturnih zmožnosti v Raznokulturnost sporazumevalni situaciji. Poudarek je torej bolj na spretnostih in manj na znanju ali stališčih. Lestvica kaže veliko usklajenost z obstoječo lestvico SEJA 2001 Sociolingvistična ustreznost, čeprav je bila razvita neodvisno. Raznojezičnost Raven opisnikov na lestvici Opiranje na raznojezični repertoar je funkcionalna raven šibkejšega jezika v kombinaciji jezikov. Uporabniki lahko izrecno navedejo, za katere jezike gre. Za rabo opisnikov v konkretnem kontekstu je priporočljiva navedba relevantnih jezikov glede na: Specifikacija - medjezikovno posredovanje (zlasti pri lestvicah za posredovanje besedila); jezikov - raznojezično razumevanje; - opiranje na raznojezični repertoar. 22. North, B. in Piccardo, E. 2016. Developing illustrative descriptors of aspects of mediation for the CEFR. Strasbourg: Education Policy Division, Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe.int/168073ff31. Stran 22 Dodatek k SEJU Kaj obravnava ta publikacija Opombe Za ustvarjalna besedila in leposlovje so oblikovane tri nove lestvice: - Branje kot razvedrilo (izključno proces sprejemanja; opisniki so prevzeti iz drugih nizov Leposlovje opisnikov SEJA); - Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (spoznavno manj zahtevno, nižje ravni); - Analiza in kritika ustvarjalnih besedil (spoznavno bolj zahtevno, višje ravni). Oblikovani sta lestvici za kategoriji - spletni pogovor in razprava; Spletna - ciljno usmerjene spletne transakcije in sodelovanje. interakcija Obe lestvici se nanašata na večopravilnost, značilno za uporabo spleta, kar zajema preverjanje in izmenjavo odgovorov, govorno interakcijo in daljše sporazumevanje (tvorjenje) po spletnih povezavah v živo, klepetalnice (pisni govorni jezik), pisanje daljših blogov ali prispevkov v razpravi in vključevanje drugih medijev. Druge nove Nove lestvice so oblikovane za naslednji kategoriji, ki ju v SEJU 2001 ni, opisniki so iz drugih nizov opisnikov SEJA: lestvice opisnikov - uporaba telekomunikacij; - dajanje informacij. Novi opisniki Nove lestvice opisnikov so formalno validirane in umerjene glede na matematično lestvico iz so umerjeni na prvotne raziskave, ki je podlaga za ravni in lestvice opisnikov SEJA. ravni SEJA Opisniki SEJA so bili prilagojeni, da bi bili vključujoči glede načina sporazumevanja. Poleg tega Znakovni jeziki je v ta dodatek vključenih 14 lestvic posebej za zmožnosti rabe znakovnih jezikov. Razvite so bile v okviru raziskave, izvedene v Švici. Vzporedni projekt Na podlagi Evropskega jezikovnega listovnika sta pripravljena dva niza opisnikov: eden za Mlajši učenci skupino od 7 do 10 let in drugi za skupino od 11 do 15 let. Opisniki za mlajše učence za zdaj še niso bili povezani z opisniki v novih lestvicah, je pa nakazano, kako uporabni so za mlajše učence. Uporabniki lahko odgovore poiščejo v 2. poglavju Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje ter v razširjenih ponazoritvenih opisnikih, vključenih v to publikacijo, poleg tega pa še v dveh temeljnih dokumentih o politikah raznojezičnega, medkulturnega in inkluzivnega izobraževanja. To sta f Guide for the Development and Implementation of Curricula for Plurilingual and Intercultural Education (Beacco idr. 2016a; Priročnik za oblikovanje in izvajanje kurikulov za raznojezično in medkulturno izobraževanje), ki predstavlja operacionalizacijo in nadaljnji razvoj 8. poglavja SEJA 2001 o jezikovni diverzifikaciji in kurikulu. f Reference framework of competences for democratic culture (Svet Evrope 2018; Kompetence za demokratično kulturo: sobivanje v enakosti v kulturno različnih demokratičnih družbah), ki je bil navdih za nekatere od novih opisnikov za posredovanje v tem dokumentu. Uporabniki, ki se ukvarjajo z izobraževanjem v šolah, lahko uporabijo tudi dokument Education, mobility, otherness − The mediation functions of schools (Izobraževanje, mobilnost, drugost: posredovalna funkcija šole),23 ki je bil v tem projektu v pomoč pri oblikovanju koncepta posredovanja. 23. Coste, D. in Cavalli, M. 2015. Education, mobility, otherness – The mediation functions of schools. Strasbourg: Language Policy Unit, Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16807367ee. Uvod Stran 23 2. poglavje: KLJUČNI VIDIKI SEJA ZA POUČEVANJE IN UČENJE Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (SEJO) prinaša izčrpen Zgodovina SEJA shematski prikaz opisnikov jezikovnega znanja SEJO je nadaljevanje dela, ki ga je Svet Evrope in niz skupnih referenčnih ravni (od A1 do opravil na področju jezikovnega izobraževanja v 70. C2), opredeljenih v lestvicah ponazoritvenih in 80. letih prejšnjega stoletja. Akcijsko usmerjen opisnikov, ter ponuja možnosti za oblikovanje pristop SEJA širi in presega sporazumevalni pristop, kurikula, ki spodbuja raznojezično in ki je bil predlagan sredi 70. let v dokumentu medkulturno izobraževanje, podrobneje Sporazumevalni prag23 ( The Treshold Level), prvi obravnavano v Priročniku za oblikovanje funkcijski/pojmovni specifikaciji jezikovnih potreb. in izvajanje kurikulov za raznojezično in medkulturno izobraževanje (Beacco idr. 2016a). SEJO in z njim povezani Evropski jezikovni listovnik sta bila priporočena na medvladnem simpoziju Eno od glavnih načel SEJA je spodbujanje v Švici leta 1991. Kot pove že njegov naslov, je izražanja izobraževalnih ciljev in rezultatov na predmet SEJA predvsem učenje in poučevanje. vseh ravneh v obliki pozitivnih trditev. Njegova Njegov namen je spodbujati transparentnost opredelitev vidikov zmožnosti v obliki “zna” (Can in koherentnost med kurikuli, poučevanjem in do) je jasen in enoten napotek za učenje in je ocenjevanjem znotraj institucij ter transparentnost veliko bolj pretanjen instrument za ocenjevanje in koherentnost med institucijami, izobraževalnimi napredka kot pa izključno osredotočanje na področji, regijami in državami. rezultate testov in izpitov. To načelo temelji na razumevanju jezika kot sredstva za izrabljanje Pred objavo v angleščini (Cambridge University priložnosti in doseganje uspeha na družbenem, Press) in francoščini (Hatier-Didier) leta 2001 sta bili izobraževalnem in poklicnem področju. Ta v letih 1996 in 1998 pripravljeni pilotski različici. ključna značilnost pripomore k doseganju Zdaj je SEJO preveden že v 40 jezikov. cilja Sveta Evrope, da je kakovostno inkluzivno izobraževanje pravica vseh ljudi. Odbor ministrov Sveta Evrope priporoča “uporabo SEJA kot orodja za skladno, transparentno in učinkovito raznojezično izobraževanje, ki spodbuja demokratično državljanstvo, družbeno kohezijo in medkulturni dialog”.24 Ne le da se SEJO uporablja kot referenčno orodje v skoraj vseh državah članicah Sveta Evrope, njegov vpliv je bil in ostaja velik tudi onkraj evropskih meja. Dejansko SEJO ne zagotavlja samo transparentnosti in jasnih referenčnih točk pri ocenjevanju, ampak se tudi vedno bolj uporablja za reformo kurikulov in pri poučevanju. Ta razvoj odraža v prihodnost usmerjen koncept SEJA in je tlakoval pot za novo fazo dela, povezanega s SEJOM, ki je privedla do razširitve ponazoritvenih opisnikov, objavljenih v tej izdaji. Preden predstavimo ponazoritvene opisnike, pa nekaj o namenu in naravi SEJA. Najprej o ciljih, njegovih shematskem prikazu opisnikov in akcijsko usmerjenem pristopu, nato o skupnih referenčnih ravneh in oblikovanju z njimi povezanih profilov, nadalje o samih ponazoritvenih opisnikih ter nazadnje še o konceptih raznojezičnosti/raznokulturnosti in posredovanja, ki jih je SEJO uvedel v poučevanje jezikov. 24. Priporočilo CM/Rec(2008)7 Odbora ministrov glede uporabe Skupnega evropskega jezikovnega okvira - Recommendation CM/Rec(2008)7 of the Committee of Ministers on the use of the Council of Europe’s Common European Framework of Reference for Languages (CEFR) and the promotion of plurilingualism. Pridobljeno s https://search.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectId=09000016805d2fb1. 25. Op. red.: Ferbežar, I., Knez, M., Markovič, A., Pirih Svetina, N., Schlamberger Brezar, M., Stabej, M., Tivadar, H., Zemljarič Miklavčič, J. 2004. Sporazumevalni prag za slovenščino. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze, Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport. Pridobljeno s https://centerslo.si/knjige/ucbeniki-in-prirocniki/prirocniki-in-ucno- gradivo/sporazumevalni-prag-za-slovenscino/. Stran 24 Dodatek k SEJU 2.1 CILJI SEJA Namen SEJA je ohranjati začetni zagon reforme izobraževanja, ki so ga spodbudili Prioritete SEJA projekti Sveta Evrope. Njegov cilj je pomagati Glavni cilj SEJA je uvajanje kakovosti v poučevanje jezikovnim strokovnjakom izboljšati kakovost jezikov in oblikovanje Evrope raznojezičnih in učinkovitost učenja in poučevanja jezika. državljanov odprtega duha, priprava skupnih SEJO se ne osredotoča na ocenjevanje, kar je referenčnih točk je temu podrejena. To je bilo jasno tudi jasno razvidno iz zaporedja v njegovem potrjeno na medvladnem forumu o jezikovni politiki podnaslovu – učenje, poučevanje, ocenjevanje. (Language Policy Forum), ki je leta 2007 ocenil SEJO ne le spodbuja učenje in poučevanje napredek v SEJU in v številnih priporočilih Odbora jezikov kot načina sporazumevanja, ampak ministrov. Ta poudarek je bil ponovno izpostavljen prinaša tudi novo, širšo vizijo učenca. SEJO v Priročniku za oblikovanje in izvajanje kurikulov za uporabnika/učenca jezika predstavlja kot raznojezično in medkulturno izobraževanje (Beacco “družbenega agensa”, ki deluje v družbi et al. 2016a). Hkrati pa je forum o jezikovni politiki in je subjekt v procesu učenja. To pomeni poudaril, da je treba ravni SEJO, prav tako pa tudi spremembo paradigme pri načrtovanju vsebine metodologije in vire za pripravo izpitov ter njihovo dela in poučevanja s spodbujanjem učenčevega umeščanje na SEJO uporabljati odgovorno. aktivnega sodelovanja in samostojnosti. Kot je očitno iz podnaslova “učenje, poučevanje, Akcijsko usmerjeni pristop SEJA pomeni ocenjevanje”, SEJO ni le projekt ocenjevanja. premik od učnih načrtov, ki so zasnovani po Deveto poglavje SEJA 2001 predstavlja različne linearnem zaporedju slovničnih struktur ali načine ocenjevanja, ki so večinoma različice po vnaprej določenem nizu pojmov in funkcij, standardiziranih testov. Pojasnjeno je tudi, k učnim načrtom, utemeljenim na analizi kako so na splošno SEJO in zlasti ponazoritveni potreb in usmerjenim v izvajanje realnih opisniki lahko učitelju v pomoč pri preverjanju in opravil in zasnovanim na načrtno izbranih ocenjevanju, pri čemer niso omenjeni niti jezikovno pojmih in funkcijah. Uvaja torej perspektivo testiranje niti vprašanja v testih. znanja na podlagi opisnikov “zna” in odklanja Na splošno je forum o jezikovni politiki poudaril perspektivo neznanja, usmerjeno v iskanje pomen mednarodnega mreženja in izmenjavanja tistega, česar učenci še ne znajo. Kurikuli in strokovnih izkušenj v zvezi s SEJOM prek organizacij učni programi naj bi temeljili na dejanskih kot so Združenje evropskih jezikovnih testatorjev sporazumevalnih potrebah, upoštevali realna (the Association of Language Testers in Europe opravila in vključevali opisnike “zna”, iz katerih (ALTE) (www.alte.org), Evropsko združenje za učenci lahko prepoznajo svoje cilje. V osnovi jezikovno testiranje in ocenjevanje (the European je SEJO orodje, ki z upoštevanjem tega, kar Association for Language Testing and Assessment naj bi bili uporabniki/učenci sposobni v jeziku (EALTA) (www.ealta.eu.org) in Organizacija za opraviti (znati), pomaga pri načrtovanju evalvacijo kakovosti in akreditacijo jezikovnih kurikulov, učnih programov in izpitov. Podlaga storitev (Evaluation and Accreditation of Quality in za tako načrtovanje so celovit shematski prikaz Language Services (Eaquals) (www.eaquals.org). opisnikov z lestvicami opisnikov “zna” za čim več vidikov (SEJO, 4. in 5. poglavje) in ločeno objavljene specifikacije za posamezne jezike (Reference Level Descriptions − RLDs).26 Cilji SEJA 2001 so: f spodbujati in olajšati sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami različnih držav; f vzpostaviti trdne temelje za medsebojno priznavanje jezikovnih kvalifikacij; f pomagati učencem, učiteljem, načrtovalcem vsebine dela, izpitnim ustanovam in pristojnim za organizacijo izobraževalne dejavnosti, da svoje delo umestijo v širši kontekst in se med seboj usklajujejo. (SEJO 2001, podpoglavje 1.4.) 26. www.coe.int/en/web/common-european-framework-reference-languages/reference-level-descriptions. Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 25 Za spodbujanje in olajševanje sodelovanja SEJO ponuja skupne referenčne ravni od A1 do C2, opredeljene z opisniki. Skupne referenčne ravni so predstavljene v 3. poglavju SEJA 2001 in uporabljene za lestvice opisnikov v 4. in 5. poglavju. Namen skupnega shematskega prikaza opisnikov, skupnih referenčnih ravni in ponazoritvenih opisnikov, ki opredeljujejo posamezne vidike prikaza na posameznih ravneh, je vzpostaviti enoten metajezik za področje jezikovnega poučevanja, da bi olajšali sporazumevanje, mreženje, mobilnost ter priznavanje učnih programov in opravljenih izpitov. V zvezi z izpiti je Program za jezikovno politiko Sveta Evrope objavil priročnik za umeščanje jezikovnih izpitov na ravni SEJA,27 ki ga zdaj spremljata še zbirka dodatnih gradiv in publikacija študij primerov, ki jo je izdal Cambridge University Press, skupaj s priročnikom za razvoj in izvajanje jezikovnih testov.28 Evropski center za moderne jezike (ECMJ) je pripravil tudi dokument Relating language examinations to the Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment (CEFR) − Highlights from the Manual29 (Umeščanje jezikovnih izpitov na SEJO: učenje, poučevanje, ocenjevanje: poudarki iz priročnika) in prek svoje pobude RELANG30 pomaga državam članicam pri njegovi uporabi. Pomembno je še enkrat poudariti, da je SEJO le orodje za lažje uvajanje reform na področju izobraževanja, nikakor pa ne orodje za standardizacijo. Prav tako ni organa, ki bi spremljal ali nadzoroval njegovo uporabo. SEJO to jasno navaja že na začetku: Takoj na začetku moramo nedvoumno povedati, da NI naš namen narekovati praktikom, kaj naj počnejo ali kako naj to počnejo. Zastavljamo vprašanja, ne odgovarjamo nanje. Naloga Skupnega evropskega jezikovnega okvira ni opredeljevanje ciljev, ki naj bi jih poskušali doseči uporabniki, niti metod, ki naj bi jih uporabljali. (SEJO 2001, Opombe za uporabnika.) 2.2 URESNIČEVANJE AKCIJSKO USMERJENEGA PRISTOPA SEJO želi biti izčrpen, saj je mogoče v njem najti vse temeljne pristope k poučevanju jezikov, ter Opomnik: Poglavja SEJA 2001 nevtralen, saj na vprašanja ne daje pripravljenih odgovorov in ne predpisuje pedagoških 1. poglavje: Skupni evropski jezikovni okvir v političnem pristopov. Nikjer na primer ne predlaga, da bi in izobraževalnem kontekstu bilo treba prenehati s poučevanjem slovnice 2. poglavje: Uporabljeni pristop ali književnosti. Prav tako ni ponujen “pravi odgovor” na vprašanje, kako najbolje oceniti 3. poglavje: Skupne referenčne ravni učenčev napredek. Pri tem pa je SEJO inovativen, 4. poglavje: Jezikovna raba in uporabnik/učenec jezika saj učence obravnava kot uporabnike jezika in družbene agense in razume jezik bolj kot 5. poglavje: Uporabnikove/učenčeve zmožnosti sredstvo sporazumevanja kot pa učni predmet. 6. poglavje: Učenje in poučevanje jezika Ponuja analizo njihovih potreb in uporabo 7. poglavje: Opravila in njihova vloga pri poučevanju opisnikov “zna” ter sporazumevalnih opravil, ki jezikov jim je posvečeno celotno poglavje (SEJO 2001, 7. poglavje). 8. poglavje: Jezikovna diverzifikacija in kurikulum SEJO sporoča, da mora učenje jezikov 9. poglavje: Ocenjevanje usposobiti učence, da delujejo v situacijah, v katerih se znajdejo v resničnem svetu, da se znajo izražati in izvajati različna opravila. Zato je predlagano merilo za ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti v resničnem svetu v povezavi s kontinuumom njegovih zmožnosti ( continuum of ability) (ravni A1−C2). To je izvirni in temeljni pomen “kriterija” (merila) v terminu “kriterijsko ocenjevanje” ( criterion-referenced assessment). Opisniki v 4. in 5. poglavju SEJA 2001 so osnova za transparentno opredelitev kurikularnih ciljev in standardov ter meril za ocenjevanje, poudarek v 4. poglavju je na dejavnostih (“kaj”), v 5. pa na zmožnostih (“kako”). To s 27. Council of Europe. 2009. Relating Language Examinations to the Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment (CEFR) – A Manual. Strasbourg: Council of Europe, Language Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680667a2d. 28. ALTE. 2011. Manual for language test development and examining – For use with the CEFR. Strasbourg: Council of Europe, Language Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680667a2b. 29. Noijons, J., Bérešová, J., Breton, G. idr. 2011. Relating language examinations to the Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment (CEFR) – Highlights from the Manual. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno z www.ecml.at/tabid/277/PublicationID/67/Default.aspx. 30. Relating language curricula, tests and examinations to the Common European Framework of Reference (RELANG): https://relang.ecml.at/. Stran 26 Dodatek k SEJU stališča izobraževanja ni nevtralno. Pomeni, da je proces učenja in poučevanja aktiven, da je akcijsko usmerjen. Pomeni tudi, da je treba pri poučevanju izhajati iz učenčevih sporazumevalnih potreb v resničnem svetu in posledično uskladiti kurikulum, poučevanje in ocenjevanje. Uporaba akcijsko usmerjenega pristopa se v razredu odraža na različne načine. Če učence razumemo kot družbene agense, to pomeni, da jih vključimo v proces učenja in pri tem kot pomoč vključujemo opisnike. Pomeni tudi pripoznavanje družbene narave učenja in rabe jezika, interakcije med družbenim in individualnim v procesu učenja. Če torej na učence gledamo kot na uporabnike jezika, to pomeni, da pri pouku čim več uporabljamo ciljni jezik − gre za učenje rabe jezika in ne le za učenje o jeziku (kot predmetu). To pomeni, da učencem, na katere gledamo kot na raznojezične, raznokulturne posameznike, po potrebi dovolimo uporabo njihovih jezikovnih virov in jih spodbujamo k prepoznavanju podobnosti in pravil ter razlik med jeziki in kulturami. Predvsem pa akcijsko usmerjen pristop pomeni koristna, skupna opravila v razredu, pri katerih pozornost ni usmerjena le v jezik. Če opravilo ni osredotočeno na jezik, mora biti njegov rezultat nekaj drugega (kot je načrtovanje izleta, izdelava plakata, pisanje bloga, organizacija festivala ali izbira kandidata itn.). Opisniki so lahko v pomoč pri načrtovanju teh opravil in pri opazovanju ter po potrebi pri (samo)ocenjevanju jezikovne rabe učencev med njihovim izvajanjem. Shematski prikaz opisnikov SEJA in akcijsko usmerjen pristop v središče procesa učenja in poučevanja postavljata sooblikovanje pomena (v procesu interakcije). To je za pouk v razredu zelo pomembno. Včasih se interakcija odvija med učiteljem in učencem ali učenci, drugič pa v obliki sodelovanja med učenci samimi. Iskanje ravnotežja med poučevanjem, ki ga izvaja učitelj, in učenjem z interakcijo med učenci v majhnih skupinah bo odvisno od konteksta, pedagoške tradicije v njem in od ravni njihovega znanja. V današnjih vedno bolj raznolikih družbah se lahko pomen oblikuje v več jezikih na podlagi raznojezičnih in raznokulturnih repertoarjev uporabnikov/učencev. 2.3 RAZNOJEZIČNA IN RAZNOKULTURNA ZMOŽNOST SEJO razlikuje med večjezičnostjo (soobstoj različnih jezikov na družbeni ali individualni ravni) in raznojezičnostjo (dinamičen jezikovni repertoar, ki ga uporabnik/učenec nenehno širi). Raznojezičnost je v SEJU predstavljena kot neenakomerna in spreminjajoča se zmožnost, kjer se lahko uporabnikovi/učenčevi viri v nekem jeziku ali njegovi različici močno razlikujejo od virov v drugem jeziku ali njegovi različici. Ključno pa je, da imajo raznojezični posamezniki en sam, sicer v sebi povezan jezikovni repertoar, ki ga pri izvajanju opravil povezujejo z drugimi splošnimi zmožnostmi in različnimi strategijami (SEJO 2001, podpoglavje 6.1.3.2). Kot je pojasnjeno v podpoglavju 1.3 SEJA 2001, raznojezična zmožnost vključuje zmožnost fleksibilne uporabe medsebojno povezanega, neenakomernega, raznojezičnega jezikovnega repertoarja za to, da f preklapljamo iz enega v drugi jezik ali narečje (ali jezikovno različico); Koncepta raznojezičnosti/raznokulturnosti in delnih zmožnosti sta bila prvič uvedena v jezikovno f se izražamo v enem jeziku (ali narečju ali jezikovni različici) in razumemo osebo, ki izobraževanje v drugi različici SEJA leta 1996. govori v drugem jeziku; Razvita sta bila kot oblika dinamičnega ustvarjalnega procesa “jezikovnega prehajanja” f uporabljamo znanje cele vrste jezikov (ali narečij ali jezikovnih različic) za razumevanje (languaging) med jezikovnimi različicami, kot pomena besedila; metodologija in kot cilj jezikovne politike. Ta razvoj temelji na vrsti študij o dvojezičnosti, ki jih je na f prepoznavamo besede iz skupnega med- začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja izvedel narodnega nabora v novi preobleki; raziskovalni center CREDIF (Centre de recherche et f posredujemo med osebami brez skupnega d’étude pour la diffusion du français) iz Pariza. jezika (ali narečja ali jezikovne različice), tudi Zgledi kurikulov v 8. poglavju SEJA 2001 načrtno če obvladamo samo osnove; promovirajo koncept raznojezične in raznokulturne f si pomagamo z vso svojo jezikovno opremo, zmožnosti. pri čemer preizkušamo alternativne oblike Leta 1997 sta bila koncepta podrobneje izražanja; predstavljena v dokumentu “Plurilingual and f uporabimo parajezikovna sredstva (mimiko, pluricultural competence” ( Raznojezična in gestikulacijo, izraz na obrazu itn.). raznokulturna zmožnost). Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 27 Posredovanje med osebami brez skupnega jezika je ena od dejavnosti z zgornjega Po naključju se je prav leta 1996 pojavil izraz seznama. Zaradi raznojezične narave takega “medjezikovno prehajanje” (v zvezi z dvojezičnim posredovanja so bili v okviru projekta razvoja poučevanjem v Walesu). Medjezikovno prehajanje opisnikov za posredovanje 2014−17 razviti je ravnanje raznojezičnih oseb v situacijah, v katerih in validirani opisniki tudi za druge točke z se pojavlja več jezikov. Obstaja vrsta podobnih zgornjega seznama. Ni nam pa uspelo razviti izrazov, ki pa jih je vse mogoče zajeti v izraz opisnikov za zadnjo točko (parajezikovna raznojezičnost. sredstva): na žalost se informatorji niso mogli Raznojezičnost je mogoče obravnavati z različnih sporazumeti o njeni relevantnosti niti niso bili vidikov: kot sociološko ali zgodovinsko dejstvo, kot usklajeni pri interpretaciji opisnikov. osebno značilnost ali stremenje, kot izobraževalno Ko je bil SEJO 2001 objavljen, so koncepti, filozofijo ali pristop, ali kot − predvsem − ki jih obravnava to podpoglavje, zlasti družbenopolitični cilj ohranjanja jezikovne ideja o celovitem, medsebojno povezanem raznolikosti. V evropskem prostoru so ti vidiki vedno raznojezičnem repertoarju, pomenili novost. bolj sprejeti kot nekaj običajnega. Odtlej pa so to idejo potrdile psiholingvistične in nevrolingvistične raziskave oseb, ki se naučijo dodatnega jezika v rani mladosti, in drugih, ki se ga učijo pozneje v življenju; te so pokazale, da je integracija pri prvih močnejša. Pokazalo se je tudi, da ima zaradi okrepljenih izvršilnih funkcij možganov (to je sposobnost, da pri opravilu ne izgubimo pozornosti) raznojezičnost vrsto spoznavnih prednosti. V SEJU se raznojezičnost večinoma nanaša na “raznojezično in raznokulturno zmožnost”, saj sta koncepta tesno povezana. Je pa mogoče, da je eden od vidikov veliko močnejši kot drugi (npr. raznojezična zmožnost, glej SEJO 2001, podpoglavje 6.1.3.1). Eden od razlogov za spodbujanje razvoja raznojezičnosti in raznokulturnosti so izkušnje, ki kažejo, da ta f izrablja že obstoječe sociolingvistične in pragmatične zmožnosti in jih dodatno razvija; f vodi k boljšemu zaznavanju tega, kaj je splošno in kaj je specifično pri jezikovni organizaciji različnih jezikov (oblika metajezikovnega, medjezikovnega ali “nadjezikovnega” zavedanja); f sama po sebi pripomore k izpopolnitvi znanja o tem, kako se učiti, ter k izboljšanju sposobnosti za vzpostavljanje odnosov z drugimi in vstopanje v nove situacije. (SEJO 2001, podpoglavje 6.1.3.3.) V SEJU 2001 raznokulturnost in pojem medkulturne zmožnosti nista podrobno opredeljena − na kratko sta omenjena v podpoglavjih 5.1.1.3 in 5.1.2.2. Pomen raznokulturnosti in medkulturne zmožnosti pri oblikovanju kurikula v skladu s SEJOM sta podrobno prikazana v dokumentu Guide for the Development and Implementation of Curricula for Plurilingual and Intercultural Education (Beacco idr. 2016a; Priročnik za razvoj in izvajanje kurikulov za raznojezično in medkulturno vzgojo). Poleg tega je podrobna taksonomija tistih vidikov raznojezičnih in raznokulturnih zmožnosti, ki omogočajo pluralistični pristop, na voljo v publikaciji ECMJ Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures (FREPA/CARAP)31 oz. Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam — ROPP.32 31. http://carap.ecml.at/Accueil/tabid/3577/language/en-GB/Default.aspx (angleška izdaja, 2012). 32. Op. red.: slovenska izdaja: Candelier, M. idr. 2017. Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. Zmožnosti in viri. Ljubljana: Svet Evrope in Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://carap.ecml.at/Portals/11/documents/CARAP-documents/CARAP-ROPP-objava. pdf. Stran 28 Dodatek k SEJU 2.4 SHEMATSKI PRIKAZ OPISNIKOV SEJA V tem podpoglavju je predstavljen shematski prikaz opisnikov SEJA in navedeno je, kateri elementi so bili nadalje razviti v projektu 2014–2017. Kot smo že navedli, je ključni cilj SEJA ponuditi skupen opisni metajezik za obravnavanje jezikovne zmožnosti. Slika 1 grafično prikazuje strukturo shematskega prikaza opisnikov SEJA. Po uvodu o ključnih konceptih (SEJO 2001, 1. poglavje) je pristop SEJA opisan v kratkem 2. poglavju. V sporazumevalni situaciji so splošne zmožnosti (npr. vedenje o svetu, sociokulturne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, poklicne izkušnje, gl. SEJO 2001, podpoglavje 5.1) vedno povezane s sporazumevalnimi jezikovnimi zmožnostmi (jezikovne, sociolingvistične in pragmatične zmožnosti; gl. SEJO 2001, podpoglavje 5.2) in strategijami (nekaterimi splošnimi, nekaterimi sporazumevalnimi jezikovnimi strategijami), da se opravilo izvede (SEJO 2001, 7. poglavje). Opravila pogosto zahtevajo sodelovanje – od tod potreba po jeziku. SEJO 2001 v 2. poglavju navaja zgled (premik omare), v katerem je uporaba jezika povezana izključno z opravilom. Pri premikanju omare je sporazumevanje v jeziku seveda priporočljivo, ni pa to vsebina opravila. Tudi druga opravila, ki zahtevajo bolj zapleteno sporazumevanje, kot je oblikovanje soglasja o rešitvi etičnega problema ali sklicu projektnega sestanka, so usmerjena v rezultat in ne v jezik, s katerim se ta rezultat doseže. Celoten pristop SEJA je povzet v enem samem odstavku: Raba jezika, vključno z učenjem jezika, zajema dejanja oseb, ki kot posamezniki in kot družbeni agensi razvijajo vrsto zmožnosti, tako splošnih kot posebnih sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti. Zmožnosti, s katerimi razpolagajo, izkoriščajo v različnih kontekstih pod različnimi pogoji in ob omejitvah, da lahko sodelujejo v jezikovnih dejavnostih, ki vključujejo jezikovne procese tvorjenja/sprejemanja besedil na teme s konkretnih domen/področij družbenega življenja. Pri tem uporabljajo tiste strategije, ki sem jim zdijo najustreznejše za izvajanje potrebnih opravil. Opazovanje teh dejanj udeležencem pomaga utrjevati ali spreminjati njihove zmožnosti. (SEJO 2001, podpoglavje 2.1.) Pri izvajanju opravil se torej zmožnosti in strategije mobilizirajo in izpopolnijo s pridobljenimi izkušnjami. V “akcijsko usmerjenem pristopu”, ki shematski prikaz opisnikov SEJA prenaša v prakso, so torej nekatera sodelovalna opravila pri učenju jezikov ključna. Zato SEJO 2001 vključuje poglavje o opravilih. V 7. poglavju SEJA 2001 so obravnavana opravila v resničnem svetu in pedagoška opravila, možnost za usklajevanje med njima, dejavniki, ki z jezikovnega stališča ta opravila olajšajo ali otežijo, pogoji in omejitve. Uporabniki SEJA naj se sami odločijo za obliko teh opravil pri pouku in njihovo težo v učnem programu. V 6. poglavju SEJA 2001 podaja pregled metodologij poučevanja jezikov in nakaže različne pristope, primerne za različne kontekste. Dejansko je shematski prikaz v SEJU zelo usklajen s sodobnimi pristopi k učenju drugega jezika, med katere sodijo tudi na opravilih temelječi pristop, ekološkim pristopom in na splošno vsi pristopi, izhajajoči iz sociokulturnih in sociokonstruktivističnih teorij. Na podlagi diskusije o mestu raznojezičnosti v jezikovnem izobraževanju so v 8. poglavju SEJA 2001 navedene alternativne možnosti za oblikovanje kurikula, ki so razdelane v dokumentu Guide for the Development and Implementation of Curricula for Plurilingual and Intercultural Education (Priročnik za razvoj in izvajanje kurikulov za raznojezično in medkulturno vzgojo) (Beacco idr. 2016a). Ne glede na sprejeti pristop pa je jasno, da morajo opravila pri pouku vključevati sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije (SEJO 2001, podpoglavje 4.4) iz resničnega življenja, kot so navedene v shematskem prikazu opisnikov SEJA.33 33. Vir iz publikacije ECEP: Piccardo, E. idr. 2011. Pathways through assessment, learning and teaching in the CEFR (Poti ocenjevanja, učenja in poučevanja v SEJU). Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s http://ecep.ecml.at/Portals/26/training-kit/ files/2011_08_29_ECEP_EN.pdf. Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 29 Slika 1: Struktura shematskega prikaza opisnikov SEJA. Splošno jezikovno znanje Sporazumevalne Splošne zmožnosti Sporazumevalne Sporazumevalne jezikovne zmožnosti jezikovne dejavnosti jezikovne strategije Deklarativno znanje Jezikovne Sprejemanje Sprejemanje Spretnosti in Sociolingvistične operativno znanje Tvorjenje Tvorjenje Bivanjska zmožnost Pragmatične Interakcija Interakcija Sposobnost učenja Posredovanje Posredovanje S sporazumevalnimi jezikovnimi dejavnostmi in strategijami SEJO nadomešča tradicionalni model štirih spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje), ki se vedno bolj kaže kot neustrezen, saj ne zaobjema vse kompleksnosti resničnega sporazumevanja. Poleg tega pa sistem štirih spretnosti ni dovolj prožen, da bi lahko upošteval namen in makrofunkcijo. Struktura, ki jo predlaga SEJO, je bliže jezikovni rabi v realnem življenju, ki temelji na interakciji in kjer se pomen sooblikuje. Dejavnosti so predstavljene v štirih sporazumevalnih načinih: sprejemanje, tvorjenje, interakcija in posredovanje. Na oblikovanje kategorij sporazumevalnih dejavnosti je pomembno vplivalo razlikovanje med transakcijo in medosebno rabo jezika ter med medosebno in konceptualno rabo jezika (razvijanje idej). To prikazuje preglednica 3. Preglednica 3: Makrofunkcijska osnova kategorij SEJA za sporazumevalne jezikovne dejavnosti. SPREJEMANJE TVORJENJE INTERAKCIJA POSREDOVANJE Ustvarjalna medosebna npr. branje kot npr. daljši monolog: razvedrilo opisovanje doživetja npr. pogovor posredovanje pri sporazumevanju raba jezika Transakcijska npr. branje za npr. daljši monolog: npr. pridobivanje posredovanje raba jezika iskanje podatkov in dobrin in storitev, utemeljitev dajanje informacij izmenjava informacij besedila Raba jezika za ocenjevanje, (združeno z branjem npr. daljši monolog: reševanje za iskanje podatkov in utemeljitev) zastopanje stališča npr. razprava posredovanje konceptov problemov Stran 30 Dodatek k SEJU Upoštevaje pristop k jezikovnim dejavnostim iz preglednice 3, je bil seznam prednosti take nadgradnje štirih osnovnih spretnosti prevzet iz ene od pripravljalnih študij za pripravo SEJA:34 f predlagane kategorije (sprejemanje, tvorjenje, interakcija, posredovanje) so smiselne ne le za poznavalce, ampak za vse uporabnike: te kategorije bolje kot štiri spretnosti odražajo način, kako ljudje dejansko uporabljajo jezik; f to so kategorije, ki se uporabljajo pri učenju jezikov v poslovnem svetu, kar lajša povezavo med splošnim in strokovnim jezikom; f pedagoška opravila, ki zajemajo sodelovalno interakcijo v majhnih skupinah v razredu, projektno delo, dopisovanje med prijatelji, pogovor med jezikovnim izpitom, bi bila s tem modelom laže izvedljiva; f sistem s transparentnimi dejavnostmi v konkretnem kontekstu rabe bi olajšal analizo in opis “življenjskih opravil”, ki so del učenčevih izkušenj; f žanrski pristop spodbuja oblikovanje vsebinskih shem in usvajanje formalnih shem (organizacija diskurza), primernih za izbrano zvrst (žanr); f kategorije, ki poudarjajo sodelovanje v interakciji s krajšimi in daljšimi vlogami, so ključne na ravni A2 in lahko pomagajo uravnotežiti prevladujočo metaforo, ki jezik razume zgolj kot prenos informacije; f oddaljitev od matrike štirih spretnosti in treh elementov (slovnična struktura, besedišče, fonologija/gra-fologija) lahko pomaga oblikovati sporazumevalna merila za presojo kakovosti izvedbe; f delitev na sprejemanje, interakcijo, tvorjenje, posredovanje spominja na klasifikacije strategij učenja in izvedbe ter je lahko osnova za oblikovanje širšega koncepta strateške zmožnosti; f delitev na sprejemanje, interakcijo, tvorjenje, posredovanje dejansko kaže stopnjevanje težavnosti in bi tako lahko bila v pomoč pri oblikovanju koncepta delnih kvalifikacij; f taki razmeroma konkretni konteksti rabe (v smeri nadžanrov/govornih dogodkov, ne pa abstraktnih spretnosti ali funkcij) olajšujejo povezavo z realnimi opravili pri izpitih in naj bi spodbujali dodajanje konkretnejših opisnikov. Eno od področij, kjer je bil vpliv SEJA največji, je upoštevanje temeljne razlike med tvorjenjem (= daljši monolog, daljše vloge (diskurz)) in interakcijo (= pogovorni monolog, krajše vloge (diskurz)) pri oblikovanju učnih ciljih in strukturiranju izpitov. Ob objavi SEJA 2001 javnost ni dobro razumela razdelitve med pisnim tvorjenjem in pisno interakcijo. Zato smo prvotno preglednico 2 (shema za samoocenjevanje) spremenili in združili pisno interakcijo in pisno tvorjenje v “pisanje”, kar je imelo za posledico zelo razširjeno, toda napačno mnenje, da SEJO promovira model petih spretnosti. Razvoj elektronske pošte, kratkih sporočil (SMS) in družbenih omrežij pa kaže, da je bil SEJO, tako kot na mnogih drugih področjih, precej pred svojim časom. Četrti način, posredovanje, je razvila prvotna skupina avtorjev SEJA.35 Slika 2, ki je bila objavljena v predlogih SEJA 1996 in 1998, kaže odnos med štirimi načini. Sprejemanje in tvorjenje, razdeljena na govorno in pisno, vključujeta štiri tradicionalne spretnosti. Interakcija zajema sprejemanje in tvorjenje ter je več kot le seštevek obeh, posredovanje pa zajema sprejemanje, tvorjenje in pogosto tudi interakcijo. SEJO tako uvaja koncept posredovanja: Pisne in/ali govorne dejavnosti posredovanja, tako v sprejemniškem kot v tvorbnem načinu, omogočajo sporazumevanje med dvema osebama, ki se iz kakršnega koli razloga ne moreta sporazumevati neposredno. Prevajanje ali tolmačenje, parafraziranje, povzetek ali zapis tretji osebi ponudijo (preoblikovano) različico izhodiščnega besedila, do katere ta oseba nima neposrednega dostopa. Posredovalne jezikovne dejavnosti − (ponovno) procesiranje obstoječega besedila − imajo pomembno mesto v normalnem jezikovnem delovanju naših družb. (SEJO 2001, podpoglavje 2.1.3.) 34. North, B. 1994. Perspectives on language proficiency and aspects of competence: a reference paper defining categories and levels, CC-LANG, Vol. 94, No. 20. Strasbourg: Council of Europe Publishing, 35. Prvotno skupino avtorjev SEJA sestavljajo John Trim, Daniel Coste, Brian North in Joseph Sheils. Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 31 Slika 2: Odnos med sprejemanjem, tvorjenjem, interakcijo in posredovanjem. SPREJEMANJE INTERAKCIJA POSREDOVANJE TVORJENJE V SEJU koncepta interakcije in posredovanja, tako kot nekateri drugi vidiki, nista podrobno razdelana. To je slaba stran obravnavanja tako obsežne snovi na 250 straneh. Interpretacija posredovanja je bila v SEJU omejena na tolmačenje in prevajanje. Zato je bil v letih 2014−2017 oblikovan projekt razvoja opisnikov za posredovanje. Projekt je ponudil širši pogled na posredovanje, kar je predstavljeno v prilogi 6 in podrobno pojasnjeno v dokumentu Developing Illustrative Descriptors of Aspects of Mediation for the CEFR (North in Piccardo 2016; Oblikovanje ponazoritvenih opisnikov za vidike posredovanja za SEJO). SEJO pomeni odmik od tradicionalnega razlikovanja v uporabnem jezikoslovju med chomskyjanskijevima konceptoma (skrite) “zmožnosti” in (vidne) “izvedbe” − kjer ocena posameznikovega “znanja” običajno izhaja iz specifične izvedbe. V SEJU izraz “znanje” zajema sposobnost izvajanja sporazumevalnih jezikovnih dejavnosti (zna ...) z uporabo splošnih in sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti (jezikovnih, sociolingvističnih in pragmatičnih) in z aktiviranjem sporazumevalnih strategij. Pridobivanje znanja je razumljeno kot krožni proces: z izvajanjem dejavnosti uporabnik/učenec razvija zmožnosti in usvaja strategije. Po tem pristopu zmožnost obstaja le, če je udejanjena z uporabo jezika, in pri tem odraža a) stališče uporabne psihologije, ki zmožnost razume kot dejavnost, zlasti v odnosu do področja dela in strokovnega usposabljanja, in b) s stališča sedanjega sociokulturnega pristopa k učenju. Opisniki “zna” v SEJU udejanjajo to filozofijo. V SEJU torej sporazumevalne jezikovne Opisniki “zna” za zmožnost strategije veljajo za neke vrste povezovalec med sporazumevalno jezikovno zmožnostjo in Koncept znanstvenega umerjanja opisnikov “zna” sporazumevalnimi jezikovnimi dejavnostmi in na lestvici ravni prihaja s področja izobraževanja so dodane v SEJU 2001 v podpoglavju 4.4. Na medicinskih sester. Pri ocenjevanju njihovih razvoj opisnikov za strateško zmožnost je vplival zmožnosti testi niso bili zelo koristni, potreben je model: načrtovanje, izvedba, spremljanje in bil sistematičen in natančen nadzor usposobljene popravljanje. Iz preglednice 4 je razvidno, da medicinske sestre s pomočjo kratkih opisov tipičnih lestvice opisnikov niso bile pripravljene za vse zmožnosti na področju zdravstvene nege na kategorije. Kategorije, ki so natisnjene ležeče, različnih ravneh doseženega znanja. so bile upoštevane že pri pripravljanju izvirnih Ta pristop “zna” je Svet Evrope v poznih 70. letih 20. opisnikov SEJA 2001, vendar zanje opisniki stoletja prenesel na učenje in poučevanje jezikov. niso bili oblikovani. V projektu 2014−2017 je Prenos je potekal po treh kanalih: a) jezikovno bilo za posredovanje odločeno, da se opisniki usposabljanje za delo, ki temelji na potrebah; pripravijo samo za izvedbene strategije. b) interes za učiteljevo ocenjevanje na podlagi jasno določenih sporazumevalnih meril in c) eksperimentiranje s samoocenjevanjem z uporabo opisnikov “zna” kot sredstvom za razvijanje refleksije in motivacije pri učencu/učenki. Danes se opisniki “zna” uporabljajo na vedno več področjih v številnih državah v okviru t. i. kompetenčnega pristopa. Stran 32 Dodatek k SEJU Preglednica 4: Sporazumevalne jezikovne strategije v SEJU. Sprejemanje Tvorjenje Interakcija Posredovanje Načrtovanje okvirjanje načrtovanje ni podatka Izvedba inferiranje kompenzacija menjava vlog povezovanje s predhodnim znanjem sodelovanje prilagajanje jezika razčlenjevanje zapletenih informacij širjenje zgoščenega besedila kleščenje (racionaliziranje) besedila Ocenjevanje in spremljanje spremljanje in prošnja za pojasnilo popravljanje samopopravljanje popravljanje v sporazumevanju 2.5 POSREDOVANJE Že pri shematskem prikazu opisnikov je bilo omenjeno, da je bilo v SEJU kot odmik od sheme štirih spretnosti vključeno tudi posredovanje kot eden od štirih načinov sporazumevanja, to je sprejemanje, tvorjenje, interakcija in posredovanje (glej sliko 2). V jezikovni rabi je pogosto vključenih več dejavnosti; posredovanje združuje sprejemanje, tvorjenje in interakcijo. Pogosto jezika tudi ne uporabljamo samo za prenašanje sporočila, ampak da svojo misel razvijemo z “jezikovnim prehajanjem” (languaging) (z izrazitvijo in artikuliranjem misli) ali da olajšamo razumevanje in interakcijo. Posredovanje v SEJU 2001 ni omejeno na medjezikovno posredovanje (prenos informacije v drug jezik), kot je razvidno iz naslednjih navedkov: f Podpoglavje 2.1.3: “/… dejavnosti posredovanja …/, omogočajo sporazumevanje med dvema osebama, ki se iz kateregakoli razloga ne moreta sporazumevati neposredno.” f Podpoglavje 4.4.4: “/… uporabnik jezika …/ nastopa kot posrednik med sogovorcema, ki ne moreta drug drugega razumeti neposredno. Običajno (a ne zmeraj) sta to govorca različnih jezikov.” f Podpoglavje 4.6.4: “Tako vhodno kot izhodno besedilo je lahko govorjeno ali pisno, v J1 ali J2.” ( Opomba: To ne pomeni, da je eno v J1 in drugo v J2, oba bi lahko bila v J1 ali J2. ) Koncept posredovanja v SEJU 2001 sicer ni v celoti razvit, poudarja pa ključna pojma sooblikovanja pomena pri interakciji in nenehnega prehajanja med individualno in družbeno ravnjo pri učenju jezika, predvsem skozi koncept uporabnika/učenca kot družbenega agensa. Poleg tega poudarjanje pomena mediatorja kot posrednika med sogovorci osvetljuje družbeni pogled, na katerem temelji SEJO. Na ta način, čeprav v besedilu iz leta 2001 to ni izrecno navedeno, shematski prikaz opisnikov SEJA posredovanje de facto postavlja v središče akcijsko usmerjenega pristopa, kar je podobno vlogi, ki mu jo zdaj pripisujejo številni strokovnjaki pri obravnavanju procesa učenja jezika. Posredovanje v okviru projekta 2014−2017 širitve opisnikov SEJA torej ni razumljeno le kot medjezikovni pristop. Poleg medjezikovnega posredovanja zajema še posredovanje, povezano s sporazumevanjem in učenjem, ter socialno in kulturno posredovanje. Ta širši pristop je bil sprejet zaradi njegovega vedno večjega pomena v vedno bolj mešanih razredih v povezavi s širjenjem celostnega vsebinsko-jezikovnega učenja (CLIL), in ker je posredovanje vedno bolj razumljeno kot del celotnega učenja, zlasti pa učenja jezikov. Opisniki posredovanja so še zlasti relevantni za pouk v majhnih skupinah pri izvajanju sodelovalnih opravil. Opravila lahko od učencev zahtevajo, da si delijo različne vnose, jih pojasnjujejo in se skupaj trudijo doseči cilj. Še zlasti je to pomembno, če se ta opravila izvajajo v kontekstu celostnega vsebinsko-jezikovnega učenja (CLIL). Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 33 2.6 SKUPNE REFERENČNE RAVNI SEJA SEJO ima dve osi: vodoravno os, na kateri so kategorije za opisovanje različnih dejavnosti in vidikov zmožnosti, ki so opisane zgoraj, in navpično os, ki predstavlja napredovanje v znanju v okviru teh kategorij. Za lažjo pripravo učnih programov (courses) in opisovanje napredka SEJO ponuja šest skupnih referenčnih ravni, ki so prikazane na sliki 3. Ta sistem omogoča uporabniku/učencu, da postopoma spoznava pomembne vidike opisne sheme. Seveda pa to niso absolutne ravni. Prvič, lahko jih razdelimo v tri velike skupine: osnovni uporabnik (A1 in A2), samostojni uporabnik (B1 in B2) in učinkoviti uporabnik (C1 in C2). Drugič, teh šest referenčnih ravni, ki predstavljajo zelo širok razpon jezikovnega znanja, je pogosto razdeljenih na manjše enote. Slika 3: Skupne referenčne ravni SEJA. C2 C1 B2 B1 A2 A1 Tako v humanistiki kot v umetnosti so vse kategorije dogovorjeni, družbeno konstruirani koncepti. Kot barve v mavrici je tudi jezikovno znanje kontinuum. Vendar pa tako kot v mavrici, čeprav je meja med barvami zabrisana, nekatere barve vidimo jasneje kot druge (slika 4). Pri sporazumevanju to poenostavimo in se osredotočimo samo na šest temeljnih barv (slika 5). Slika 4: Mavrica. Slika 5: Temeljnih šest barv. Stran 34 Dodatek k SEJU V 4. in 5. poglavju so skupne referenčne ravni podrobno opredeljene s ponazoritvenimi opisniki, glavne značilnosti ravni pa so na kratko povzete v SEJU 2001, podpoglavje 3.6 (glej prilogo 1), in v treh preglednicah, ki uvajajo ravni v 3. poglavju SEJA 2001. f SEJO, preglednica 1: globalna lestvica s kratkim povzetkom za vsako raven je v prilogi 1. f SEJO, preglednica 2: shema za samoocenjevanje, ki povzema poenostavljeno obliko opisnikov SEJA 2001 za sporazumevalne jezikovne dejavnosti iz 4. poglavja. Preglednica 2 je uporabljena tudi v jezikovni izkaznici vseh različic Evropskega jezikovnega listovnika ( European Language Portfolio) in Europassa EU. Razširjena različica s pisno in spletno interakcijo in posredovanjem ( Written and online interaction in Mediation) je predstavljena v prilogi 2 te publikacije. f SEJO, preglednica 3: izbirni povzetek opisnikov SEJA 2001 za vidike sporazumevalne jezikovne zmožnosti (kvalitativni vidiki govorne rabe jezika) iz 5. poglavja. Razširjena različica s fonologijo je predstavljena v prilogi 3 te publikacije. Poudariti je treba, da C2, ki je najvišja raven shematskega prikaza SEJA, nikakor ni to, čemur se včasih reče jezikovna zmožnost idealnega “domačega govorca”, ali “izobraženega domačega govorca” ali “skoraj domačega govorca”. Ti koncepti niso bili referenca pri razvoju ravni ali opisnikov. V SEJU je C2, najvišja raven v shemi, opisana takole: Raven C2 se sicer imenuje raven mojstrstva, vendar s tem ni mišljena jezikovna zmožnost, enakovredna ali približna zmožnosti domačega govorca. Označuje visoko stopnjo natančnosti, ustreznosti in lahkotnosti izražanja, kar je značilno za govor izjemno uspešnih učencev.” (SEJO 2001, podpoglavje 3.6.) Raven mojstrstva (ang. Mastery; Trim: ” izčrpno mojstrstvo”, ang. “Comprehensive mastery”; Wilkins: “izčrpno operativno znanje”, ang. Comprehensive Operational Proficiency) je enakovredna najvišjim izpitnim ciljem v shemi združenja ALTE ( Association of Language Testers in Europe). Mogoče bi jo bilo razširiti z razvitejšo medkulturno zmožnostjo, ki presega to raven in ki jo dosegajo številne osebe, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom. (SEJO 2001, podpoglavje 3.2.) Prav tako pa A1, ki je na dnu prvotnega shematskega prikaza SEJA 2001, ne pomeni najmanjše jezikovne zmožnosti, ki si jo lahko predstavljamo v dodatnem jeziku. V SEJU je opisana tako: “Raven A1 (vstopna raven) − velja za najnižjo raven tvorbne rabe jezika, za točko, na kateri je Zgodovina oblikovanja ravni SEJA učenec sposoben preproste interakcije: zastavlja preprosta vprašanja o sebi, o kraju, kjer živi, ljudeh, ki jih Šest ravni tega shematskega prikaza je oblikovanih pozna, in stvareh, ki jih ima, in odgovarja nanje, tvori od A do C tako, da C2 nikakor ni najvišja raven preproste izjave v zvezi z vsakdanjimi potrebami znanja v tujem jeziku, ki si jo lahko zamislimo. ali o zelo znanih temah in se odziva nanje, nima pa Dejansko je David Wilkins na medvladnem še naučenega, leksikalno organiziranega nabora simpoziju leta 1977 o evropski kreditni shemi že izrazov, vezanih na specifične situacije. (SEJO 2001, predlagal sedmo raven. Delovna skupina SEJO podpoglavje 3.6.) je sprejela Wilkinsovih prvotnih šest ravni, ker Raven A1 ( vstopna raven) je verjetno najnižja njegova sedma raven presega razpon splošnega ”raven” tvorbnega jezikovnega znanja, ki jo je izobraževanja. mogoče prepoznati. Preden pa učenci pridejo do te stopnje, lahko obstaja vrsta specifičnih opravil, ki Švicarski nacionalni raziskovalni projekt (Swiss jih lahko učinkovito izvajajo s svojim zelo omejenim National Research Project), ki je ravni empirično jezikovnim znanjem in ki so relevantna za njihove potrdil in razvil prvotne ponazoritvene opisnike potrebe. Anketa, ki jo je v letih 1994−1995 izvedel SEJA, je obstoj te sedme ravni potrdil. Študenti Švicarski nacionalni znanstvenoraziskovalni svet tolmačenja in prevajanja na Univerzi v Lozani so bili v okviru projekta za pripravo seznama in lestvic očitno nad to ravnjo. Dejansko je znanje simultanih ponazoritvenih opisnikov, je razkrila sloje jezikovne tolmačev v evropskih institucijah in poklicnih rabe, omejene na izvajanje nekaterih posamičnih prevajalcev precej nad ravnjo C2. C2 je na primer opravil, ki bi jih lahko uvrstili nižje od ravni A1. tretja raven leposlovnega prevajanja, nedavno V nekaterih kontekstih, na primer pri učenju v oblikovana v okviru projekta PETRA. Poleg tega zgodnjem otroštvu, bi bilo ustrezno razdelati tudi imajo mnogi raznojezični pisatelji sedmo Wilkinsovo take “mejnike”. stopnjo “obojejezičnega znanja” (ambilingual proficiency), čeprav niso dvojezični od rojstva. Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 35 Naslednji opisniki se nanašajo na preprosta, splošna opravila, na lestvici umeščena nižje od ravni A1, ki pa so lahko koristni cilji za začetnike: • opravi lahko preproste nakupe, pri katerih jezikovno poimenovanje podpre s kazanjem ali drugo gestikulacijo;36 • zna povedati dan, uro in datum ali vprašati po njih; • zna uporabiti nekaj osnovnih pozdravov; • zna reči da, ne, oprostite, prosim, hvala; • nezahtevne obrazce zna izpolniti z osebnimi podatki − imenom in priimkom, naslovom, državljanstvom, zakonskim stanom; • zna napisati kratko in preprosto sporočilo na razglednico (SEJO 2001, podpoglavje 3.5). V tem dokumentu je ta raven v okviru posodobljenih in razširjenih opisnikov, imenovana Pred A1, dodatno razvita s pomočjo opisnikov iz švicarskega projekta Lingualevel in japonskega projekta CEFR-J, ki sta oba namenjena za osnovno in nižjo srednjo šolo. SEJO poudarja, da gre za referenčne ravni in da jih glede na kontekst lahko uporabniki dodatno razčlenijo, ter pokaže, kako je to v različnih kontekstih mogoče narediti (SEJO 2001, podpoglavje 3.5). V istem poglavju SEJO uvaja nadravni. Pri ponazoritvenih opisnikih so “kriterijske ravni” (npr. A2 ali A2.1) ločene od “nadravni” (npr. A2+ ali A2.2). Loči ju vodoravna črta, kot npr. v tem zgledu za Splošno razumevanje ustnega izražanja. Če je govor jasen, počasen in razločen, razume dovolj, da zadovolji konkretne potrebe. A2 Če je govor jasen, počasen in razločen, razume fraze in izraze, ki so povezani z njegovimi neposrednimi potrebami (npr. zelo osnovni osebni podatki in podatki o družini, nakupovanje, neposredno okolje, zaposlitev). Nadravni predstavljajo zelo visoko zmožnost na isti ravni, ki pa še ne dosega minimalnega standarda za naslednjo kriterijsko raven. Večinoma pa se že začnejo pojavljati značilnosti višje ravni. Opisniki teh “nadravni” niso vključeni v tri preglednice, ki predstavljajo ravni v 3. poglavju SEJA 2001 (SEJO, preglednice 1, 2 in 3). 2.7 PROFILI SEJA Ravni so nujna poenostavitev. Potrebujemo jih, da organiziramo učenje, spremljamo napredek in odgovarjamo na vprašanja, kot so: Kako dobro znaš francosko? ali Kakšno znanje morajo pokazati naši kandidati? Vendar pa je za preprostim odgovorom, kot je B2 − ali celo B2 za sprejemanje, B1 za tvorjenje, kompleksen profil. SEJO ponuja toliko lestvic opisnikov prav zato, da spodbudi uporabnike k razvijanju različnih profilov. Na začetku je mogoče s pomočjo lestvic opisnikov opredeliti, katere jezikovne dejavnosti so za posamezno skupino učencev relevantne, v nadaljevanju pa, katero raven morajo uporabniki doseči pri teh dejavnostih za uresničitev svojih ciljev. To lahko ponazorimo z umišljenima jezikovnima profiloma na slikah 6 in 7. Štirje izseki na teh dveh slikah prikazujejo zaželeni profil za sprejemanje, interakcijo, tvorjenje in posredovanje. Napisi ob robu kroga so lestvice opisnikov, ki so relevantni, raven znanja, ki predstavlja cilj pri vsakem opisniku, pa je obarvana. Bodite pozorni na to, da lestvici opisnikov na obeh prikazih nista enaki. Vključene so le dejavnosti, ki so relevantne. Take profile, kot sta na slikah 6 in 7, je mogoče pripraviti za posameznike v okviru zelo intenzivnega učenja strokovnega jezika ( Language for Specific Purposes, LSP), je pa ta pristop zelo koristen tudi pri analiziranju potreb posameznih skupin učencev. 36. Op. red.: Izraz gestikulacija v SEJU uporabljamo za nejezikovno izražanje z gibi rok, v primeru znakovnega jezika pa vključuje pantomimo in nejezikovno mimiko. Mimika je pri sporazumevanju skupno ime za jezikovno rabo telesa, predvsem obraza, pantomima pa je skupno ime za nejezikovno rabo telesa. Stran 36 Dodatek k SEJU Slika 6: Umišljeni profil potreb v dodatnem jeziku – nižje srednje celostno vsebinsko-jezikovno učenje. Razumevanje pogovora med drugimi Razumevanje avdio- (ali znakovnih) medijev in posnetkov Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem) Gledanje televizije, filmov in videov Pisno prenašanje Branje za iskanje podatkov specifičnih informacij in utemeljitev Obdelava besedila – govorna ali znakovna Branje navodil Prenašanje specifičnih Branje kot informacij – govorno razvedrilo ali znakovno Sodelovanje za oblikovanje pomena Spodbujanje sodelovanja Razumevanje pri interakciji z vrstniki sogovorca Družabni pogovor Neformalna Poročila in eseji razprava (s prijatelji) Ciljno usmerjeno Ustvarjalno pisanje sodelovanje Izmenjava informacij Daljši monolog: dajanje informacij Spletni pogovor in razprava Daljši monolog: opisovanje doživetja Ciljno usmerjene spletne transakcije in sodelovanje Profil na sliki 6 ima med skupnimi referenčnimi ravnmi “nadravni”. Relativno visoko prioriteto (B1) daje sprejemanju − vključno z branjem kot razvedrilom −, ciljno usmerjenemu sodelovanju, s čimer olajšuje sodelovalno interakcijo in ustno izražanje. Najvišja prioriteta pa je razumevanje sogovorca (B2), v primeru celostnega vsebinsko-jezikovnega učenja verjetno učitelja. Profil na sliki 7 (podiplomski študent naravoslovja) prav tako poudarja sprejemanje (C1) in nekatere vidike posredovanja: sodelovanje za tvorjenje pomena, pojasnjevanje podatkov in obdelava besedila. Profile je mogoče oblikovati za različne skupine, zlasti na strokovnih in specializiranih področjih izobraževanja. Deležniki lahko sodelujejo v procesu, razdeljenem na dva koraka: najprej pri določanju relevantnih lestvic opisnikov in potem pri določanju dosegljivih ciljev za vsakega posebej. Tovrstne profile, kot sta prikazana na slikah 6 in 7, je mogoče uporabiti tudi za opis trenutne jezikovne zmožnosti uporabnika/učenca. Razvoj posameznikovega znanja je mogoče razumeti kot prevlado prostora nad časom: prevlada v relevantnem prostoru.37 Realističen grafični profil posameznikovega znanja bo videti bolj neenakomeren (kot kažeta sliki 6 in 7) kot abstraktne popolne ravni v obliki koncentričnih krogov (kot kaže slika 3). 37. Predloga SEJA iz leta 1996 in 1998 sta z diagrami, kot sta na slikah 6 in 7, ponazarjala to analogijo profilov jezikovnega znanja kot prostorsko, teritorialno, in v delovni skupini se je diagrama zaradi oblike prijelo ime “Antarktika”. Takrat je koncept veljal za preveč zapletenega in ni bil sprejet v objavljeno različico. Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 37 Slika 7: Umišljeni profil potreb v dodatnem jeziku – podiplomski študij naravoslovja. Razumevanje pogovora med drugimi Razumevanje v vlogi občinstva Pisanje zapiskov (predavanja, Obdelava besedila – pisna seminarji, sestanki itn.) Pojasnjevanje podatkov Branje za iskanje podatkov (grafikonov, diagramov itn.) in utemeljitev Spodbujanje Branje za orientacijo konceptualnega govora Sodelovanje za oblikovanje pomena Spodbujanje Razumevanje sodelovanja pri sogovorca interakciji z vrstniki Spodbujanje Neformalna raznokulturnega razprava (s prijatelji) prostora Formalna razprava (sestanki) Ciljno usmerjeno Poročila in eseji sodelovanje Nagovarjanje občinstva Izmenjava informacij Ciljno usmerjene spletne Daljši monolog: zastopanje stališča transakcije in sodelovanje Daljši monolog: dajanje informacij Za oblikovanje osebnih profilov je v večini primerov bolje delati z manjšim številom kategorij. Na slikah 6 in 7 so uporabljene lestvice opisnikov za različne podrobno razdelane tipe dejavnosti. Lahko pa uporabite samo sedem lestvic ( splošno razumevanje ustnega izražanja 38 itn.). Po drugi strani pa ni razloga, da bi bil profil omejen samo na en jezik. Lahko naredite korak naprej in za posamezne uporabnike/učence pripravite grafične raznojezične profile. Slika 8 prikazuje raznojezični profil na podlagi modela, ki so ga razvili v kanadskem projektu.39 Profili za različne jezike se v grafu prekrivajo. Slika prikazuje “delne zmožnosti”, ki so za odrasle običajne: v vseh jezikih je njihova jezikovna zmožnost bistveno večja pri branju. Tak profil jasno pokaže, da je znanje uporabnika/učenca skoraj vedno neuravnoteženo in delno. Odvisno je od družinskega okolja, potreb v trenutni situaciji, njegovih izkušenj in vseh (transverzalnih) zmožnosti, ki si jih je pridobil v splošnem izobraževanju, pri uporabi drugih jezikov, v svojem poklicnem življenju. Malo je verjetno, da bi bila profila dveh uporabnikov poponoma enaka, saj odražata izkušnje teh oseb in njihove inherentne sposobnosti, v SEJU 2001 (podpoglavje 5.2) imenovane “splošne zmožnosti”. 38. Razumevanje ustnega izražanja, ustno izražanje in ustna interakcija vključujejo, glede na kontekst, tako govorne kot znakovne načine sporazumevanja. 39. LINCDIRE: LINguistic & Cultural DIversity REinvented. Pridobljeno z www.lincdireproject.org. Stran 38 Dodatek k SEJU Slika 8: Profil raznojezične zmožnosti z manjšim številom kategorij. nemščina francoščina španščina italijanščina Poslušanje Pisno izražanje Branje Pisna interakcija Ustna interakcija Ustno izražanje V praksi so se za profiliranje posameznikovih jezikovnih zmožnosti po SEJU uporabljali bolj linearni diagrami. Na sliki 9 je prikazana zmožnost v enem jeziku glede na “splošne” lestvice opisnikov, na sliki 10 pa profil za razumevanje ustnega izražanja za več jezikov. Podobni grafični prikazi se pojavljajo tudi v nekaterih različicah Evropskega jezikovnega listovnika. Zgodnejši listovniki so profilirali zmožnost za vsak jezik posebej (kot v primeru na sliki 9), v poznejših pa se že pojavlja enoten profil za splošno zmožnost pri vseh sporazumevalnih jezikovnih dejavnostih (kot na sliki 10). Slika 9: Profil znanja – splošna zmožnost v enem jeziku. Španščina Pred A1 A1 A2 A2+ B1 B1+ B2 B2+ C1 Razumevanje ustnega izražanja Bralno razumevanje Ustna interakcija Pisna interakcija Ustno izražanje Pisno izražanje Posredovanje Grafični profili se v SEJU in EJL pojavljajo že od poznih 90. let 20. stoletja. Zdaj jih je seveda veliko laže pripravljati s pomočjo preglednic (npr. Excelovih) in drugih razpoložljivih spletnih orodij. Vendar pa imajo taki profili pomen le, če predpostavimo, da bralec pozna kategorije in ravni. Ponazoritveni opisniki SEJA so mu pri tem v pomoč. Slika 10: Profil raznojezične zmožnosti – razumevanje ustnega izražanja v različnih jezikih. Pred A1 A1 A2 A2+ B1 B1+ B2 B2+ C1 C2 Nad C2 Angleščina Nemščina Francoščina Španščina Italijanščina Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 39 2.8 PONAZORITVENI OPISNIKI SEJA Ponazoritveni opisniki so predstavljeni v lestvicah opisnikov. Vsaka lestvica opisnikov ponuja primere tipične rabe jezika na posameznem področju, umerjene na različnih ravneh. Opisniki so bili razviti in umerjeni ločeno od drugih opisnikov na lestvici, tako da vsak posamezni opisnik ponuja merilo, ki ga je mogoče uporabiti neodvisno od lestvice. In dejansko se opisniki večinoma tako tudi uporabljajo: neodvisno od lestvic, v katerih so predstavljeni. Namen opisnikov je zagotoviti osnovo za pripravo kurikulov. Za lažjo uporabo so opisniki razporejeni v ravni. Opisniki iste ravni iz različnih lestvic se večinoma uporabljajo v prilagojeni obliki v kontrolnih seznamih opisnikov za cilje kurikula ali modula in za samoocenjevanje (kot v EJL). Vendar pa povezave med opisnikom in posamezno ravnjo ne smemo šteti za izključno ali obvezno. Prvi opisniki se pojavijo na ravni, na kateri bo uporabnik/učenec najverjetneje sposoben izvesti opisano opravilo. To je raven, na kateri bo opisnik najverjetneje relevanten kot učni cilj: to je raven, na kateri je smiselno nadalje razvijati opisano sposobnost. Vsebina opisnika je za uporabnika, ki je na ravni niže, izziv, nikakor pa ne nedosegljiv cilj. Za nadarjene učence z izkušnjami in motivacijo pa je lahko zelo primeren cilj. Zato je pomembno, da imamo v mislih tako profile (gl. slike 6 do 10) kot ravni. Uporabnikom priporočamo branje SEJA 2001, podpoglavje 3.7, Kako brati lestvice ponazoritvenih opisnikov (str. 36, slovenski prevod str. 59), in podpoglavje 3.8, Kako uporabljati lestvice opisnikov jezikovnega znanja (str. 37, slovenski prevod str. 60). Lestvice opisnikov zajemajo neodvisne, samostojne opisnike in njihov prvotni namen ni ocenjevanje. To niso lestvice v pomenu, ki se običajno uporablja pri jezikovnem ocenjevanju. Ne skušajo zajeti vseh pomembnih vidikov na vsaki ravni na način, kot to običajno velja za konvencionalne lestvice za ocenjevanje znanja. Lestvice so ponazoritvene, kar ne pomeni le, da so neobvezni zgledi, ampak tudi da le ponazarjajo zmožnosti v okviru posameznega področja na različnih ravneh. Osredotočajo se na nove in izstopajoče vidike, ne ponujajo pa celovitega opisa za vse, kar bi lahko bilo pomembno. So torej odprte in nepopolne. Raziskovalni projekt razvoja opisnikov SEJA Ponazoritveni opisniki iz SEJA 2001 so temeljili na izsledkih raziskovalnega projekta Švicarske nacionalne znanstvene fundacije, katerega namen sta bila razvoj in validacija opisnikov za SEJO in EJL ter vpogled v jezikovno znanje, ki so ga učenci v švicarskem izobraževalnem sistemu dosegli ob koncu različnih razredov. Tu opisani projekt priprave razširjenih ponazoritvenih opisnikov temelji na enakem pristopu kot švicarski projekt 1993−1997. Metodologija, ki je bila uporabljena v prvotnem projektu in je na kratko opisana v SEJU 2001 v prilogi B, je imela tri faze. Intuitivna faza: Podrobna analiza obstoječih lestvic opisnikov in zasnova novih opisnikov. Kvalitativna faza: 32 delavnic v živo v skupinah po 4 do 12 učiteljev: a) razvrščanje opisnikov v kategorije, ki naj jih opisujejo; b) ocenjevanje jasnosti, natančnosti in relevantnosti opisnikov; c) razvrščanje opisnikov v kategorijah po težavnosti. Kvantitativna faza: Rascheva analiza za umerjanje lestvic na podlagi razumevanja težavnosti opisnikov 250 učiteljev; pri tem je vsak učitelj ocenil 10 učencev (strukturiran vzorec dveh razredov ob koncu šolskega leta). Te ocene z opisniki so učitelji (od tega jih je približno 80 % poučevalo v srednjih šolah) oblikovali ob ocenjevanju na koncu šolskega leta. Ponazoritveni opisniki so le eden od virov za razvoj standardov, nikakor pa niso ponujeni kot standard. Predstavljajo temelj za razmislek, razprave in nadaljnje ukrepanje. Cilj je ponuditi nove možnosti, ne pa usmerjati odločitve. SEJO jasno pove, da so opisniki predstavljeni kot priporočila in njihova uporaba nikakor ni obvezna: Pri uporabi lestvic in z njimi povezanih opisnikov bodite kritični. Odsek za moderne jezike pri Svetu Evrope bo vesel vaših poročil o izkušnjah s praktično uporabo. Opozoriti vas želimo, da lestvični opis ni izdelan zgolj za celovito jezikovno znanje, temveč tudi za vrsto njegovih parametrov (četrto in peto poglavje). To vam omogoča, da izdelate konkretne diferencirane opise za določenega učenca ali skupino učencev. (SEJO 2001, Opombe za uporabnika, xiii-xiv.) Lestvice opisnikov so torej referenčno orodje. Niso predvidene kot orodje za ocenjevanje, so pa lahko vir za razvoj takih orodij. Tako orodje bi lahko bil kontrolni seznam na eni ravni ali mreža različnih kategorij na različnih ravneh. Uporabnikom bo v pomoč SEJO 2001, podpoglavje 9.2.2: Merila za doseganje učnega cilja. Stran 40 Dodatek k SEJU Pri vsaki lestvici so zdaj kratke razlage, ki osvetljujejo ključne koncepte opisnikov, ko uporabnik napreduje po lestvici. Za nekatere ravni opisnikov ni. To ne pomeni, da takega opisnika ni mogoče pripraviti. Na ravni C2 včasih piše: Ni opisnikov, glej C1. V takem primeru uporabnika vabimo, da razmisli, ali je sposoben za ta kontekst pripraviti opisnik, ki predstavlja zahtevnejšo različico opisnika za C1. V SEJU 2001, podpoglavje 3.4, so ponazoritveni opisniki utemeljeni takole. f Pri njihovem oblikovanju smo črpali iz izkušenj številnih ustanov in delovnih skupin, ki se ukvarjajo z opredeljevanjem ravni jezikovnega znanja. f Nastajali so vzporedno in v povezavi z modelom, predstavljenim v 4. in 5. poglavju SEJA 2001, ob interakciji med a) teoretičnim delom skupine avtorjev, b) analizo obstoječih lestvic jezikovnega znanja in c) praktičnimi delavnicami z učitelji. f Prilagojeni so nizu skupnih referenčnih ravni: A1, A2, B1, B2, C1 in C2. f Izpolnjujejo merila za učinkovite opisnike (SEJO 2001, priloga A), saj so vsi kratki (do 25 besed), jasni in transparentni, trditve so pozitivne, opisujejo nekaj določnega in so samostojni in neodvisni − njihova interpretacija ni vezana na oblikovanje drugih opisnikov. f Dobili so pozitivno oceno skupin učiteljev, tako domačih kot tujih govorcev, iz različnih izobraževalnih okolij, z zelo različnimi profili jezikovne izobrazbe in pedagoškimi izkušnjami. Učitelji so jih ocenili kot transparentne, koristne in relevantne. f So relevantni za opisovanje dejanskih dosežkov učencev v nižjem in višjem srednjem izobraževanju, poklicnem izobraževanju in izobraževanju odraslih in zato lahko predstavljajo dosegljive cilje. f “Objektivno so umerjeni” na skupno lestvico. To pomeni, da je mesto na lestvici pri veliki večini opisnikov rezultat tega, kako so njihovo ocenjevanje dosežkov interpretirali uporabniki (učenci, če gre za samoocenjevanje), in ne le rezultat mnenja avtorjev. f Tvorijo banko kriterijskih trditev o kontinuumu znanja tujih jezikov, ki jo je mogoče prožno uporabljati za izdelavo sistema kriterijskega ocenjevanja. Uskladiti jih je mogoče z obstoječimi lokalnimi sistemi ocenjevanja, izpopolniti na osnovi lokalnih izkušenj in/ali uporabiti za pripravo novih nizov ciljev. Zato so bili ponazoritveni opisniki iz leta 2001 široko sprejeti in prevedeni v 40 jezikov. V SEJU 2001 so bili ti opisniki imenovani “banka opisnikov”, saj je bilo zamišljeno, da bodo tako kot banka testov lahko pozneje dopolnjeni z opisniki, ki jih bodo uporabniki razvili in validirali − kar se je s to posodobitvijo tudi zgodilo. Namen opisnikov je ponuditi skupen metajezik, ki bo olajšal mreženje in strokovni razvoj učiteljev praktikov. Uporabniki naj izberejo tiste ravni in ponazoritvene opisnike, ki po njihovem najbolje ustrezajo potrebam njihovih učencev, da jih lahko prilagodijo posameznemu kontekstu in da jih po potrebi dopolnijo z lastnimi opisniki. Opisniki za EJL so bili prilagojeni na ta način. Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 41 2.9 UPORABA PONAZORITVENIH OPISNIKOV SEJA Osnovna funkcija opisnikov je pomoč pri usklajevanju kurikula, poučevanja in Oblikovanje kurikularnih ciljev na podlagi profila ocenjevanja. Učitelji lahko izbirajo opisnike potreb glede na njihov pomen v določenem 1. korak: Izberite tiste lestvice opisnikov, ki so kontekstu in jih pri tem po potrebi relevantne za posamezne skupine učencev (glej kazalo prilagajajo. Tako postanejo opisniki ter sliki 6 in 7). Najbolje se je pri tem posvetovati z podroben in prožen vir za deležniki, vključno z učitelji, in v primeru odraslih f povezovanje učnih ciljev z realno učencev, tudi z njimi. Prav tako lahko deležnike tudi jezikovno rabo, kar ustvari okvir za vprašate, katere druge sporazumevalne dejavnosti se jim akcijsko usmerjeno učenje; zdijo pomembne. f zagotovitev transparentnih “usmeritev” 2. korak: Za vsako lestvico opisnikov skupaj z deležniki za učence, starše, sponzorje; določite, katero raven naj učenci dosežejo. 3. korak: Zberite opisnike za ciljno raven ali ciljne ravni f oblikovanje “menija” za dogovor iz vseh relevantnih lestvic. Tako boste dobili prvi seznam o prioritetah z odraslimi učenci v sporazumevalnih ciljev. postopku analiziranja trenutnih potreb; 4. korak: S pomočjo deležnikov prečistite seznam. f predlaganje razrednih opravil učiteljem, zlasti tistih, ki zajemajo Možen je tudi drugačen pristop: dejavnosti, predstavljene v posameznih 1. korak: Za učni program določite globalno ciljno raven. opisnikih; 2. korak: Zberite opisnike za to raven. f uvajanje kriterijskega ocenjevanja s 3. korak: Posvetujte se z deležniki, določite relevantne pomočjo meril iz zunanjega okvira (v opisnike in izločite vse ostale. našem primeru SEJO). Opisniki SEJA so pogosto tudi spodbuda za prilagoditev ali pojasnilo ciljev programa. V takem primeru se izberejo opisniki iz posamezne lestvice, prilagodijo lokalnemu kontekstu in priložijo obstoječemu kurikulu. Prav tako pa je mogoče na podlagi opisnikov SEJA oblikovati popolnoma nove učne cilje. Idealno bi bilo pri tem začeti z oblikovanjem profila potreb, kot je to prikazano na slikah 6 in 7. V praksi se običajno uporabi bližnjica in se začne s seznamom opisnikov, ki so že na voljo za posamezne ravni v poglavju Jezikovni življenjepis v nekaterih različicah EJL. Ne glede na sprejeti pristop pa je treba ta seznam opisnikov skrajšati in iz njega izločiti ponavljanja in vidike, ki za dani kontekst niso pomembni. V tem koraku se opisniki običajno prilagodijo, skrajšajo, poenostavijo in združijo z obstoječimi sporazumevalnimi cilji, ki se jim dodajo še drugi izobraževalni cilji. “Razumna dolžina” takega seznama je seveda odvisna od cilja, ki ga želimo doseči. Seznam je pri oblikovanju kurikula za celotno raven lahko dolg (od 60 do 80 opisnikov), vendar izkušnje kažejo, da je kot instrument za učiteljevo ocenjevanje ali za samoocenjevanje veliko bolj učinkovit bistveno krajši seznam (npr. 10 do 20 opisnikov), ki je poleg tega usmerjen v dejavnosti, pomembne v posameznem delu ali modulu programa. Da bi pri uporabi opisnikov ustvarili seznam učnih ciljev, se moramo zavedati, da se opisniki iz različnih lestvic dopolnjujejo. Morda bomo želeli razširiti obseg določenega opisnika tako, da ga bomo predstavili v povezavi z opisniki z ene ali dveh komplementarnih lestvic, relevantnih za namen učne dejavnosti. Na primer, na B1 bomo morda želeli ustvariti širši izobraževalni cilj za delo z besedilom s povezovanjem naslednjih opisnikov s treh različnih lestvic. f S pomočjo slovarja lahko sledi kratkim zgodbam, preprostim romanom in stripom z jasno linearno pripovedjo, napisanim v preprostem vsakdanjem jeziku. (Branje kot razvedrilo.) f Na kratko zna opisati svoje občutke in mnenja, ki mu jih je vzbudilo delo. (Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem).) f Preprosto zna razložiti, da je to, kar se mu v drugem sociokulturnem okolju morda zdi “čudno”, za druge ljudi lahko “normalno”. (Opiranje na raznokulturni repertoar.) Opisniki so lahko tudi izhodišče za pripravo transparentnih meril za ocenjevanje. V 9. poglavju SEJA 2001 so prikazane različne oblike ocenjevanja, in kako so pri tem lahko opisniki v pomoč. Glede uporabe opisnikov pri ocenjevanju je stališče SEJA naslednje. Stran 42 Dodatek k SEJU V razpravi o uporabi opisnikov je pomembno ločiti med 1. opisniki sporazumevalnih dejavnosti iz četrtega poglavja, 2. opisniki vidikov znanja za določene zmožnosti iz petega poglavja. Prvi so primerni za učiteljevo ocenjevanje ali samoocenjevanje realnih opravil. Takšna ocenjevanja temeljijo na podrobni sliki učenčeve jezikovne sposobnosti, kot se je razvila in oblikovala v izobraževalnem procesu. Kot taka so zelo zanimiva, ker omogočajo, da se učenci in učitelji osredotočijo na akcijsko zasnovano izobraževanje. (SEJO 2001, podpoglavje 9.2.2.) Opisniki vidikov zmožnosti (SEJO 2001, 5. poglavje) so lahko koristen vir za oblikovanje meril za ocenjevanje, kako dobro so uporabniki/učenci sposobni izvesti določeno opravilo: za ocenjevanje kakovosti njihove produkcije. To je nasprotno od kaj: katere sporazumevalne dejavnosti “znajo” izvesti (SEJO 2001, 4. poglavje). Odnos med tema dvema tipoma ponazoritvenih opisnikov je prikazan v preglednici 5. Oba tipa ( kaj in kako) se lahko pojavita v dveh oblikah: preprostejši za nepoznavalce in izpopolnjeni za poznavalce (običajno učitelje). Preproste oblike opisnikov za opisovanje znanja se pogosto uporabljajo za predstavitev rezultatov učencem samim ter drugim deležnikom (usmerjeno k uporabniku), izpopolnjene oblike za poznavalce pa so v pomoč učiteljem ali izvajalcem izpitov pri oblikovanju programov s specifičnimi opravili (usmerjeno k sestavljavcu izpitov). Preprostejše različice opisnikov kako za jezikovno rabo se uporabljajo v ocenjevalnih lestvicah, ki večinoma upoštevajo le štiri ali pet ocenjevalnih meril: v duhu transparentnosti jih je mogoče predstaviti uporabnikom/učencem (usmerjeno k ocenjevalcu). Izpopolnjene oblike za poznavalce z dolgim seznamom vidikov kakovosti znanja pa se lahko uporabljajo kot kontrolni seznam za odkrivanje močnih in šibkih plati znanja (usmerjeno v diagnostiko). Uporabniki lahko o tem preberejo več v SEJU 2001, v podpoglavjih 3.8 in 9.2.2, kjer so te usmeritve podrobneje razložene. Preglednica 5: Različne funkcije opisnikov. KAJ zna uporabnik/ KAKO DOBRO zna učenec narediti (SEJO uporabnik/učenec Kdo jih uporablja 2001, 4. poglavje) izvesti opravilo (SEJO 2001, 5. poglavje) Zahtevnejši načrtovalci kurikulov (kompleksnejši) opisniki za kurikulum, usmerjeni opisniki za ocenjevanje, k sestavljavcu testov usmerjeni k diagnostiki opisniki učitelji Preprostejši učni cilji, usmerjeni k uporabniku, opisniki za samoocenjevanje in učenci opisniki in rezultati učenja v obliki "zna" za ocenjevanje starši/delodajalci itn. Omenili smo že, da je osnovna funkcija opisnikov olajšavanje transparentnega in koherentnega usklajevanja kurikula, poučevanja in ocenjevanja, zlasti učiteljevega, in predvsem usklajevanja med jezikovnim razredom in resničnim svetom. Potrebe v resničnem svetu so povezane z glavnimi domenami jezikovne rabe: javno, zasebno, poklicno in izobraževalno domeno (SEJO 2001, podpoglavje 4.1.1; SEJO 2001, preglednica 5). V prilogi 5 so te domene ponazorjene s primeri za nove lestvice za spletne in posredovalne dejavnosti. Izobraževalna domena je tako kot druge domena resničnega sveta. Prej prikazani profili potreb se nanašajo prav nanjo (slika 6 za celostno vsebinsko-jezikovno učenje, slika 7 za univerzitetni študij). Pri učnem jeziku za otroke priseljence in pri celostnem vsebinsko-jezikovnem učenju je še zlasti očitno, da ima interakcija med učiteljem in učencem ter sodelovalna interakcija med učenci funkcijo posredovanja, in sicer: f organiziranja skupnega dela in odnosov med udeleženci, f olajševanja dostopa do znanja in njegove izgradnje. Od objave SEJA se raznolikost tako na družbeni kot na izobraževalni ravni povečuje, zato je treba tej raznolikosti dati pravo mesto. To zahteva širši pogled na posredovanje, ki je upoštevan v projektu 2014−2017, in z njim tudi pozitivno osredotočenostjo na raznolikost jezikovnih in kulturnih repertoarjev uporabnikov/učencev. Razred lahko postane prostor za ozaveščanje o raznojezičnih/raznokulturnih profilih učencev in za njihov nadaljnji razvoj. Upamo, da bodo opisniki SEJA za posredovanje besedila, posredovanje konceptov, posredovanje pri sporazumevanju in za raznojezično/raznokulturno zmožnost pomagali razširiti tipe opravil pri jezikovnem pouku in priznali veljavo vsem virom za jezikovni razvoj, ki jih prinašajo uporabniki/učenci. Ključni vidiki SEJA za poučevanje in učenje Stran 43 2.10 NEKAJ KORISTNIH VIROV ZA UPORABO SEJA Na spletni strani Sveta Evrope so poleg povezav na številne vire in članke, povezane s SEJOM, na voljo tudi banka dodatnih opisnikov, primeri rabe (videoposnetki in scenariji) ter njihove umerjene ocene. Gradiva številnih s SEJOM povezanih projektov so na voljo tudi na spletni strani ECMJ. V nadaljevanju je seznam spletnih virov in knjig, ki ponujajo najbolj praktične smernice za uporabo SEJA pri poučevanju in učenju jezikov. 2.10.1 SPLETNI VIRI “Common European Framework of References for Languages: Learning, teaching, assessment – A Guide for Users” 40 (Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje – Priročnik za uporabnike), na voljo v angleščini in francoščini. “From communicative to action-oriented: a research pathway” 41 (Od sporazumevalnega do akcijsko usmerjenega: raziskovalna pot), na voljo v angleščini in francoščini. A quality assurance matrix for CEFR use (CEFR QualiMatrix)42 (Matrica za zagotavljanje kakovosti pri uporabi SEJA), na voljo v angleščini in francoščini. CEFTrain (Common European Framework of Reference for Languages in Teacher Training). 43 (Skupni evropski jezikovni okvir pri usposabljanju učiteljev). Council of Europe tools for language teaching – Common European framework and portfolios,44 na voljo v angleščini in francoščini. “Eaquals Practical resources for language teaching ”. 45 (Eaqualsovi Praktični viri za poučevanje jezikov). Guide for the development and implementation of curricula for plurilingual and intercultural education (Beacco, idr. 2016a), na voljo v angleščini in francoščini. Pathways through assessing, learning and teaching in the CEFR (Piccardo, idr. 2011), na voljo v angleščini in francoščini. PRO-Sign: Promoting Excellence in Sign Language Instruction.46 (PRO-Sign: Spodbujanje odličnosti pri pouku znakovnega jezika). 2.10.2 KNJIGE Bourguignon, C. 2010. Pour enseigner les langues avec les CERCL – Clés et conseils. Pariz: Delagrave. Lions-Olivieri, M-L. in Liria, P. (ur.). 2009. L’approche actionnelle dans l’enseignement des langues. Douze articles pour mieux comprendre et faire le point. Pariz: Difusión-Maison des langues. North, B. 2014. The CEFR in practice. Cambridge: Cambridge University Press. North, B., Angelova, M. in Rossner, R. 2018. Language course planning. Oxford: Oxford University Press. Piccardo, E. in North, B. 2019. The action-oriented approach: A dynamic vision of language education. Bristol: Multilingual Matters. Rosen, É. in Reinhardt, C. (ur.). 2010. Le point sur le Cadre européen commun de référence pour les langues. Pariz: Clé international. 40. Trim, J. (ur.). 2001. Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment – A Guide for Users. Strasbourg: Council of Europe, Langauge Policy Division, Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680697848. 41. Piccardo, E. 2014. From communicative to action-oriented: a research pathway. Pridobljeno s https://transformingfsl.ca/wp-content/ uploads/2015/12/TAGGED_DOCUMENT_CSC605_Research_Guide_English_01.pdf. 42. Pridobljeno z www.ecml.at/CEFRqualitymatrix. 43. www.helsinki.fi/project/ceftrain/index.php.35.html. 44. Goullier, F. 2007. Council of Europe tools for language teaching – Common European framework and portfolios. Pariz/Strasbourg: Les Editions Didier/Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe.int/168069ce6e. 45. Equals. Practical resources for language teaching. Pridobljeno z www.eaquals.org/our-expertise/cefr/our-work-practical-resources-for- language-teaching/. 46. www.ecml.at/ECML-Programme/Programme2016-2019/SignLanguageInstruction/tabid/1856/Default.aspx. Stran 44 Dodatek k SEJU 3. poglavje: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV SEJA: SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE DEJAVNOSTI IN STRATEGIJE Slika 11: Dejavnosti in strategije sprejemanja. Sprejemanje Dejavnosti Strategije sprejemanja sprejemanja Razumevanje Razumevanje avdiovizualnega ustnega izražanja Bralno razumevanje gradiva Prepoznavanje Splošno razumevanje Gledanje televizije, Splošno bralno sporočilnih signalov ustnega izražanja filmov in videov razumevanje in sklepanje (govorno, znakovno in pisno) Razumevanja pogovora med drugimi Branje korespondence Razumevanje v vlogi občinstva Branje za orientacijo Razumevanje Branje za iskanje objav in navodil podatkov in utemeljitev Razumevanje avdio- (ali znakovnih) medijev Branje navodil in posnetkov Branje kot razvedrilo 3.1 SPREJEMANJE Sprejemanje zajema sprejem in procesiranje vnosa in pri tem aktiviranje primernih shem za oblikovanje predstave o izraženem pomenu in hipoteze o sporazumevalnem namenu. Preverja se, ali se sobesedilni in kontekstualni namigi “ujemajo” z aktivirano shemo − ali je potrebna alternativna hipoteza. Pri razumevanju ustnega izražanja uporabnik jezika sprejema in procesira govorjeno besedilo, v živo ali posneto, ki ga tvori ena ali več drugih oseb. Pri vidnem sprejemanju (branju in gledanju) uporabnik jezika sprejema in procesira pisna ali znakovna/kretana besedila, ki jih tvori ena ali več oseb. Pri razumevanju avdiovizualnega gradiva, za kar je na voljo ena lestvica (gledanje televizije, filmov in videov), uporabnik jezika gleda televizijo, video ali film in uporablja multimedije s podnapisi, sinhronizacijo ali s kretnjami ali brez njih. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 45 3.1.1 Dejavnosti sprejemanja 3.1.1.1 Razumevanje ustnega izražanja Izraz razumevanje ustnega izražanja/sporočanja obsega razumevanje v živo, sporazumevanje iz oči v oči in njegovo oddaljeno in/ali posneto ustreznico. Zato vključuje vidno-kretenjske in slušno-glasovne načine. V sprejemanje tukaj vključeni vidiki razumevanja ustnega izražanja obsegajo vse vrste enosmernega razumevanja, razen Razumevanja sogovorca (kot udeleženec v interakciji), ki je obravnavano v okviru interakcije. Vodilo pri pristopu je metafora koncentričnih krogov, pri čemer se uporabnik oddaljuje od vloge sodelujočega v interakciji do vloge opazovalca ali “prisluškovalca”, do oddaljenega poslušalca v občinstvu − prek medijev. Na voljo sta lestvici Razumevanje pogovora med drugimi (kot “prisluškovalec”) in Razumevanje v vlogi občinstva. Mediji so vključeni v lestvici Razumevanje objav in navodil ter Razumevanje avdio- (ali znakovnih) medijev in posnetkov. Posebna lestvica, vključena v razumevanje avdiovizualnega gradiva, je Gledanje televizije, filmov in videov. Splošno razumevanje ustnega izražanja Splošno razumevanja ustnega izražanja C2 Z lahkoto razume takorekoč vsako vrsto jezika, v neposrednem sporazumevanju ali pri spremljanju medijev, tudi pri hitrem naravnem tempu. Razume dovolj, da lahko sledi daljšemu diskurzu o abstraktnih in kompleksnih temah, ki ne sodijo na njegovo področje, čeprav mora morda občasno preveriti podrobnosti, zlasti če ne pozna različice. C1 Prepoznava širok razpon idiomatskih in pogovornih izrazov ter preklapljanje med jezikovnimi zvrstmi. Lahko sledi daljšemu diskurzu, tudi takrat, ko ni jasno strukturiran in ko so razmerja med deli besedila zgolj nakazana, ne pa neposredno izražena. Razume standardni jezik ali poznano različico, v neposrednem sporazumevanju ali pri spremljanju medijev, tako o znanih kot neznanih temah, na katere običajno naleti v zasebnem, javnem, akademskem ali poklicnem življenju. Pri razumevanju ga ovirajo le zelo močni (slušni in vizualni) šumi v ozadju, neustrezna zgradba diskurza in/ali raba idiomatskega jezika. B2 Razume glavne misli vsebinsko in jezikovno kompleksnega diskurza v standardnem jeziku ali poznani različici, tako o konkretnih kot abstraktnih temah, tudi v strokovnih razpravah s svojega področja. Lahko sledi daljšemu diskurzu in kompleksni argumentaciji, če mu je tema dovolj blizu in ga na njun potek opozarjajo neposredni označevalci besedilne zgradbe. Razume nezapletena dejstva o znanih vsakdanjih stvareh ali o temah, povezanih z delom. Prepoznava tako splošna sporočila kot konkretne podrobnosti, če je izražanje razločno in jezikovna različica znana. B1 Razume glavne točke diskurza, izražene v jasnem standardnem jeziku ali poznani različici o znanih temah, s katerimi se redno srečuje pri delu, v šoli, prostem času itn., pa tudi kratke pripovedi. Če je izražanje jasno, počasno in razločno, razume dovolj, da zadovolji konkretne potrebe. A2 Če je izražanje jasno, počasno in razločno, razume fraze in izraze, ki so povezani z njegovimi neposrednimi potrebami (npr. zelo osnovni osebni podatki in podatki o družini, nakupovanje, neposredno okolje, zaposlitev). Lahko sledi zelo počasnemu in razločnemu izražanju, z dolgimi premori, ki mu omogočajo prepoznati pomen. A1 Lahko prepozna stvarne informacije (npr. kraje in čase) v znanih vsakdanjih temah, če so sporočene počasi in jasno. Če je izražanje počasno in jasno, razume kratka, zelo preprosta vprašanja in trditve, pod pogojem, da jih spremljajo slike ali kretnje za boljše razumevanje in da so po potrebi ponovljeni. Pred A1 V jasno opredeljenem, znanem in vsakdanjem kontekstu prepozna vsakdanje, znane besede/kretnje, izražene jasno in počasi. V jasno opredeljenem, znanem in vsakdanjem kontekstu prepozna številke, cene, datume in dneve v tednu, izražene jasno in počasi. Stran 46 Dodatek k SEJU Razumevanje pogovora med drugimi Lestvica se nanaša na dvoje situacij: prva je, ko se drugi udeleženci v skupinski interakciji med seboj pogovarjajo/ kretajo mimo uporabnika/učenca in ne neposredno z njim. Druga pa je, ko uporabnik/učenec “prisluškuje”: posluša pogovor drugih ljudi v bližini. V obeh situacijah uporabnik/učenec bistveno težje razume sporočeno, kot če bi bil neposredno naslovljen. Prvič zato, ker ni prilagajanja sogovorcev/sokretalcev in ker imajo ti skupno vedenje, izkušnje, na katere se sklicujejo, in celo različice rabe, drugič pa zato, ker uporabnik/učenec, ki ni neposredno naslovljen, ne more prositi za pojasnilo ali ponovitev. Ključni koncepti v tej lestvici so: f prepoznavanje in povezovanje besed/kretenj, fraz itn.; f ujeti dovolj, da se razume tema in sprememba teme; f prepoznavanje časovnega zaporedja, npr. v zgodbi; f prepoznavanje, ali se ljudje strinjajo ali ne, ter razumevanje argumentov za in proti; f prepoznavanje stališč in sociokulturnih implikacij (ravni C). Razumevanje pogovora med drugimi C2 Prepozna sociokulturne implikacije večjega dela jezika, uporabljenega v vsakodnevnem sporazumevanju pri naravnem tempu. Zlahka sledi kompleksni interakciji med drugimi osebami v skupinskih razpravah in debatah, tudi o abstraktnih, kompleksnih, neznanih temah. C1 Lahko prepozna stališče vsakega udeleženca v živahni razpravi, v kateri ti govorijo hkrati, se oddaljujejo od teme in uporabljajo pogovorne izraze in ki poteka v naravnem tempu in poznanih jezikovnih različicah. Lahko spremlja živahen pogovor med spretnimi uporabniki ciljnega jezika. Z nekaj truda razume večino tistega, kar sporočajo ljudje okoli njega, morda pa se težko učinkovito B2 vključuje v razpravo z več uporabniki ciljnega jezika, ki v ničemer ne prilagajajo svojega jezika. Prepozna lahko glavne razloge za potrditev ali zavrnitev argumentov, če so ti izraženi v jasnem standardnem jeziku ali v poznani različici. V daljšem neformalnem diskurzu lahko sledi časovnemu zaporedju, npr. v zgodbi ali anekdoti Sledi lahko večini vsakdanjih pogovorov ali razprav, če je izražanje jasno in v standardnem jeziku ali jezikovni različici. B1 Na splošno lahko sledi glavnim točkam daljše razprave, če je izražanje jasno in v standardnem jeziku ali jezikovni različici. Na splošno lahko prepozna temo pogovora, ki poteka okoli njega, če je izražanje počasno in jasno. V počasnem in jasnem pogovoru prepozna, kdaj se udeleženci strinjajo in kdaj ne. A2 Okvirno lahko sledi zelo počasnim in jasnim kratkim in preprostim družabnim izmenjavam. Razume nekatere izraze, ko ljudje razpravljajo o sebi, družini, šoli, hobijih ali okolju, če se izražajo počasi in jasno. A1 Razume besede/kretnje in kratke izjave (npr. med stranko in prodajalcem v trgovini), če so te izražene zelo počasi in zelo jasno. Pred A1 Ni opisnikov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 47 Razumevanje v vlogi občinstva Ta lestvica se nanaša na razumevanje govorca/kretalca, ki nagovarja občinstvo v živo, na primer na srečanju ali seminarju, konferenci ali predavanju, na vodenem ogledu, na poroki ali drugem slavju. Razumevanje govorca/ kretalca je običajno lažje kot razumevanje pogovora med drugimi, kljub temu da je uporabnik/učenec tukaj še manj udeležen v diskurzu. Prvič, zaradi bolj strukturiranega monologa je lažje premostiti dele, ki jih ne razumemo, in spet najti nit povedanega. Drugič, večja je verjetnost, da bo govorec/kretalec uporabljal nevtralen register in se dobro prilagodil občinstvu, da bo to lažje sledilo. Ključni koncepti na tej lestvici so: f spremljanje govora ob podpori predmetov (npr. na vodenem ogledu) in vizualnih pripomočkov (npr. PowerPoint); f stopnja prilaganja občinstvu (hitrost govora, stopnja poenostavljanja); f poznavanje situacije in obravnavane teme; f sledenje argumentaciji, prepoznavanje glavnih točk itn. Razumevanje v vlogi občinstva Sledi specializiranim predavanjem in predstavitvam s pogovornimi izrazi, regijskimi posebnostmi ali neznano terminologijo. C2 Sposoben je ustrezno sklepati, kadar povezave ali implikacije niso eksplicitne. V predstavitvi razume šale in namigovanja. C1 Razmeroma zlahka sledi večini predavanj, pogovorov in razprav. Lahko sledi bistvu predavanj, govorov, poročil in drugih oblik znanstvenih/strokovnih predstavitev, ki so vsebinsko in jezikovno zapletene. Razume izraženo stališče o aktualnih temah ali temah, ki se nanašajo na njegovo strokovno področje, če je izražanje v standardnem jeziku ali poznani različici. B2 V jasno artikuliranem predavanju lahko sledi kompleksnemu poteku argumentacije, če temo dovolj pozna. Sposoben je ločevati med glavnimi in stranskimi temami (disgresijami), če je izražanje ali predavanje v standardnem jeziku ali poznani različici. Prepozna izraženo stališče in ga zna ločiti od navedenih dejstev. Lahko sledi predavanju ali govoru s svojega področja, če je vsebina znana in predstavitev nezapletena ter jasno strukturirana. Pri predavanjih o splošnih temah zna razlikovati med glavnimi idejami in dodatnimi podrobnostmi, če so posredovane v standardnem jeziku ali poznani različici. B1 Če je govor v standardnem jeziku ali poznani različici ter jasen in razločen, okvirno sledi nezapletenim kratkim predstavitvam o znanih temah. Lahko sledi preprosti, konkretni predstavitvi teme ali prikazu proizvoda s svojega strokovnega področja, ki sta vizualno podprta (npr. drsnice, izročki), in razume pojasnila. Razume glavne točke preprostega monologa (npr. voden ogled), če je posredovan razmeroma počasi in razločno. Lahko sledi glavnemu obrisu prikaza ali prestavitve o znani ali predvidljivi temi, če je sporočilo izraženo počasi in jasno, v preprostem jeziku, če je to vizualno podprto (npr. drsnice, izročki). A2 Lahko sledi zelo preprostim, dobro strukturiranim predstavitvam ali prikazom, če so ponazorjeni z drsnicami, konkretnimi primeri ali diagrami, če je izražanje počasno in jasno, s ponovitvami in je če tema znana. Lahko sledi splošnim informacijam v predvidljivi situaciji, kot je voden ogled (npr. ”Tukaj živi predsednik države.”). A1 Lahko okvirno razume zelo preproste informacije v predvidljivi situaciji, kot je voden ogled, če je izražanje zelo počasno in jasno ter z občasnimi daljšimi premori. Pred A1 Ni opisnikov. Stran 48 Dodatek k SEJU Razumevanje objav in navodil Ta lestvica vključuje drugo vrsto zelo pozornega sprejemanja, pri katerem je treba razbrati specifično informacijo. Situacija je zapletena, ker so objave ali navodila posredovana preko razglasnega sistema (pogosto pomanjkljive in slabše kakovosti) ali pa je govorec/kretalec precej oddaljen. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razumevanje napotkov in podrobnih navodil; f razbiranje bistva objave; f stopnja jasnosti, od počasne in jasne do normalne hitrosti z zvočnim in/ali vizualnim popačenjem. Razumevanje objav in navodil C2 Ni opisnikov, glej C1. Razbrati zna konkretno informacijo iz javnih objav slabe kakovosti in s (slušno in/ali vizualno) popačeno podobo, npr. na postaji, stadionu ali na starem posnetku. C1 Razume kompleksne tehnične informacije, kot so npr. priročniki ali navodila za uporabo splošno znanih proizvodov in storitev. Razume objave in sporočila o konkretnih in abstraktnih temah, posredovana v standardnem jeziku ali B2 poznani različici z normalno hitrostjo. Dovolj dobro razume podrobna navodila, da jih lahko uspešno upošteva. Razume preproste tehnične informacije, npr. navodila za uporabo vsakdanjih pripomočkov. B1 Lahko sledi podrobnim napotkom. Razume javne objave na letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter na letalih, avtobusih in vlakih, če so izražene jasno in jih le malo ovira (slušni/vizualni) šum v ozadju. Razume navodila pri znanih, vsakodnevnih dejavnostih, kot sta šport ali kuhanje itn., in jim lahko sledi, če so posredovana jasno in počasi. Razume nezapletene objave (npr. filmskega programa ali športnega dogodka, zamude vlaka), če so posredovane jasno in počasi. A2 Lahko ujame glavno misel kratkih, jasno oblikovanih sporočil in objav. Razume preproste napotke, kako priti od kraja A do kraja B peš ali z javnim prevozom. Razume preprosta navodila o časih, datumih in številkah itn. ter o rutinskih opravilih in nalogah, ki jih je treba izvesti. Razume navodila, če so posredovana skrbno in počasi, in sledi kratkim preprostim napotkom. A1 Razume osebo, ki mu počasi razloži, kje je kaj, če je predmet v neposredni bližini. V objavi po zvočniku, ki je posredovana počasi in jasno, razume številke, cene in čas, npr. na železniški postaji ali v trgovini. Pred A1 Razume kratka, preprosta navodila, kot so "Stoj.", "Zapri vrata." itn., če so posredovana v živo in počasi ter če jih spremljajo slike ali kretnje in so po potrebi ponovljena. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 49 Razumevanje avdio- (ali znakovnih) medijev in posnetkov Ta lestvica vključuje prenose preko avdio- in znakovnih medijev ter posneto gradivo brez slike, kot so obvestila, vremenske napovedi, pripovedovane zgodbe, radijske novice, intervjuji in dokumentarci. Ključni koncepti na tej lestvici so: f odbiranje konkretnih informacij; f razumevanje ključnih točk, bistvenih informacij; f prepoznavanje pomembnih informacij; f prepoznavanje govorčevega razpoloženja, stališč in pogledov. Razumevanje avdio- (ali znakovnih) medijev in posnetkov C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Razume širok razpon posnetega in predvajanega gradiva, tudi z določenimi nestandardnimi rabami, in prepoznava pomenske odtenke, kot so posredno izražena stališča ali odnosi med ljudmi. Razume posnetke v standardnem jeziku, kakršni so pogosti v družabnem, poklicnem ali akademskem življenju, ter prepozna vsebinske informacije in stališča. B2 Razume večino dokumentarnih oddaj in večino drugega posnetega ali predvajanega gradiva v standardnem jeziku ter prepozna razpoloženje, stališča itn. Razume vsebino večine posnetega ali predvajanega gradiva o temah, ki ga zanimajo, če je posredovana v jasnem standardnem jeziku. B1 Razume bistvo novic in preprostejšega posnetega gradiva o znanih temah, če je posredovanje razmeroma počasno in jasno. Razume ključne točke in pomembne podrobnosti v zgodbah in drugih pripovedih (npr. opisu počitnic), če so posredovane počasi in jasno. Razume najpomembnejše podatke v kratkih oglasih za dobrine in storitve, ki ga zanimajo (npr. zgoščenke, videoigrice, potovanja). V intervjuju razume ljudi, ki jasno in počasi povedo, kaj počnejo v prostem času, kaj najraje delajo in česa ne marajo. A2 Razume in razbere bistvene informacije v kratkih posnetih odlomkih o predvidljivih vsakdanjih stvareh, če so posredovane počasi in jasno. Razbere lahko bistvene informacije iz kratkih poročil (npr. vremenska napoved, objava o koncertu ali športnih rezultatih), če se ljudje izražajo jasno. Razume bistvene točke zgodbe in lahko sledi njenemu zapletu, če je povedana počasi in jasno. A1 Iz kratkih posnetkov o znanih, vsakdanjih temah zna razbrati konkretne informacije (npr. o krajih in datumih), če so posredovane zelo počasi in jasno. Pred A1 V preprostih, kratkih posnetkih prepozna besede/kretnje, imena in številke, ki jih že pozna, če so posredovane zelo počasi in jasno. Stran 50 Dodatek k SEJU 3.1.1.2 Razumevanje avdiovizualnega gradiva Gledanje televizije, filmov in videov Ta lestvica vključuje posneto videogradivo in tisto v živo ter, na višjih ravneh, filme. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sledenje spremembam teme in prepoznavanje glavnih točk; f prepoznavanje podrobnosti, pomenskih odtenkov in implicitnih pomenov (ravni C); f posredovanje, od počasne standardne rabe do sposobnosti spoprijemanja s slengom in idiomatsko rabo. Gledanje televizije, filmov in videov C2 Ni opisnikov, glej C1. Lahko sledi filmom, v katerih se v veliki meri uporabljajo sleng in idiomatski izrazi. Podrobno razume predstavljene argumente v zahtevnih televizijskih oddajah, kot so C1 aktualnoinformativne oddaje, intervjuji, okrogle mize in pogovorne oddaje. Razume pomenske odtenke in implicitne pomene v večini filmov, iger in televizijskih oddaj, če so posredovani v standardnem jeziku ali poznani različici. Zna izluščiti glavne točke iz utemeljitev in razprav v poročilih in aktualnoinformativnih oddajah. B2 Razume večino televizijskih poročil in aktualnoinformativnih oddaj. Razume dokumentarne oddaje, intervjuje v živo, pogovorne oddaje, igre in večino filmov v standardnem jeziku ali poznani različici. Razume velik del številnih televizijskih oddaj o temah, ki ga zanimajo, npr. intervjuje, kratka predavanja in informativna poročila, če je izražanje razmeroma počasno in jasno. B1 Lahko sledi številnim filmom, katerih zgodba je v večji meri razumljiva iz slike in dogajanja in v katerih je izražanje razločno in v preprostem jeziku. Razume bistvo televizijskih oddaj o znanih temah, če je izražanje razmeroma počasno in jasno. Prepozna bistvo televizijskih poročil o dogodkih, nesrečah in podobnem, kadar je komentar podprt s sliko. Lahko sledi televizijskemu oglasu ali filmskemu napovedniku ali izseku iz filma, razume, za katero temo/ A2 katere teme gre, če slike močno pomagajo pri razumevanju in je izražanje razločno in razmeroma počasno. Lahko sledi spremembam teme v stvarnih televizijskih poročilih in si oblikuje predstavo o vsebini. A1 S pomočjo slikovnih informacij in splošnega znanja lahko prepozna znane besede/kretnje in fraze, teme v povzetkih novic in številne izdelke v oglasih. Pred A1 S pomočjo slikovnih informacij in predhodnega znanja lahko prepozna temo videozapisa. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 51 3.1.1.3 Bralno razumevanje Bralno razumevanje vključuje tako pisna kot znakovna besedila. Kategorije za branje povezujejo namen branja in posamezne žanre, ki imajo specifične funkcije. Kar zadeva namen branja, je med branjem za orientacijo in branjem za iskanje podatkov in utemeljitev bistvena razlika. Branju za orientacijo včasih rečemo tudi “iskalno” branje in ima dva načina: prvič, hitro “diagonalno” branje besedila, da se odločimo, ali ga bomo natančno prebrali v celoti ali le posamezne dele (“preletavanje”); drugič, hiter pregled besedila, v katerem iščemo specifično informacijo (“preskakovanje”). Na drugi način beremo avtobusne ali železniške vozne rede, včasih pa tudi pregledujemo dolga prozna dela, v katerih iščemo določen podatek. Tudi med branjem za iskanje podatkov in utemeljitev in branjem kot razvedrilom je bistvena razlika. Slednje se lahko nanaša tudi na neleposlovje, ne samo na leposlovje. Zajema tudi revije in časopise, vloge/bloge, biografije itn. in celo besedila, ki bi jih druga oseba brala izključno za poklicne ali študijske namene, odvisno od interesa. Nenazadnje so tu tudi besedila, ki se berejo na poseben način – kot so navodila, kar je posebna oblika branja za iskanje podatkov. Spet drugačno je branje korespondence, in to je v lestvicah prikazano najprej, saj se lestvice v vsaki kategoriji začnejo z medosebno jezikovno rabo. Branje kot razvedrilo je navedeno zadnje samo zato, ker je bilo dodano šele leta 2018. Splošno bralno razumevanje Splošno bralno razumevanje Razume takorekoč vse vrste besedil, vključno z abstraktnimi, strukturno kompleksnimi ali izrazito pogovornimi leposlovnimi in neleposlovnimi besedili. C2 Razume širok razpon dolgih in kompleksnih besedil ter pri tem prepoznava drobne slogovne razlike in implicitne ter eksplicitne pomene. Podrobno razume daljša kompleksna besedila, ne glede na to, ali se nanašajo na njegovo strokovno področje ali ne, pod pogojem, da lahko težavna mesta večkrat prebere. C1 Razume zelo različna besedila, kot so leposlovna, članki v časopisih in revijah, specializirane znanstvene ali strokovne publikacije, če jih lahko ponovno prebere in pri tem uporablja referenčna orodja (priročnike). Bere lahko precej samostojno, pri čemer način in hitrost branja prilagaja različnim besedilom in B2 namenom ter selektivno uporablja priročnike in druge vire. Razpolaga z obsežnim besediščem, ki ga aktivira pri branju, težave pa mu lahko povzročajo manj pogosti idiomi (frazemi). B1 Zadovoljivo razume prebrana nezapletena stvarna besedila o temah, povezanih z njegovim strokovnim področjem in interesi. Razume kratka, enostavna in konkretna besedila o znanih temah, napisana v jeziku, v katerem prevladujejo pogosti vsakdanji izrazi ali izrazi, povezani z njegovim delom. A2 Razume kratka, preprosta besedila z najpogostejšim besediščem, vključno z nekaterimi pogostimi mednarodnimi izrazi. A1 Razume zelo kratka, preprosta besedila, pri čemer prebere vsako frazo posebej, prepoznava znana imena, besede in osnovne fraze, po potrebi jih ponovno prebere. Pred A1 Prepozna znane besede/kretnje ob slikah, npr. v jedilnem listu s slikami v restavraciji s hitro prehrano ali v slikanici z znanim besediščem. Stran 52 Dodatek k SEJU Branje korespondence Ta lestvica vključuje branje osebne in poslovne korespondence. Ključni koncepti na tej lestvici so: f dolžina in zahtevnost /nezahtevnost sporočila; f konkretnost informacije, ali je informacija podana v običajni obliki; f v kolikšni meri je jezik standardni, pogovorni ali idiomatski; f v kolikšni meri je vsebina ali običajna ali povezana s posameznikovim interesnim področjem ali specializirana. Branje korespondence C2 Razume specializirano, uradno korespondenco o zahtevni temi. Z občasno uporabo slovarja razume vsakršno korespondenco. C1 Razume implicitna in eksplicitna stališča, čustva in mnenja, izražena v e-sporočilih, na forumih, v vlogih/ blogih itn., če jih lahko ponovno prebere in pri tem uporablja referenčna orodja (priročnike). V zasebni korespondenci razume sleng, frazeme in šale. Bere korespondenco, ki se nanaša na njegovo interesno področje, in hitro dojame bistvo sporočila. B2 V osebnem e-sporočilu ali internetni objavi hitro razume povedano, tudi če se uporablja pogovorni jezik. Dovolj dobro razume uradno korespondenco o manj znanih temah, da jo lahko posreduje drugi osebi. Dovolj dobro razume opise dogodkov, občutkov in želja v osebnih pismih, da si lahko redno dopisuje s B1 prijateljem. Razume preprosta osebna pisma, e-sporočila ali objave z razmeroma podrobnim opisom dogodkov in izkušenj. Razume standardno uradno korespondenco in internetne objave na svojem poklicnem področju. Razume preprosto osebno pismo, e-sporočilo ali objavo, v kateri pošiljatelj govori o znanih vsebinah (o prijateljih ali sorodnikih) ali o teh temah postavlja vprašanja. Razume osnovne vrste standardnih pisem in faksov (povpraševanje, naročilo, potrditev itn.) o znanih A2 temah. Razume kratka in preprosta osebna pisma. Razume zelo preprosta uradna e-sporočila in pisma (npr. potrditev rezervacije ali spletnega nakupa). Razume kratka in preprosta sporočila na razglednicah. A1 Razume kratka, preprosta sporočila, poslana po družbenih medijih ali elektronski pošti (npr. predlog za dejavnost, kraj in čas srečanja). Iz pisma, razglednice, voščilnice ali e-sporočila razume, na kateri dogodek je povabljen, ter podatek o dnevu, času in kraju. Pred A1 Iz zelo preprostih zabeležk in SMS-sporočil prijateljev in sodelavcev lahko prepozna kraj in čas (npr. “Nazaj ob 4h.” ali “V sejni sobi.”), če niso uporabljene okrajšave. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 53 Branje za orientacijo Branje za orientacijo – “iskalno” branje – zajema “preletavanje”, tj. zelo hitro branje za oceno pomembnosti, in “preskakovanje”, tj. iskanje specifičnih podatkov. Kar zadeva znakovna besedila, se oboje doseže tako, da se video “pohitri”. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrste besedil (od obvestil, letakov itn. do člankov in knjig); f odbiranje konkretnih podatkov, kot so časi ali cene, v besedilih, ki s svojo posebno oblikovanostjo pomagajo razumeti sporočilo (npr. cenik, vozni red); f prepoznavanje pomembne informacije; f preskakovanje v besedilu za presojo relevantnosti; f hitrost branja – omenjeno na ravni B2. Branje za orientacijo C2 Ni opisnikov, glej B2. C1 Ni opisnikov, glej B2. Na hitro lahko s preskakovanjem vzporedno pregleda več virov (člankov, poročil, spletnih strani, knjig itn.), tako na svojem področju kot na z njim povezanih področjih, in lahko prepozna relevantnost in koristnost posameznih delov za izvedbo trenutnega opravila. B2 Na hitro zna s preskakovanjem pregledati dolga in kompleksna besedila ter v njih najti relevantne podrobnosti. Hitro zna prepoznati vsebino in relevantnost novic, člankov in poročil o širokem razponu strokovnih tem ter se odločiti, ali zaslužijo natančnejšo obravnavo. Na hitro zna s preskakovanjem pregledati daljša besedila in v njih najti želene podatke ter iz različnih delov besedila ali iz različnih besedil zbrati podatke za izvedbo določenega opravila. S preskakovanjem zna pregledati preprosta, stvarna besedila v revijah, brošurah ali na spletu, prepoznati njihovo vsebino in se odločiti, ali vsebujejo informacije, ki bi bile lahko uporabne. B1 Najti zna relevantne podatke v vsakdanjih gradivih, npr. pismih, brošurah in kratkih uradnih dokumentih, in jih razume. Na deklaracijah živilskih izdelkov in zdravil zna odbrati pomembne informacije o pripravi in uporabi. Oceniti zna, ali članek, poročilo ali ocena obravnavajo določeno temo. Razume pomembne informacije v preprostih, jasno napisanih oglasih v časopisih in revijah, če v njih ni preveč okrajšav. Najti zna specifične podatke v praktičnih, konkretnih, predvidljivih besedilih (npr. turistični vodniki, recepti), če so tvorjeni v preprostem jeziku. Razume bistvene informacije v kratkih in preprostih opisih dobrin v brošurah (npr. v opisu prenosne digitalne naprave, kamere in fotografskega aparata). A2 Najti zna specifične predvidljive podatke v preprostih vsakdanjih gradivih, npr. oglasih, letakih, jedilnih listih, seznamih literature in voznih redih. V seznamih zna poiskati in izbrati specifične podatke (npr. zna uporabiti ‘rumene strani’, da najde storitev ali ponudnika). Razume vsakdanje znake in obvestila: na javnih mestih, npr. na ulicah, v restavracijah ali na železniških postajah; na delovnem mestu, npr. napotke, navodila, varnostna opozorila. Prepozna znana imena, besede/kretnje in zelo osnovne fraze v preprostih obvestilih v najpogostejših vsakdanjih situacijah. Razume napise v trgovinah (informacijo o tem, v katerem nadstropju se nahaja posamezni oddelek) in A1 napotke (kje so dvigala). Razume osnovne hotelske informacije, npr. čas obedov. Najti zna in razume preproste, pomembne informacije v oglasih, programih dogodkov, letakih in brošurah (npr. spored, cene, datum in kraj dogodka, čas odhoda). Razume preproste vsakdanje znake, kot so “Parkirišče”, “Postaja”, “Jedilnica”, “Prepovedano kaditi” itn. Pred A1 Na plakatih, letakih in obvestilih zna najti podatke o kraju, času in ceni. Stran 54 Dodatek k SEJU Branje za iskanje podatkov in utemeljitev Branje za iskanje podatkov in utemeljitev – natančno branje – je skrbno preučevanje zapisanega ali znakovnega besedila, za katero smo ocenili, da je relevantno za dosego našega namena. Pogosto je povezano s študijem in poklicnim življenjem. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrste besedil, od preprostega, kratkega ilustriranega informativnega gradiva do zapletenih poročil in člankov; f teme besedil, od znanih vsakodnevnih tem osebnega interesa do tem, ki so zunaj področja osebnega interesa; f globina razumevanja, od tega, da si ustvarimo mnenje o vsebini, do razumevanja pretanjenih odtenkov in implicitnih pomenov. Branje za iskanje podatkov in utemeljitev C2 Razume implicitne pomene in pretanjene odtenke v kompleksnih poročilih ali člankih, tudi če se ne nanašajo na njegovo strokovno področje. Podrobno razume širok razpon daljših kompleksnih besedil, na kakršna pogosto naleti v svojem C1 družabnem, poklicnem ali akademskem življenju. V njih prepoznava tudi podrobnosti, vključno s stališči in posredno ali neposredno izraženimi mnenji. Pridobiti zna podatke, ideje in mnenja iz zelo specializiranih virov s svojega strokovnega področja. Razume specializirane članke zunaj svojega področja, če lahko občasno v slovarju preveri, ali pravilno razume terminologijo. B2 Razume članke in poročila o sodobnih problemih, v katerih pisci zastopajo določena stališča ali poglede. Zna razbrati, kdaj besedilo vsebuje stvarne informacije in kdaj skuša bralca o nečem prepričati. V besedilu zna prepoznati različne diskurzne strukture: soočenje argumentov, predstavitev problema in rešitve ter odnos med vzrokom in posledico. Razume preprosta, stvarna besedila o temah na svojem interesnem/študijskem področju. Razume kratka besedila o znanih ali aktualnih temah, v katerih ljudje izražajo svoja mnenja (npr. kritični prispevki na spletnem forumu ali pisma bralcev). Prepozna glavne zaključke v argumentativnih besedilih, ki so jasno izpostavljeni. Prepozna smer argumentacije v obravnavi predstavljenega problema, čeprav ne vedno tudi vseh B1 podrobnosti. Prepozna glavne poudarke v preprostih časopisnih člankih o znanih temah. Razume večino stvarnih informacij, na katere naleti pri znanih temah, ki ga zanimajo, če ima na voljo dovolj časa, da jih ponovno prebere. Razume večino ključnih točk v opisih ob muzejskih eksponatih ali na razstavnih panojih. Najde specifične podatke v preprostejših pisnih gradivih, kot so pisma, brošure in kratki časopisni članki, ki opisujejo dogodke. Lahko sledi splošnemu orisu poročil o znanih vrstah dogodkov, če je vsebina znana in predvidljiva. A2 Zna odbrati glavne informacije v kratkih časopisnih sporočilih ali preprostih člankih, v katerih imajo pomembno vlogo številke, imena, ilustracije in naslovi, ki olajšajo razumevanju besedila. Razume glavne točke kratkih besedil o vsakdanjih temah (npr. življenjski slog, hobiji, šport, vreme). Razume besedila, ki opisujejo ljudi, kraje, vsakdanje življenje in kulturo itn., če je v njih uporabljen preprost jezik. Razume informacije v ilustriranih brošurah in zemljevidih (npr. glavne znamenitosti mesta). A2 Razume glavne točke kratkih novic o temah, ki ga zanimajo (npr. šport, znane osebnosti). Razume kratek konkreten opis ali poročilo na svojem strokovnem področju, če je v njih uporabljen preprost jezik in nimata nepredvidljivih podrobnosti. V osebni pošti ali objavi razume večino tega, kar ljudje napišejo o sebi oziroma kar jim je všeč pri drugih. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 55 Branje za iskanje podatkov in utemeljitev Prepozna okvirno vsebino preprostejšega informativnega gradiva in kratkih preprostih opisov, še posebej, če so podprti z vizualnim gradivom. A1 Razume kratka besedila o temah, ki ga osebno zanimajo (npr. kratke novice o športu, glasbi, potovanjih ali zgodbe itn.), tvorjeni v zelo preprostem jeziku in podprta z ilustracijami in slikami. Pred A1 Razume najpreprostejše informativno gradivo, kot je jedilni list s slikami v restavraciji s hitro prehrano, ali ilustrirano zgodbo, tvorjeno z zelo preprostimi vsakdanjimi besedami/kretnjami. Branje navodil Branje navodil je posebna oblika branja za iskanje podatkov in se prav tako nanaša na pisno ali znakovno besedilo. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vsebina navodil, od pogostih prepovedi na preprostih obvestilih in preprostih napotkov do podrobnih pogojev uporabe in kompleksnih navodil v zvezi z nečim neznanim, pogosto zunaj posameznikovega strokovnega področja; f stopnja kontekstualizacije in seznanjenosti s temo; f dolžina, od nekaj besed/kretenj do dolgih in kompleksnih navodil v zaokroženih besedilih. Branje navodil C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Podrobno razume daljša kompleksna navodila za novo napravo ali nov postopek, ne glede na to, ali se nanašajo na njegovo strokovno področje ali ne, pod pogojem, da lahko težavna mesta večkrat prebere. B2 Razume daljša kompleksna navodila s svojega strokovnega področja, vključno z opozorili in s podrobnostmi o pogojih uporabe, če lahko težka mesta večkrat prebere. Razume navodila in postopke, predstavljene v zaokroženem besedilu, npr. priročniku, če pozna tak postopek ali izdelek. B1 Razume jasno izražena preprosta navodila za uporabo opreme ali pripomočkov. Sledi lahko preprostim navodilom na embalaži (npr. navodilom za kuhanje). Razume večino kratkih varnostnih navodil (npr. v javnem prevozu ali v navodilih za uporabo električne opreme). Razume predpise, na primer o varnosti, če so izraženi v preprostem jeziku. Razume kratka navodila z ilustracijami, ki ponazarjajo posamezne korake (npr. za vgrajevanje nove tehnologije). A2 Razume preprosta navodila za uporabo opreme ali pripomočkov, s katerimi se srečuje v vsakodnevnem življenju, npr. navodilo za uporabo javnega telefona. Razume preprosta kratka navodila, če so ilustrirana in niso predstavljena v zaokroženem besedilu. Razume preprosto izražena navodila na embalaži zdravil (npr. ”Zaužijte pred obrokom.” ali ”Ne vozite, če jemljete to zdravilo.”). Sledi lahko preprostemu receptu, če so pomembni koraki ilustrirani. A1 Lahko sledi kratkim, preprostim napotkom (npr. kako priti od kraja A do kraja B). Pred A1 Razume zelo kratka, preprosta navodila, ki se uporabljajo v znanih, vsakdanjih kontekstih (npr. "Prepovedano parkiranje.", "Prepovedano prinašati hrano ali pijačo."), zlasti, če so ilustrirana. Stran 56 Dodatek k SEJU Branje kot razvedrilo Ta lestvica vključuje pisna in znakovna leposlovna in neleposlovna besedila. Ta med drugim vključujejo ustvarjalna besedila, različne literarne zvrsti, članke v časopisih in revijah, bloge ali biografije − glede na posameznikov interes. Ključni koncepti na tej lestvici so: f dolžina in raznolikost besedil, ilustrirana ali neilustrirana; f vrste besedil, od preprostih opisov ljudi in krajev, prek različnih vrst pripovednih besedil do sodobnih in klasičnih besedil različnih zvrsti; f teme, od vsakdanjih tem (npr. hobiji, šport, prostočasne dejavnosti, živali) in konkretnih situacij do velikega razpona abstraktnih in literarnih tem; f vrsta jezika, od preprostega do slogovno kompleksnega; f lahkost branja, od sklepanja s pomočjo slik, prek suverenega branja do prepoznavanja vrednosti zelo raznolikih besedil; f globina razumevanja, od razumevanja v obrisih/razumevanja glavnih točk do razumevanja implicitnega in eksplicitnega pomena. Branje kot razvedrilo C2 Razume skoraj vse vrste besedil, vključno s klasičnimi ali trivialnimi leposlovnimi in neleposlovnimi besedili različnih zvrsti, razume pretanjene razlike v slogu ter implicitne in eksplicitne pomene. Bere in razume različna leposlovna besedila, če lahko nekatere odlomke ponovno prebere in si pomaga s slovarji in drugimi referenčnimi viri. C1 Brez posebnih težav bere sodobna leposlovna in neleposlovna besedila, tvorjena v standardnem jeziku ali poznani različici, in razume implicitne pomene in ideje. Precej samostojno bere za razvedrilo, pri čemer način in hitrost branja prilagaja različnim besedilom (npr. revije, preprosti romani, zgodovinske knjige, življenjepisi, potopisi, vodniki, besedila pesmi in B2 poezija) ter selektivno uporablja priročnike in druge vire. Bere romane z jasno oblikovano zgodbo v jasnem in preprostem jeziku, če ima za to dovolj časa in uporablja slovar. Bere lahko za širše občinstvo namenjene časopisne/revijalne članke o filmih, knjigah, koncertih itn. in razume bistvene točke. Razume preproste pesmi in besedila popevk, če so tvorjene v preprostem jeziku in slogu. B1 Razume opise krajev, dogodkov, neposredno izraženih čustev in stališč v zgodbah, vodnikih in revijah, če je uporabljen preprost vsakdanji jezik. Razume popotniški dnevnik, v katerem avtor opisuje dogodke, svoja doživetja in odkritja. S pomočjo slovarja lahko sledi kratkim zgodbam, preprostim romanom in stripom z jasno linearno pripovedjo v preprostem vsakdanjem jeziku. Razume dovolj, da lahko bere kratke, preproste zgodbe in stripe, ki vključujejo znane, konkretne situacije, opisane v preprostem vsakdanjem jeziku. Razume glavne točke v kratkih člankih v revijah ali vodnikih, ki obravnavajo konkretne vsakdanje teme (npr. hobiji, šport, prostočasne dejavnosti, živali). A2 Razume kratke pripovedi in opise življenja ljudi, tvorjene v preprostem jeziku. Razume dogajanje, predstavljeno v fotozgodbi (npr. v revijah) in si ustvari vtis o opisanih osebah. Razume večino informacij v kratkem opisu osebe (npr. znane osebnosti). Razume bistvo kratkega članka o dogodku, ki se odvija po predvidljivem scenariju (npr. podelitev oskarjev), če je tvorjen jasno v preprostem jeziku. Razume kratke, ilustrirane pripovedi o vsakdanjih dejavnostih, opisane s preprostimi besedami. A1 Okvirno razume kratka besedila v ilustriranih zgodbah, če mu slike pomagajo sklepati o vsebini. Pred A1 Ni opisnikov Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 57 3.1.2 Sprejemniške strategije Pri sprejemanju gre za prepletanje dveh vrst procesiranja, ki potekata sočasno, in sicer od spodaj navzdol in od zgoraj navzdol, pri čemer se vključujejo vsebinske in formalne sheme ter inferiranje oz. sklepanje. Za strategije inferiranja oz. sklepanja je pripravljena ena lestvica. Ključni koncepti na tej lestvici so: f izraba ilustracij, oblikovanosti, naslovov, podnaslovov, položaja v besedilu itn.; f sklepanje iz sobesedila in (jezikovnega) konteksta; f izraba jezikovnih opor, od številk do lastnih imen, od besednih/znakovnih korenov, predpon do obrazil (končnic), časovnih in logičnih povezovalcev, do spretne rabe različnih strategij. Prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje (govorno, znakovno in pisno) Prepoznavanje sporočilnih signalov in sklepanje (govorno, znakovno in pisno) C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Spretno si pomaga s sobesedilnimi, slovničnimi in besednimi sporočilnimi signali, da sklepa o sogovorčevem stališču, razpoloženju in namenih ter predvideva, kaj bo sledilo. B2 Uporablja najrazličnejše strategije, da razume sporočilo, med drugim strategije za prepoznavanje glavnih točk in za preverjanje pravilnosti razumevanja s pomočjo opor v sobesedilu. Zna izrabiti različne vrste povezovalcev (številčne, časovne in logične) in pomen ključnih odstavkov v splošni zgradbi za boljše razumevanje argumentacije v besedilu. Zna izluščiti pomen dela besedila, pri čemer upošteva celotno besedilo. V besedilih s svojega strokovnega in interesnega področja prepozna pomen neznanih besed/kretenj. Iz konteksta sklepa o pomenu kakšne neznane besede/kretnje in izpelje pomen izjave, če gre za znano temo. B1 Iz naslovov, podnaslovov ali uvodnih stavkov lahko sklepa o vsebini ali jo predvidi. Ob gledanju ali poslušanju kratke pripovedi zna predvideti njeno nadaljevanje. V zgodbi lahko sledi argumentaciji ali zaporedju dogodkov, pri čemer se osredotoči na običajne logične (npr. vendar, ker) in časovne povezovalce (npr. potem, prej). S prepoznavanjem sestavnih delov (npr. korena, leksikalnih prvin, predpon in obrazil) si pomaga pri sklepanju o verjetnem pomenu neznanih besed/kretenj v besedilu. Z okvirnim pomenom kratkih besedil in izjav o vsakdanjih stvarnih temah si pomaga pri sklepanju o verjetnem pomenu neznanih besed/kretenj. Pri sklepanju o pomenu neznanih besed/kretenj zna v kratkih izjavah v vsakdanjih, rutinskih kontekstih izrabiti znane besede/kretnje. A2 Pri prepoznavanju tipa besedila, kot so novica, oglas, članek, učbenik, klepet ali forum, zna izrabiti oblikovanost besedila in njegove tipografske značilnosti. Pri prepoznavanju vsebine zna izrabiti številke, datume, lastna imena itn. Iz položaja neznanih ustaljenih izrazov v besedilu sklepa o njihovem pomenu in funkciji (npr. na začetku ali koncu pisma). Sklepa o pomenu neznane besede/kretnje za konkretno dejanje ali predmet, če je sobesedilo zelo A1 preprosto in se nanaša na znano vsakdanjo temo. Ugane lahko verjetni pomen neznane besede/kretnje, ki je podobna tisti v jeziku, ki ga običajno uporablja. Pred A1 Iz priložene slike ali piktograma sklepa o pomenu besede/kretnje. Stran 58 Dodatek k SEJU 3.2 TVORJENJE Tvorjenje vključuje govorne, znakovne in pisne dejavnosti. Ustno izražanje predstavlja “daljšo vlogo” in se nanaša na kratek opis ali anekdoto ali daljšo, formalno predstavitev. Tvorbne dejavnosti imajo pomembno vlogo na številnih akademskih in poklicnih področjih (npr. ustne predstavitve, pisne raziskave in poročila – ki so lahko posredovani znakovno) in jim pripisujemo veliko družbeno vrednost. Presoja se jezikovna kakovost tega, kar je bilo predloženo v pisni ali znakovni obliki, ter tekočnost in artikuliranost izražanja v realnem času, zlasti pri naslavljanju občinstva. Sposobnost za to bolj formalno tvorjenje ni nekaj naravnega, ampak je rezultat pismenosti, pridobljene z izobraževanjem in izkušnjami. Vključuje učenje tega, kar je za posamezno zvrst pričakovano, in njenih konvencij. S pomočjo tvorbnih strategij se izboljšuje kakovost formalnega in neformalnega tvorjenja. Načrtovanje je seveda bolj povezano s formalnimi zvrstmi, spremljanje in nadomeščanje (kompenziranje) vrzeli v slovarju ali terminologiji pa sta prav tako skoraj samodejna postopka naravnega jezikovnega izražanja. Slika 12: Tvorbne dejavnosti in strategije. Tvorjenje Tvorbne dejavnosti Tvorbne strategije Ustno izražanje Pisno izražanje Splošno ustno izražanje Splošno pisno izražanje Načrtovanje Daljši monolog: opisovanje doživetja Ustvarjalno pisanje Nadomeščanje (kompenziranje) Daljši monolog: dajanje informacij Poročila in eseji (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje Daljši monolog: zastopanje stališča Nagovarjanje občinstva Nastopanje pred občinstvom Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 59 3.2.1 Tvorbne dejavnosti 3.2.1.1 Ustno izražanje Kategorije za ustno izražanje so organizirane kot tri makrofunkcije (medosebna, transakcijska, vrednotenjska) in z dvema ožjima podvrstama: nastopanje pred občinstvom in nagovarjanje občinstva. Daljši monolog: opisovanje doživetja se osredotoča predvsem na opise in pripovedi, daljši monolog: zastopanje stališča (npr. v razpravi) pa opisuje sposobnost zagovarjati stališče, in to kot daljša vloga v običajnem pogovoru ali razpravi. Daljši monolog: dajanje informacij je nova lestvica iz leta 2018, v katero smo prenesli nekatere opisnike iz lestvice Izmenjava informacij, ki so se nanašali bolj na monolog kot dialog. Splošno ustno izražanje Splošno ustno izražanje C2 Izražati se zna jasno in tekoče, dobro strukturirano in logično urejeno, tako da prejemnik lahko prepozna in si zapomni bistvene dele. C1 Tvoriti zna jasne, podrobne opise in predstavitve kompleksnih vsebin. Uspešno vključuje podteme, razvija posamezne točke in jih zaokroži s primernim zaključkom. Posredovati zna jasne, sistematično razvite opise in predstavitve, pri čemer ustrezno poudari bistvene točke in svoje trditve osvetli s podrobnostmi. B2 Posredovati zna jasne, podrobne opise in predstavitve najrazličnejših tem, povezanih s svojimi interesnimi področji, razširiti zna temo in svoje ideje osvetliti z dodatnimi podatki in tehtnimi primeri. B1 Razmeroma tekoče in neposredno zna prikazati različne teme s svojih interesnih področij, predstavitev je strukturirana linearno. Preprosto zna opisati ali predstaviti ljudi, okoliščine, v katerih živi ali dela, vsakodnevna opravila, kaj A2 mu je všeč in kaj ne, pri tem uporablja kratke nize preprostih fraz in stavkov, ki jih poveže v enostavno zaporedje. A1 Tvoriti zna preproste, večinoma nepovezane fraze o ljudeh in krajih. Pred A1 Tvoriti zna kratke fraze o sebi (npr. ime, naslov, družina, narodnost). Daljši monolog: opisovanje doživetja Ta lestvica je povezana s pripovedovanjem in opisovanjem. Na ravneh od A1 do B1 je več kratkih opisnikov, ki kažejo na precej neposredno zvezo med sporazumevalnimi funkcijami in jezikom, s katerim jih izražamo. Zelo malo ali nič pa ne povedo o lastnostih jezika, ki jih opisujejo lestvice za sporazumevalne jezikovne zmožnosti, relevantne za govorne, znakovne in pisne načine. Ključni koncepti na tej lestvici so: f opisani vidiki, od preprostih vsakdanjih informacij (opiše sebe, kaj dela in kje živi), preko uveljavljenih funkcij (npr. opiše načrte in dogovore, navade in vsakodnevna opravila, pretekle dejavnosti in osebna doživetja) in širokega razpona tem na posameznikovem interesnem področju, do podrobnih opisov kompleksnih tem; f kompleksnost diskurza, od preprostih besed/kretenj in ustaljenih izrazov, preprostih stavkov ali kratkih odstavkov, preko povezovanja v obliki zaporedja točk do vključevanja podtem in razvijanja posameznih tem v gladko tekočem opisu. Daljši monolog: opisovanje doživetja C2 Oblikovati zna jasne, tekoče, natančne in pogosto prepričljive opise. Oblikovati zna jasne, podrobne prikaze kompleksnih tem. C1 Oblikovati zna natančne opise in pripovedi, pri čemer vključuje podteme, razvija posamezne točke in jih zaokroži s primernim zaključkom. Posredovati zna jasne, podrobne prikaze najrazličnejših tem, povezanih s svojim interesnim področjem. B2 Podrobno zna opisati zanj pomembne dogodke in doživetja. B1 Jasno zna izraziti svoja občutja o doživetju in jih utemeljiti. Stran 60 Dodatek k SEJU Daljši monolog: opisovanje doživetja Oblikovati zna neposredne prikaze vrste znanih tem s svojega interesnega področja. Razmeroma tekoče zna povezati neposredno pripoved ali opis v linearno zaporedje sestavin. Podrobno zna opisati doživetja, čustva in odzive na dogodke. Predstaviti zna podrobnosti nenapovedljivih dogodkov, npr. nesreče. B1 Obnoviti zna vsebino knjige ali filma in opisati svoje odzive. Opisati zna sanje, upe in želje. Opisati zna resnične ali izmišljene dogodke. Povedati zna zgodbo. Povedati zna zgodbo ali nekaj opisati v obliki preprostega zaporedja sestavin. Opisati zna svoje vsakdanje okolje, npr. ljudi, kraje, svoje izkušnje pri delu ali v šoli. Na kratko in preprosto zna opisati dogodke in dejavnosti. Opisati zna načrte in dogovore z drugimi, navade in vsakodnevna opravila, pretekle dejavnosti in osebna doživetja. A2 V kratkih stavkih zna preprosto opisati predmete in jih primerjati med seboj. Razložiti zna, kaj mu je pri čem všeč in kaj ne. Opisati zna svojo družino, okoliščine, v katerih živi, izobrazbo, sedanjo ali prejšnjo zaposlitev. Preprosto zna opisati ljudi, kraje in lastnino. Izraziti zna, kaj obvlada in česa ne (npr. šport, igre, veščine, šolski predmeti). Na kratko zna izraziti, kaj načrtuje za konec tedna ali med počitnicami. Opisati zna sebe, kaj dela in kje živi. A1 Če se lahko pripravi vnaprej, zna v zaporedju preprostih stavkov s preprostimi besedami/kretnjami opisati vsakdanje značilnosti svojega življenja. Če se lahko pripravi vnaprej, se zna s preprostimi besedami/kretnjami in ustaljenimi izrazi opisati (npr. ime, starost, družina). Pred A1 S preprostimi pridevniki, kot sta ”vesel”, ”utrujen”, zna izraziti, kako se počuti, in pri tem uporablja tudi govorico telesa. Daljši monolog: dajanje informacij Daljši monolog: dajanje informacij je nova lestvica, ki se nanaša na dajanje informacij prejemniku v daljši vlogi. Čeprav lahko prejemnik prekine, da zaprosi za ponovitev ali pojasnilo, je dajanje informacij izrazito enosmerno; tu ne gre za izmenjavo vlog. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrsta informacije, od preprostega opisa stvari ali navodila za pot, preko enostavne stvarne informacije o znani temi do kompleksnih poklicnih ali znanstvenih postopkov; f stopnja natančnosti, od preprostih opisov z dovolj natančno razlago glavnih točk in do zanesljivega sporočanja podrobnih informacij z jasnim razlikovanjem med zelo podobnimi idejami, koncepti in stvarmi. Daljši monolog: dajanje informacij C2 Ni opisnikov, glej C1. Natančno zna razložiti razlike med zelo podobnimi idejami, koncepti in stvarmi. C1 Dati zna navodila za izpeljavo niza kompleksnih poklicnih ali znanstvenih postopkov. Posredovati zna kompleksne informacije in nasvete o večini stvari, ki so povezane z njegovo poklicno vlogo. B2 Zanesljivo zna posredovati podrobne informacije. Jasno in podrobno zna opisati, kako je treba izvesti določen postopek. Dovolj natančno zna pojasniti bistvo neke ideje ali problema. Opisati zna, kako je treba kaj narediti, in pri tem dati podrobna navodila. B1 Če se lahko vnaprej pripravi, zna posredovati preproste informacije o znani temi, na primer opisati naravo problema ali dati podrobne napotke. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 61 Daljši monolog: dajanje informacij A2 Dati zna preproste napotke, kako priti od kraja A do kraja B, z uporabo preprostih izrazov ”zavijte desno” ali ”pojdite naravnost” in pri tem uporablja povezovalce, kot so ”najprej”, ”potem” in ”pozneje”. A1 Ob kazanju zna poimenovati predmet, njegovo obliko in barvo z osnovnimi besedami/kretnjami, frazami in ustaljenimi izrazi, če se lahko pripravi vnaprej. Pred A1 Ni opisnikov. Daljši monolog: zastopanje stališča (npr. v razpravi) Ta lestvica opisuje sposobnost utemeljevanja. Opisniki, objavljeni leta 2001, so bili strnjeni večinoma v ravni B2, kjer je ta sposobnost ključna. Tu smo dodali opisnike za več ravni. Ključni koncepti na tej lestvici so: f teme, od tega, kaj je komu pri čem všeč ali ne, preko mnenj o temah iz vsakdanjega življenja do aktualnih in kompleksnih vprašanj; f način utemeljevanja, od preprostih neposrednih primerjav, preko širjenja in podpiranja stališč s sistematičnim razvijanjem argumentacije do upoštevanja stališč sogovorca in učinkovitega poudarjanja pomembnih mest; f način upovedovanja, od predstavitve ideje s preprostimi izrazi do ustreznega osvetljevanja in natančnega izražanja bistvenih točk v dobro strukturiranem jeziku. Daljši monolog: zastopanje stališča (npr. v razpravi) C2 Ni opisnikov, glej C1. Zastopati zna svoje stališče o kompleksnem vprašanju, pri čemer natančno oblikuje svoje trditve in učinkovito poudarja pomembna mesta. C1 Sistematično zna razviti argumentacijo v dobro strukturiranem jeziku, pri čemer upošteva stališča sogovorca, s primeri osvetli bistvene točke in oblikuje ustrezen zaključek. Sistematično zna razviti argumentacijo, pri čemer ustrezno poudari bistvene točke in svoja stališča osvetli s podrobnostmi. B2 Jasno zna argumentirati, pri čemer razširja in dodatno osvetljuje svoja stališča z ustreznimi primeri. Povezati zna argumente v logičen niz. Razložiti zna svoj pogled na aktualen problem ter navesti prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti. Dovolj dobro zna razvijati argumentacijo, da mu sogovorec večino časa brez težav sledi. Z navedbo preprostih razlogov zna utemeljiti svoj pogled na znano temo. B1 Preprosto zna izraziti mnenje o zadevah iz vsakdanjega življenja. Na kratko zna razložiti in pojasniti mnenja, načrte in dejanja. Pojasniti zna odobravanje ali neodobravanje dejanja nekoga ter utemeljiti svoje mnenje. S preprostimi, neposrednimi primerjavami zna razložiti, kaj mu je pri čem všeč in kaj ne ter zakaj mu je A2 neka stvar ljubša kot druga. Če so sogovorci prizanesljivi, zna s preprostimi izrazi predstaviti svoje mnenje. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Stran 62 Dodatek k SEJU Nagovarjanje občinstva Nagovarjanje občinstva je specializiran način posredovanja pomembnih informacij skupini ljudi, morda v zasebnem okolju (npr. na poroki), morda pri organiziranju dogodka ali izleta, ali kot je v primeru letalske posadke. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vsebina, od predvidljive, predpisane vsebine do nagovorov z najrazličnejšimi vsebinami; f jasnost in razločnost, od podajanja, pri katerem se bodo morali prejemniki truditi, da bodo sledili, do učinkovite uporabo prozodičnih opor,47 da bi natančno posredovali pomenske odtenke; f vnaprejšnja priprava, od zelo kratkih, vadenih nagovorov do spontanega, tekočega izražanja skoraj brez napora. Nagovarjanje občinstva C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Tekoče in skoraj brez opaznega napora zna nagovoriti občinstvo. Z ustrezno uporabo poudarka in intonacije zna natančno izraziti tudi drobne pomenske odtenke. B2 Nagovoriti zna občinstvo v zvezi z večino splošnih tem, in to dovolj jasno, tekoče in spontano, da ga prejemnik razume brez posebnega napora ali težav. Po predhodni pripravi zna na kratko nagovoriti občinstvo v zvezi z vsakdanjimi temami s področja, ki B1 mu je blizu. Za prejemnika so nagovori kljub morebitnim težavam s poudarkom in intonacijo (= mimika v znakovnem jeziku) jasno razumljivi. A2 Pripraviti zna zelo kratke nagovore s predvidljivo naučeno vsebino. Nagovori so razumljivi za prejemnika, ki jim je pripravljen zbrano slediti. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Nastopanje pred občinstvom Ta lestvica vključuje ustno predstavitev na javnem dogodku, na srečanju, seminarju ali v razredu. Čeprav je predstavitev očitno pripravljena vnaprej, običajno ni prebrana dobesedno (besedo za besedo/kretnjo za kretnjo). Pri tem se danes po navadi uporabljajo vizualni pripomočki, kot je PowerPoint, ni pa to nujno. Po predstavitvi se po navadi spontano odgovarja na vprašanja, odgovori so v obliki kratkega monologa, zato je tudi to vključeno v opisnike. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrsta nagovora, od kratke vadene izjave, preko pripravljene preproste predstavitve o znani temi s posameznikovega strokovnega področja do dobro strukturirane predstavitve o kompleksni temi občinstvu, ki mu tema ni blizu; f upoštevanje občinstva, brez komentarjev na ravni A1, od B1 naprej pa je očitno stopnjevanje od dovolj razločnega govora, da mu je mogoče večino časa slediti brez težav, do strukturiranja govora in prožnega prilagajanja občinstvu; f sposobnost odgovarjati na vprašanja, od odgovarjanja na preprosta vprašanja z nekaj pomoči preko tekočega in spontanega odgovarjanja na niz vprašanj, ki sledijo predstavitvi, do odgovarjanja na težka in celo sovražna vprašanja. 47. Prozodične opore so npr. poudarek in intonacija za govorjene jezike in mimika (neročne prvine, ang. non-manual elements) za znakovne jezike. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 63 Nastopanje pred občinstvom Samozavestno in urejeno zna predstaviti kompleksno temo občinstvu, ki mu tema ni blizu. Svoj nastop C2 strukturira tako, da je primeren za občinstvo, in ga po potrebi tudi prožno prilagaja. Odgovarjati zna na težka in celo sovražna vprašanja. Jasno, dobro strukturirano zna predstaviti kompleksne vsebine. Svoja stališča zna osvetliti z daljšimi utemeljitvami in dopolnitvami, razlogi in ustreznimi primeri. Ustrezno zna strukturirati daljšo predstavitev, da občinstvu omogoči slediti razvoju misli in razumeti C1 splošno argumentacijo. V predstavitvi kompleksne teme zna predpostavljati in domnevati, tako da primerja in presoja alternativne predloge in argumente. Spontano in skoraj brez opaznega napora se zna odzivati na medklice. Oblikovati zna jasno, sistematično predstavitev, pri čemer poudari bistvene točke in jih osvetli z ustreznimi podrobnostmi. Spontano se zna oddaljiti od pripravljenega besedila in vključevati zanimive vsebine, ki jih ponudi občinstvo, pri tem je lahko njegovo izražanje zelo tekoče in lahkotno. B2 Jasno zna posredovati pripravljeno predstavitev, pri tem navaja razloge, ki govorijo v prid ali proti določenemu stališču, ter prednosti in slabosti različnih možnosti. Dovolj tekoče in spontano zna odgovarjati na vprašanja, ki se navezujejo na predstavitev, tako da interakcija ni naporna ne zanj in ne za občinstvo. Posredovati zna pripravljeno predstavitev o temi, ki mu je blizu, pri čemer izriše podobnosti in razlike (npr. med izdelki, državami/regijami, načrti). B1 Posredovati zna nezapleteno pripravljeno predstavitev o temi, ki mu je blizu; pri tem je dovolj jasen, da mu je večino časa mogoče slediti brez težav; precej natančno razloži glavne točke svoje predstavitve. Odgovarjati zna na vprašanja, ki sledijo predstavitvi, čeprav mora včasih prositi za ponovitev vprašanja, zlasti če je to postavljeno zelo hitro. Po predhodni vaji zna na kratko predstaviti temo, povezano z njegovim vsakodnevnim življenjem, ter na kratko razložiti in utemeljiti svoja stališča, načrte in dejanja. Odgovoriti zna na omejeno število preprosto oblikovanih vprašanj, povezanih s predstavitvijo. A2 Po predhodni vaji zna na kratko posredovati osnovno predstavitev znane teme. Če ima možnost prositi za ponovitev povedanega in če ima nekaj pomoči pri oblikovanju odgovora, zna preprosto odgovoriti na vprašanja, povezana s predstavitvijo. A1 Posredovati zna zelo kratko in vnaprej pripravljeno izjavo (npr. predstaviti koga, povedati zdravico). Pred A1 Ni opisnikov. 3.2.1.2 Pisno izražanje Pri kategorijah za pisno izražanje transakcijska in vrednotenjska makrofunkcija nista ločeni, ker sta običajno tesno prepleteni ( branje za iskanje podatkov in utemeljitev ravno tako združuje ta dva vidika). Lestvica Ustvarjalno pisanje je ekvivalent lestvici Daljši monolog: opisovanje doživetja in se osredotoča na opis in pripoved. Kot alternativo pisanju kretalci včasih pripravijo in pošljejo video.48 48. Priprava uradnih videov v znakovnem jeziku postaja vedno bolj običajna. Število učencev v osnovnih in srednjih šolah ter na univerzitetni ravni, ki oddajajo videoposnete naloge v znakovnem jeziku, skokovito narašča. Danes so številna magistrska dela in doktorske disertacije, kakor tudi druge izdaje različnih žanrov (npr. zgodbe, učbeniki), na voljo v znakovnih jezikih. Tudi videoposnete izjave za medije in javne objave v znakovnem jeziku postajajo vedno bolj običajne. Stran 64 Dodatek k SEJU Splošno pisno izražanje Splošno pisno izražanje C2 Tvoriti zna jasna, gladko tekoča, kompleksna besedila v ustreznem in učinkovitem slogu ter z logično zgradbo, ki bralcu pomaga prepoznati bistvene točke. Tvoriti zna jasna, dobro strukturirana besedila o kompleksnih temah, v katerih poudari bistvene prvine, svoja stališča osvetli z daljšimi pojasnili in tehtnimi primeri ter besedilo ustrezno sklene. C1 Uporabiti zna strukturo in konvencije številnih zvrsti in pri tem prilagaja ton, slog in register glede na naslovnika, vrsto besedila in temo. B2 Tvoriti zna jasna besedila s podrobnostmi o različnih temah z znanih področij. Povezuje in vrednoti podatke in trditve iz več različnih virov. B1 Tvoriti zna preprosta povezana besedila o vrsti znanih tem s področij, ki ga zanimajo. Pri tem krajše samostojne trditve poveže v linearni niz. A2 Tvoriti zna niz preprostih fraz in stavkov, povezanih z osnovnimi vezniki, kot so 'in', 'ampak' in 'ker'. S preprostimi besedami/kretnjami in osnovnimi izrazi zna posredovati informacije o zanj relevantnih A1 zadevah (npr. kaj mu je všeč in kaj ne, družina, hišni ljubljenčki). Tvoriti zna preproste posamične fraze in stavke. Pred A1 Posredovati zna osnovne osebne informacije (npr. ime, naslov, državljanstvo), mogoče z uporabo slovarja. Ustvarjalno pisanje Ta lestvica vključuje osebno, domišljijsko izražanje v številnih različnih vrstah besedil v pisnih in znakovnih načinih. Ključni koncepti na tej lestvici so: f opisani vidiki, od preprostih vsakdanjih informacij, preko številnih različnih tem, povezanih z interesnimi področji, do zanimivih zgodb in opisov doživetij; f vrste besedila, od dnevniških zapisov, preko kratkih, izmišljenih življenjepisov in preprostih pesmi do dobro strukturiranih ter poglobljenih opisov in domišljijskih besedil; f kompleksnost diskurza, od preprostih besed/kretenj in fraz, preko jasno povezanega besedila do uporabe ustaljenih konvencij konkretne zvrsti v razumljivem, dobro strukturiranem in gladko tekočem besedilu; f uporaba jezika, od osnovnega slovarja in preprostih stavkov do samozavestnega, osebnega, naravnega sloga, primernega za izbrano zvrst in prilagojenega bralcu. Ustvarjalno pisanje Posredovati zna jasne, gladko tekoče, privlačne zgodbe ter opise doživetij v slogu, primernem za C2 izbrano zvrst. Ustrezno zna izrabiti idiomatske izraze in humor, da bi povečal moč besedila. Tvoriti zna jasne, podrobne, dobro strukturirane in razvite opise in domišljijska besedila v prepričljivem, osebnem in naravnem slogu, primernem za potencialnega bralca. C1 V besedilo zna vključevati idiomatske izraze in humor, čeprav slednji ni vedno primeren. Podati zna podrobno oceno kulturnih dogodkov (npr. gledališke igre, filma, koncerta) ali leposlovnih del. Tvoriti zna jasne, podrobne opise resničnih ali izmišljenih dogodkov in doživetij; pri tem v besedilu jasno izraža razmerja med mislimi in sledi ustaljenim konvencijam izbrane zvrsti. B2 Tvoriti zna jasne, podrobne opise na različne teme, povezane s svojim interesnim področjem. Podati zna oceno filma, knjige ali gledališke igre. V pripovednem besedilu zna jasno prikazati časovno zaporedje. Podati zna preprosto oceno filma, knjige ali televizijskega programa z uporabo omejenega razpona jezika. B1 Neposredno in podrobno zna opisati vrsto znanih vsebin, povezanih s svojim interesnim področjem. Opisati zna doživetja; pri tem v preprostem povezanem besedilu opiše svoja čustva in odzive. Opisati zna dogodke, resnične ali izmišljene, ali nedavno potovanje. Tvoriti zna zgodbo. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 65 Ustvarjalno pisanje V povezanih stavkih zna opisati vsakdanje vidike svojega okolja (npr. ljudi, kraje, dogodke, delovne ali šolske izkušnje). Tvoriti zna zelo kratke osnovne opise dogodkov, preteklih dejavnosti ali osebnih doživetij. Tvoriti zna preprosto zgodbo (npr. o počitniških dogodkih ali življenju v dalnji prihodnosti). Tvoriti zna niz preprostih fraz in stavkov o svoji družini, okoliščinah, v katerih živi, izobraževanju, sedanji A2 ali zadnji službi. Tvoriti zna kratke in preproste domišljijske življenjepise in preproste verze o ljudeh. Tvoriti zna dnevniške zapise o dejavnostih (npr. vsakodnevni opravki, izleti, šport, hobiji), ljudeh in krajih; pri tem uporablja osnovne, konkretne izraze ter preproste fraze in stavke, povezane z osnovnimi vezniki, kot so ‘in’, ‘ampak’ in ‘ker’. Sestaviti zna uvod v zgodbo ali njeno nadaljevanje, če lahko uporablja slovar in referenčno gradivo (npr. preglednico glagolskih časov v učbeniku). Tvoriti zna preproste fraze in stavke o sebi in izmišljenih osebah, o tem, kje živijo in kaj delajo. A1 Z zelo preprostim jezikom zna opisati sobo. S preprostimi besedami/kretnjami in frazami zna opisati nekatere vsakdanje predmete (npr. avtomobil, njegovo barvo, ali je majhen ali velik). Pred A1 Ni opisnikov. Poročila in eseji Ta lestvica se nanaša na bolj formalne vrste transakcijskega in vrednotenjskega pisanja ter znakovnega izražanja. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vsebina, od znanih tem na posameznikovem interesnem področju in rutinskih stvarnih informacij do kompleksnih znanstvenih in strokovnih tem, ločevaje lastna stališča od stališč drugih; f vrste besedila, od kratkih poročil in plakatov do kompleksnih besedil, v katerih se izražajo stališča ali kritično ocenjujejo predloge ali leposlovna dela; f kompleksnost diskurza, od povezovanja stavkov s preprostimi povezovalci do gladko tekočih predstavitev z učinkovito logično zgradbo. Poročila in eseji Tvoriti zna jasna, gladko tekoča, kompleksna poročila, članke ali eseje, v katerih zastopa svoja stališča ali kritično oceni predloge ali leposlovna dela. C2 Besedilu da ustrezno in učinkovito logično zgradbo, ki bralcu olajša prepoznavanje bistvenih delov. Poudariti zna različne vidike zahtevnih znanstvenih ali strokovnih tem, pri čemer jasno ločuje med lastnimi idejami in mnenji in tistimi iz uporabljenih virov. Tvoriti zna jasne, dobro strukturirane prikaze kompleksnih vsebin, pri čemer poudari ustrezne pomembne prvine. C1 Razširiti zna in podrobneje osvetliti svoja stališča z dodatnimi pojasnili, razlogi in ustreznimi primeri. Tvoriti zna ustrezen uvod in zaključek v daljše poročilo, članek ali razpravo o zahtevni znanstveni ali strokovni temi, če se tema nanaša na njegovo interesno področje ter če ju ima možnost pregledati in predelati. Tvoriti zna eseje ali poročila, v katerih sistematično razvije argumentacijo in ustrezno poudari dodatne utemeljitve, navaja razloge in ustrezne primere. Podrobno lahko opiše zahteven postopek. B2 Ovrednotiti zna različne ideje ali možne rešitve nekega problema. Tvoriti zna eseje ali poročila, v katerih razvije določen argument, navede razloge za določeno stališče ali proti njemu ter pojasni prednosti in slabosti različnih možnosti. Povezati zna podatke in argumente iz več virov. Stran 66 Dodatek k SEJU Poročila in eseji Tvoriti zna kratke, preproste eseje o temah, ki ga zanimajo. Tvoriti zna besedilo o aktualni temi, ki ga osebno zanima, pri čemer v preprostem jeziku navede prednosti in slabosti ter utemelji svoje mnenje. Precej samozavestno zna povzemati, poročati in navajati svoje mnenje o zbranih dejstvih, ki zadevajo B1 znane vsakdanje in nevsakdanje zadeve z njemu znanega področja. Tvoriti zna zelo kratka poročila v standardnih konvencionalnih oblikah (npr. na obrazcih), s katerimi posreduje vsakdanja dejstva in navaja razloge za ukrepanje. Predstaviti zna temo v kratkem poročilu ali s plakatom, pri čemer uporablja fotografije in kratke navedke. Tvoriti zna preprosta besedila o znanih temah, ki ga zanimajo, stavke povezuje s povezovalci, kot so ‘in’, ‘ker’ ali ‘potem’. A2 Posredovati zna svoje vtise in mnenja o temah, ki ga osebno zanimajo (npr. življenjski slogi in kultura, zgodbe), pri čemer uporablja osnovno vsakdanje izrazje. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. 3.2.2 Tvorbne strategije V SEJU so sporazumevalne strategije predstavljene z ozirom na klasični pristop k strategijam v medjezikovnem sporazumevanju: načrtovanje, izvedba, (samo)nadzorovanje, (samo)popravljanje. V okviru tvorbnih strategij je strategija izvedbe prikazana na ponazoritveni lestvici Nadomeščanje (kompenziranje). Pred SEJOM je bila to glavna uporabljena sporazumevalna strategija. (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje sta združena v eno lestvico. Načrtovanje Ta lestvica se nanaša na miselno pripravo pred govorjenjem, kretanjem ali pisanjem. Obsega lahko razmišljanje o tem, kaj bomo rekli ali kako bomo to oblikovali, lahko pa se nanaša tudi na vadenje ali pripravo osnutkov. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razmislek o tem, kako izraziti bistvo tega, kar želimo sporočiti, in morda vadenje izražanja; f predvidevanje o tem, kako se bodo prejemniki morebiti odzvali na povedano. Načrtovanje C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Pri pripravi bolj formalnega besedila zavestno uporablja konvencije za posamezno vrsto besedila (npr. zgradba, raven formalnosti). Pri pripravi na potencialno zapleteno ali neprijetno situacijo zna načrtovati, kaj bo odgovoril v primeru B2 različnih odzivov, in pri tem razmišlja o primernem izražanju. Načrtovati zna, kaj je treba reči in s katerimi sredstvi, ter pri tem upošteva učinek na prejemnika/prejemnike. Vaditi in preizkušati zna nove kombinacije in izraze, pri čemer spodbuja k povratni informaciji. B1 Ugotoviti zna, kako naj posreduje ključne poudarke svojega sporočila. Pri tem uporabi vse razpoložljive vire in sporočilo omeji na tisto, kar lahko prikliče v spomin ali za kar najde izrazna sredstva. A2 V spomin zna priklicati in vaditi ustrezen niz fraz iz svojega repertoarja. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 67 Nadomeščanje (kompenziranje) Nadomeščanje (kompenziranje) je strategija za vzdrževanje sporazumevanja, ko oseba ne najde ustreznega izraza. Ključni koncepti na tej lestvici so: f spremljevalna gestikulacija kot pomoč izraženemu; f namerna uporaba “napačne” besede/kretnje in njena označitev; f opredelitev manjkajočega koncepta; f parafraziranje (opisno izražanje) in stopnja, do katere je to očitno. Nadomeščanje (kompenziranje) C2 Nadomestiti zna besedo/kretnjo, ki se je ne spomni, z ustreznim izrazom tako spretno, da se to komaj opazi. C1 Ustvarjalno zna izrabiti obseg svojega slovarja za hitro in uspešno parafraziranje v skoraj vseh situacijah. Uporabljati zna opise in parafraze, da zapolni vrzeli v slovarju in v skladenjski zgradbi. B2 Večino sporazumevalnih težav zna rešiti s parafraziranjem ali izogibanjem težkim izrazom. Opredeliti zna značilnosti konkretnega predmeta, katerega poimenovanja se ne spomni. Posredovati zna pomen z dopolnilnim opisom besede/kretnje s podobnim pomenom (npr. avto za veliko ljudi = avtobus). B1 Uporabiti zna preprosto besedo/kretnjo s pomenom, podobnim tistemu, ki ga želi izraziti, in prosi za ‘popravek’. Besedo/kretnjo iz prvega jezika zna ‘potujčiti’ in prositi za potrditev ustreznosti. Ob uporabi neustrezne besede/kretnje iz svojega repertoarja zna z gestikulacijo pojasniti, kaj misli. A2 S kazanjem zna izraziti, kaj misli (npr. 'Dajte mi tole, prosim.'). A1 Ko kaj potrebuje, zna to izraziti s preprostimi besedami/kretnjami, podprtimi z gestikulacijo. Pred A1 Zna pokazati na stvar in vprašati, kaj je to. (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje Ta lestvica vključuje dvoje: a) da oseba spontano ugotovi, da se je zmotila ali naletela na problem, in b) na bolj zaveden in morda načrtovan postopek vračanja k povedanemu ter preverjanja pravilnosti in ustreznosti. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sprememba poteka in uporaba drugačne taktike − zelo očitno na ravneh A, zelo tekoče na ravneh C; f samopopravljanje spodrsljajev, napak in “udomačenih” napak; f ugotavljanje, kako očiten mora biti sporazumevalni problem, preden se ga začne popravljati. (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje C2 Ponovno zna začeti izjavo in jo preoblikovati tako, da se izogne težavi; to naredi tako spretno, da sogovorec tega skoraj ne opazi Ko naleti na težavo, se zna vrniti in na drugačen način povedati želeno, ne da bi povsem prekinil tok C1 izražanja. Zelo učinkovito se zna sam popraviti. Za nazaj zna popraviti svoje občasne spodrsljaje ali nesistematične napake in manjše pomanjkljivosti v stavčni zgradbi. B2 Popraviti zna spodrsljaje in napake, če se jih zaveda ali če so privedli do nesporazumov. Zapomni si ponavljajoče se napake in se zna zavestno nadzorovati. Stran 68 Dodatek k SEJU (Samo)nadzorovanje in (samo)popravljanje Popraviti zna napake v rabi oznak za čas ali izrazov, ki so privedli do nesporazumov – pod pogojem, da sogovorec opozori na težavo. B1 Prositi zna za potrditev, da je uporabljena oblika pravilna. Znova zna začeti na drugačen način, ko ugotovi, da se je sporazumevanje prekinilo. A2 Ni opisnikov. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. 3.3 INTERAKCIJA Osrednja prvina opisne sheme jezikovne rabe SEJA, ki je predstavljena na začetku tega dokumenta, je interakcija, pri kateri dve ali več oseb soustvarja diskurz. Medosebna interakcija velja za izvor jezika in zajema medosebne, sodelovalne in transakcijske funkcije. Tvorjenje v obliki pripovedovanja zgodb velja za naslednjo stopnjo v razvoju govora, ki je na koncu privedla do pismenosti. Interakcija je temeljnega pomena tudi pri učenju. V SEJU so interakcijske strategije zajete v lestvicah za menjavo vlog, sodelovanje (sodelovalne strategije) in prošnjo za pojasnilo. Osnovne sporazumevalne strategije so pri sodelovalnem učenju enako pomembne, kot so pomembne pri sporazumevanju v realnem svetu. Večina lestvic za interakcijo se nanaša na ustno interakcijo. V času razvijanja SEJA ideja o pisni interakciji še ni bila splošno sprejeta in zato ni bila zelo razvita. Zdaj pa je postalo očitno, da ima v zadnjih dvajsetih letih pisna interakcija (= pišeš bolj ali manj tako, kot bi govoril v počasnem dialogu) vedno pomembnejšo vlogo. Toda namesto da bi nadalje razvijali to kategorijo, je bila razvita nova kategorija spletne interakcije. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 69 Slika 13: Interakcijske dejavnosti in strategije. Interakcija Interakcijske dejavnosti Interakcijske strategije Ustna interakcija Pisna interakcija Spletna interakcija Splošna ustna interakcija Splošna pisna interakcija Spletni pogovor Prevzemanje vloge in razprava govorca (menjava vlog) Ciljno usmerjene Razumevanje sogovorca Dopisovanje spletne transakcije Sodelovanje in sodelovanje Družabni pogovor Zabeležke, sporočila in obrazci Prošnja za pojasnilo Neformalna razprava Formalna razprava Ciljno usmerjeno sodelovanje Pridobivanje dobrin in storitev Izmenjava informacij Sodelovanje v intervjuju Uporaba telekomunikacij 3.3.1 Interakcijske dejavnosti 3.3.1.1 Ustna interakcija Ustna interakcija naj bi vključevala oboje, govorno interakcijo in kretanje v živo iz oči v oči. Lestvice so tudi tukaj oblikovane v treh makrofunkcijah, medosebni, transakcijski in vrednotenjski, in z določenimi dodanimi specializiranimi žanri. Lestvice se začnejo z razumevanjem sogovorca. “Sogovorec” je tehnični izraz, ki pomeni osebo, s katero se kdo neposredno sporazumeva v obliki dialoga. Kot je bilo že omenjeno, so metafora za lestvice za razumevanje ustnega izražanja koncentrični krogi. Tu smo v središču teh krogov: uporabnik/učenec se aktivno sporazumeva s sogovorcem. Stran 70 Dodatek k SEJU Potem sledijo lestvice za f medosebno (interakcijo): Družabni pogovor; f vrednotenjsko (interakcijo): Neformalni pogovor (s prijatelji), Formalni pogovor (sestanki), Ciljno usmerjeno sodelovanje; f transakcijsko (interakcijo): Izmenjava informacij, Pridobivanje dobrin in storitev, Sodelovanje v intervjuju (v vlogi spraševalca ali intervjuvanca) in Uporaba telekomunikacij. Splošna ustna interakcija Splošna ustna interakcija Dobro obvlada idiomatsko in pogovorno izražanje ter se zaveda konotativnih ravni pomena. S precej C2 pravilno uporabo širokega razpona modifikatorjev zna natančno izraziti drobne pomenske odtenke. Ponovno zna začeti izjavo in jo preoblikovati tako, da se izogne težavi. To naredi tako spretno, da sogovorec tega skoraj ne opazi. Izražati se zna tekoče in spontano, skoraj brez napora. Ima bogat repertoar, kar mu omogoča, da hitro C1 zapolni vrzeli z opisovanjem. Iskanje ustreznih izrazov ali uporaba strategij izogibanja sta le redko opazna. Samo vsebinsko zahtevna tema lahko ovira naravno in tekoče izražanje. Tekoče, pravilno in učinkovito zna uporabljati jezik v širokem razponu splošnih, akademskih, poklicnih ali prostočasnih tem, pri čemer jasno pokaže odnose med idejami. Pri sporazumevanju je spontan in dobro nadzoruje slovnično pravilnost, ne da bi bilo zelo opazno njegovo omejevanje v tem, kar želi povedati. Glede na okoliščine zna izbrati ustrezno stopnjo formalnosti. B2 Sporazumevati se zna dovolj tekoče in spontano, da lahko vzdržuje redne stike in se sporazumeva z uporabniki ciljnega jezika, pri čemer ta interakcija ni naporna ne zanj ne za sogovorce. Poudariti zna osebni pomen dogodkov in doživetij, utemeljiti in osvetliti svoja stališča z relevantnimi razlagami in argumenti. Razmeroma samozavestno se lahko sporazumeva o znanih vsakdanjih in nevsakdanjih zadevah, povezanih z njegovim poklicnim in interesnim področjem. Zna posredovati, sprejemati, preverjati in potrjevati podatke, znajde se tudi v manj vsakdanjih situacijah in zna razložiti težave. Zna izraziti misli o abstraktnejših in kulturnih temah, kot so filmi, knjige, glasba itn. B1 Izrabiti zna širok razpon preprostega jezika, da se znajde v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanjih. Brez priprave se lahko vključi v pogovor o znanih temah, izraža osebna mnenja in izmenjuje informacije o temah, ki ga osebno zanimajo ali so pomembne v vsakodnevnem življenju (npr. družina, hobiji, delo, potovanje in aktualni dogodki). V strukturiranih situacijah in kratkih pogovorih se lahko sporazumeva brez večjih težav, če je sogovorec po potrebi pripravljen priskočiti na pomoč. Brez večjega napora lahko sodeluje v preprostih vsakdanjih izmenjavah. Zna zastavljati vprašanja in odgovarjati nanje ter izmenjevati misli in informacije o znanih temah v predvidljivih vsakdanjih situacijah. A2 Sporazumeva se lahko v preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno izmenjavo informacij o znanih in vsakdanjih stvareh, povezanih z delom ali prostim časom. Obvlada zelo kratke družabne izmenjave, vendar je le redko sposoben razumeti dovolj, da bi lahko usmerjal potek pogovora. Zna se preprosto sporazumevati, vendar je njegovo sporazumevanje v celoti odvisno od ponavljanja A1 na počasnejši način, preoblikovanja in popravljanja. Zastavljati zna preprosta vprašanja in odgovarjati nanje ter oblikuje preproste trditve, ki se nanašajo na neposredne potrebe ali na zelo znane teme, in se odzivati nanje. Pred A1 S kratkimi, ustaljenimi izrazi zna odgovoriti na vprašanja o sebi in vsakdanjih opravkih, pri čemer informacije podkrepi z gestikulacijo. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 71 Razumevanje sogovorca Ta lestvica se nanaša na razumevanje osebe, s katero se neposredno sporazumevamo z možnostjo pogajati se o pomenu. Ključni koncepti na tej lestvici so: f tema in sporazumevalno prizorišče, od osebnih podrobnosti in vsakdanjih potreb do kompleksnih in abstraktnih specializiranih tem; f vrsta posredovanja, od skrbnega in počasnega do standardnega jezika in manj znanih jezikovnih različic; f stopnja prilagajanja sogovorca, od dobrohotnega ponavljanja in pomoči do preprostega potrjevanja podrobnosti pri manj znanih jezikovnih različicah. Razumevanje sogovorca C2 Razume vsakega sogovorca, tudi v zvezi s specializiranimi abstraktnimi in kompleksnimi temami, ki ne sodijo na njegovo področje, če se ima možnost prilagoditi manj poznani različici. Podrobno razume sogovorca v zvezi s specializiranimi abstraktnimi in kompleksnimi temami, ki ne sodijo C1 na njegovo področje, čeprav mora preveriti posamezne podrobnosti, zlasti če ne pozna dobro jezikovne različice. B2 Celo v (zvočno/vizualno) motečem okolju podrobno razume, kaj mu sporoča sogovorec v standardnem jeziku ali poznani različici. B1 Kadar je neposredno naslovljen, lahko sledi vsakdanjemu razločno artikuliranemu pogovoru, čeprav mora občasno prositi sogovorca, naj kakšno besedo/kretnjo ali frazo ponovi. Razume dovolj, da brez nepotrebnega napora obvlada preproste rutinske izmenjave. Kadar je neposredno naslovljen, na splošno razume jasen standardni govor/jasno standardno kretanje o A2 znanih stvareh, če lahko občasno prosi sogovorca za ponovitev in preoblikovanje. V enostavnih vsakodnevnih situacijah razume, kar se jasno in počasi sporoči neposredno njemu. Sogovorca razume, če se je ta pripravljen potruditi. Kadar je neposredno naslovljen, razume vsakdanje izraze, povezane z zadovoljevanjem preprostih konkretnih potreb, če dobrohoten sogovorec sporoča jasno in počasi ter večkrat ponovi. A1 Razume skrbno in počasi posredovana vprašanja in navodila, naslovljena nanj, ter lahko sledi kratkim preprostim napotkom. Razume preprosta vprašanja, ki ga neposredno zadevajo (npr. o imenu, starosti, naslovu), če oseba sprašuje počasi in jasno. Ko se mu drugi predstavljajo počasi in jasno, razume preproste osebne podatke (npr. ime, starost, kraj Pred A1 prebivanja, od kod je kdo). Razume vprašanja o teh podatkih, naslovljena nanj, čeprav je treba vprašanja včasih ponoviti. Razume številne vsakdanje besede/kretnje in pozdrave ter prepozna ključne podatke (npr. številke, cene, datumi in dnevi v tednu), če so posredovane zelo počasi in se po potrebi ponovijo. Družabni pogovor Ta lestvica se nanaša na interakcijo, ki ima v prvi vrsti družabno funkcijo: vzpostavljanje in ohranjanje osebnih stikov. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sporazumevalno prizorišče, od kratkih izmenjav, preko vzdrževanja pogovora in ohranjanja stikov do prožnejše uporabe za družabne namene; f teme, od zasebnih novic, preko znanih tem, ki ga osebno zanimajo, do najsplošnejših tem; f jezikovne funkcije, od pozdravov do ponudb, vabil in soglasij do raznih stopenj izražanja čustev, namigovanja in šaljenja. Stran 72 Dodatek k SEJU Družabni pogovor C2 Sporazumeva se sproščeno in ustrezno, pri polnem družabnem in osebnem življenju ga ne ovirajo nikakršne jezikovne omejitve. C1 V družabnih stikih zna jezik uporabljati prožno in učinkovito, pri tem zna izražati čustva, namigovati in se šaliti. Z dobrohotnim spraševanjem in soglašanjem zna vzpostaviti stik s sogovorci, in če je primerno, tudi s komentarji o drugih osebah ali skupnih okoliščinah. Izraziti zna zadržke in obotavljanje, navesti pogoje, ko se strinja ali daje dovoljenje, in prositi, da se upošteva njegovo stališče. B2 Dejavno sodeluje v daljših pogovorih o večini splošnih tem, tudi v (slušno/vizualno) motečem okolju. Z uporabniki ciljnega jezika zna vzdrževati stik, ne da bi bil nehote smešen ali moteč ali da se jim v stikih z njim ni treba vesti drugače, kot se vedejo do drugih učinkovitih uporabnikov. Izraziti zna različna čustvena stanja in poudariti osebni pomen dogodkov in doživetij. Z razmeroma spontanim postavljanjem vprašanj o posamezni izkušnji ali dogodku zna začeti pogovor in ga nadaljevati, pri čemer zna izražati svoje mnenje o znanih temah in se odzivati na mnenja drugih. Voditi zna dolg pogovor o skupnih temah, če se sogovorec potrudi, da bi se razumela. B1 Brez priprave se lahko vključuje v pogovore o znanih temah. Kadar je neposredno naslovljen, lahko sledi razločnemu vsakodnevnemu pogovoru, vendar mora včasih prositi sogovorca za ponovitev nekaterih besed/kretenj. Lahko vzdržuje pogovor ali razpravo, čeprav mu je včasih težko slediti, ko poskuša izraziti prav tisto, kar želi. Izraziti zna čustva in se odzvati nanje, npr. presenečenje, srečo, žalost, zanimanje in ravnodušnost. Vzpostaviti zna družabne stike (npr. pozdraviti ob prihodu in slovesu, predstaviti sebe in druge, se zahvaliti). Kadar je neposredno naslovljen, na splošno razume jasen standardni jezik o znanih stvareh, če lahko občasno prosi za ponovitev ali preoblikovanje. Lahko sodeluje v krajših pogovorih v vsakdanjih situacijah o temah, ki ga zanimajo. Preprosto zna izraziti, kako se počuti, in se zahvaliti. Prositi zna za uslugo (npr. da mu kdo kaj posodi), zna ponuditi uslugo in se odzvati, če ga kdo prosi zanjo. A2 Obvlada zelo kratke družabne izmenjave, vendar le redko razume dovolj, da bi lahko usmerjal pogovor po svoji želji. Kljub temu je za sogovorca lahko razumljiv, če se ta potrudi. Uporabljati zna preproste vsakdanje vljudne pozdrave in nagovore. Z vrstniki, kolegi ali člani družine gostiteljice se zna sporazumevati v preprostem jeziku, postavljati vprašanja in lahko razume odgovore o najbolj vsakdanjih zadevah. Izraziti zna povabila, predloge in opravičila ter se nanje odzvati. Z zelo preprostimi ustaljenimi vzorci zna izraziti svoje občutke. Izraziti zna, kaj mu je všeč in kaj ne. Kadar je neposredno naslovljen, razume vsakdanje izraze, povezane z zadovoljevanjem preprostih konkretnih potreb, če se dobrohoten sogovorec izraža jasno in počasi ter večkrat ponovi. A1 Sodeluje lahko v preprostem pogovoru o stvarnih, predvidljivih temah (npr. o svoji državi, družini, šoli). Vzpostaviti zna stik ter pri tem uporabiti osnovne pozdrave ob prihodu in slovesu. Vprašati zna sogovorca, kako se počuti, in se na to odzvati. Razume in zna uporabljati nekatere osnovne ustaljene izraze, kot so ”Ja”, ”Ne”, ”Oprostite”, ”Prosim”, ”Hvala”, ”Ne, hvala”. Pred A1 Prepozna preproste pozdrave in voščila. Preprosto zna pozdraviti, povedati svoje ime in se posloviti. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 73 Neformalna razprava (s prijatelji) Ta lestvica vključuje medosebni in vrednotenjski vidik jezikovne rabe, saj se v vsakdanji interakciji običajno prepletata. Ključni koncepti na tej lestvici so: f teme, od tega, kaj narediti in kam iti, do abstraktnih, kompleksnih in celo neznanih tem ter občutljivih vprašanj; f sposobnost slediti razpravi, od prepoznavanja teme s sledenjem ključnim točkam do “držanja koraka” v živahni razpravi in razumevanja referenc v pogovoru; f jezikovne funkcije, od razpravljanja v omejenem obsegu in strinjanja ali nestrinjanja do natančnega izražanja mnenj in obzirnega ravnanja v primeru nestrinjanja in kritike. Neformalna razprava (s prijatelji) C2 Sproščeno zna razpravljati o občutljivih temah in svetovati o njih, razume reference v pogovoru in zna obzirno ravnati v primeru nestrinjanja in kritike. C1 Brez težav lahko spremlja in prispeva h kompleksnim interakcijam med drugimi udeleženci v skupinskih razpravah, tudi o abstraktnih kompleksnih temah, ki jih ne pozna dobro. Sodeluje lahko v živahni razpravi med uporabniki ciljnega jezika. Natančno zna izraziti svoje misli in mnenja, prepričljivo predstaviti kompleksno utemeljitev stališč in se odzvati nanjo. Aktivno lahko sodeluje v neformalni razpravi v znanih kontekstih, komentira, jasno predstavlja svoje B2 poglede, vrednoti alternativne predloge ter oblikuje predpostavke in se odziva nanje. Z nekaj napora razume večino tistega, kar je izraženo v razpravi, vendar se težje učinkovito vključuje v razpravo z več uporabniki ciljnega jezika, če ti v ničemer ne prilagodijo svojega jezika. Pojasni lahko svoja mnenja in jih v razpravi podpira z relevantnimi razlagami, utemeljitvami in komentarji. Sledi lahko večini tistega, kar je izraženo o splošnih temah, če se sogovorci izogibajo zelo idiomatskemu jeziku in se izražajo razločno. Izraziti zna svoje misli o abstraktnih ali kulturnih temah, kot so glasba ali filmi. Razložiti zna vzrok za težavo. Na kratko zna komentirati stališča drugih. Primerjati in vzporejati zna različne možnosti, pri čemer razpravlja o tem, kaj bi bilo treba storiti, kam iti, B1 koga ali kaj izbrati itn. Na splošno lahko sledi glavnim točkam v neformalni razpravi s prijatelji, če je ta v razločnem standardnem jeziku ali poznani različici. V razpravljanju o temah, ki ga zanimajo, zna izraziti osebna stališča in mnenja ali vprašati po njih. Predstaviti zna svoja mnenja, ki zadevajo rešitve težav ali praktičnih vprašanj, npr. kam iti, kaj početi, kako pripraviti neki dogodek (npr. izlet), in se odzvati na mnenja drugih. Vljudno zna izraziti svoje prepričanje, mnenje, strinjanje in nestrinjanje. Na splošno prepozna temo razprave, če se odvija počasi in jasno. V preprostem jeziku zna izmenjavati mnenja ter primerjati stvari in ljudi. Razpravljati zna o tem, kaj bi počeli zvečer ali za konec tedna. Dajati zna predloge in se odzivati nanje. A2 Izraziti zna strinjanje in nestrinjanje z drugimi. Preprosto zna razpravljati o vsakdanjih praktičnih stvareh, če je naslovljen jasno, počasi in neposredno. Razpravljati zna o tem, kaj početi ali kam iti, in se dogovoriti za srečanje. V omejenem obsegu zna izraziti svoje mnenje. A1 Z omejenim naborom izrazov zna izmenjati mnenje o tem, kaj mu je všeč in kaj ne v zvezi s športom, hrano itn., če je naslovljen jasno, počasi in neposredno. Pred A1 Ni opisnikov. Stran 74 Dodatek k SEJU Formalna razprava (sestanki) Ta lestvica se nanaša na bolj formalno razpravljanje, predvsem v poklicnem in akademskem kontekstu. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrsta sestanka in tema, od izmenjav o praktičnih vprašanjih do razpravljanja o abstraktnih, kompleksnih, neznanih temah; f sposobnost slediti razpravi, od nujnosti ponavljanja in pojasnjevanja do razumevanja pomembnih točk in sodelovanja v živahni debati; f sposobnost prispevati k razpravi, od nujnosti predhodne priprave in pomoči pri oblikovanju misli do poglabljanja v razpravo, vrednotenja in polemiziranja s prispevki drugih ter prepričljivega zagovarjanja svojih stališč. Formalna razprava (sestanki) V formalnih razpravah o kompleksnih temah zna zagovarjati svoja stališča, svoje utemeljitve predstavlja urejeno in prepričljivo ter v ničemer ne zaostaja za drugimi udeleženci. C2 Svetovati zna in ustrezno ravnati v kompleksnih, občutljivih ali spornih zadevah, če ima potrebno strokovno znanje. Samozavestno zna odgovarjati na sovražna vprašanja, zadržati svojo vlogo govorca in obzirno zavrniti protiargumente. Zlahka lahko sodeluje v debati, tudi o abstraktnih, kompleksnih neznanih temah. Prepričljivo zna zagovarjati formalno stališče, odgovarjati na vprašanja in pripombe ter tekoče, spontano in ustrezno odgovarjati na kompleksne protiargumente. C1 Ponoviti, vrednotiti in izpodbijati zna prispevke drugih udeležencev o zadevah s svojega akademskega ali poklicnega področja. Obzirno zna izraziti kritične pripombe ali nestrinjanje. Postavljati zna dodatna vprašanja, s katerimi prosi za več podrobnosti, in preoblikovati vprašanje, če ni bilo razumljeno. Aktivno lahko sodeluje v živahni razpravi. Pravilno prepoznava argumente, ki podpirajo posamezna stališča ali jim nasprotujejo. Pri razpravljanju na svojem strokovnem področju zna uporabljati ustrezno strokovno terminologijo. Natančno zna izraziti svoje misli in mnenja, prepričljivo predstaviti kompleksno utemeljitev stališč in se odzvati nanjo. B2 Lahko aktivno sodeluje v vsakdanjih in nevsakdanjih formalnih razpravah. Sledi lahko razpravi o zadevah, ki sodijo na njegovo področje, in podrobno razume točke, ki so posebej poudarjene. Prispevati zna svoja mnenja, jih pojasniti in zagovarjati, ovrednotiti alternativne predloge, oblikovati predpostavke in se odzivati nanje. Sledi lahko večini izraženega o tem, kar se nanaša na njegovo področje, če se sogovorci izogibajo izrazito idiomatski rabi in se izražajo razločno. Jasno zna izraziti svoje stališče, vendar ima težave pri vključevanju v debato. B1 Sodeluje lahko v vsakdanjih formalnih razpravah o znanih temah, če se udeleženci razločno izražajo v standardnem jeziku ali poznani različici in če gre za izmenjavanje stvarnih informacij, sprejemanje navodil ali reševanje praktičnih težav. Sledi lahko argumentaciji in razpravi o znanih in predvidljivih temah, če udeleženci svoja stališča izrazijo v razmeroma preprostem jeziku in/ali jih po potrebi ponovijo ter če lahko zaprosi za pojasnilo. Na splošno lahko sledi spremembam tem v formalni razpravi, ki se nanaša na njegovo področje in se odvija počasi in jasno. Če se mu pri oblikovanju odgovora pomaga in če lahko po potrebi prosi za ponovitev bistvenih delov, A2 lahko – kadar je neposredno naslovljen – izmenjuje relevantne informacije in izrazi svoje mnenje o praktičnih vprašanjih. Kadar je na formalnem srečanju neposredno naslovljen, zna izraziti, kaj misli o določenih zadevah, če lahko po potrebi prosi za ponovitev bistvenih delov. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 75 Ciljno usmerjeno sodelovanje Ta lestvica zadeva sodelovalno, ciljno usmerjeno delo, ki ga vsak dan opravljamo v resničnem življenju, zlasti poklicnem. Tako kot lestvice za družabni pogovor in razpravo tudi ta lestvica vsebuje podobne opisnike za sposobnost slediti razpravi. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sledenje razpravi, od razumevanja neposredno njemu pojasnjenih preprostih navodil do zanesljivega razumevanja podrobnih navodil; f aktivni prispevek pri delu, od preproste prošnje za stvari in dajanja stvari drugim do predvidevanja o vzrokih in posledicah ter organiziranja celotnega opravila. Ciljno usmerjeno sodelovanje (npr. skupno kuhanje, razpravljanje o dokumentu, organiziranje dogodka itn.) C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 S poročanjem o tem, kar so povedali drugi, povzemanjem, razlaganjem in tehtanjem različnih vidikov zna usmerjati razpravo, da bi določil nadaljnje delovanje s partnerjem ali s skupino. Zanesljivo razume podrobna navodila. K uspešnemu poteku dela zna prispevati tako, da druge povabi, naj se pridružijo, naj izrazijo, kaj mislijo, B2 itn. Jasno zna na kratko predstaviti zadevo ali težavo, navesti domneve o vzrokih in posledicah ter tehtati prednosti in pomanjkljivosti različnih pristopov. Lahko sledi razpravljanju, vendar mora, če je razprava hitra ali razširjena, občasno prositi za ponovitev ali pojasnilo. Pojasniti zna, zakaj je nekaj težava, razpravljati o tem, kaj je treba storiti v nadaljevanju, ter primerjati in vzporejati različne možnosti. Na kratko zna komentirati stališča drugih. B1 Na splošno lahko sledi povedanemu in po potrebi kaj ponovi ter tako potrdi, da se s sogovorcem razumeta. Razumljivo zna predstavljati svoja mnenja in odzive na mnenja drugih o možnih rešitvah ali vprašanju, kaj storiti v nadaljevanju, pri čemer zna svoja mnenja na kratko utemeljiti in pojasniti. Povabiti zna druge, naj izrazijo svoje mnenje, kako ravnati. Razume dovolj, da lahko brez večjega truda izvede preprosta rutinska opravila, pri čemer ob nerazumevanju zelo preprosto prosi za ponovitev. Razpravljati zna o tem, kaj je treba storiti, zna dajati predloge in se odzivati nanje, prositi za navodila in jih posredovati. A2 Pokazati zna, da sledi pogovoru, in če mu sogovorec pomaga, lahko razume, kar je treba. Sporazumevati se zna ob preprostih in rutinskih opravilih, pri tem uporablja preproste fraze, da prosi za stvari in jih ponuja drugim, dobi preproste informacije in razpravlja o tem, kaj je treba storiti v nadaljevanju. Če je naslovljen skrbno in počasi, razume vprašanja in navodila ter lahko sledi kratkim in enostavnim napotkom. A1 Izpolniti zna osnovna navodila, ki vključujejo čas, kraje, števila itn. Prositi zna za stvari in jih dati drugim. Pred A1 Ni opisnikov. Stran 76 Dodatek k SEJU Pridobivanje dobrin in storitev Ta lestvica se nanaša predvsem na stike s ponudniki storitev v restavracijah, trgovinah, bankah itn. Učinkovito pritoževanje je umeščeno na ravni od B1 navzgor, lestvica pa se osredotoča na nadaljnje korake pri pritožbah ali problemih ter na iskanje rešitev. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrste situacij, od preprostih vsakdanjih transakcij do sporov v zvezi z odgovornostjo in občutljivih transakcij v javnem, poklicnem ali akademskem življenju; f pridobivanje storitev, od naročanja hrane do postavljanja podrobnih vprašanj o kompleksnejših storitvah; f terjanje zadoščenja, od pritoževanja (B1) do iskanja rešitve v sporu ali v občutljivi transakciji Pridobivanje dobrin in storitev C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Ravnati zna v kompleksnih ali občutljivih transakcijah v javnem, poklicnem ali akademskem življenju. Jezikovno se je sposoben pogajati, da bi rešil zaplete, kot so neupravičena kazen za prometni prekršek, povračilo škode za poškodovanje stanovanja ali krivda za nesrečo. Utemeljiti zna zahtevo za odškodnino, prepričljivo zna zahtevati nadomestilo za povzročeno škodo in B2 jasno izraziti, koliko je pripravljen popustiti. Postavljati zna zahteve in podrobna vprašanja o kompleksnejših storitvah, npr. najemnih pogodbah. Razložiti zna težavo, do katere je prišlo, in jasno zahtevati, da mora ponudnik storitve/stranka popustiti. Znajde se v večini transakcij med potovanjem, dogovarjanjem o potovanju ali nastanitvi ter v stikih z uradnimi osebami med obiskom v tujini. Da se odloči, zna v trgovini prositi za razlago o razliki med dvema ali več proizvodi, ki imajo enak namen, in pri tem postavlja dodatna vprašanja. B1 Znajde se v manj vsakdanjih situacijah v trgovini, na pošti, v banki, npr. ob vračilu izdelka, s katerim ni zadovoljen. Zna se pritožiti. Znajde se v večini situacij, ki se običajno pojavijo pri organizaciji potovanja preko potovalne agencije ali med samim potovanjem, zna npr. vprašati sopotnika, kdaj mora izstopiti v kraju, ki ga ne pozna. Znajde se v običajnih vsakdanjih situacijah, npr. na potovanjih, iskanju nastanitve, prehranjevanju in nakupovanju. Sporazumevati se zna v predvidljivih vsakdanjih situacijah (npr. na pošti, postaji, v trgovini) z uporabo širokega razpona preprostih izrazov. Pridobiti zna vse potrebne informacije v turističnem uradu, če so te enostavne in ne preveč strokovne. Prositi zna za vsakdanje dobrine in storitve in jih ponuditi. Pridobiti zna preproste informacije o potovanju, uporabi sredstev javnega prevoza (npr. avtobusov, A2 vlakov in taksijev), vprašati zna za pot in dati napotke, kako nekam priti, ter kupiti vozovnice. Spraševati zna o stvareh in opraviti preproste transakcije v trgovinah, bankah ali na pošti. Posredovati in sprejemati zna informacije o količinah, velikostih, cenah itn. Opraviti zna preproste nakupe in pri tem izrazi, kaj želi kupiti, in vpraša za ceno. Naročiti zna hrano in pijačo. Sporočiti zna, da je nekaj narobe (npr. “Hrana je mrzla.” ali “V moji sobi ne dela luč.”). Naročiti se zna (iz oči v oči) pri zdravniku in razume odgovor. Zdravstvenemu delavcu zna v preprostem jeziku nakazati težavo, morda s pomočjo gestikulacije in telesne govorice. Prositi zna za stvari in jih dati drugim. A1 S preprostimi izrazi zna naročiti hrano in pijačo. Uporabljati zna številke in količinske izraze ter izraziti cene in čas. Pred A1 Opraviti zna preproste nakupe in/ali naročiti hrano ali pijačo, če lahko svoje verbalno izražanje podpre s kazanjem ali drugo gestikulacijo. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 77 Izmenjava informacij Ta lestvica ne ponuja opisnikov na ravni C, saj samo izmenjava konkretnih informacij ni več poglavitna prvina učnih ciljev za učinkovite uporabnike. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrsta transakcije, od preprostih vprašanj, navodil in usmeritev preko preprostih, rutinskih izmenjav do izmenjevanja informacij z drugimi strokovnjaki; f vrsta informacije, od osebnih podatkov, datumov, cen itn. preko navad, rutinskih opravkov, razvedril in preprostih stvarnih informacij do podrobnih in kompleksnih informacij ali nasvetov. Izmenjava informacij C2 Ni opisnikov, glej B2. C1 Ni opisnikov, glej B2. Razume in izmenjuje kompleksne informacije in nasvete o vseh stvareh, ki so povezane z njegovo poklicno vlogo. B2 Pri izmenjevanju informacij ali razpravljanju z drugimi strokovnjaki na svojem strokovnem področju zna uporabljati ustrezno strokovno terminologijo. Zanesljivo zna posredovati podrobne informacije. Precej samozavestno zna izmenjavati, preverjati in potrjevati pridobljene stvarne informacije o znanih vsakdanjih in nevsakdanjih stvareh s svojega področja. Izraziti zna svoje mnenje o kratki zgodbi, članku, predavanju, razpravi, intervjuju ali dokumentarnem filmu in jih povzeti ter odgovarjati na nadaljnja vprašanja o podrobnostih. B1 Poiskati in posredovati zna nezapletene stvarne informacije. Prositi zna za podrobne napotke in se ravnati po njih. Pridobiti zna podrobnejše informacije. Na podlagi svojih izkušenj zna svetovati glede preprostih zadev. Razume dovolj, da brez prevelikega truda obvlada preproste rutinske izmenjave. Poiskati in posredovati zna nezapletene stvarne informacije za vsakdanje praktične potrebe. Spraševati zna o navadah in vsakdanjih opravkih ter odgovarjati na vprašanja v zvezi z njimi. Spraševati zna o prostočasnih dejavnostih in o preteklih dejavnostih ter odgovarjati na vprašanja v zvezi z njimi. Spraševati zna o načrtih in namenih ter odgovarjati na vprašanja v zvezi z njimi. Dati zna preproste napotke in navodila, npr. kako se nekam pride, in se ravnati po njih. A2 Sporazumevati se zna pri preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo enostavno in neposredno izmenjavo informacij. V omejenem obsegu zna izmenjavati informacije o znanih in vsakdanjih praktičnih stvareh. Spraševati zna o tem, kaj kdo dela v službi in v prostem času, ter odgovarjati na vprašanja v zvezi s tem. S pomočjo zemljevida zna vprašati in napotiti, kako se kam pride. Spraševati zna po osebnih podatkih in odgovarjati na vprašanja v zvezi z njimi. Preprosto zna spraševati in odgovarjati na vprašanja v zvezi z nekim dogodkom (npr. kje in kdaj se je zgodil, kdo je sodeloval in kako je bilo). Če je naslovljen skrbno in počasi, razume preprosta vprašanja in navodila ter zna slediti kratkim, preprostim napotkom. Zastavljati zna preprosta vprašanja in odgovarjati nanje, začeti izmenjave ter se odzivati na preproste izjave, ki se nanašajo na njegove neposredne potrebe ali na zelo znane teme. A1 Spraševati zna o sebi in drugih osebah, o tem, kje živi(jo), o ljudeh, ki jih pozna(jo), in o stvareh, ki jih ima(jo), ter odgovarjati na vprašanja v zvezi s tem. Izraziti zna čas s frazami, kot so ‘naslednji teden’, ‘prejšnji petek’, ‘novembra’, ‘ob treh’. V omejenem obsegu zna izraziti številke, količine in ceno. Poimenovati zna barvo oblačil ali drugih vsakdanjih predmetov in vprašati po njej. Stran 78 Dodatek k SEJU Pridobivanje dobrin in storitev Povedati zna svoje ime in druge vprašati po imenu. V vsakdanjih pogovorih razume in zna uporabiti preprosta števila. Vprašati zna za dan, uro in datum ter jih poimenovati. Pred A1 Vprašati zna druge za rojstni datum in povedati svojega. Vprašati zna za telefonsko številko in povedati svojo. Povedati zna, koliko je star, in vprašati druge po starosti. Zelo preprosto zna spraševati po informacijah, npr. “Kaj je to?”, in razume eno- ali dvobesedne/kretenjske odgovore. Sodelovanje v intervjuju Ta lestvica se nanaša na posebne vloge, kot so obisk pri zdravniku, pogovor za službo ter druge oblike spraševanja, pa tudi anketiranja in − v izobraževalnem kontekstu − projekti. Kar zadeva kretanje, se predvideva, da zna tudi naslovnik kretati. Ključni koncepti na tej lestvici so: f neodvisnost od sogovorca, od potrebe po neposrednem, jasnem standardnem jeziku do delovanja brez kakršnekoli pomoči, ne da bi bil/bili drug/drugi v čemerkoli prikrajšan/prikrajšani; f prevzemanje pobude, od uvajanja novih tem (B1) do uspešnega sodelovanja, tekočega razvijanja misli in sproščenega odzivanja na medklice; f vodenje intervjuja, od uporabe pripravljenega vprašalnika (B1) preko spontanega oddaljevanja od pripravljenih vprašanj in odzivanja na zanimive odgovore ter njihovega poglabljanja do primernega strukturiranja diskurza in samozavestnega sporazumevanja Sodelovanje v intervjuju C2 Kot spraševalec ali kot intervjuvanec izredno dobro opravlja svojo nalogo, diskurz primerno strukturira in komunicira samozavestno ter tekoče, ne da bi bili drugi udeleženci v čemerkoli prikrajšani. C1 Kot spraševalec ali kot intervjuvanec uspešno sodeluje v intervjuju, tekoče in brez vsakršne pomoči zna razvijati misli; pri tem zna dobro obvladovati tudi medklice. Učinkovito in tekoče zna izpeljati intervju, pri tem se spontano oddaljuje od pripravljenih vprašanj, se B2 odziva na zanimive odgovore in jih še dodatno osvetljuje. V intervjuju zna prevzeti pobudo ter z malo pomoči ali spodbude spraševalca razširiti in razviti misli. V intervjuju ali posvetu zna posredovati potrebne konkretne informacije (npr. zdravniku opisati simptome), vendar pri tem ni povsem natančen. Izvesti zna pripravljen intervju, preverjati in potrjevati informacije, vendar mora včasih prositi sogovorca, naj ponovi, če ta odgovarja hitro ali na dolgo. B1 V omejenem obsegu zna prevzeti pobudo v intervjuju ali posvetu (npr. uvede novo temo), vendar je pri interakciji močno odvisen od spraševalca. Pri uporabi zdravstvenih storitev zna preprosto opisati simptome in prositi za nasvet ter razume odgovor, če je jasen in v vsakdanjem jeziku. Pri izvedbi strukturiranega intervjuja zna uporabiti pripravljen vprašalnik in prispevati nekaj spontanih dodatnih vprašanj. Če lahko občasno prosi za pojasnila in ima pomoč pri izražanju, se zna v intervjuju izražati dovolj razumljivo ter posredovati misli in podatke o znanih temah. Zdravniku zna opisati preproste simptome ali težave, kot sta prehlad ali gripa. A2 Odgovoriti zna na preprosta vprašanja in se odzvati na preproste izjave. Zdravstvenemu delavcu zna v preprostem jeziku opisati težavo, morda s pomočjo gestikulacije in telesne govorice. Če se spraševalec izraža zelo počasi in jasno ter v neidiomatskem jeziku, zna odgovoriti na preprosta neposredna vprašanja o sebi. A1 Zdravstvenemu delavcu zna v preprostem jeziku opisati težavo in odgovoriti na preprosta vprašanja, kot npr. “Ali to boli?”, čeprav se mora zanašati na gestikulacijo in telesno govorico, da podpre povedano. Pred A1 Ni opisnikov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 79 Uporaba telekomunikacij Ta nova lestvica iz leta 2018 se nanaša na uporabo telefona in spletnih aplikacij za sporazumevanje na daljavo. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razpon informacij in transakcij, od preprostih sporočil in pogovorov o predvidljivih temah, kot so ura prihoda, rutinska sporočila in osnovne storitve, do njihove rabe za celo vrsto različnih osebnih in poklicnih namenov; f sogovorec, od poznanih oseb do neznancev, ki imajo manj poznane naglase; f dolžina izmenjave, od kratkih, preprostih izmenjav do dolgih priložnostnih pogovorov. Uporaba telekomunikacij C2 Samozavestno in učinkovito zna uporabljati telekomunikacije za osebne in poklicne namene, tudi če so motnje (hrup) ali ima klicatelj manj poznan naglas. C1 Učinkovito zna uporabljati telekomunikacije za večino osebnih in poklicnih namenov. Telekomunikacije zna uporabljati za celo vrsto osebnih in poklicnih namenov, če lahko v primeru B2 nepoznanega naglasa ali terminologije prosi za pojasnilo. Sodeluje lahko v daljšem priložnostnem telefonskem pogovoru s poznano osebo o vrsti različnih tem. Telekomunikacije zna uporabljati za vsakdanje osebne in poklicne namene, če lahko občasno zaprosi za pojasnilo. Prek (video)klica po telefonu zna navesti pomembne podrobnosti o nepričakovanem dogodku (npr. težave v hotelu, pri organizaciji potovanja, pri najemu vozila). B1 Telekomunikacije zna uporabljati za razmeroma preproste, a daljše pogovore z ljudmi, ki jih osebno pozna. Telekomunikacije zna uporabljati za rutinska sporočila (npr. dogovor za sestanek) in za dostop do osnovnih storitev (npr. rezervacija hotelske sobe ali naročanje za pregled pri zdravniku). Telekomunikacije zna uporabljati za sporazumevanje s prijatelji, npr. izmenjavo preprostih novic, načrtovanje in dogovore za srečanja A2 Če lahko zaprosi za pojasnilo ali ponovitev, lahko sodeluje v kratkih preprostih telefonskih pogovorih s poznano osebo o predvidljivi temi, npr. čas prihoda, dogovor za srečanje. Razume preprosto sporočilo (npr. “Moj let zamuja. Pridem ob desetih.”), potrditi zna podrobnosti sporočila in jih po telefonu predati ljudem, ki jih to zadeva. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. 3.3.1.2 Pisna interakcija Pisna interakcija zadeva interaktivno sporazumevanje preko pisnih ali znakovnih medijev.49 Za pisno interakcijo sta oblikovani dve lestvici: Dopisovanje in Zabeležke, sporočila in obrazci. Prva se osredotoča na medosebne izmenjave, pri drugi pa gre za prenos informacij. Pri pisni interakciji je jezik podoben govorjenemu; v večini tovrstnih situacij se dopuščajo napake in nejasnosti, v pomoč je kontekst. Za odpravljanje nesporazumov so običajno na voljo priložnosti za rabo interakcijskih strategij, npr. prošnja za pojasnilo ali za pomoč pri oblikovanju besedila. In končno, zahteva po oblikovanju skrbno strukturiranega, pravilnega besedila ni v ospredju. Spletna interakcija je obravnavana posebej, ker je večkodna (glej naslednje podpoglavje). 49. Število formalnih in neformalnih videoposnetih pogovorov in sporočilnih izmenjav strmo narašča, najbolj očitno preko aplikacije WhatsApp. Kretalci si lahko dopisujejo pisno ali s kretanjem – ali pa celo preklapljajo med obojim. V nekaterih državah lahko kretalci danes pošiljajo poizvedbe, komentarje in pritožbe določenim ponudnikom storitev preko temu namenjenega spletnega portala. Poleg tega je vse več spletnih vprašalnikov, pri katerih kretalci lahko izbirajo, ali bodo na vprašanja odgovarjali pisno ali v svojem znakovnem jeziku. Glagol “tvoriti” zato v tem poglavju vključuje tudi kretanje. Stran 80 Dodatek k SEJU Splošna pisna interakcija Splošna pisna interakcija C2 Izražati se zna v ustreznem tonu in slogu pri tako rekoč vsaki vrsti formalne in neformalne pisne interakcije. C1 Izražati se zna jasno in natančno in se učinkovito in prožno prilagaja naslovniku. B2 Učinkovito zna sporočati novice in izražati mnenja v pisni obliki ter sprejemati sporočila drugih. Posredovati zna informacije in misli o abstraktnih in konkretnih temah, preverjati informacije ter dovolj natančno spraševati o problematiki ali jo razložiti. B1 Tvoriti zna osebna pisma in sporočila, v katerih prosi za preproste neposredno uporabne informacije ali jih posreduje, pri čemer pojasni, kar se mu zdi pomembno. A2 Tvoriti zna kratka, preprosta sporočila v obliki ustaljenih obrazcev za neposredne potrebe. A1 Prositi zna za osebne podatke ali jih posredovati naprej. Pred A1 V obrazec ali sporočilo zna s pomočjo slovarja v kratkih frazah vpisati osnovne informacije (npr. ime, naslov, družina). Dopisovanje Lestvica iz leta 2001 se je nanašala le na osebno dopisovanje. Ta dodatek razširja opisnike na formalno dopisovanje, saj nekateri uporabniki/učenci to dejavnost morajo izvajati. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrsta sporočila, od preprostih osebnih sporočil do poglobljenega, zasebnega in poklicnega dopisovanja; f vrsta jezika, od ustaljenih izrazov do čustvene rabe, namigov ali šaljivih izrazov do “dobrega” pisanja v ustreznem tonu in slogu. Dopisovanje C2 V ustreznem tonu in slogu zna tvoriti takorekoč vse vrste sporočil, ki jih potrebuje v svojem poklicnem življenju. Pri osebnem dopisovanju se zna izražati jasno in natančno. Jezik uporablja prožno in učinkovito, vključuje čustvene izraze in aluzije; zna se šaljivo izražati. C1 Z ustreznim in pravilnim izražanjem zna tvoriti uradna sporočila, kot so pojasnila, prošnje, priporočila, pritožbe, vljudnostna in sožalna pisma. Pri osebnem dopisovanju zna ohranjati stike, pri čemer uporablja prožen in učinkovit jezik, da podrobno opiše svoja doživetja, postavlja sočutna vprašanja in se odziva na vsebine skupnega interesa. Pri dopisovanju in drugem sporazumevanju večinoma razume idiomatske in pogovorne izraze, najbolj običajne pa tudi sam uporablja okoliščinam primerno. B2+ Tvoriti zna uradno sporočila, kot so povpraševanje, zahteva, prošnja in pritožba, in pri tem uporablja ustrezen register, obliko in ustaljene konvencije. Tvoriti zna odločno, pa vendar vljudno pritožbo, ki jo podpre z ustreznimi podrobnostmi in navede pričakovani rezultat. Tvoriti zna pisma, v katerih izraža čustva in poudarja osebni pomen dogodkov in doživetij ter komentira novice in poglede dopisovalca. Pri tvorjenju osebnih in poslovnih pisem ter e-sporočil zna uporabiti kontekstu primerne formalnost in konvencije. B2 Tvoriti zna formalna e-sporočila/vabila, zahvale ali opravičila ter pri tem uporablja ustrezen register in ustaljene konvencije. Tvoriti zna neutečene poslovne dopise, če se nanašajo na konkretne zadeve, ter pri tem uporablja ustrezno obliko in ustaljene konvencije. S pismom ali e-sporočilom zna za neki namen zaprositi za informacijo, jo povezati z drugimi podatki in jo preposlati drugim po e-pošti. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 81 Dopisovanje Tvoriti zna osebna pisma, v katerih sporoča novice in izraža misli o abstraktnih ali kulturnih temah, kot so glasba in filmi. Tvoriti zna pisma, v katerih izraža različna mnenja ter podrobno poroča o osebnih občutkih in doživetjih. Pisno zna odgovoriti na oglas in zaprositi za dodatne informacije o točkah, ki ga zanimajo. B1 Tvoriti zna preprosta e-sporočila ali pisma (npr. se pritoži in prosi za ukrepanje). Tvoriti zna osebna pisma, v katerih precej podrobno opisuje doživetja, občutke in dogodke. Tvoriti zna preprosta e-sporočila/stvarna pisma (npr. da prosi za informacije ali potrditev oz. potrdi prejem). Tvoriti zna preprosto prošnjo, ki jo podpre z omejenim številom podrobnosti. Izmenjavati zna informacije s kratkimi sporočili (SMS-ji), e-sporočili ali kratkimi pismi, odgovarjati zna na vprašanja druge osebe (npr. o novem proizvodu ali dejavnosti). Posredovati zna osnovne osebne informacije, npr. v kratkem predstavitvenem e-sporočilu ali pismu. A2 Tvoriti zna zelo preprosta osebna pisma, v katerih izraža zahvalo in opravičilo. Tvoriti zna kratka, preprosta obvestila, e-sporočila in SMS-je (npr. poslati vabilo ali odgovoriti nanj, potrditi dogovor ali ga spremeniti). Tvoriti zna kratko besedilo na voščilnico (npr. za rojstni dan ali novo leto). S pomočjo slovarja zna tvoriti sporočila in osebne spletne prispevke v obliki niza zelo kratkih stavkov o hobijih in o tem, kar mu je všeč in česa ne mara; pri tem uporablja preproste besede in ustaljene formule. A1 Tvoriti zna kratko in preprosto sporočilo na razglednici. Tvoriti zna kratko, zelo preprosto sporočilo (npr. SMS) prijateljem, da jim kaj sporoči ali da jih kaj vpraša. Pred A1 S pomočjo slovarja zna v kratkih frazah in stavkih posredovati osnovne osebne podatke. Zabeležke, sporočila in obrazci Ta lestvica vključuje številne oblike transakcijskega interaktivnega pisanja. Na ravneh A gre za izpolnjevanje obrazcev z osebnimi podatki. Z ravnjo A2 pa je poudarek na prevzemanju ali puščanju sporočil in pisanju/ kretanju kratkih zabeležk. Ključni koncepti na tej lestvici so: f izpolnjevanje obrazcev z osebnimi podatki (Pred A1 do A2); f puščanje in prevzemanje sporočil, od preprostih sporočil o času, preko sporočil z več točkami do kompleksnih osebnih ali z delom povezanih sporočil; f oblikovanje zabeležk za prijatelje, delavce v storitvenih dejavnostih, učitelje itn., od kratkih in preprostih do obširnejših. Zabeležke, sporočila in obrazci C2 Ni opisnikov, glej B2. C1 Ni opisnikov, glej B2. B2 Prevzemati ali puščati zna kompleksna osebna sporočila ali sporočila, povezana s poklicem, če lahko po potrebi prosi za pojasnilo ali dodatne informacije. Prevzemati zna utečena sporočila, ki so običajna v osebnem, poklicnem ali akademskem kontekstu. Prevzemati zna sporočila, v katerih se o nečem poizveduje oz. kaj pojasnjuje. B1 Oblikovati zna sporočila s preprostimi neposredno uporabnimi informacijami prijateljem, delavcem v storitvenih dejavnostih, učiteljem in drugim, ki imajo določene vloge v njegovem vsakodnevnem življenju. V njih razumljivo predstavi točke, ki so po njegovi presoji pomembne. Po telefonu zna prevzemati sporočila z več točkami, če jih klicatelj jasno in dobrohotno narekuje. Prevzemati zna kratka preprosta sporočila, če lahko prosi za ponovitev in preoblikovanje izraženega. A2 Oblikovati zna kratka preprosta obvestila in sporočila za neposredne potrebe. Večino običajnih obrazcev (npr. obrazec za odprtje bančnega računa ali obrazec za priporočeno pošiljko) zna izpolniti z osebnimi in drugimi podatki. Stran 82 Dodatek k SEJU Zabeležke, sporočila in obrazci Vnesti zna številke in datume, svoje ime, narodnost, naslov, starost, datum rojstva ali prihoda v državo A1 itn., npr. na obrazec za prijavo v hotelu. Pustiti zna preprosto sporočilo s podatkom, kam je šel, kdaj se vrne (npr. “Trgovina, nazaj ob 17.00.”). Pred A1 Preproste prijavne obrazce zna izpolniti z osnovnimi osebnimi podatki: ime in priimek, naslov, državljanstvo, zakonski stan. 3.3.1.3 Spletna interakcija Spletna interakcija vedno poteka preko naprav, kar pomeni, da ne more biti nikoli enaka kot neposredna interakcija. Pri skupinski interakciji na spletu se pojavljajo značilnosti, ki jih je skoraj nemogoče zajeti v tradicionalnih lestvicah zmožnosti, ki opisujejo ravnanje posameznika pri govorjenju, kretanju ali pri pisanju. Na primer, skupni viri so v realnem času hkrati dostopni vsem. Po drugi strani pa lahko pride do nesporazumov, ki niso zaznani (in odpravljeni) takoj – to je v sporazumevanju iz oči v oči veliko laže narediti. Nekaj pogojev za uspešno sporazumevanje: f potreba po večji gostobesednosti (redundanca); f potreba po preverjanju, ali je bilo sporočilo pravilno razumljeno; f sposobnost preoblikovanja, da se olajša sporazumevanje in odpravijo nesporazumi; f sposobnost spoprijemanja s čustvenimi odzivi. Spletni pogovor in razprava Ta lestvica se osredotoča na spletni pogovor in razpravo kot večkodni pojav, s poudarkom na tem, kako sogovorci na daljavo na poljuben način razpravljajo o resnih temah in si pri tem izmenjujejo tudi informacije o vsakdanjostih. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sočasna (v realnem času) in zaporedna interakcija, slednja omogoča čas za pripravo osnutka in/ali uporabo pomagal; f sodelovanje v daljši interakciji z enim ali več sogovorcev; f tvorjenje objav in prispevkov, na katere naj odgovarjajo/se odzivajo drugi; f komentarji (npr. ocene) objav, komentarjev ali prispevkov drugih; f odzivanje na vključene medijske vsebine; f sposobnost uporabe simbolov, slik in drugih kodov, da se bodo s sporočilom prenesli ton, poudarki in prozodija, pa tudi čustva, ironija itn. Za napredovanje po lestvici je značilno: na ravneh C prehod od nižjih na višje ravni spremlja prehod od preprostih družabnih izmenjav in sporočanja osebnih novic do širšega nabora zmožnosti, ki vključujejo strokovno in izobraževalno interakcijo, z ravnjo B1+ pa se začenjata interakcija v realnem času in skupinska interakcija. Za B2 je značilna sposobnost aktivnega sodelovanja v razpravi in argumentiranja, učinkovitega navezovanja prispevka na prejšnje in po potrebi odpravljanja nesporazumov. Na ravni C1 zna uporabnik/učenec prilagajati svoj register in obzirno izražati kritiko. Na ravni C2 zna predvideti možne nesporazume (vključno s kulturnimi), težave v sporazumevanju in čustvene odzive ter se učinkovito odzvati nanje. Napredovanje je mogoče razumeti tudi kot proces dodajanja virtualnih “prostorov”, v katerih lahko uporabnik/učenec obvladuje interakcijo, npr. “kavarna”, “razred”, “sejna soba” itn. Uporabnik/učenec bo s težavo uspešno sodeloval v spletnih srečanjih, dokler ne doseže vsaj ravni B, na ravni A2 bo lahko sodeloval samo s skrbnim vodenjem, na ravni A1 pa bo mogoče sposoben le površnega sporazumevanja v klepetu ali pri objavljanju v “kavarni”. Po drugi strani pa je na ravneh C uporabnik/učenec sposoben izbirati register in slog glede na trenutni virtualni prostor, tako da za učinkovitejše sporazumevanje prilagodi svoj jezik. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 83 Spletni pogovor in razprava V spletni razpravi se zna jasno in natančno izražati v realnem času ter pri tem prožno in občutljivo prilagaja jezik kontekstu, vključno s čustveno rabo jezika, aluzijami in šalami. C2 Predvideti zna morebitne nesporazume (vključno s kulturnimi), težave v sporazumevanju in čustvene odzive v spletni razpravi ter se učinkovito odzvati nanje. Brez težav in hitro zna prilagoditi svoj register in slog različnim spletnim okoljem, sporazumevalnim namenom in govornim dejanjem. V realnem času se zna vključevati v spletne izmenjave z več udeleženci, pri čemer razume sporazumevalne namene in kulturne implikacije njihovih prispevkov. Učinkovito lahko sodeluje v neposredni spletni strokovni ali znanstveni razpravi, postavlja vprašanja ali po potrebi pojasnjuje zapletena, abstraktna vprašanja. C1 Svoj register zna prilagoditi kontekstu spletne interakcije in po potrebi v isti izmenjavi prehajati med registri. Ovrednotiti, preoblikovati in izpodbijati zna argumente v strokovnem ali akademskem spletnem klepetu in razpravi. Sodeluje lahko v spletnih izmenjavah, navezujoč se na prejšnje prispevke v okviru obravnavane teme, razume kulturne implikacije in se nanje ustrezno odziva. Aktivno lahko sodeluje v spletni razpravi, pri tem obširno predstavlja svoje mnenje in se odziva na mnenja drugih o njemu bližjih temah, če udeleženci ne uporabljajo zelo zahtevnega jezika in puščajo čas B2 za odgovor. Sodeluje lahko v spletnih izmenjavah med več udeleženci, pri tem se zna učinkovito navezovati na prejšnje prispevke v okviru obravnavane teme, če moderator pomaga usmerjati razpravo. Prepozna lahko nesporazume in nestrinjanja v spletni interakciji ter jih zna razrešiti, če so sogovorci pripravljeni sodelovati. V realnem času lahko v spletnih izmenjavah sodeluje z več kot enim sogovorcem in pri tem prepozna sporazumevalne namene vsakega udeleženca, vendar brez dodatnih pojasnil ne razume podrobnosti ali implikacij. Na spletu zna objaviti poročilo o družabnih dogodkih, doživetjih in dejavnostih; pri tem se sklicuje na v poročilo vključene povezave in medije ter zna deliti svoje občutke. B1 V okviru spletne razprave o znani vsebini na svojem interesnem področju zna objaviti razumljiv prispevek, če lahko pripravi besedilo vnaprej ter za zapolnjevanje jezikovnih vrzeli in preverjanje pravilnosti uporabi spletna orodja. Objaviti zna osebne spletne prispevke o doživetjih, občutkih in dogodkih ter z nekaj podrobnostmi odgovoriti na nekatere komentarje drugih, čeprav zaradi leksikalnih omejitev včasih prihaja do ponavljanja in neustrezne rabe. Zna se predstaviti in obvlada preproste spletne izmenjave, pri čemer sprašuje in odgovarja na vprašanja ter izmenjuje misli o predvidljivih vsakdanjih zadevah, če ima dovolj časa za oblikovanje odgovora in če se pogovarja le z enim sogovorcem sočasno. A2+ Pripraviti zna kratke spletne prispevke, v katerih s preprostimi ključnimi podrobnostmi opisuje vsakdanje zadeve, družabne dejavnosti in občutja. Komentirati zna spletne prispevke drugih, če so napisani/odkretani v preprostem jeziku, odziva se na vključene povezave na medije in preprosto izraža presenečenje, zanimanje in ravnodušnost. Sodeluje lahko v preprosti družabni spletni izmenjavi (npr. preprosto sporočilo na virtualni čestitki ob posebni priložnosti, deli novice in organizira/potrdi dogovor za sestanek). A2 Iz osnovnega jezikovnega nabora zna oblikovati kratke pozitivne ali negativne spletne komentarje o vključenih povezavah in medijih, čeprav mora pri tem večinoma uporabljati spletni prevajalnik in druge vire. S pomočjo spletnega prevajalnika zna oblikovati zelo preprosta sporočila in osebne spletne prispevke v obliki niza zelo kratkih stavkov o hobijih, o tem, kar mu je všeč in česar ne mara, itn. A1 Uporabljati zna ustaljene vzorce in kombinacije preprostih besed/kretenj za objavljanje kratkih pozitivih ali negativnih odzivov na preproste spletne objave ter dodane povezave in medije, z ustaljenimi izrazi za zahvalo in opravičilo se zna odzivati na nadaljnje komentarje. S pomočjo ustaljenih izrazov in emotikonov zna objaviti preproste spletne pozdrave in voščila. Pred A1 Objaviti zna kratke preproste izjave o sebi (npr. stan, državljanstvo, zaposlitev/poklic), če jih lahko izbere s seznama in/ali uporabi spletni prevajalnik. Stran 84 Dodatek k SEJU Ciljno usmerjene spletne transakcije in sodelovanje Ta lestvica se osredotoča na potencialno sodelovalno naravo spletne interakcije in transakcij s posebnimi cilji, ki so značilne za sodobno življenje. Togo ločevanje med pisnim in ustnim za spletno interakcijo ne velja zares, saj je tu večkodnost vedno pogosteje ključna značilnost in vir, zato opisniki predpostavljajo uporabo različnih spletnih medijev in orodij glede na kontekst. Ključni koncepti na tej lestvici so: f spletno nakupovanje dobrin in storitev; f sodelovanje v transakcijah, ki zahtevajo pogajanje o pogojih, bodisi v vlogi ponudnika bodisi v vlogi stranke; f sodelovanje pri skupinskem projektnem delu; f odpravljanje težav pri sporazumevanju. Napredovanje po lestvici: napredovanje na višje ravni se giblje od osnovnih transakcij in izmenjav informacij na ravni A proti bolj zahtevnemu ciljno usmerjenemu skupinskemu projektnemu delu. To lahko razumemo kot napredovanje od izpolnjevanja predvidljivih spletnih obrazcev na ravni pred A1 preko reševanja problemov, da se transakcija sploh lahko izvede, na ravneh B, do tega, da je oseba sposobna sodelovati in celo usklajevati skupinsko projektno delo na ravneh C. Te zmožnosti lahko štejemo kot napredovanje od (zgolj) odzivanja do proaktivnega sodelovanja in od preprostega do kompleksnega. Preprosta sodelovalna opravila se pojavijo na ravni A2+, če sogovorec sodeluje; z ravnjo B1 se nadaljujejo s projektnim delom v majhni skupini, z ravnjo B2 pa s sposobnostjo prevzeti vodilno vlogo pri skupinskem delu. Na ravni C1 uporabnik/učenec usklajuje skupino, ki sodeluje v spletnem projektu, pri čemer za izpolnitev skupnih opravil oblikuje in izboljšuje podrobna navodila, vrednoti predloge članov skupine in daje pojasnila. Ciljno usmerjene spletne transakcije in sodelovanje Odpraviti zna nesporazume in se učinkovito spopasti s trenji, do katerih pride med sodelovanjem. C2 Natančno zna usmerjati delo skupine v fazi izboljševanja že zasnovanega sodelovalnega dela. Usklajevati zna skupino, ki sodeluje v spletnem projektu, ter pri tem za izpolnitev skupnih opravil oblikuje in izboljšuje podrobna navodila, vrednoti predloge članov skupine in daje pojasnila. Znajde se v zapletenih spletnih transakcijah v vlogi ponudnika storitev (npr. prijave z zahtevnimi pogoji), pri čemer jezik za vodenje razprav in pogajanj prožno prilagaja. C1 Sodeluje lahko v zahtevnih projektih, ki zahtevajo skupinsko pisanje in izboljševanje osnutkov ter druge oblike sodelovanja, pri čemer za doseganje cilja sledi navodilom in jih natančno posreduje. Učinkovito zna odpravljati sporazumevalne težave in medkulturne zadrege, ki se pojavijo pri spletnem sodelovanju ali transakcijah. To naredi s preoblikovanjem, pojasnjevanjem in navajanjem primerov s pomočjo različnih kodov (vizualno, avdio, grafično). Prevzame lahko vodilno vlogo v spletnem skupinskem delu na svojem strokovnem področju, pri čemer za doseganje dogovorjenega cilja usmerja skupino in jo opozarja na vloge, odgovornosti in roke. Na svojem strokovnem področju lahko sodeluje v spletnih skupinskih ali transakcijskih izmenjavah, ki zahtevajo pogajanja o pogojih ter pojasnila zapletenih podrobnosti in posebnih zahtev. B2 Razreševati zna nesporazume in nepričakovane težave, ki se pojavijo pri spletnih skupinskih ali transakcijskih izmenjavah, pri čemer se odziva vljudno in primerno. Na spletu lahko sodeluje s projektno skupino, utemeljuje predloge, prosi za pojasnila in ima podporno vlogo za dokončanje skupnih opravil. Sodeluje lahko v spletnih transakcijah, ki zahtevajo obširnejšo izmenjavo informacij, če sogovorci ne uporabljajo zahtevnega jezika in so po potrebi pripravljeni sporočilo ponoviti ali preoblikovati. Sodeluje lahko v spletni interakciji s projektno skupino, pri čemer sledi jasnim navodilom, prosi za pojasnila in pomaga pri dokončanju skupnih opravil. B1 Sodeluje lahko v spletnih skupinskih ali transakcijskih izmenjavah, ki zahtevajo preprosto pojasnjevanje ali razlaganje relevantnih podrobnosti, kot so prijava na tečaj, izlet, dogodek ali prošnja za članstvo. Sodeluje lahko v spletni interakciji s partnerjem ali majhno projektno skupino, če je za razlago zahtevnejših konceptov na voljo vizualna pomoč, kot so slike, statistični prikazi in grafi. Da bi dokončal skupno opravilo na spletu, zna upoštevati navodila in postavljati vprašanja ali zahtevati pojasnila. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 85 Uporabljati zna ustaljene izraze, da se odzove na težave, ki se običajno pojavljajo v spletnih transakcijah (npr. glede razpoložljivosti določenih modelov in posebnih ponudb, datumov dostave, naslovov itn.). Pri opravljanju preprostega skupinskega opravila lahko sodeluje v spletni interakciji s spodbudnim partnerjem, sledi osnovnim navodilom in prosi za pojasnila, če je za razlago vključenih konceptov na voljo vizualna pomoč, kot so slike, statistični prikazi in grafi. A2 Izvajati zna preproste spletne transakcije (kot sta naročilo izdelkov ali vpis na tečaj), tako da z osebnimi podatki izpolni spletni obrazec ali vprašalnik, potrdi sprejetje pogojev, zavrne dodatne storitve itn. Postaviti zna osnovna vprašanja o razpoložljivosti proizvoda ali storitve. Ob pomoči spodbudnega sogovorca zna upoštevati preprosta navodila in postavljati preprosta vprašanja, da bi dokončal skupno opravilo na spletu. A1 Opraviti zna zelo preproste spletne nakupe ali izpolniti preproste prijave z osnovnimi osebnimi podatki (ime, e-naslov ali telefonska številka). Pred A1 V preprostem spletnem obrazcu za nakup ali v spletni vlogi zna izbrati (npr. izdelek, velikost, barvo), če je na voljo vizualna pomoč. 3.3.2 Interakcijske strategije V okviru interakcijskih strategij so na voljo tri lestvice: Prevzemanje vloge govorca (menjava vlog), Sodelovanje in Prošnja za pojasnilo. Naj poudarimo, Prevzemanje vloge govorca (menjava vlog) se ponovi v podpoglavju Pragmatična zmožnost, saj je menjava vlog ključna prvina diskurzne zmožnosti. To je edini primer, da se neka lestvica v SEJU ponovi. Lestvica Sodelovanje zajema dva vidika: spoznavne strategije: okvirjanje, načrtovanje in organiziranje stvarne vsebine, in sodelovalne strategije: obvladovanje medosebnih, odnosnih vidikov. V podpoglavju o posredovanju sta ta dva vidika nadalje razvita v novih lestvicah za spoznavne strategije (Sodelovanje za oblikovanje pomena) in za sodelovalne strategije (Spodbujanje sodelovanja pri interakciji z vrstniki). Ti dve lestvici v marsičem pomenita nadgradnjo lestvice Sodelovanje iz leta 2001. Ker pa ta nadgradnja močno presega na diskurz osredotočeni pristop iz lestvice Sodelovanje, smo se odločili, da ju obdržimo pri konceptualnem posredovanju. Prevzemanje vloge govorca (menjava vlog) Ta lestvica se nanaša na sposobnost prevzemanja pobude v diskurzu. Kot že navedeno, to sposobnost lahko razumemo kot interakcijsko strategijo (prevzeti vlogo) in kot sestavni del diskurzne zmožnosti. Ključni koncepti na tej lestvici so: f začenjanje, vzdrževanje in končanje pogovora; f poseganje v pogovor ali razpravo, pogosto z naučenimi izrazi, ali z izrazi, s katerimi se pridobi čas za razmislek. Prevzemanje vloge govorca (menjava vlog) C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Izbrati zna ustrezno sredstvo iz razpoložljivega razpona diskurznih funkcij, s katerim ustrezno prevzame vlogo govorca ali zapolni čas in obdrži vlogo govorca, medtem ko razmišlja. Ustrezno zna poseči v razpravo in pri tem uporabiti primerna jezikovna sredstva. Ustrezno zna začeti, vzdrževati in končati pogovor z učinkovito menjavo vlog. B2 Začeti zna pogovor, ustrezno in v pravem trenutku prevzeti vlogo govorca ter končati pogovor, ko je to potrebno, čeprav morda tega ne stori vedno najbolj spretno. Uporabljati zna ustaljene fraze (npr. “To pa je težko vprašanje.”), da pridobi čas in obdrži vlogo govorca, medtem ko v mislih oblikuje, kaj bo izrazil. Poseči zna v razpravo o znani temi in z ustreznim sredstvom prevzeti vlogo govorca. B1 Začeti, vzdrževati in končati zna preprost pogovor iz oči v oči o vsakdanjih temah ali temah, ki ga zanimajo. Stran 86 Dodatek k SEJU Z uporabo preprostih tehnik zna začeti, vzdrževati ali končati kratek pogovor. A2 Začeti, vzdrževati in končati zna preprost pogovor iz oči v oči. Prositi zna za pozornost. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Sodelovanje Ta lestvica se nanaša na korake v sodelovalnem diskurzu, da se razprava sploh razvija. Ključni koncepti na tej lestvici so: f potrditev razumevanja (nižje ravni); f sposobnost dajanja povratne informacije in navezovanja lastnega prispevka na prispevek prejšnjih govorcev/kretalcev (višje ravni); f povzemanje bistva (dotedanje) razprave (ravni B); f vabilo drugim, da se vključijo. Opomba: Ta lestvica je dodatno razvita pri lestvicah Spodbujanje sodelovanja pri interakciji z vrstniki in Sodelovanje za oblikovanje pomena. Sodelovanje C2 Svoj prispevek zna spretno navezati na prispevke drugih, razširiti zna okvir interakcije in jo usmeriti proti cilju. C1 Svoj prispevek zna spretno navezati na prispevke drugih. Posredovati zna povratne informacije in komentarje ali posredne zaključke ter tako prispevati k poteku B2+ razprave. Povzeti in ovrednotiti zna ključne točke razprave o temah s svojega akademskega ali strokovnega področja. Lahko prispeva k razpravi o stvareh, ki so mu blizu. Potrditi zna razumevanje povedanega, spodbuditi B2 druge k sodelovanju itn. Povzeti zna bistvo dotedanje razprave in predlagati naslednje korake. Uporabiti zna osnovni repertoar jezikovnih sredstev in strategij, da prispeva k vzdrževanju pogovora ali razprave. Povzeti zna bistvene točke razprave in tako pomaga usmeriti pozornost na njeno bistvo. B1 Ponoviti zna del povedanega, da se prepriča, da je razumevanje obojestransko, in pomaga obdržati razvoj zamisli na začrtani poti. Še druge zna povabiti k razpravljanju. A2 Pokazati zna, da sledi. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Prošnja za pojasnilo Ta lestvica pomeni poseganje v interakcijo, da oseba pokaže, ali sledi ali ne, z dodatnimi vprašanji pa preverja razumevanje. Ključni koncepti na tej lestvici so: f nakazovanje razumevanja ali težave pri razumevanju (nižje ravni); f prošnja za ponovitev; f dodatna vprašanja za preverjanje razumevanja ali prošnja za več podrobnosti. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 87 Prošnja za pojasnilo C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 V živo ali na spletu zna prositi za razlago ali pojasnilo, da se prepriča, ali razume kompleksne, abstraktne ideje v poklicnem/strokovnem ali akademskem kontekstu. Z dodatnimi vprašanji zna preveriti, ali je pravilno razumel, kaj je nekdo nameraval povedati, in ga prositi, da razloži nejasna mesta. B2 V neformalnem pogovoru (s prijatelji) zna prositi za razlago ali pojasnilo, da se prepriča, ali razume kompleksne, abstraktne ideje. Članu skupine zna postaviti dodatna vprašanja, da ta pojasni implicitno izraženo ali slabo artikulirano misel. Druge člane skupine zna zaprositi za dodatne podrobnosti in pojasnila, da bi se razprava nadaljevala. B1 Prositi zna sogovorca, naj pojasni ali podrobneje razloži, kar je pravkar povedal. Kadar česa ne razume, zna zelo preprosto prositi sogovorca, naj ponovi. Z ustaljenimi sredstvi zna prositi za razlago ključnih besed/kretenj ali fraz, ki jih ni razumel. A2 Nakazati zna, da ni sledil. Nakazati zna, da ni razumel, in prositi, naj mu besedo/kretnjo črkujejo/ponovijo. Preprosto zna izraziti, da ne razume. A1 S preprostimi besedami/kretnjami, intonacijo in gestikulacijo zna nakazati, da ne razume. Pred A1 Ni opisnikov. 3.4 POSREDOVANJE Razvoj in validacija lestvic za posredovanje sta opisana v besedilu Developing illustrative descriptors of aspects of mediation for the CEFR (North in Piccardo 2016; Oblikovanje ponazoritvenih opisnikov za vidike posredovanja za SEJO). Cilj je bil zagotoviti opisnike SEJA za širši vidik posredovanja, ki je predstavljen v dokumentu Education, mobility, otherness – The mediation functions of schools (Coste in Cavalli 2015; Izobraževanje, mobilnost, drugost: posredovalne funkcije šol). Pri posredovanju uporabnik/učenec deluje kot družbeni agens, ki gradi mostove in pomaga oblikovati ali prenesti pomen, včasih v okviru enega jezika, včasih med dvema načinoma (npr. iz govorjenega v znakovni in obratno, v medkodnem sporazumevanju), včasih iz enega jezika v drugega (medjezikovno posredovanje). Poudarek je na vlogi jezika v procesih, kot so oblikovanje prostora in pogojev za sporazumevanje in/ali učenje, sodelovanje za oblikovanje novega pomena, spodbujanje drugih k oblikovanju ali razumevanju novega pomena in prenašanje novih informacij v ustrezni obliki. Kontekst je lahko družbeni, pedagoški, kulturni, jezikovni ali poklicni/strokovni. Stran 88 Dodatek k SEJU Slika 14: Posredovalne dejavnosti in strategije. Posredovanje Posredovalne dejavnosti Posredovalne strategije Posredovanje Posredovanje Strategije za Strategije za Posredovanje konceptov besedila pri sporazu- pojasnjevanje poenostavitev mevanju novega besedila koncepta Sodelovanje Vodenje v skupini skupinskega dela Prenašanje Spodbujanje Vodenje Spodbujanje Širjenje specifičnih sodelovanja interakcije raznokulturnega Povezovanje zgoščenega informacij pri interakciji prostora s predhodnim besedila z vrstniki znanjem Spodbujanje Pojasnjevanje Delovanje kot Kleščenje Sodelovanje konceptualnega podatkov posrednik Prilagajanje besedila za oblikovanje govora pomena jezika Spodbujanje Obdelava sporazu- besedila mevanja v Razčlenjevanje občutljivih zapletenih Prevajanje situacijah in ob informacij pisnega nesoglasjih besedila Pisanje zapiskov Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila Analiziranje in kritika ustvarjalnih besedil 3.4.1 Posredovalne dejavnosti Obstajajo številni vidiki posredovanja, vsi pa imajo nekatere skupne značilnosti. Na primer, pri posredovanju se manj ukvarjamo s svojimi potrebami, idejami ali izražanjem in se bolj posvetimo potrebam, zamislim ali izražanju osebe ali oseb, za katere posredujemo. Oseba, ki je vključena v posredovanje, mora imeti dobro razvito čustveno inteligenco ali biti dovolj odprta, da jo razvije, da ima v sporazumevalni situaciji dovolj empatije do stališč in čustvenih stanj drugih. Izraz posredovanje (mediacija) se uporablja tudi za opis družbenega in kulturnega procesa ustvarjanja pogojev za sporazumevanje in sodelovanje, soočanje z občutljivimi situacijami in napetostmi, do katerih lahko pride, in za njihovo blaženje. Uporabniki bi se morali zavedati, da zlasti pri medjezikovnem in medkodnem posredovanju to neizogibno vključuje socialne, kulturne in raznojezične zmožnosti. S tem se poudarja, da v praksi posamezne vrste posredovanja ni mogoče popolnoma ločiti od druge. Pri prilagajanju opisnikov kontekstu uporabnikov naj bi ti zato te kategorije opisnikov prosto kombinirali, da bodo ustrezali njihovi lastni perspektivi. Lestvice za posredovanje so zbrane v tri skupine, ki odražajo načine, kako poteka posredovanje. Posredovanje besedila vključuje prenos vsebine besedila drugi osebi, do katerega ta pogosto nima dostopa zaradi jezikovnih, kulturnih, semantičnih ali tehničnih ovir. V tem smislu se izraz posredovanje uporablja tudi v SEJU 2001. Prvi niz predlaganih lestvic opisnikov, običajno za medjezikovno interpretacijo, vse bolj vključujejo v jezikovne kurikule (npr. v Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Grčiji in Španiji). Vendar pa je bil ta koncept nadalje razvit tako, da vsebuje posredovanje besedila zase (npr. izdelavo zapiskov med predavanjem) ali za izražanje Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 89 odzivov na besedila, zlasti ustvarjalna in leposlovna. Posredovanje konceptov se nanaša na proces omogočanja dostopa do znanja in konceptov drugim, zlasti če do njih ne morejo dostopati sami neposredno. To je temeljno načelo starševstva, mentorstva, poučevanja in usposabljanja, pa tudi sodelovalnega učenja in dela. Posredovanje konceptov vključuje dva komplementarna vidika: na eni strani tvorjenje in razširjanje pomena ter na drugi strani omogočanje in spodbujanje ugodnih pogojev za tovrstno izmenjavanje in oblikovanje konceptov. Cilj lestvice Posredovanje pri sporazumevanju je spodbujanje sporazumevanja in usmerjanje uspešnega sporazumevanja med uporabniki/učenci, v katerih stališčih so lahko osebne, sociokulturne, sociolingvistične ali intelektualne razlike. Posrednik se trudi pozitivno vplivati na vidike dinamičnega odnosa med vsemi udeleženci in tudi z njimi. Pogosto je kontekst posredovanja dejavnost, pri kateri imajo udeleženci skupne sporazumevalne cilje, vendar ni nujno, da je vedno tako. V to vključene spretnosti so pomembne v diplomaciji, pri pogajanjih, poučevanju in pri reševanju sporov ter tudi v vsakodnevni družbeni interakciji in interakciji na delovnem mestu. Posredovanje pri sporazumevanju torej predvsem zadeva osebna srečanja in zato so lestvice opisnikov zagotovljene samo za govorne dejavnosti sporazumevanja. To ni zaključen seznam – uporabniki si lahko zamislijo tudi druge vrste posredovalnih dejavnosti. Splošno posredovanje Splošno posredovanje Učinkovito in naravno zna posredovati, pri čemer prevzema različne vloge glede na potrebe vključenih in okoliščine ter pri tem prepozna pomenske odtenke in skrite pomene ter usmerja občutljivo razpravo. C2 Jasno in v tekočem, dobro strukturiranem jeziku zna pojasniti, kako so predstavljena dejstva in argumenti, pri čemer natančno prenese mnenja in večino pomenskih odtenkov udeležencev ter opozori na sociokulturne implikacije (npr. raba registra, podtonov, ironije in sarkazma). Učinkovito zna delovati kot posrednik, pri čemer z razlaganjem različnih perspektiv pomaga ohranjati pozitivno interakcijo, pojasnjuje nejasnosti/dvoumnosti, predvideva nesporazume in diplomatsko C1 posreduje, da preusmeri pogovor. Navezovati se zna na različne prispevke v razpravi, pri čemer z vrsto vprašanj spodbuja razpravljanje. Iz dolgih, kompleksnih besedil, ne glede na to, ali se nanašajo na njegova interesna področja ali ne, zna jasno in v tekočem, dobro strukturiranem jeziku posredovati pomembne ideje, vključno z mnenji in večino pomenskih odtenkov udeležencev. Vzpostaviti zna spodbudno okolje za izmenjevanje idej in spodbujati razpravo o občutljivih zadevah, pri čemer spoštuje različna stališča, spodbuja ljudi, da se poglobijo v zadeve, in z občutkom prilagaja način B2 svojega izražanja. Navezovati se zna na ideje drugih in predlaga poti naprej. Prenesti zna glavno vsebino dobro strukturiranih, vendar vsebinsko kompleksnih besedil o temah s področij njegovega strokovnega/ poklicnega, akademskega ali osebnega interesa, pri čemer pojasni mnenja in namene sogovorcev. Splošno posredovanje Sodelovati zna z ljudmi iz različnih okolij, pri čemer ustvarja pozitivno vzdušje z zagotavljanjem podpore, postavljanjem vprašanj, da ugotovi skupne cilje, primerja mnenja o tem, kako jih doseči in pojasnjuje predloge, kaj bi bilo treba storiti v nadaljevanju. Naprej zna razvijati ideje drugih, postavljati vprašanja, B2 ki spodbudijo odzive iz različnih perspektiv, in predlagati rešitve ali nadaljnje korake. Zanesljivo zna posredovati podrobne informacije in argumente, npr. pomembne točke, ki jih vsebujejo kompleksna, vendar dobro strukturirana besedila s področij njegovega strokovnega/poklicnega, akademskega ali osebnega interesa. Sodelovati zna z ljudmi iz drugih okolij, pri čemer s postavljanjem enostavnih vprašanj in odgovarjanjem nanje kaže zanimanje in empatijo, oblikuje predloge in se odziva nanje, sprašuje, ali se drugi strinjajo, ter predlaga alternativne pristope. Prenesti zna glavne točke iz dolgih besedil, tvorjenih v nezahtevnem jeziku o temah, ki ga osebno zanimajo, če lahko preveri pomen določenih izrazov. B1 Predstaviti zna osebe iz različnih kulturnih okolij in pri tem pokaže zavedanje, da so lahko nekatera vprašanja razumljena različno, ter zna povabiti druge, naj prispevajo svoje znanje in izkušnje ter predstavijo svoja stališča. Posredovati zna informacije, podane v jasnih, dobro strukturiranih informativnih besedil o temah, ki jih pozna, ga osebno zanimajo ali pa so aktualne, čeprav ima zaradi omejenega besedišča včasih težave pri izražanju. Stran 90 Dodatek k SEJU K interakciji lahko prispeva, če drugi govorijo počasi in mu kdo pomaga, da sodeluje in izraža svoje predloge. Posredovati zna pomembne informacije iz jasno strukturiranih kratkih, preprostih informativnih besedil, če se ta nanašajo na konkretne, znane teme in so oblikovana v preprostem A2 vsakdanjem jeziku. S preprostimi besedami zna prositi za pojasnilo. Prepozna lahko nastale težave in zna preprosto nakazati očitno naravo problema. Posredovati zna glavne točke iz kratkih, preprostih pogovorov ali besedil o vsakdanjih temah, ki ga trenutno zadevajo, če so tvorjeni jasno v preprostem jeziku. S preprostimi besedami in neverbalnimi znaki zna pokazati, da ga nekaj zanima. Iz kratkih, preprostih A1 besedil, kot so napisi in obvestila, plakati in programi, zna posredovati preproste predvidljive informacije v zvezi s stvarmi, ki ga trenutno zadevajo. Pred A1 Ni opisnikov. 3.4.1.1 Posredovanje besedila Za vse opisnike v lestvicah v tem podpoglavju sta lahko jezik A in jezik B dva različna jezika, dve različici ali načina istega jezika, različna registra iste različice ali kombinacija naštetega. Vendar pa sta lahko tudi identična: SEJO (2001) jasno pove, da posredovanje lahko poteka tudi samo v enem jeziku. Vendar pa posredovanje lahko vključuje tudi več jezikov, različic ali načinov; lahko gre za jezik C ali celo jezik D. Opisniki za posredovanje so v vseh teh primerih enako uporabni. Pri prilagajanju opisnikov svojemu kontekstu bi si zato uporabniki mogoče želeli natančno opredeliti vključene jezike/različice/načine. Za lažjo uporabo se opisniki nanašajo samo na jezik A in B. Pomembno je tudi poudariti, da ponazoritveni opisniki, ponujeni v tem podpoglavju, niso namenjeni opisu zmožnosti poklicnih tolmačev ali prevajalcev. Opisniki se osredotočajo na jezikovne zmožnosti ob upoštevanju, kaj lahko uporabnik/učenec na tem področju naredi v neformalnih, vsakodnevnih situacijah. Zmožnosti in strategije prevajanja in tolmačenja so povsem drugo področje. Prenašanje specifičnih informacij Prenašanje specifičnih informacij se nanaša na način, kako so za dani trenutek pomembne informacije vzete iz ciljnega besedila in prenesene nekomu drugemu. Tu je bolj kot na glavnih idejah ali argumentaciji, ki so predstavljene v besedilu, poudarek na specifični vsebini, pomembni v danem trenutku. Prenašanje specifičnih informacij je povezano z Branjem za orientacijo (čeprav so te informacije lahko podane ustno v javni objavi ali nizu navodil). Uporabnik/učenec pregleda izvirno besedilo za potrebne informacije in jih prenese prejemniku. Ključni koncepti v teh dveh lestvicah so: f prenašanje informacij o času, kraju, cenah itn. iz objav ali pisnega/znakovnega gradiva; f prenašanje nizov napotkov ali navodil; f prenašanje specifičnih, pomembnih informacij iz informativnih besedil, kot so vodniki in brošure, iz dopisovanja ali iz daljših, zahtevnih besedil, kot so članki, poročila itn. Napredovanje po lestvici: pred A1 in na A1 zna uporabnik/učenec prenašati enostavne informacije, kot so čas, kraji in številke, medtem ko na A2 prenaša informacije iz preprostih besedil, kot so navodila in obvestila. Ko doseže raven B1, zna izbrati in prenesti specifične, pomembne informacije in preproste govorne objave ter besedila, kot so prospekti, brošure in pisma. Ko doseže raven B2, zna zanesljivo prenesti podrobne informacije iz uradnega dopisovanja ali iz določenih poglavij dolgih, zahtevnih besedil. Kot pri lestvici Izmenjava informacij tudi tu ni opisnikov za ravni C, saj opravila za prenos informacij ne zahtevajo znanja jezika na ravni C. V obeh lestvicah lahko jezik A in jezik B pomenita različne jezike, različice istega jezika, registre iste različice, načine izražanja istega jezika ali različice ali katerokoli kombinacijo naštetega. Lahko pa gre tudi za isti jezik. V prvem primeru naj uporabniki navedejo jezike/različice/načine izražanja; v drugem primeru pa naj preprosto odstranijo dele, ki so v oklepaju. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 91 ). . u A eme ) so enih, vnega/ ) v ostih ega u A oko u A ). vanih v a (v jezik u A epr ostih , znane t eučiti. edo epr vega str a (v jezik ega posnet retne vano počasi in jasno enci (v jezik ost ih in pr er obneje pr sebinsko zaplet lepe sestank macije iz pr edo vanja (v jezik or epr ratk očij njego očke iz v očke iz člank ormacij − pisno ve na konf edno podr vodila). očilo posr vit ) s podr macije iz besedil (posr macije iz pr macije iz k u. u A esa. emah. ter or or or adnega dopiso edsta , pomembne inf u B) pomembne sk ve in na e pr e bi bilo vr ecifičnih inf vo/pomembne t vo/pomembne t e se besedilo nanaša na konk ater ater očke iz ur ) o znanih t ), č i, k lici, obja. k u A eme znane in je spor u A sakdanjem jezik u B), k u B) bist u B) bist eviji. enesti (v jezik u B) specifične inf u B) specifične u B) specifične inf u B) specifične inf em v iranih besedil (v jezik e so t vni r ost emah (npr ), č Prenašanje sp emer poudar oko u A epr i č ademskega ali osebnega in enesti (v jezik očilu zna pr , pr enesti (v jezik o struktur enesti (v jezik enesti pomembne t enesti (v jezik enesti (v jezik enesti (v jezik enesti (v jezik ormacij ov, glej B2. ov, glej B2. veni ali str ) o znanih t tivnih besedil (v jezik tivnih besedil (v jezik vorjeno v pr licnega, ak u A ma očila (v jezik ma or or Ni opisnik Ni opisnik Pisno zna pr pomembne Pisno zna pr vendar dobr pok Pisno zna pr znanst V pisnem por Pisno zna pr Pisno zna pr jezik Pisno zna pr inf Pisno zna pr spor Pisno zna pr inf in je t ecifičnih inf i očji. vnih i člank ostih ater ovno očil (v epr vanih ja ) o znanih Prenašanje sp ati besede/ enci, k esnimi podr edo e so jasno tivnih besedil ). ih, pr ter , č u A enem delu dolgega, er ma u A ratk vodil or viti in isk vanja in/ali por vimi in ostjo posr vorno ali znak ) na konf ostih inf u A v ali na očila (v jezik macije iz k en namen. epr očila) (v jezik or emah. macije v določor malno hitr -spor očilo poenosta ve (v jezik adnega dopiso vezanih z njego ormacij − go vit obnih napotko macije iz pr ) o znanih t or da spor , pomembne inf u A ). edsta očke iz ur emah, po u A e pr a mor vestila, pisma in e vne t ). ecifičnih inf ater sebino jasno in z nor u A sebino podr e, ob ljučno misel iz jasnega spor av mor ). vestil (v jezik u B) pomen specifične inf u B), k u B) gla emah in o t u B) v u B) v u B) k epr u B) specifične ) so posebej pomembni za določ u A u B) specifične inf ošur u A v in ob očil (v jezik emah, č ov, glej C1. ospekti, br Prenašanje sp ) o splošnih t ani (v jezik . , napiso žiti zna (v jezik enega besedila (v jezik i (v jezik u A v in spor ulir njig tik Ni opisnik Razlo zaplet Prenesti zna (v jezik v k Prenesti zna (v jezik jezik Prenesti zna (v jezik obja Prenesti zna (v jezik ar Prenesti zna (v jezik (kot so pr Prenesti zna (v jezik vsakdanjih t kretnje Prenesti zna (v jezik besedil C2 C1 B2 B1 A2+ Stran 92 Dodatek k SEJU ) elo vezi s u A očil in ane jasno ulir macije v z vorjena v z tik macije iz . or or ostih spor ajo e so t e inf e inf , č epr e so ar ost ), č ost ajo ostih besedil (v jezik epr u A epr epr ormacij − pisno enutno zadev elo pr elo pr ih, jasnih in pr enutno zadev . ratk i ga tr ene in z ene in z macije iz pr , c , c or mi, k . i ga tr acije ecifičnih inf vana jasno in počasi. var i so podane v jezik očke iz k evilke evilke mi, k edo ajo (k vljene var ljučne t vezi s st ljučujejo ilustr e so posr rat pono vezi s st Prenašanje sp u B) k ), č u B) specifične inf u B) imena, št ečk u B) imena, št ) v z u in vk u A emah ali v z enutno zadev er v u A ormacij i ga tr em jezik mi, k ost vesti zna (v jezik vestil (v jezik vesti zna (v jezik sakdanjih t vesti zna (v jezik elo počasi t var vesti zna (v jezik epr Na ob Na o v Na st in z Na besedil (v jezik pr ecifičnih inf v, ih, nik i je , k ratk vir ovno raju e so vodil in obja ), č Prenašanje sp e je iz ene) iz k , na , č u A očil ). vodil u A evilke in c vorno ali znak . št ostih spor ostih na macijo o času in k ). or epr u (v jezik epr u A o inf raju in času (v jezik ih, pr macije (npror ). ormacij − go em jezik ratk ve (v jezik u A ih, jasnih, pr ost edvidljiv dit vodila o k vne inf ratk epr o, pr e tr u B) niz k . ost ost osta na vo k epr epr epr ecifičnih inf elo osno , pr u B) bist an jasno in počasi. u B) pr u B) pr u B) z enesti (v jezik ratke ulir i k iranih besedil (v jezik tik elo počasi in jasno eni počasi in jasno v pr ) ar Prenašanje sp až o zna pr u A ost ena v oblik vljena z ostih, ilustr až epr Prenesti zna (v jezik če so izr Prepr (v jezik Prenesti zna (v jezik izr Prenesti zna (v jezik pono Prenesti zna (v jezik pr A2 A1 Pred A1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 93 Pojasnjevanje podatkov Ta lestvica se nanaša na pretvarjanje podatkov, predstavljenih v slikah (grafih, diagramih itn.), v besedilo. Uporabnik/učenec to lahko naredi kot del predstavitve v programu PowerPoint ali ko prijatelju ali kolegu pojasnjuje ključne informacije, predstavljene v grafični obliki, ki spremljajo članke, vremensko napoved ali informacije s področja financ. Ključni koncepti v teh dveh lestvicah so: f opisovanje grafičnega gradiva o poznanih temah (npr. grafikoni, vremenske karte); f predstavljanje gibanj v grafikonih; f komentiranje paličnih/stolpčnih grafikonov; f izbiranje in razlaganje najpomembnejših ugotovitev iz empiričnih podatkov, predstavljenih grafično. Napredovanje po lestvici: višja kot je raven, bolj zahtevne so slikovne informacije, od vsakdanjih (npr. vremenske karte) do zahtevnih slikovnih prikazov, ki spremljajo znanstvena in visoko strokovna besedila. Poleg tega, višja kot je raven, bolj zahtevne so dejavnosti sporazumevanja (razlaganje izvirnih podatkov, opisovanje najpomembnejših točk, razlaganje podrobnosti). Za ravni A1 in A2 ni opisnikov. Na ravni A2+ zna uporabnik/ učenec opisati preproste vizualne podobe o znanih temah, medtem ko zna na ravni B1 opisati splošna gibanja in podrobne informacije v diagramih s svojih interesnih področij. Na ravni B2 je pozornost osredotočena na zanesljivo interpretacijo zahtevnih podatkov, medtem ko zna na ravni C2 uporabnik/učenec interpretirati in opisovati različne oblike empiričnih podatkov iz konceptualno zapletenih raziskav. V obeh lestvicah lahko jezik A in jezik B pomenita različne jezike, različice istega jezika, registre iste različice, načine izražanja istega jezika ali različice ali katerokoli kombinacijo naštetega. Lahko pa gre tudi za isti jezik. V prvem primeru naj uporabniki navedejo jezike/različice/načine izražanja; v drugem primeru pa naj preprosto odstranijo dele, ki so v oklepaju. Stran 94 Dodatek k SEJU anih ojih o macije or ) s sv ostih azličnih vnih ) av o ganizir oko u A epr u A emah, tke v r azisk u B) obne inf esa) (z besedilom v azana v pr a č venih ali str ik ek ične poda ih vizualno or u B) podr va o znanih t viti (v jezik ov - pisno azu pot tk edsta v in drug v (z besedilom v jezik ibanja, pr ik vna dejst u B) empir viti (v jezik tko oda radiv zna pisno jasno in zanesljiv ramo ramih) (z besedilom v jezik ti, v pr eptualno kompleksnih r ati in pr edsta u B) gla ari k etir žiti. vanje p viti (v jezik pr ) o kompleksnih znanst anih poda enčnih g u B) splošna g ) iz konc er ter azlo tevnih diag u A ati in pr ef ti (v jezik edsta emensk u A emah. olpčnih diag o in etir ganizir ih r v itn.) pr Pojasnje vnih t ter viti (v jezik obneje r . na vr ati in pr amo očke iz zah o in . i zna opisa etir oko edsta rafikonih, st vk pr očij varja ali drug . g vno (npr ter v in vizualno or očke podr v, diagr ati in pr v (z besedilom v jezik ov. ov. ov. venih ali str etir ostimi sta ). ono ramo ah (z besedilom v jezik tko esnih podr pr ramih (npr epr azana sliko u A afik ter ter ik Pisno zna in oblik znanst Pisno zna jasno in zanesljiv najpomembnejše t poda temah. Pisno zna zanesljiv iz diag in S pomočjo slo in diag pomembne t S pr pr jezik Ni opisnik Ni opisnik Ni opisnik ov (iz gr tk v ične ), macij emah u A oda or macije macije ramo ) iz or or macij aža. av ima lahko u A očke in or vanje p ovno epr vrstne empir emah. vljenih inf av so lahko obne inf obne inf e o znanih t očno izr ostih diag vne t ), č očja. azik epr azno epr vnih t edsta u A vljenih inf ), č u A Pojasnje u B) r oko u B) gla emah. u B) podr u B) podr vne pr vno pr edsta a ali se net . očja (z besedilom v jezik vorno ali znak vnih t esnega podr lev ibanja iz pr vijo e sliko ti (v jezik ti (v jezik ih sliko oko ti (v jezik vno pr ter ti (v jezik azit ost elo očitni. venih ali str i z ov – go macije (z besedilom v jezik epr tk or ih sliko ve z izr avk v in drug ojega in esnega podr v) (z besedilom v jezik ter u B) splošna g eža u B) pr oda ati in opisa ati in opisa venih ali str ati in opisa ati in opisa zeli občasno ok etir av o znanst etir ramo etir etir ramo esa) (z besedilom v jezik pr vljene inf pr pr časih t emah s sv pr ek č ter azisk ter ter ter ojega in alnih vr vanje p ev v i in samopopr edsta ) o znanst v, shem in drug ) o t ti zna (v jezik ti zna (v jezik etk tevnih diag u A u A to, pot o zna in tevnih r olpčnih diag ar vno pr o zna in o zna in ramo o zna in emah s sv adi leksik v, st Pojasnje v o t alnih omejit ati in opisa ati in opisa ov. ov. ov. etir etir emensko k i, napačni zač tke in sliko ramo rafikono eptualno zah obnosti iz zah tevnih diag av lahko zar pr . g pr adi leksik . vr emor Jasno in zanesljiv poda konc Jasno in zanesljiv podr (z besedilom v jezik Jasno in zanesljiv iz zah (z besedilom v jezik Jasno in zanesljiv iz diag čepr Inter (npr zar Inter (npr pr Ni opisnik Ni opisnik Ni opisnik C2 C1 B2 B1 A2 A1 Pred A1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 95 Obdelava besedila Obdelava besedila vključuje razumevanje informacij in trditev, vključenih v izvirno besedilo, in njihov prenos v drugo besedilo, običajno v bolj zgoščeni obliki, na način, ki ustreza kontekstu. Z drugimi besedami, rezultat pomeni zgostitev in/ali preoblikovanje prvotnih informacij in argumentov, z osredotočenjem na glavne točke in ideje iz izvirnega besedila. Ključna beseda v lestvicah za obdelavo besedila je povzemanje. Medtem ko pri Prenašanju specifičnih informacij uporabnik/učenec skoraj gotovo ne bo prebral celotnega besedila (razen če je iskana informacija dobro skrita), pa mora pri Obdelavi besedila najprej popolnoma razumeti vse glavne točke v izvirnem besedilu. Obdelava besedila je povezana z lestvico Branje za iskanje informacij in utemeljitev (včasih imenovano tudi branje z iskanjem podrobnosti ali natančno branje), čeprav so informacije lahko posredovane ustno v predstavitvi ali na predavanju. Uporabnik/učenec se lahko potem odloči predstaviti informacije prejemniku v povsem drugačnem vrstnem redu, odvisno od cilja sporazumevalnega dejanja. Ključni koncepti v teh dveh lestvicah so: f povzemanje glavnih točk iz izvirnega besedila; f primerjanje takšnih informacij in argumentov iz različnih virov; f prepoznavanje ciljnega občinstva, namena in stališč izvirnika ter njihovo pojasnjevanje prejemniku. Napredovanje po lestvici: na splošno ob napredovanju na lestvici velja, da bolj kot je proces, opisan v opisniku, spoznavno in jezikovno zahteven, večja je raznolikost besedilnih vrst; višja kot je stopnja kompleksnosti besedil in abstraktnosti tem, bolj je besedišče izborno. Za raven A1 ni opisnikov. Na ravni A2 mora učenec morda dopolniti svoj omejeni repertoar z gestikuliranjem, risanjem ali izrazi, izposojenimi iz drugih jezikov. Na nižji ravni so izvirna besedila preprostejša, dejansko bolj v zvezi z vsakdanjimi temami in temami, ki ga trenutno zanimajo. Ko doseže raven B1, besedila vključujejo televizijske programe, pogovore in dobro strukturirana besedila o temah, ki ga zanimajo. Ko doseže raven B2, uporabnik/učenec lahko združi informacije iz številnih virov, na primer razgovorov, dokumentarnih filmov, filmov in zapletenih besedil s svojih interesnih področij, in o njih poroča. Ko doseže ravni C, lahko povzame dolga in zahtevna strokovna ali znanstvena besedila v dobro strukturiranem jeziku, pri čemer izlušči stališča in posredno izražena mnenja ter pojasni pretanjene razlike v predstavitvi dejstev in argumentov. V obeh lestvicah lahko jezik A in jezik B pomenita različne jezike, različice istega jezika, registre iste različice, načine izražanja istega jezika ali različice ali katerokoli kombinacijo naštetega. Lahko pa gre tudi za isti jezik. V prvem primeru naj uporabniki navedejo jezike/različice/načine izražanja; v drugem primeru pa naj preprosto odstranijo dele, ki so v oklepaju. Stran 96 Dodatek k SEJU , ); onije u A , ir vnega, em ih, vrst emer ritike i t edk oko u. vljeni v i č veni članek endar nik rite k ) in pr očilo ali odlomek vir edsta a slog in z u A ojega posebnega . znanst ojega str , por ev macije in stališča ti pr en pomen r iranih, v or abo zak očij sv očij sv tanč ) (npr ritiko tevnem besedilu (v jezik macije v iz gumen , upor u A u B) inf i na no k or er ar emer upošt o struktur ) s podr e nekoga drugega, pr ev er i č u A va in ar ažanje , lit emah s podr vo, pr ati (v jezik eno v zah esedila – pisna až tevna besedila (v jezik odnik ) o t sebino dobr u A tetizir e, izr va b eduje stališč acij (v jezik ako so dejst vno v esa. tevna besedila (v jezik eno občinst ter ti in sin bdela no nedoločno izr omana, uv anjem na specifične inf O u B), k e lahko občasno pr eja ev u B) dolga, zah , č u B) gla u B) stališč vnih publik lic ), zlasti ko posr o namer sebino ti, vzpor oko e s sk u A enih besedil (v jezik orjev eti (v jezik ov. eti dolga in zah o, odlomek r njige) za določ eti (v jezik vt vz az vz vz imerja olmači v vene k venih in str i na a a. lepe podpr zor kazma. ezno t nik esa. ademskega ali osebnega in esedila vir ter oje sk Pisno zna pojasniti (v jezik besedilu (v jezik opo in sar Pisno zna po ustr tehničnih izr Pisno zna po politično analiz iz znanst iz Pisno zna po vsebinsko zaplet ak Pisno zna pr iz znanst in Pisno zna pojasniti (v jezik sv va b ta vno u bdela očke tov (v eh O edeli oko ažanju vne t ), da bi ojega emer t er opr vo str i. gumen u A i č ademskega eti gla er oje mnenje itn. anjem na acije v izr vz ev ), pr , sv ev macije in em s sv ovna ev in ar or lic u A ve niso jasne in je ). ojega ak tarje nem besedilu (v jezik u A vir e s sk u B) inf veza ne implik vi dejst azponu t ah s sv azlična stališča t e občasno pr vit av (v jezik ultur em). ta r ept eno v iz kaz eh u B) zna jasno po edsta okem r azpr až vorna ali znak adar po enega besedila (v jezik eti (v jezik , k ) o zadev i se ne nanašajo na njego , izr ljučke podpr vz ) o šir iti sociok , k u A tevnih r ljučke dela in t u A onija, sar u (v jezik emer dodaja komen az očij azlike v pr i č , ir ehnične konc te iz zaplet oje zak tevna besedila (v jezik . esedila – go ene zak očke zah ), in poudar emer r ) s podr ene t e ali mnenje ažanje avo (v jezik očij i č u B), pr u A gumen emer sv u. u zna jasno po va b u A iranem jezik etanjene r i č vne t azpr nik . vir očja, pr da določ bdela u B) izlušč u B) dolga, zah u B) r očke u B) pr u B) stališč emi (v jezik emi, pr esnih podr u B) gla O o struktur macije in ar i t iranem jezik tevnih besedil (v jezik ter vljena stališča. azan (v jezik av mor or ani t no nedoločno izr epr vnega podr , č te iz zah edsta em, dobr ). tevnih besedil (v jezik ene odlomke v iz o struktur . namer eti zna (v jezik eti zna (v jezik oko očje u A avljal o nek eti zna (v jezik ekoč licnega in in abiti zna inf ) o specializir gumen Pojasniti zna (v jezik pomen le nak (npr Povz Povz ali str najpomembnejše t V t iz zah podr Pojasniti zna (v jezik jezik Izr razpr Pojasniti zna (v jezik A določ V dobr ar pok Povz različna pr C2 C1 B2+ Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 97 ) ) ve in u A u A . azit tivnih besedil ablja izr maor vorjena besedila jasno te iz besedil (v jezik em upor enih besedil (v jezik e so go ri t očji in specializacijo ostih inf , č . P gumen epr esa. esedila – pisna ter sebino zaplet esnimi podr očke iz pr va b ter macije in ar vno v or vne t bdela vimi in ratke pisne odlomke O u B) gla u B) inf u B) gla emah osebnega in ati k i ga zanimajo ali so aktualne azirafr nega besedila. eti (v jezik eti (v jezik eti (v jezik vir vz emah, k vezanih z njego vz emah ali t vz ) o t o zna par u A ana.ulir ost edje iz iz emah, po tik esedila Pisno zna po o t Pisno zna po o aktualnih t Pisno zna po (v jezik ar Prepr zapor va b ), u ) ) o u A bdela ti ), i ga i O u A , k oča u A ojih u A atalog). ri u B) za ti. emi, k . i ig vju i ga osebno ter avlja ) o t nih oddaj ovalni k emah s sv ašanja o u A tar emah, k v in ovna er o njih por azpr ) o t avo, in eti (v jezik adi omejenega ) t vz iranih besedil (v jezik vanih ustno (v jezik u A ov. tna vpr eviji, pot ) o t ramo u A ih besedil (v jezik umen ). az azpr og tevnih besedil (v jezik . , r ostih besedil (v jezik u A edo er o njih r očij u A vor av ima zar ) in jih po epr TV-pr v v filmu ali gledališk enih izr . , posr , go o struktur rat posluša ali pogleda. iti na doda epr ov (v jezik u A , č a (v jezik ajo ečk vorna ali znak eme t vor vjujev ali dok vor ulir rat pogleda. eč vir nih in domišljijsk vne t esnih podr ter ih besedil (v jezik sebino pr vjuja ali članek v r tik ih besedil ečk var ter orjev namen, stališča in mnenje , in avljanja (v jezik ek dogodko ov (v jezik ter e lahko v te iz v očke iz daljših, zah vt vic i pomen določ ved ali članek ) in odgo . vno v , č ojih in azpr er u A eč vir ek in esedila – go u B) a očke dolg ev ipo očke iz jasnih, dobr očij ažanju očke iz pogo očke dolg očke ali dogodke iz e jih lahko v gumen azpon st i mu je namenjeno besedilo (v jezik te in r u B) gla va b ), č ok r vne t vne t i izr vne t e ljudje jasno ar vne t vne t emah s sv vo, k ratko pr , č u A gumen e lahko pr macije iz v ve pr ratek posnet esnih podr bdela u B) šir u B) pomembne t er t u B) odlomke no u B) zgodbo in pot u B) gla , č u B) k or u B) gla zna ali ga osebno zanimajo eti (v jezik u B) gla u B) gla ter u B) gla O . k macije in ar otujoča si stališča in gla eža vz or očij no oddajo (v jezik v (v jezik emah t tar ratke inf i jih po časih t ojih in ati naspr ). o zna po u B). tir u A umen emah (npr eti zna inf eti zna (v jezik eti zna (v jezik zna lahko občinst eti zna (v jezik eti zna (v jezik eti zna (v jezik esnih podr eti zna (v jezik obnostih. emah, k ost ati zna k eti zna (v jezik eti zna (v jezik eti zna (v jezik eti zna (v jezik ter ) o t emah s sv Povz (v jezik Povz komen Povz o aktualnih t Prepo zanima, in zna pojasniti (v jezik Povz vsebujejo mnenja, ar Povz (v jezik Povz in Povz ali dok podr Zbr nekoga drugega. Povz A besedišča v Prepr znanih t Povz zanimajo ali so aktualne Povz o t Povz videoposnetko B2 B1+ B1 Stran 98 Dodatek k SEJU ). . u A dni ostih ) o am je epr u A okopisu ih, pr sebujejo az (v jezik ratkega besedila, em r ratk ljub napak ostih fr eme in v e; k vke iz k az tisnjena v standar epr a besedila (v jezik macije iz k i so na or , znane t ejše izr ratke sta ratk retne elo k e ali k ušnjam. az vati pomen pr esedila – pisna u B) z a besedila, k edo tisnjena ali napisana v čitljiv ratk va b žnosti in izk u B) pomembne inf sebujejo najpogosti v i so na u B) posr bdelaO enesti (v jezik . ljučne besede in fr emah, k vesti (v jezik e se ta nanašajo na konk), č vi omejeni zmo u zna pr o. a besedila, k u A viti zna k ratk varja zna (v jezik sakdanji jezik em jezik sakdanjih t očk zna na azumljiv ov. i t ost ti zna k ti zna posamezne besede in k ost v nega njego ati in pono epr i. epr imer esedila V oblik besedil (v jezik pr Izbr pr V pr znanih in v besedilo r Prepisa S pomočjo slo Prepisa oblik Ni opisnik va b toar bdela očil O eper ih por iranih, elo vor počasen tivnih ih in retnjami iz ih, z adijsk ma er go or ratk ratk ). ovna acijami ali oj omejeni r ih ali r ih inf u A ratk iranih, k , da sv macije iz k elevizijsk eme znane t or v (v jezik macije iz jasno struktur ostih, k isbami, besedami/k e so t or emljena z ilustr , r e inf ramo vorna ali znak ostih t epr og epr u B) inf i so opr ulacijo očke pr edvidljiv ečah itn., č ), k očke iz jasno struktur e, pr u A emer si pomaga tako . gestik atov in pr očke iz pr vne t i č ost esedila – go , nesr vne t tu emah. ), pr epr , plak vne t vi (npr va b enesti (v jezik vo/gla u A u B) gla edst u B) pr vestil ih, špor bdela u B) gla u B) bist O ih zna pr ) o znanih t imi sr v in ob vk ostih besedil (v jezik u A v). ) o dogodk epr ov. u A ostih sta vati zna (v jezik vati zna (v jezik ostih besedil (v jezik epr ih, pr eti zna (v jezik edo ih jeziko edo ostih napiso eglednicami. epr epr Prenesti zna (v jezik (v jezik in jasen. V pr kratk pr Povz besedil (v jezik Posr pr dopolnjuje z drug drug Posr pr Ni opisnik A2 A1 Pred A1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 99 Prevajanje pisnega besedila Prevajanje pisnega besedila − govorno/znakovno je pretežno neformalna dejavnost, ki v vsakdanjem osebnem in poklicnem življenju nikakor ni neobičajna. Gre za proces spontanega ustnega prevajanja pisnega besedila, pogosto obvestila, pisma, elektronskega ali drugega sporočila. Ključni koncepti na tej lestvici so: f zagotavljanje grobega, približnega prevoda; f posredovanje bistvenih informacij; f posredovanje pomenskih odtenkov (višje ravni). Napredovanje po lestvici: poteka od grobega prevajanja rutinskih, vsakdanjih informacij iz enostavnih besedil na nižjih ravneh do prevajanja z naraščajočo tekočnostjo izražanja in pravilnostjo besedil, ki postajajo vse bolj zapletena. Razlikovanje med ravnmi od A1 do B1 je skoraj izključno zaradi vrste besedil. Ko doseže raven B2, zna uporabnik/učenec ustno prevesti kompleksna besedila, ki vsebujejo informacije in argumente o temah z njegovega strokovnega/poklicnega, akademskega ali interesnega področja, na ravneh C pa zna tekoče prevesti kompleksna besedila iz širokega obsega splošnih in specializiranih tem, pri čemer zaobjame pomenske odtenke in implikacije. Prevajanje pisnega besedila − pisno je po svoji naravi bolj formalen postopek, kot je takojšnje ustno prevajanje brez vnaprejšnje priprave. Vendar pa ta lestvica ni namenjena opisovanju dejavnosti poklicnih prevajalcev ali njihovemu usposabljanju. V resnici lestvica ne opisuje prevajalskih zmožnosti. Poleg tega poklicni prevajalci, kot so na primer poklicni tolmači, svoje zmožnosti razvijajo skozi celotno poklicno pot. Potrebna jezikovna raven za prevajanje je odvisna tudi od vrste besedila. Literarno prevajanje denimo zahteva raven znanja na C2 ali višje. Kot je bilo omenjeno v razpravi o ravneh SEJA v podpoglavju o ključnih vidikih SEJA, C2 ni najvišja opredeljiva raven znanja drugega/tujega jezika. Dejansko je to srednja raven na petstopenjski lestvici za literarno prevajanje, pripravljeni v okviru projekta PETRA. 50 Po drugi strani pa se raznojezični uporabniki/učenci s skromnejšo stopnjo znanja včasih znajdejo v okoliščinah, kjer se od njih zahteva, naj zagotovijo pisni prevod besedila v poklicnem ali osebnem kontekstu. Od njih se zahteva, da ponovijo vsebinsko sporočilo izvirnika, ne pa da nujno interpretirajo njegov slog in ton tudi v prevodu, kar bi se pričakovalo od poklicnega prevajalca. Pri uporabi opisnikov na tej lestvici je posebej pomembno, da se vključeni jeziki opredelijo, saj se lestvica namenoma ne ukvarja z vprašanjem prevajanja v prvi jezik in iz njega. To je deloma posledica dejstva, da za vse večje število raznojezičnih oseb “prvi jezik” in “najboljši jezik” (tj. jezik, ki ga najbolje obvladaš) nista vedno sopomenki. Ta lestvica zagotavlja funkcionalni opis jezikovne sposobnosti, ki je potrebna za reproduciranje izvirnega besedila v drugem jeziku. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razumljivost prevoda; f obseg, do katerega izvirne izrazitve in strukture (preveč) vplivajo na prevod, v nasprotju z besedilom, ki upošteva konvencije ciljnega jezika; f zaobjetje pomenskih odtenkov izvirnika. Napredovanje po lestvici: napredek je prikazan zelo podobno kot v prejšnji lestvici. Na nižjih ravneh prevajanje vključuje približne prevode kratkih besedil, ki vsebujejo preproste in poznane informacije, medtem ko na višjih ravneh izvirna besedila postajajo vse bolj zapletena, prevajanje pa je vedno bolj natančno in pravilno, tako da bolje odraža izvirnik. V obeh lestvicah lahko jezik A in jezik B pomenita različne jezike, različice istega jezika, registre iste različice, načine izražanja istega jezika ali različice ali katerokoli kombinacijo naštetega. Lahko pa gre tudi za isti jezik. V prvem primeru naj uporabniki navedejo jezike/različice/načine izražanja; v drugem primeru pa naj preprosto odstranijo dele, ki so v oklepaju. Opomba: Kot povsod pri posredovanju med jeziki, lahko uporabniki opisnike dopolnijo z navedbo jezikov. 50. https://petra-education.eu/. Stran 100 Dodatek k SEJU i od vnih ih o i , ev i , nih ratk očja er oko ev acije abi ločil in var tančno elo k , r očke . am je pr ih in str ih, st oda pr ažajo običajno vke a A v jezik B), vne t nih besedil o sledi struktur ratk vnega podr ev i odr var vest azumljiv oko ademsk enke in implik ljub napak a. od r a A v jezik B) z e (iz jezik nik enaša gla ostih, st ev abljeno najbolj pogost macij iz k u; k az avilnost pr emer z emer uspešno na vir epr i č or ojega str i č včni in besedilni struktur esedila - pisno ), pr a A v jezik B), k , členjenju na odsta a. avilno pr u, pr en. am je pr od (iz jezik ih je upor dnem jezik ven sv u A edu nik ev ater . e besede in fr o iz ve pomenske odt vir tančnost in pr o sledijo sta di okor en pr ost a A v jezik B) pr dnem jezik a A v jezik B) inf eznega pomena. radiv ode (iz jezik vest tančno in pr od z vnim napak ibliž azumljiv epr er njiho ev i z ev emah, v k enem, standar od r aktna besedila o družbenih, ak te t i besednem r iti pr ev esti pr sebinsko na ažanju čuti močan vpliv iz ane pr emer na od (iz jezik od (iz jezik vor ev edno ustr ehnično g e v očja. i č ev ev e v Prevajanje pisnega b očja (napisna v jezik ), č gumen i izr enem, standar sakdanjih t ganizir ), pr etudi se pr ebitnim jeziko u zna t am je pr u A endar se pr vah čuti močan vpliv iz en pr en pr ega podr , v ode (v jezik B), k u A azit ev ibliž ibliž varja zna pr ojega podr abo ljub mor da ne izber . em jezik ljub napak ov. esedila vnjak s t ost vno r a (v jezik a; k , napisanih v nezaplet esti zna (v jezik B) t esti zna (v jezik B) abstr av se občasno pr iti zna jasno or enih izr iti zna pr nik nega besedila, č iti zna pr nik iti zna pr epr oko enaša mnenja in ar vir vir vir azje; k Prev (napisano v jezik str Prev temah s sv pr čepr Tvor jeziko določ Tvor iz iz Tvor napisanih v nezaplet iz Tvor besedil razumljiv V pr besedil o znanih in v izr S pomočjo slo vendar mor Ni opisnik . e, ) emer očja, vo. i č ) vic u A ve. ramih, u A ečino tivna eža ). og Prevajanje pisnega b ma esnega sakdanja ovno očja, pr enke ) or ter u A macije o znanih u A macijami in esnega podr časih t or . osebne no ademskega or atih, pr ter osta, v sakdanje besede/ irana inf ojega in e inf ) z inf epr em zaobjame bist ) (npr sakdanja besedila (npr i t e, v licnega podr emer zaobjame v u A a, pr u A ost i č licnega, ak edvidljiv epr vestilih, plak vorno ali znak u. osta v o struktur emah s sv ratk ), in pr epr u A ljučuje pomenske odt em, pr ademskega in in ih (v jezik a, pr očila) (napisana v jezik vk aktna besedila (napisana v jezik er vk ojega pok vodila). tevna besedila (napisana v jezik anih t dnem jezik emah ali t ratk -spor esedila – go ademskega in pok te t vnega, ak adi omejenega besedišča v esti (v jezik B) k esti (v jezik B) pr ostih sta esti (v jezik B) pr ) na tablah in ob tevna besedila (napisana v jezik emah s sv oko ev ev epr ev u A gumen vestila ali na ti o t ) o znanih t ažanju zar esnega, ak esti (v jezik B) jasna, dobr u A esti (v jezik B) k robo pr robo pr , ob robo pr emah) (napisana v jezik esti (v jezik B) abstr ter esti (v jezik B) zah ojega str tevnem, standar i izr ev ev vodila, pisma in e ev ev v. gumen očja. o, na g o, na g o, na g ojega in enko esti (v jezik B) zah esti (v jezik B) besedila (napisana v jezik ost ost ost . av ima pr ev ev emah s sv ibližno pr ibližno pr epr . o znanih t epr epr e (napisane v jezik Prevajanje pisnega b enaša mnenja in ar azponu splošnih in specializir epr vestila, na emah, napisane v pr vedi, napotke az ih odt ti o t ipo ov. em s sv acije , ob e zna ustno pr e zna ustno pr macijami in ar esnega podr okem r or ter očja, č ih itn. stno zna pr stno zna pr gumen stno zna pr stno zna pr stno zna pr stno zna pr stno zna pr Tekoč o vrsti t uspešno pr in implik Tekoč o šir pomensk U z inf in in U ar če so napisana v nezah U besedila (napisana v jezik podr U kataloge U besedila (npr U vsakdanjih t kratke pr U kretnje in fr letak Ni opisnik C2 C1 B2 B1 A2 A1 Pred A1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 101 Pisanje zapiskov (predavanja, seminarji, sestanki itn.) Ta lestvica se nanaša na sposobnost razumevanja ključnih informacij in pisanja koherentnih zapiskov, kar je pomembno v akademskem in poklicnem življenju. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrsta izhodiščnega besedila, od predstavitev do navodil, preprostih predavanj in sestankov o temah z uporabnikovega strokovnega področja do sestankov in seminarjev o neznanih, zahtevnih temah; f obzirnost govorca/uporabnika znakovnega jezika (nižje ravni), od počasnega in razumljivega sporočanja, dodatnih premorov za pisanje zapiskov, preko jasno artikuliranih in dobro strukturiranih predavanj do raznoterih virov; f način pisanja zapiskov, od zapiskov v obliki točk (nižje ravni), preko zapiskov o stvareh, ki se uporabniku zdijo pomembne, do izbiranja med tem, kaj zapisati in česa ne; f točnost zapiskov (višje ravni), od zapiskov, ki so dovolj natančni za lastno rabo (B1), preko natančnih zapiskov na sestankih z uporabnikovega strokovnega področja (B2) do natančnega zaobjemanja abstraktnih konceptov, odnosov med povedanim, implikacij in namigov. Pisanje zapiskov (predavanja, seminarji, sestanki itn.) Medtem ko sodeluje na sestanku ali seminarju, zna pisati zanesljive zapiske (ali zapisnik) tudi za druge, ki niso prisotni, tudi če je tema zapletena in/ali nepoznana. C2 Zaveda se implikacij in namigov v povedanem in jih zna poleg dejansko izrečenih besed tudi zabeležiti. Selektivno zna pisati zapiske, pri čemer s parafraziranjem in krajšanjem uspešno zaobjame abstraktne koncepte in odnose med idejami. Pisati zna podrobne zapiske med predavanjem s svojega strokovnega področja. Informacije beleži tako pravilno in natančno, da bi zapiske lahko uporabljali tudi drugi. C1 Med seminarjem ali predavanjem, tudi o neznanih temah, se zna odločati, kaj naj zapiše in česa ne. Iz raznoterih ustnih virov (npr. predavanja, podkasti, strokovne razprave in debate, intervjuji itn.) zna izluščiti pomembne, podrobne informacije in argumente o zahtevnih abstraktnih temah, če sporočanje poteka v običajnem tempu. Razume jasno strukturirano predavanje o znani temi in dela zapiske o stvareh, ki se mu zdijo B2 pomembne. Pri tem se bolj osredotoča na dejansko izrazitev in tako ne ujame nekaterih informacij. Med sestankom ali seminarjem lahko dela natančne zapiske o večini tem na svojem interesnem področju Med predavanjem lahko dela zapiske, ki so dovolj natančni, da jih lahko uporabi tudi kasneje, če je tema z njegovega strokovnega področja in če je predavanje jasno ter dobro strukturirano B1 Med predavanjem z jasnim potekom zna delati zapiske v obliki seznama ključnih točk, če pozna temo ter če je predavanje v preprostem jeziku in razločno artikulirano. Na sestanku o znani temi zna zapisati vsakdanja navodila, če so oblikovana v preprostem jeziku in ima za zapisovanje dovolj časa. A2 Na predstavitvi o znani in predvidljivi temi zna delati preproste zapiske, če da predavatelj možnost za dodatna vprašanja in dovolj časa za zapisovanje. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Stran 102 Dodatek k SEJU Ustvarjalna besedila Izhodišče za lestvico Branje kot razvedrilo so predvsem ustvarjalna besedila, zato je na tej lestvici več opisnikov, ki se nanašajo na leposlovje. Vendar pa ustvarjalna besedila niso omejena na književnost ali scenarije. Sem sodijo tudi film, gledališče, recitali in večkodne instalacije kot ustvarjalna besedila kulturnega pomena. Četudi so nekateri opisniki v tem podpoglavju neposredno nanašajo na zapisano besedilo in/ali književnost, se jih veliko nanaša na omenjena “dela”. Ustvarjalna besedila po navadi vzbudijo odziv, prav to pa se pri jezikovnem pouku pogosto spodbuja. Tovrstni odziv lahko pride do izraza v razredu ali pa v literarnih krožkih, ki se pogosto povezujejo s tujejezikovnim učenjem. Obstajale naj bi štiri vrste klasičnega odziva: f doživljanje: osebni odziv na jezik, slog ali vsebino, občutek poistovetenja z enim od vidikov leposlovnega dela ali likom ali z njegovimi lastnostmi; f interpretiranje: pripisovanje pomena ali pomembnosti določenemu vidiku, vključno z vsebinami, motiviko, motivacijami likov, metaforiko itn.; f analiza določenih vidikov leposlovnega dela, kot so jezik, literarna sredstva, sobesedilo, liki, odnosi itn.; f vrednotenje: kritična ocena (pripovednih) tehnik, zgradbe, umetnikovega pogleda, pomena dela itn. Med prvima dvema (doživljanje in interpretiranje) in drugima dvema (analiza in vrednotenje) kategorijama je bistvena razlika. Opisovanje osebnega odziva in interpretiranje sta spoznavno bistveno lažji kot analiza in/ali vrednotenje. Zato sta na voljo dve različni lestvici. Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem) Ta lestvica odraža pristop, ki se uporablja v šolah in bralnih krožkih za odrasle. Lestvica se osredotoča na izražanje učinka, ki ga ima leposlovno delo na uporabnika/učenca kot posameznika. Ključni koncepti na tej lestvici so: f pojasnjevanje, kaj je bilo komu všeč, kaj ga je v delu zanimalo; f opisovanje likov, izražanje, s katerim likom se je poistovetil; f povezovanje vidikov dela z lastnimi izkušnjami; f povezovanje občutenj in čustev; f lastno interpretiranje dela kot celote ali nekaterih njegovih vidikov. Napredovanje po lestvici: na nižjih ravneh lahko uporabnik/učenec pove, ali mu je bilo delo všeč, kakšne občutke mu je vzbudilo, govori lahko o likih in vidike literarnega dela povezuje s svojimi izkušnjami, z vedno več podrobnostmi na ravni B1. Na B2 so razlage bolj poglobljene, uporabnik zna komentirati izrazna sredstva in slog, predstaviti zna svojo interpretacijo poteka zgodbe, likov in obravnavanih tem v pripovedi, romanu, filmu ali dramskem delu. Na ravneh C zna predstaviti obširnejše in bolj poglobljene interpretacije, ki jih podpre s podrobnostmi in zgledi. Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem) C2 Ni opisnikov. Podrobno zna opisati svojo interpretacijo dela, pri čemer oriše svoje odzive na določene prvine in razloži njihovo težo. C1 Orisati zna svojo interpretacijo lika v leposlovnem delu: njegovo psihološko/čustveno stanje, motive za njegova dejanja in njihove posledice. Jasno zna predstaviti svoje odzive na delo, pri čemer samostojno razvije misli in jih podpre z zgledi in argumenti. Predstaviti zna svojo interpretacijo poteka zgodbe, likov in tem v pripovedi, romanu, filmu ali dramskem B2 delu. Opisati zna svoj čustveni odziv na delo in podrobno razložiti, kaj ga je vzbudilo. Precej podrobno zna izraziti svoje odzive na izrazna sredstva, slog in vsebino dela, pri čemer razloži, kaj mu je všeč in zakaj. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 103 Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem) Pojasniti zna, zakaj so se mu zdeli nekateri deli ali vidiki leposlovnega dela posebej zanimivi. Dokaj podrobno zna razložiti, s katerim likom se je najbolj poistovetil in zakaj. Povezati zna dogajanje iz pripovedi, filma ali dramskega dela s podobnimi dogodki, ki jih je doživel sam ali je o njih slišal. Povezati zna čustva literarnega lika s čustvi, ki jih je izkusil sam. B1 Opisati zna čustva, ki so ga prevzela na določenem mestu v zgodbi, npr. ko se je za lik zbal, in razložiti zakaj. Na kratko zna opisati svoje občutke in mnenja, ki mu jih je vzbudilo delo. Opisati zna osebnost posameznega lika. Opisati zna čustva literarnega lika in jih pojasniti. V preprostem jeziku zna izraziti svoje odzive na delo, svoja čustva in misli. A2 V preprostem jeziku zna pojasniti, kateri vidiki dela so se mu zdeli posebej zanimivi. V preprostem jeziku zna povedati, ali mu je bilo delo všeč in zakaj. A1 S preprostimi besedami/kretnjami zna izraziti svoje občutke ob delu. Pred A1 Ni opisnikov. Analiziranje in kritika ustvarjalnih besedil (vključno z leposlovjem) Ta lestvica predstavlja pristop, ki je bolj običajen na višji srednji in univerzitetni ravni. Nanaša se na bolj formalne, umske odzive. Analizirani vidiki vključujejo pomen dogodkov v romanu, obravnavanje enakih tem v različnih delih in druge povezave med njimi, v kolikšni meri delo sledi konvencijam, in bolj celovito vrednotenje dela kot celote. Ključni koncepti na tej lestvici so: f primerjanje različnih del; f izražanje utemeljenega mnenja o delu; f kritično vrednotenje značilnosti dela, vključno z učinkovitostjo literarnih tehnik. Napredovanje po lestvici: za ravni A1 in A2 ni opisnikov. Do B2 je poudarek bolj na opisu in manj na vrednotenju. Na ravni B2 zna uporabnik/učenec analizirati podobnosti in razlike med deli, izraziti utemeljeno mnenje in se navezati na mnenja drugih. Na ravni C1 postane analiza bolj pretanjena, osredinjena na to, kako delo doživlja občinstvo, v kolikšni meri je delo konvencionalno, ali je uporabljena ironija. Na ravni C2 uporabnik/učenec prepoznava drobne jezikovne in slogovne odtenke, izlušči konotacije in zna zelo kritično oceniti, kako so uporabljeni zgradba, jezik in retorična sredstva in s katerim namenom. Analiziranje in kritika ustvarjalnih besedil (vključno z leposlovjem) Kritično zna oceniti dela iz različnih obdobij in literarnih zvrsti/žanrov (npr. romani, poezija, dramska dela), pri čemer razume pretanjene razlike v slogu ter implicitne in eksplicitne pomene. Prepozna lahko odtenke v niansiranem jeziku, retorične učinke in uporabo slogovnih sredstev (npr. C2 metafor, zaznamovane skladnje, dvoumnosti), pri čemer razume in “izlušči” pomene in konotacije. Kritično zna ovrednotiti način, kako so v delu uporabljeni zgradba, jezik in retorična sredstva za dosego določenega namena, in utemeljeno pojasniti njihovo primernost in učinkovitost. Kritično zna oceniti namerno kršitev jezikovnih pravil v leposlovnem delu. Kritično zna oceniti zelo raznolika besedila, vključno z leposlovnimi besedili različnih obdobij in zvrsti/ žanrov. C1 Vrednotiti zna, do katere mere delo sledi zahtevam svoje zvrsti/žanra. Opisati in komentirati zna načine, kako delo vpliva na publiko (npr. z grajenjem in spodkopavanjem pričakovanj). Stran 104 Dodatek k SEJU Analiziranje in kritika ustvarjalnih besedil (vključno z leposlovjem) Primerjati zna dve deli, upoštevaje teme, like in prizorišča, pri čemer odkriva podobnosti in razlike ter pojasnjuje relevantnost povezav med njimi. O delu zna izraziti utemeljeno mnenje, pri čemer pokaže razumevanje tematskih, strukturnih in B2 oblikovnih prvin ter se sklicuje na mnenja in argumente drugih. Z navedbo primerov zna oceniti način, kako delo spodbuja poistovetenje z liki. Opisati zna, kako različna dela različno obravnavajo isto temo. V jasno strukturirani pripovedi v preprostem jeziku zna poudariti najpomembnejše epizode in dogodke ter pojasniti njihov pomen in povezave med njimi. B1 Opisati zna ključne teme in like v kratkih pripovedih, ki vključujejo znane situacije in pogost, vsakdanji jezik. A2 Prepozna lahko ključne teme in like v kratkih, preprostih pripovedih o znanih situacijah, ki vključujejo pogost, vsakdanji jezik, in jih zna v obliki ustaljenih vzorcev na kratko opisati. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. 3.4.1.2 Posredovanje konceptov V izobraževanju velja, da jezik služi za razmišljanje in izražanje tega razmišljanja v dinamičnem soustvarjalnem procesu. Pri oblikovanju lestvic za posredovanje je torej bistvenega pomena zaobjeti to funkcijo. Kako lahko jezik uporabniku/učencu olajša dostop do znanja in konceptov? Do tega pride na dva načina: z delom v skupini in preko osebe, ki ima uradno ali neuradno vlogo usmerjevalca oz. povezovalca, učitelja ali izobraževalca. V obeh primerih pa je praktično nemogoče razvijati koncepte brez predhodne priprave podlage za delo v skupini z upoštevanjem vprašanj odnosov med udeleženci. Zato sta pripravljeni po dve lestvici za sodelovanje v skupini in za vodenje skupinskega dela. Prva lestvica, na levi strani preglednice, se nanaša na vzpostavljanje pogojev za učinkovito delo (= posredovanje v odnosih). Druga lestvica, na desni strani preglednice, pa se nanaša na razvoj in oblikovanje idej (= spoznavno posredovanje). Razlike so, enako kot pri sporazumevalni jezikovni zmožnosti ali pri raznojezični in raznokulturni zmožnosti, v pomoč pri razmišljanju, dejansko sporazumevanje pa zahteva celostno povezovanje različnih vidikov. Vse štiri lestvice opisnikov v tem podpoglavju so povezane v pare: Vzpostavljanje pogojev Razvijanje idej Sodelovanje v skupini Spodbujanje sodelovanja pri Sodelovanje za oblikovanje interakciji z vrstniki pomena Vodenje skupinskega dela Vodenje interakcije Spodbujanje konceptualnega govora Lestvici se pod “vzpostavljanje pogojev” osredotočata na vzpostavljanje in ohranjanje pozitivnih interakcij, ne ukvarjata pa se neposredno z dostopom do novih znanj in konceptov. Vendar pa bi lahko bilo prav posredovanje nujni prvi korak ali vsaj vzporedna dejavnost, ki bi olajšala razvoj novega znanja. Pozitivno ozračje je pogosto predpogoj za uspešno sodelovanje, ki vodi do novega znanja, zato je nujno, da so ljudje odprti do mnenj in stališč drugih. Čeprav so te štiri lestvice neposredno uporabne za izobraževalno domeno, pa to ne pomeni, da so omejene le na pouk; uporabne so v vseh domenah, kjer je nujen napredek v razmišljanju. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 105 Spodbujanje sodelovanja pri interakciji z vrstniki Uporabnik/učenec prispeva k uspešnemu sodelovanju v svoji skupini, po navadi z mislijo na skupni cilj ali sporazumevalno opravilo. Kjer je primerno, se z zavednimi posegi trudi usmerjati razpravo, usklajevati prispevke in premagovati sporazumevalne težave v skupini. V skupini nima vodilne vloge in si zanjo tudi ne prizadeva, želi si le uspešnega sodelovanja. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sodelovanje v skupini z zavednim oblikovanjem lastne vloge in usmerjanjem prispevkov v skupinskem sporazumevanju; f aktivno usmerjanje skupinskega dela z razmislekom o ključnih točkah in z obravnavanjem ali predlaganjem nadaljnjih korakov; f uporaba vprašanj in prispevkov, da se razprava tvorno razvija naprej; f uporaba vprašanj in menjave vlog za usklajevanje prispevkov drugih udeležencev z lastnimi. Napredovanje po lestvici: na ravni A2 lahko uporabnik/učenec sodeluje pri preprostih skupnih opravilih, če mu kdo pomaga pri oblikovanju predlogov. Na ravni B1 je poudarek na postavljanju vprašanj in spodbujanju drugih k sodelovanju. Z ravnjo B2 zna uporabnik/učenec preusmerjati razpravo, tako da pomaga določati cilje in primerja načine za doseganje teh ciljev. Na ravni C1 pa je uporabnik/učenec sposoben obzirno privesti razpravo do zaključka. Sodelovanje za oblikovanje pomena Ta lestvica se ukvarja s spodbujanjem in razvijanjem idej učenca/uporabnika kot člana skupine. Še zlasti je uporabna za skupinsko delo pri reševanju problemov, viharjenju možganov, razvijanju konceptov in projektnem delu. Ključni koncepti na tej lestvici so: f spoznavno okvirjanje skupinskih opravil z odločanjem o ciljih, procesih in korakih; f sooblikovanje idej/rešitev; f pozivanje drugih, naj pojasnijo svoje misli, in prepoznavanje nedoslednosti v njihovem razmišljanju; f povzemanje razprave in odločanje o nadaljnjih korakih. Napredovanje po lestvici: poteka od preprostih tehnik spraševanja in organiziranja opravil na ravni B1 do razvijanja idej in mnenj drugih udeležencev; od sooblikovanja idej (B2/B2+) do ocenjevanja problemov, izzivov in predlogov, opozarjanja na nedoslednosti v razmišljanju (C1) in učinkovitega usmerjanja razprave za dosego soglasja (C2). Stran 106 Dodatek k SEJU , . e er ati aža in vanje . er vidike oti, t ide do ek vanja s ar so ešiti, t em da izr em, k azlaganjem in avi, da se najde eba r v, s t ihodnje delo i spodbudijo odziv te za in pr azličnih stališč , da lažje pr azpr omena i r gumen i ga je tr oblemo ašanja, k ispevke azmišljanju in opor očanjem o t tanjem r emanjem, r upinsk vz edloge za pr eh ti vpr ovanje p anju pr avo, da določi smer delo tnosti v r oblem, k vlja avo s por azlične pr i, s po azpr en ešev iti r edloge v sk azpr ih. ti, tako da poda ar vir ljučni pr azlaganjem in t . ovati zna r vedali drug e in pr obnosti in daje pr upini in posta eh pla vanje za oblik ati. upinsko r vez , izziv etliti nekoher ev omis ar so po ati sk emanjem, r viti v sk . Sodelo ve ali nadaljnje poti. vz oblem z dv em, k upini. obleme anje poti. avilu zna izluščiti k em upošt upnemu odločanju ali r edsta ešit i t ganizir upine ev ali kompr ednotiti in po , pojasnjuje podr i, s po azličnih stališč zna uok ih. v sk ešit ti, vr eba pr ati zna mnenja in ideje drug ti r ati zna k sk vati zna pr ema očanjem o t anju soglasja zna osv tevnem opr vija ideje rajev ih člano tanjem r tnerjem ali v sk ednotiti zna pr ev za nadaljev avna vr az vedali drug edlaga Povz soglasja glede r S por teh par O rešit Pri isk idejam drug V zah ki jih je tr Prispev sor Pomaga lahko or po Nadg Svoje ideje zna pr drug Obr pr vanje v skupini va , . Sodelo ršnemu i izna lepe sak ati. ne v emer pr eh stališč upinskega dela. og i č ašanj in/ali poseči v ako jih doseči. etke t , k ciji z vrstnik u. vz ak , da se iz ako nadaljev upini, pr ljučk vi po ganizaciji sk edloge ter vljanja vpr ti pr e v sk emer zapisuje ideje in sk edsta ritiko tako ti k zak i č avo o or imerja no pr avi, pr azpr vanja pri in edlaga, s čim in k injanje ali k no usmerja azpr delo zir i r to plenar azlične perspektiv ilagoditi način posta , nestr upinsk žke upinsko delo in pr ost za r . avo, tako da pr upino in na akcijo in jo ob a ljudi zna pr alec v sk ašanja, da spodbudi r azpr odbujanje so aža zadr ter akcijo ev Sp ter oč ti zna r ov. i odziv ti zna vpr ti zna občutljiv ti zna in vlja aza avlja o njih s sk edeliti zna cilje za sk ispevke in izr vija upinsko in Ni opisnik Pok pr žaljenju ali da ga zmanjša. Raz Na podlag sk Lahko je por razpr Posta Opr Preusmerja C2 C1 B2 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 107 . ti , in voru aziti o ža ost ansko aj je az izr , k epr azume enj in fr ti, da sledi pogo ret enega zna obdr anje obojestr až vnik r aza omena azumev ostih besed/k vanjem izr ovanje p oviti, da naslo epr ašanji zna pok oja stališča. upini, tako da določi cilj in pr iča, ali je r ešiti. eobliko epr abo pr tani poti. eba r . . avilo v sk ostim pr emeljijo sv ašanj zna zagot vanje za oblik epr , zna z upor i ga je tr edloge ej aj mislijo vno opr , k Sodelo ositi, da ut voj idej na začr vati pr tarji in pr vedanega, da se pr eznih vpr az oblem, k tani poti. ti r ipombami in občasnimi vpr avi vnapr ža ti druge ti. ipr aša ati zna enosta ljučni pr upine zna pr ov. vljanjem ustr veda ostimi pr o zna obliko ašanji, komen avo na začr viti zna del po ost ganizir epr Or pojasni k Z vpr razpr Člane sk Pono pomaga obdr S posta želel po S pr Prepr Če se lahko pr idejo in vpr Ni opisnik vanje v skupini ajo e ev ti er č vit aza varja ispev Sodelo upnega ok i . P , da pr ašuje za . . osi za pono vanju . ope ažajo počasi t edloge ali odgo ist i izr ciji z vrstnik ositi druge . edloge ak e k sodelo ter tivne pr enc varjanjem nanje e se drug azumejo , da daje pr naer avilo in pr oja stališča. avilih, tako da druge spr e občasno lahko pr ispevke in pr , ali r . tako avilih in deluje za doseganje sk avilih, č e, č ajo sv vor vabiti udelež vanja pri in , npr edlaga alt ašanj in odgo edeliti opr vati pr ispev ti druge aša delo avilu upnih opr upnih opr aktičnih opr azi opr ostih vpr azume odgo , in vpr ostih sk azami zna po epr . upini, da pr ostih sk ostih, pr upnem opr epr vnimi izr epr epr i sk i pr ušnje i pr i pr . vedano odbujanje so ostimi fr ašuje za mnenje in pr edloge in r Sp eč ljudi pomaga obliko epr vljanjem pr vanje ov. , daje pr azume po , ljudi spr avi zna z osno imi, pr eobliko azpr oje znanje in izk ratk Sodeluje lahko pr nanje Sodeluje lahko pr cilja s posta V r sv Povabiti zna druge v sk Sodeluje lahko pr mu eden ali v Sodeluje lahko pr mnenje ali pr S k zna, da r Ni opisnik B1 A2 A1 Pred A1 Stran 108 Dodatek k SEJU Vodenje interakcije Ta lestvica je namenjena za situacije, v katerih uporabnik/učenec prevzame vodilno vlogo pri organiziranju sporazumevalne dejavnosti v skupini ali v več skupinah, na primer kot učitelj, vodja delavnice, izobraževalec ali predsedujoči srečanja. Premišljeno vodi faze sporazumevanja, ki lahko zajemajo plenarno sporazumevanje s celo skupino in/ali usmerjanje sporazumevanja znotraj podskupin in med njimi. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vodenje plenarnih dejavnosti; f dajanje navodil in preverjanje razumevanja ciljev sporazumevalnih opravil; f spremljanje in omogočanje sporazumevanja v skupni ali podskupinah, ne da bi prekinjal potek sporazumevanja med udeleženci; f preusmerjanje sporazumevanja v skupini ali podskupinah, usmerjanje skupine nazaj k opravilu; f prilagajanje lastnih prispevkov in interaktivne vloge, da podpre sporazumevanje v skupini, kadar je to potrebno. Napredovanje po lestvici: na B1 zna uporabnik/učenec dajati jasna navodila, podeljevati vloge sodelujočim in usmeriti skupino nazaj k opravilu. Ti vidiki so na B2 razširjeni s pojasnjevanjem različnih vlog, temeljnih pravil in s sposobnostjo, da z novimi navodili skupino usmeri nazaj k opravilu ali pa spodbudi bolj uravnoteženo sodelovanje. Raven B2+ združuje več opisnikov za spremljanje; na lestvici je ostal samo eden. Z ravnjo C1 zna uporabnik/učenec organizirati raznoliko in uravnoteženo sosledje plenarnega, skupinskega ali individualnega dela, tako da zagotovi gladke prehode med fazami, obzirno poseže v razpravo, da jo preusmeri in prepreči prevlado ene osebe ali moteče obnašanje. Na ravni C2 prevzema različne vloge, prepoznava skrite pomene, oblikuje ustrezna priporočila in zagotavlja individualizirano podporo. Spodbujanje konceptualnega govora Spodbujanje konceptualnega (tj. vsebinsko zahtevnega) govora se nanaša na ustvarjanje podpore, ki drugemu ali drugim omogoča, da sami oblikujejo nove koncepte, namesto da samo pasivno sledijo. Uporabnik/učenec je lahko pri tem član skupine, ki od časa do časa prevzame vlogo spodbujevalca, ali pa mu je dodeljena vloga strokovnjaka (na primer animatorja, učitelja, izobraževalca, vodja), ki skupino vodi in ji pomaga pri razumevanju konceptov. Ključni koncepti na tej lestvici so: f postavljanje vprašanj za spodbujanje logičnega razmišljanja (dialoški govor); f sestavljanje prispevkov v logičen, koherenten diskurz. Napredovanje po lestvici: od izražanja zanimanja na ravni A1, preko postavljanja preprostih vprašanj, s katerim koga pritegnemo v razpravo ali ga vprašamo po mnenju na ravni A2, do spremljanja razprave in postavljanja zahtevnejših vprašanj na ravni B2+ in višje, da bi spodbudili logično razmišljanje, utemeljevanje idej in oblikovanje koherentnih miselnih tokov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 109 ov. anje , tako ept vega . ave. u. emeljev oje etk i zna , da spodbudi , ut azpr ijo sv . . a vijanje idej anju njiho az ašanj anje ok azšir emo r valo vor azmišljanje . balnimi znak oditi r tih vpr oje r er , analizir anje pojasnjenih konc aj delo macij in idej drug drugega, da bi ten miselni t vezana s t o odpr žijo sv ti ljudi, da r lepanje or en i so jih pojasnili na zač oje mišljenje azlo , k azumevi r eptualnega go er viti vrst ez, sk anju inf oja mnenja. a ideja po očke ev retnjami ali nev onc ev ti v koher emah zna uspešno v ako misli, da bi nek ljuč ene t i ideji. veza ako je nek v zna posta aktnih t vljanje hipot . macijo zna spodbuja , k ašanji in spodbuja druge k pojasnjev . ev or ašanja, da pr aj misli ali k odbujanje k ispevko . posta ešit ih in jih po delajo določ i mislijo o nek Sp az atno inf emeljijo in pojasnijo sv ezna vpr tevnih abstr ept ali r vr aj kdo k er ut aj drug azličnih pr vanje). ti zna ustr ov. avi o zah vi r vedo upine zna spodbuditi, da opišejo ali r upine zna spodbuditi k vk vali konc ti zna, zak ti zna, k ostimi posameznimi besedami/k ti zanimanje za idejo ašanji in po vlja ašanji zna spodbuditi ljudi, da pojasnijo sv ega dela azpr ično mišljenje (npr aša aša epr aza V r da jo usmerja s ciljnimi vpr mišljenja. Na osno log in napo Člane sk Člane sk obliko Z vpr razmišljanje t Vključiti zna ideje drug Prositi zna ljudi, naj pojasnijo Prositi zna ljudi, naj r Posta Z vpr Vpr Vpr S pr pok Ni opisnik e. ano ljučuje e i vk il nazaj k vem eč Vodenje skupinsk ake za oje stališč eduje in . i njiho orja itn.) glede na azi sv vanje avila. upinah, k viz , tako da daje jasna ezno individualizir ebne kor upinskega ali upino usmer v zna spodbudno esu v. oc , tako da posr vnosti. enca, da izr oviti ustr editi potr nega, sk eno sodelo edlogo . ež edlogo e ima pomoč pr cije torja, super . ene vidike opr vati, da bi sk ak ehode med fazami. evlado ene osebe ali mot ave v majhnih sk vanje anje deja avnot ter er zagot upinskem pr tivnih pr edo upini, č a, media upinsko delo azpr vabi udelež na ečiti pr ovi ur er ganizir vni sk vnjak vnosti t akciji in zna nar upinsko delo epr ev v sk valne r eno sodelo vodil posr oko ter ovi gladke pr enc ež nost ljudi na določ enje alt Vodenje in e deja lajeno sosledje plenar avo, pr oditi sk vodila za or tev zor vih na avnot avi, tako da po vodila delo azpr avilu ali zagot ašanj in spodbujanjem pr ednot ati in v il po . avila sodelo azpr iti r ti individualno in sk osta na ev in zah i k opr v ali vr rite pomene v in azlične vloge (str ave. aznoliko in usk ganizir emlja epr enc eusmer osta, jasna na azpr azlične vloge udelež upno delo emeljna pr oblemo epr elo pr ti zna r ati zna r . o zna or ati zna vloge v r ov. ov. o. . vit o zna spr vljanjem ciljnih vpr vati, da bi usmer ebi zna s pomočjo no ema zna lahko sk ebe udelež no zna pr siljiv edo anje pr ti zna pr ti zna z ganizir zir upino spet usmer vodila za sk avilu ali spodbudil bolj ur odeljev ažanju Prevz potr podpor Prepo usmerjanje r Or individualnega dela, tako da zagot Ob obnašanje Učinko Nev sk S posta posr Pojasniti zna r na Pojasniti zna t rešev Po potr opr D Daja Daja izr Ni opisnik Ni opisnik C2 C1 B2 B1 A2 A1 Pred A1 Stran 110 Dodatek k SEJU 3.4.1.3 Posredovanje pri sporazumevanju Čeprav je posredovanje v SEJU 2001 predstavljeno na kratko, je zelo poudarjen njegov družbeni vidik. Posredovanje se nanaša na uporabnika jezika, ki je posrednik med različnimi sogovorci, vključenimi v dejavnosti, ki “imajo pomembno mesto v normalnem jezikovnem delovanju naših družb” (SEJO, podpoglavje 2.1.3). Seveda pa jezik ni edini razlog, zakaj se ljudje včasih med seboj težko razumejo. Tudi če posredovanje razumemo kot dejavnost narediti besedilo razumljivo, pa so težave z razumevanjem lahko posledica nepoznavanja določenega področja. Razumevanje drugega zahteva trud za prenašanje svojega pogleda v drug pogled, upoštevaje obe strani; včasih za to ljudje potrebujejo tretjo osebo ali drugo okolje. Včasih se je treba soočiti z občutljivimi situacijami, napetostmi ali celo nesoglasji, ki jih je treba zgladiti, da se ustvarijo pogoji za razumevanje in tako sporazumevanje sploh. Opisniki za posredovanje pri sporazumevanju so zato neposredno relevantni za učitelje, izobraževalce, učence in strokovnjake, ki želijo razvijati svoje zavedanje in zmožnost na tem področju, da bi dosegali boljše rezultate pri sporazumevanju v posameznem jeziku ali jezikih, zlasti če se pojavljajo še medkulturne prvine. Spodbujanje raznokulturnega prostora Ta lestvica odraža ustvarjanje skupnega prostora med jezikovno in kulturno različnimi sogovorci (tj. o sposobnosti razumevanja “drugosti”, prepoznavanja podobnosti in razlik s pomočjo znanih in neznanih kulturnih značilnosti itn.), da se omogoči sporazumevanje in sodelovanje. Namen uporabnika/učenca je ustvariti pozitivno interaktivno okolje za uspešno sporazumevanje med udeleženci iz različnih kulturnih okolij, tudi v večkulturnih kontekstih. Posameznik se za to, da bi prenesel in poudaril svoje sporočilo, ne zanaša samo na svoj raznokulturni repertoar (glej Opiranje na raznokulturni repertoar), ampak deluje kot kulturni posrednik oz. kulturni mediator: za spodbujanje sporazumevanja med prisotnimi ustvarja nevtralen, zanesljiv “skupni” prostor. Kulturni mediator si prizadeva širiti in poglabljati raznokulturno razumevanje med udeleženci, da se izogne možnim sporazumevalnim težavam, porojenim iz soočanj različnih kulturnih stališč, oziroma da jih preseže. Seveda pa mora nenehno širiti svoje razumevanje sociokulturnih in sociolingvističnih razlik, ki vplivajo na medkulturno sporazumevanje. Ključni koncepti na tej lestvici so: f postavljanje vprašanj in kazanje zanimanja, da se med udeleženci spodbuja razumevanje kulturnih norm in stališč; f izražanje občutljivosti za različne sociokulturne in sociolingvistične poglede in norme ter njihovega upoštevanja; f predvidevanje nesporazumov zaradi sociokulturnih in sociolingvističnih razlik, spoprijemanje z njimi in/ ali njihovo odpravljanje. Napredovanje po lestvici: na ravni B1 je poudarek na predstavljanju ljudi in izražanju interesa ter empatije s postavljanjem vprašanj in odgovarjanjem nanje. Z ravnjo B2+ sta ključna upoštevanje različnih pogledov in prožnost: sposobnost pripadati skupini ob sočasnem ohranjanju ravnotežja in razdalje, izražati se tankočutno, pojasniti nesporazume in razložiti, kaj je bilo mišljeno. Ta vidik je dodatno razvit na ravneh C, kjer zna uporabnik/ učenec s tankočutnim prilagajanjem svoja dejanja in oblike izražanja nadzorovati glede na kontekst, da prepreči in/ali zgladi nesporazume in kulturno pogojene neljube pripetljaje. Z ravnjo C2 zna učinkovito in z lahkoto posredovati ter pri tem upošteva sociokulturne in sociolingvistične razlike. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 111 Spodbujanje raznokulturnega prostora Učinkovito zna posredovati med pripadniki svoje in drugih skupnosti ter pri tem upošteva sociokulturne C2 in sociolingvistične razlike. Učinkovito zna voditi občutljivo razpravo in pri tem prepozna pomenske odtenke in skrite pomene. Posredovati zna v medkulturnih stikih, tako da s premagovanjem dvoumnosti, z nasveti in podporo ter preprečevanjem nesporazumov prispeva k skupni kulturi sporazumevanja. C1 Predvideti zna, kako bi ljudje lahko napačno razumeli, kar je bilo povedano ali napisano, ter s komentiranjem in interpretacijo različnih kulturnih vidikov obravnavane zadeve pomaga ohranjati pozitivno interakcijo. Svoje poznavanje sociokulturnih konvencij zna uporabiti za oblikovanje soglasja glede nadaljevanja interakcije v določeni situaciji, ki je vsem prisotnim tuja. V večkulturnih srečanjih zna pokazati spoštovanje do drugih pogledov, ki se razlikujejo od njegovega, in se izražati okoliščinam primerno. Med večkulturnimi stiki zna pojasniti nesporazume in napačno razumevanje, tako da pojasni, kaj je bilo B2 v resnici mišljeno, da bi tako sprostil ozračje in spodbudil nadaljnjo razpravo. Z izražanjem naklonjenosti in upoštevanjem različnih idej, občutkov in stališč zna spodbujati skupno kulturo sporazumevanja, tako da prisotne spodbuja k sodelovanju in odzivanju na ideje drugih. Sodelovati zna z ljudmi iz različnih kultur, tako da razpravlja o podobnostih in razlikah v stališčih in perspektivah. Ko sodeluje z ljudmi iz drugih kultur, zna prilagoditi svoj način dela, da bi se oblikovali skupni postopki. S spodbujanjem pogovora zna vzpostaviti sporazumevanje med različnimi kulturami, tako da s postavljanjem preprostih vprašanj in odgovarjanjem nanje ter z izražanjem soglasja in naklonjenosti pokaže zanimanje in empatijo. V medkulturnih stikih zna delovati spodbudno, tako da upošteva čustva in drugačen svetovni nazor drugih članov skupine. B1 Podpirati zna raznokulturne izmenjave in z omejenim repertoarjem predstaviti osebe iz različnih kulturnih okolij, postavljati vprašanja in odgovarjati nanje, pri čemer pokaže zavedanje, da so lahko v drugih kulturah nekatera vprašanja razumljena različno. Pomaga razvijati skupno kulturo sporazumevanja, tako da preprosto izmenjava informacije o vrednotah ter stališčih do jezika in kulture. A2 S preprostimi besedami/kretnjami lahko prispeva k medkulturni izmenjavi, pri čemer prosi ljudi, da pojasnijo povedano, ter uporabi svoj omejeni repertoar, da izrazi soglasje, povabilo, zahvalo itn. S preprostimi besedami/kretnjami in neverbalnimi znaki zna spodbuditi medkulturno izmenjavo, A1 tako da izrazi dobrodošlico in zanimanje, spodbuja druge k sodelovanju in pokaže, ali razume, ko je neposredno naslovljen. Pred A1 Ni opisnikov. Delovanje kot posrednik v neformalnih situacijah (s prijatelji in sodelavci) Ta lestvica je predvidena v primerih, ko uporabnik/učenec kot raznojezična oseba po svojih najboljših zmožnostih posreduje med jeziki in kulturami v neformalni situaciji na javnem, zasebnem, poklicnem ali izobraževalnem področju. Lestvica se torej ne nanaša na dejavnosti poklicnih tolmačev. Posredovanje lahko poteka v eno smer (npr. med pozdravnim govorom) ali v dve smeri (npr. med pogovorom). Ključni koncepti na tej lestvici so: f neformalno prenašanje smisla tega, o čemer se ljudje pogovarjajo; f posredovanje pomembnih informacij (npr. na delovnem mestu); f ponavljanje smisla izraženega v govorih in predstavitvah. Napredovanje po lestvici: na ravneh A lahko uporabnik/učenec pomaga na zelo preprost način, vendar pa z ravnema A2+ in B1 že lahko posreduje v predvidljivih vsakdanjih situacijah. Pomoč je odvisna od podpore sogovorcev, ki so pripravljeni spremeniti svoj način izražanja ali po potrebi ponoviti informacijo. Na ravni B2 je uporabnik/učenec sposoben zanesljivo posredovati na svojem interesnem področju, če ima na razpolago dovolj časa, z ravnjo C1 pa tekoče posreduje v širokem naboru tem. Na ravni C2 zna uporabnik/učenec zvesto posredovati smisel tega, kar so povedali udeleženci, upoštevaje slog, jezikovno zvrst in kulturni kontekst. Stran 112 Dodatek k SEJU Delovanje kot posrednik v neformalnih situacijah (s prijatelji in sodelavci) Jasno, tekoče in dobro strukturirano (v jeziku B) zna posredovati smisel povedanega (v jeziku A) iz C2 širokega razpona splošnih in strokovnih tem, pri čemer ohranja ustrezen slog in jezikovno zvrst, natančno izrazi drobne pomenske odtenke in gradi na sociokulturnih implikacijah. Tekoče zna (v jeziku B) posredovati smisel povedanega (v jeziku A) iz širokega razpona tem osebnega, C1 akademskega in poklicnega interesa, tako da jasno in natančno prenese pomembne informacije in pojasni kulturne reference. Posredovati zna (med jezikom A in jezikom B) in prenesti podrobne informacije, tako da pozornost obeh strani usmerja na dodatne informacije in sociokulturne iztočnice in po potrebi za pojasnilo postavlja dodatna vprašanja ali trditve. B2 Posredovati zna (v jeziku B) smisel povedanega v dobrodošlici, anekdoti ali predstavitvi na svojem področju (v jeziku A), pri čemer ustrezno interpretira kulturne iztočnice in po potrebi doda razlago, če se sporočevalec pogosto ustavlja, da bi mu dal čas za to. Posredovati zna (v jeziku B) smisel povedanega (v jeziku A) o temah s svojih interesnih področij, posreduje in, kadar je nujno, razloži pomembnost ključnih trditev in stališč, če udeleženci po potrebi dajo pojasnila. Posredovati zna (v jeziku B) glavni smisel povedanega (v jeziku A) o temah s svojih interesnih področij, pri čemer posreduje preproste stvarne informacije ter eksplicitne kulturne reference, če se lahko pripravi vnaprej in se udeleženci izražajo jasno v vsakdanjem jeziku. B1 Posredovati zna (v jeziku B) glavni smisel povedanega (v jeziku A) o temah s svojega interesnega področja, upoštevaje načela vljudnosti, če se udeleženci izražajo jasno in če lahko zaprosi za pojasnilo ter ima čas za razmislek o tem, kako se bo izrazil. Posredovati zna (v jeziku B) okvirni smisel povedanega (v jeziku A) v vsakodnevnih situacijah, pri čemer sledi temeljnim kulturnim konvencijam in posreduje bistvene informacije, če je povedano izraženo jasno ter lahko zaprosi za ponovitev in pojasnilo. A2 Posredovati zna (v jeziku B) bistvo povedanega (v jeziku A) v predvidljivih, vsakodnevnih situacijah, tako da med prisotnimi prenaša informacije o osebnih željah in potrebah, če mu pri izražanju pomagajo drugi. A1 Posredovati zna (v jeziku B) osebne podatke in zelo preproste, predvidljive informacije o drugih ljudeh (v jeziku A), če mu pri izražanju pomagajo drugi. Pred A1 Ni opisnikov. Spodbujanje sporazumevanja v občutljivih situacijah in ob nesoglasjih Ta lestvica je namenjena za situacije, v katerih ima lahko uporabnik/učenec formalno vlogo za posredovanje ob nesoglasju med nasprotnimi stranmi ali pa skuša neformalno zgladiti nesporazum, razrešiti občutljivo situacijo ali nesoglasje med sogovorci. Predvsem skuša ugotoviti, kaj je težava in kaj si nasprotne strani želijo, in jim pomaga razumeti nasprotna stališča. Mogoče nasprotne strani poskuša prepričati, da skupaj iščejo rešitev. Pri tem ne vsiljuje svojega pogleda na zadevo, ampak skuša uravnotežiti predstavljena stališča v razpravo vpletenih strani. Ključni koncepti na tej lestvici so: f občutljivo in uravnoteženo raziskovanje različnih stališč udeležencev v dialogu; f razvijanje izraženih stališč, da bodo udeleženci bolje in bolj poglobljeno razumeli obravnavana vprašanja; f iskanje skupnih točk; f iskanje morebitnega prostora za kompromis med udeleženci; f posredovanje pri preoblikovanju stališča enega ali več udeležencev, da bi se premaknili bliže soglasju ali rešitvi. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 113 Napredovanje po lestvici: na ravneh A uporabnik/učenec prepozna nesoglasje. Na ravni B1 zna pridobiti pojasnila, pokazati razumevanje za težave in po potrebi poiskati razlage zanje. Na ravni B2 zna povzeti težave in stališča vpletenih, poiskati skupne točke, poudariti možne rešitve in povzeti sklepe. Na ravni B2+ so te spretnosti poglobljene, uporabnik/učenec je sposoben natančnega zavedanja težav in izvabljanja možnih rešitev. Na ravneh C je z učinkovitim in prepričljivim jezikom sposoben posredovati ter tankočutno usmerjati občutljivo razpravo. Spodbujanje sporazumevanja v občutljivih situacijah in ob nesoglasjih Taktno zna ravnati z motečim udeležencem, tako da obzirno uokviri pripombe glede konkretne situacije in kulturnih zaznav. C2 Samozavestno zavzame trdno, toda obzirno stališče o nekem načelnem vprašanju, pri čemer pokaže spoštovanje do stališč drugih. Občutljivo zna obravnavati različna stališča, pri čemer s ponavljanjem in parafraziranjem pokaže natančno razumevanje zahtev, ki jih strani postavljajo za dosego soglasja. C1 Strani v nesoglasju zna obzirno zaprositi, da pojasnijo bistvo svojega stališča in da povedo, čemu bi se bili pod določenimi pogoji pripravljeni odpovedati. V prepričljivem jeziku zna strani v nesoglasju preusmeriti k oblikovanju novega stališča. Iz nasprotnih strani zna izvabiti možne rešitve za dosego soglasja, pri čemer oblikuje odprta, nevtralna vprašanja, da bi zmanjšal zadrego in žalitve. Z jasnejšim preoblikovanjem in preokvirjanjem njihovih stališč ter z razvrščanjem njihovih potreb in ciljev zna nasprotnim stranem pomagati, da bolje razumejo druga drugo. B2 Jasno in natančno zna povzeti, kaj je bilo dogovorjeno in kaj se pričakuje od vsake strani. S postavljanjem vprašanj zna najti skupne točke in spodbuditi strani, da nakažejo možne rešitve. S precejšnjo natančnostjo zna povzeti ključne točke nesoglasja in razložiti stališča vpletenih. Povzeti zna stališča nasprotnih strani, pri čemer poudari skupne točke in navede ovire za soglasje. Strani v nesoglasju zna zaprositi, da pojasnijo svoje stališče, in se na kratko odzvati na njihova pojasnila, če pozna temo in če se izražajo jasno. B1 Pokazati zna, da razume ključne točke v nesoglasju o znani temi, in preprosto zaprositi za potrditev in/ali pojasnilo. A2 Prepozna, ko se ljudje ne strinjajo ali ko so težave v interakciji, in zna pri iskanju kompromisa in soglasja prilagoditi naučene preproste fraze. A1 Prepozna, ko ljudje ne soglašajo ali ko ima kdo težave, in zna uporabiti naučene preproste izraze (npr. "Razumem." ali "Ste v redu?"), da pokaže sočutje. Pred A1 Ni opisnikov. 3.4.2 Posredovalne strategije Uporabnikova/učenčeva sposobnost posredovanja ne pomeni le njegove jezikovne zmožnosti v nekem jeziku ali jezikih, ampak pomeni tudi sposobnost uporabe posredovalnih strategij, ki so primerne glede na konvencije, pogoje in omejitve sporazumevalnega konteksta. Posredovalne strategije so tehnike za pojasnjevanje pomena in lajšanje razumevanja. Uporabnik/učenec mora v vlogi posrednika (izmenično) prehajati med ljudmi, besedili, vrstami diskurza in med jeziki, različicami ali načini izražanja, pač glede na kontekst posredovanja. Tukaj predstavljene strategije so sporazumevalne strategije, tj. načini, kako med procesom posredovanja ljudem pomagati do razumevanja. Gre za to, kako se izhodiščna vsebina predela za sprejemnika. Npr. ali jo je treba razdelati, strniti, parafrazirati, poenostaviti, jo ponazoriti z metaforami ali slikovno? Strategije so prikazane ločeno, saj se uporabljajo za celo vrsto dejavnosti. Stran 114 Dodatek k SEJU 3.4.2.1 Strategije za pojasnjevanje novega koncepta Povezovanje s predhodnim znanjem Povezovanje s predhodnim znanjem je pomemben del procesa posredovanja, saj je bistven del učnega procesa. Posrednik lahko pojasnjuje novo informacijo s primerjavami, z opisovanjem, kako je povezana s tem, kar prejemnik že ve, ali pa prejemnikom pomaga predhodno znanje aktivirati. Pri tem se lahko navezuje na druga besedila, povezuje nove informacije in koncepte s predelanim gradivom in s splošnim vedenjem o svetu. Ključni koncepti na tej lestvici so: f postavljanje vprašanj za spodbujanje ljudi, da aktivirajo svoje predhodno znanje; f vzpostavljanje primerjav in/ali povezav med novim in predhodnim znanjem; f navajanje zgledov in opredelitev. Napredovanje po lestvici: od primerjave do znanih vsakdanjih izkušenj na ravni B1, preko ozaveščanja z jasnimi razlagami povezav na ravni B2 do razširjene, spontane opredelitve zahtevnih konceptov, temelječe na predhodnem znanju na ravni C2. Prilagajanje jezika Uporabnik/učenec mora morda spreminjati slog in/ali jezikovno zvrst, da vključi vsebino besedila v novo besedilo v drugačnem slogu in zvrsti. To lahko stori z vključevanjem sopomenk, primerjav, poenostavitev ali parafraziranja. Ključni koncepti na tej lestvici so: f parafraziranje; f prilagajanje prenašanja; f razlaganje tehničnega izrazja. Napredovanje po lestvici: od A2 do B2 lahko uporabnik/učenec s parafraziranjem in poenostavljanjem naredi besedila dostopnejša. Opisniki na ravni B2 se nanašajo na parafraziranje zapletenih konceptov in tehničnih tem, ki tako postanejo razumljivi, ter na zavedno prilagajanje uporabljenega jezika. Na ravneh C so koncepti tehnični ali zahtevni, uporabnik/učenec pa je sposoben predstaviti vsebino v takem slogu in zvrsti, ki sta primerna občinstvu in namenu. Razčlenjevanje zapletenih informacij Razumevanje je pogosto mogoče olajšati z razčlenjevanjem/razstavljanjem zapletenih informacij na posamezne dele in s prikazovanjem, kako se ti deli ujemajo v celotni sliki. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razstavljanje procesa v niz korakov; f predstavljanje idej ali navodil po točkah; f ločeno predstavljanje glavnih točk v obliki verige argumentov. Napredovanje po lestvici: na ravni B1 zna uporabnik/učenec predstaviti navodila ali informativno besedilo po posameznih točkah. Na ravni B2 zna razgraditi zahtevne procese ali argumente in ločeno predstaviti njihove sestavne dele. Na ravni C1 je dodatno poudarjeno utrjevanje in povzemanje, na C2 pa zna uporabnik/učenec razložiti odnos med posameznimi deli in celoto ter spodbuditi različne načine analiziranja obravnavanega vprašanja. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 115 i . ti z ti , ti ti, , ke enj očk v na sake v. ret ormacij er spodbuditi vnih t , da poudar ako tov v ti, tako da jih o t vi. er a zna olajša ti, tako da ga , t . opk aj besed/k balne poudar enih inf ašanja zna olajša elot avna ašanja zna olajša ašanja zna olajša očk er gumen ljučnih vidiko vi obr vezane vodila ali vrščanjem gla vin ar az enega vpr enega post vodil zna olajša ič le po nek tevnega vpr tevnega vpr ično po vljanjem k balne in nev vanje zaplet . radi na niz manjših kor ratkega na sak er ope k njego vi log azg anje zah ist anje zah anjem in r , s pona anje zaplet anje zaplet anje k anje niza na ov. ov. ov. členje azmerja med deli in c vljanjem sesta edsta . tivnega besedila zna olajša vi kot niz posameznih t etljev vi počasi, v Raz očilo edsta ma emer dela v or edsta i č Razumev razlago r različne pr Razumev z osv ki jih pr spor različne načine Razumev s pr posebej Razumev tako da ga r Razumev inf pr Razumev pono pr Ni opisnik Ni opisnik Ni opisnik ave očja. im. gon), ez sebino ega epta vno ati ehnično i je ne ez azpr em sledi ost , žar azir a zna . i t onc epr vi gla afr u br vno v im. anosti in tiko vjujev) zna vnega podr . eseja, r vnikom, k vnikom br vnik macijo ter vo pr azumeti drug vega k a edsta oko or ti drug , idioma a zna par a zna pojasniti ejšega jezik u zna gla im. v, in opnji izbr . i zna pojasniti t ost očja (npr ibliža viti bist vu očja naslo ladnjo emo naslo epr tevno inf ti drug vanje no vnjak ojega str . sk ilagoditi, da pr ejšem jezik ostih besedil o znanih ratke dele besedila; pr i sta po st oko e s sv vno t , zah ibliža abo pr ost epr u, k oko ehničnega jezik ehničnega jezik ojega podr esnega podr ati k ojasnje ept ehnična besedila naslo epr ve) pr emi, da ga pomaga r Prilagajanje jezik ter eje in jih tako pr vit ih, pr ih časopisnih članko azir ost afr a. ilagojena občinst oj jezik (npr anju z nestr abo net ratk tevna t abo net ratk vne konc tevno str epr nik ašanja s sv edsta vrsti in jezik ojega in z k vir azličnih besed zna pono sakdanji t eža anjem in upor anjem v pr , pr . I ati pr ov. ov. ategije za p . očke iz k o zna par azpon besedil zna pr azumev azir azir vnega znanja. ezno upor vnega znanja. azir edju iz abo r Str obnosti pr ibliža zah ezno upor afr im pojasniti specifično afr ost očila o v ok r azje in t znajo olmačiti zah oko oko orumu vne t afr Šir vsebino v z podr Pri spor izr Prilagoditi zna sv da pr po S ustr in t str S ustr tehnična vpr str S par drug S par besedila s sv na f Gla temah (npr par Prepr zapor Z upor spor Ni opisnik Ni opisnik , . iti azlag var atnih ovanje . . edo/ ečanja in vr vez i izhajajo ev in r ušnjami znajo i, k e v , da spodbudi . ušnje vene pojme) zna edelit e po imer dnim znanjem vor ašanj zna edhodnem znanju ašanj esi in izk edhodnega znanja ar ljudje ž ve med cilji sr ter žiti s pr edho . znanst .ev ostih vpr em, k tančnih opr azlo viti niz vpr vega pr veza i ga ljudje ž ašanj in dajanjem po opek zna pojasniti, tako da e (npr emer bo go vnimi in enc ti s t oblemu in jim pomaga ust epr i ljudeh spodbuditi na ept edvidenem pr žiti po oko i zna r ušenj ljudi. vi njiho veza em, o č edhodno znanje in izk var ovanje s pr azlo ept ali post ov. ov. ov. aktnem pr vo s t vo pr enca/udelež vljanjem vpr vljanjem pr . Povez tevne konc tano zna posta macij zna pr imerja s tistim, k vanje st macijo po esti s pomočjo na radijo na pr veza or v konc sakdanjih izk elo or znajo Zah uv ki g Spon ljudi k obudit o abstr po Jasno zna r osebnimi ali str udelež S posta inf na njiho No ga pr D iz v S posta inf po Ni opisnik Ni opisnik Ni opisnik C2 C1 B2 B1 A2 A1 Pred A1 Stran 116 Dodatek k SEJU 3.4.2.2 Strategije za poenostavitev besedila Širjenje zgoščenega besedila Zgoščenost besedila pogosto ovira razumevanje. Ta lestvica se nanaša na širjenje vhodnega vira/besedila z vključevanjem koristnih informacij, primerov, podrobnosti, ozadja, razmislekov in pojasnil. Ključni koncepti na tej lestvici so: f uporaba ponavljanja in redundance, na primer različni načini parafraziranja; f spreminjanje sloga za nazornejšo razlago; f navajanje zgledov. Napredovanje po lestvici: na ravni B1 in B2 je poudarek na ponavljanju in navajanju zgledov, na ravneh C pa je poudarek bolj na razdelavi in razlagi z dodajanjem koristnih podrobnosti. Kleščenje besedila Ta lestvica je nasprotje “širjenju” in se osredotoča na racionaliziranje oz. kleščenje pisnega besedila na osnovno sporočilo ali sporočila. Gre za bolj gospodarno izražanje iste informacije z opuščanjem ponavljanja in odmikov ter izpuščanjem delov vhodnega besedila, ki ne vsebujejo pomembnih novih informacij. Gre pa lahko tudi za reorganiziranje izhodiščnih idej, da se poudarijo ključne točke, oblikujejo zaključki ali osvetlijo podobnosti in razlike. Ključni koncepti na tej lestvici so: f osvetljevanje ključnih informacij; f opuščanje ponavljanja in odmikov; f izpuščanje tistega, kar za občinstvo ni pomembno. Napredovanje po lestvici: na A2+/B1 je osvetljevanje lahko enostavno podčrtovanje ali pisanje opomb ob robu, na ravni C2 pa to pomeni na novo napisati celotno vhodno besedilo. Na ravni B2 je učenec sposoben iz izhodiščnega besedila odstraniti vse, kar je nepomembno in se ponavlja. Na ravneh C pa je poudarek na prilagajanju besedila po meri občinstva. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Sporazumevalne jezikovne dejavnosti in strategije Stran 117 macije or o, kohezijo vljajočih se ibližal ratkem, macijo v enc vega. e se inf or ve v k i osebi. sebino pr vljajoč veno inf ljučne izja il za ciljno publiko inašajo nič no . eduje drug , da izboljša koher etliti) bist etliti) k esedila vo. vezane ali pona ti, osv ti, osv vati tako ani , da bi poudar vo najpomembnejšo v i zanjo ne pr ta ta , k očilo bolj jasno enje b zna po , da jo lahko posr eobliko epo . podčr . podčr Klešč viti z izločanjem nepomembnih ali pona a ciljno občinstev , da bi njego ljučno spor er iz njega odstr . značiti (npr značiti (npr tivnem besedilu . tacije t očke . tevno vhodno besedilo ma emer upošt or i č esedila gumen i, tako da iz njega izloči dele , pr em, inf ov. ov. ev b ek ar ebne dele editi zna zah macij zna lahko in zna o ost zna lahko in zna o vit tevno vhodno besedilo zna pr or editi zna vhodno besedilo azličnih delih besedila lahko pr epr Zah in pot nepotr Preur najpomembnejše t Vhodno besedilo zna poenosta inf Ur ciljni publik V r in jih zna spojiti, da bi bilo k Prepo pr Prepo vsakdanjem besedilu Ni opisnik Ni opisnik oenosta i . macijo retnih . očk or itev ategije za p anjem ti ciljni publik or vljanjem, vnih t Str ibliža ljučno inf i. vajanjem konk macije v besedilih o imer or vu s pona ti z na vljanjem gla esedila očju zna pr obnim pojasnjev viti, tako da k ti občinst ibliža ostimi pr v in pona epr enega b ibliža vrsti. esnem podr . ako emah. obnosti. vljanjem in dodajanjem ponaz ov zna pojasniti inf ter očja zna pr opnejšo s podr imer vnih t azjasniti ali izposta azjasniti s pr oko ojem in ti s pona Širjenje zgošč editi dost azlag in pojasnil esnega podr ibliža ter eme zna r eme zna r vajanjem pr ih ali str ov, r eminjanjem sloga in z emi na sv en način. v in dodajanjem podr tevnega besedila zna pr imer emanjem posameznih kor ademsk er spr ojega in vz sebino zna nar sakdanje t sakdanje t macije zna pr očke zah e s sv or ov. ov. ov. enih vidiko ov, po ept azlaganjem in na tevnih ak tevno v imer ve inf enese na drugač Z r zah Zah zaplet Ključne t razlaganjem t Vsebino besedila o t z dodajanjem pr Konc pr No Vidik neke v pr Vidik neke v Ni opisnik Ni opisnik Ni opisnik C2 C1 B2 B1 A2 A1 Pred A1 Stran 118 Dodatek k SEJU 4. poglavje: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV: RAZNOJEZIČNA IN RAZNOKULTURNA ZMOŽNOST Pojma raznojezičnosti in raznokulturnosti, predstavljena v SEJU 2001 (podpoglavja 1.3, 1.4 in 6.1.3), sta bila izhodišče za razvoj opisnikov na tem področju. Vizija raznojezičnosti iz SEJA daje veljavo kulturni in jezikovni raznolikosti na ravni posameznika. Zavzema se za to, da bi naj učenci kot “družbeni agensi” izkoristili vse svoje jezikovne in kulturne vire ter izkušnje, da bi bili lahko v celoti dejavni v družbenih in izobraževalnih kontekstih in bi pri tem dosegli medsebojno razumevanje, dostopali do znanja in s tem širili svoj jezikovni in kulturni repertoar. Kot je zapisano v SEJU 2001: Raznojezičnost pa [...] poudarja dejstvo, da posameznik takrat, ko se njegove izkušnje z jezikom v različnih kulturnih kontekstih širijo, od jezika v domačem okolju do jezika v širši družbi in nato do jezikov drugih ljudstev (ne glede na to, ali se jih je naučil v šoli ali neposredno v drugojezičnem okolju), teh jezikov in kultur v miselni predstavi ne ločuje kot nečesa samostojnega in posebnega, temveč gradi sporazumevalno zmožnost, h kateri prispevajo celotno znanje in izkušnje z jezikom ter v kateri se vsi jeziki povezujejo in medsebojno delujejo. (SEJO 2001, podpoglavje 1.3.) Slika 15: Raznojezična in raznokulturna zmožnost. Raznojezična in raznokulturna zmožnost Opiranje na Raznojezično Opiranje na raznokulturni repertoar razumevanje raznojezični repertoar Razumevanje učenca kot družbenega agensa v ciljno usmerjenem pristopu pa omogoča še nadaljnje razvijanje teh konceptov v zvezi z jezikovnim izobraževanjem, saj trdi, da /…/ se cilj jezikovnega izobraževanja bistveno spremeni. Ne gre več za to, da želimo preprosto “obvladati” enega ali dva jezika, morda celo tri, vsakega posebej, pri čemer je končni cilj znanje “idealnega domačega govorca”. Namesto tega je cilj razviti jezikovni repertoar, v katerem imajo svoje mesto vse jezikovne sposobnosti. (SEJO 2001, podpoglavje 1.3.) Pri pripravi opisnikov je bila posebna pozornost posvečena naslednjim točkam, posebej omenjenim v SEJU 2001: f jeziki se medsebojno prepletajo in povezujejo, predvsem na ravni posameznika; f jeziki in kulture v miselni predstavi niso ločeni; f celotno znanje in izkušnje z jezikom prispevajo h gradnji sporazumevalne zmožnosti; f cilj ni uravnoteženo obvladanje različnih jezikov, ampak sposobnost (in pripravljenost) prilagajati to znanje družbeni in sporazumevalni situaciji; f pri sporazumevanju je mogoče meje med jeziki presegati in v isti situaciji namensko uporabljati različne jezike za posredovanje sporočila. Na podlagi novejše literature so bili upoštevani še dodatni koncepti: f sposobnost razumevanja “drugosti”, prepoznavanja podobnosti in razlik s pomočjo znanih in neznanih kulturnih značilnosti itn., da bi omogočili sporazumevanje in sodelovanje; f pripravljenost delovati kot medkulturni posrednik; Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Raznojezična in raznokulturna zmožnost Stran 119 f proaktivna zmožnost uporabe znanja znanih jezikov za razumevanje novih jezikov, iskanje sorodnih besed in internacionalizmov za razbiranje smisla besedil v neznanih jezikih − ob hkratnem zavedanju nevarnosti “lažnih prijateljev”; f zmožnost ustreznega sociolingvističnega odziva z uporabo prvin oziroma različic drugih jezikov v svojem diskurzu, da se omogoči sporazumevanje; f zmožnost namenske uporabe svojega jezikovnega repertoarja za kombiniranje, vključevanje in izmenjevanje jezikov na ravni izjav in diskurza; f pripravljenost in sposobnost širiti svojo jezikovno/večjezikovno ozaveščenost z odprtostjo in radovednostjo. Razlog za povezovanje opisnikov na tem področju z ravnmi SEJA je pomagati snovalcem kurikulov in učiteljem v njihovih prizadevanjih a) razširiti pogled na jezikovno izobraževanje v svojemu kontekstu in b) dati veljavo jezikovni in kulturni raznolikosti svojih učencev. Namen razvrščanja opisnikov po ravneh je olajševanje izbire relevantnih raznojezičnih/raznokulturnih ciljev, ki so uresničljivi glede na jezikovno raven uporabnikov/ učencev. Lestvica Spodbujanje raznokulturnega prostora se osredotoča na bolj proaktivno vlogo medkulturnega posrednika, zato je namesto sem uvrščena v podpoglavje Posredovanje pri sporazumevanju. V treh lestvicah v tem podpoglavju pa so opisani vidiki širšega konceptualnega področja raznojezičnega in medkulturnega izobraževanja. To področje obravnava Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam (ROPP), ki navaja različne raznojezične in medkulturne zmožnosti neodvisno od jezikovnih ravni, in sicer v obliki nekakšnega makrobesedila; te zmožnosti so razčlenjene na znanje ( savoir), stališča ( savoir-être) in spretnosti ( savoir-faire). Uporabniki lahko uporabijo ROPP za nadaljnji razmislek in dostop do drugih izobraževalnih gradiv na tem področju. Opiranje na raznokulturni repertoar Vključeni so številni pojmi iz literature in opisniki za medkulturno zmožnost, na primer: f potreba po spoprijemanju z nejasnostmi ob kulturni raznolikosti s prilagajanjem odzivov, jezika itn.; f potreba po razumevanju dejstva, da imajo različne kulture različne prakse in norme in da morda ljudje iz drugih kultur dejanja razumejo drugače; f potreba po upoštevanju vedenjskih razlik (vključno z gestikulacijo, načini in stališči) z razpravo o pretiranem posploševanju in stereotipih; f potreba po prepoznavanju podobnosti in njihova uporaba za izboljšanje sporazumevanja; f pripravljenost pokazati občutljivost za razlike; f pripravljenost pojasniti in prositi za pojasnilo ob predvidevanju možnih težav zaradi nesporazumov. Ključni koncepti na večini ravni na tej lestvici so: f prepoznavanje in uporabljanje kulturnih, sociopragmatičnih in sociolingvističnih konvencij/signalov; f prepoznavanje in interpretiranje podobnosti in razlik v stališčih, praksah in dogodkih; f kritično in nevtralno presojanje. Napredovanje po lestvici: na ravneh A je pri preprostem vsakdanjem sporazumevanju uporabnik/učenec sposoben prepoznati morebitne razloge za kulturno pogojene zaplete in ustrezno ravnati. Na B1 se zna odzvati na večino običajnih kulturnih iztočnic, ravnati v skladu s sociopragmatičnimi konvencijami in pojasniti značilnosti svoje in drugih kultur ter o njih razpravljati. Na B2 zna uporabnik/učenec učinkovito sodelovati v razpravi, zna se spoprijeti z večino težav in je običajno sposoben prepoznati nesporazume ter jih zgladiti. Na ravneh C to pomeni z občutkom razložiti ozadje kulturnih prepričanj, vrednot in praks, interpretirati njihove vidike in o njih razpravljati, spoprijeti se s sociolingvističnimi in pragmatičnimi nejasnostmi ter se konstruktivno kulturi primerno odzvati nanje. Stran 120 Dodatek k SEJU Opiranje na raznokulturni repertoar Svoja dejanja in načine izražanja zna uvesti in nadzorovati glede na kontekst, pri čemer pokaže, da se C2 zaveda kulturnih razlik, in se rahločutno prilagaja, da prepreči in/ali zgladi nesporazume in kulturno pogojene zaplete. Prepozna lahko razlike v sociolingvističnih/pragmatičnih konvencijah, nanje se zna kritično odzvati in ustrezno prilagoditi svoje sporazumevanje. C1 Z občutkom zna pojasniti ozadje kulturnih vrednot in praks, jih interpretirati in o njih razpravljati, pri čemer si pomaga z znanjem, pridobljenim v medkulturnih stikih, z branjem, iz filmov itn. Pri medkulturnem sporazumevanju se zna spoprijeti z nejasnostmi in se konstruktivno ter kulturi primerno odzvati, da zadeve razjasni. **Opisati in oceniti zna stališča in prakse svoje in drugih družbenih skupin, pri čemer pokaže, da se zaveda implicitnih vrednot, na katerih pogosto temeljijo sodbe in predsodki. **Pojasniti zna svoje razumevanje predpostavk, vnaprejšnjih sodb, stereotipov in predsodkov o kulturi svoje in drugih skupnosti, ki jih pozna. **Razložiti in interpretirati zna snovni vir ali dogodek iz druge kulture ter ju poveže s snovnimi viri ali dogodki iz lastne kulture/kultur in/ali iz kultur, ki jih pozna. Razpravlja lahko o objektivnosti in uravnoteženosti informacij in mnenj, ki se o njegovi lastni in drugih skupnostih pojavljajo v medijih. B2 Prepozna lahko in zna razmišljati o podobnostih in razlikah iz kulture izvirajočih vedenjskih vzorcih (npr. gibi in glasnost govora ali za znakovne jezike amplituda kretanja) ter razpravljati o njihovem pomenu, da vzpostavi medsebojno razumevanje. V medkulturnem stiku zna sprejeti, da nekaj, kar se večini v določeni situaciji zdi običajno, ni nujno običajno tudi za druge, in se primerno odzvati in izražati. Na splošno zna ustrezno interpretirati kulturne iztočnice v neki kulturi. Razmišljati zna o določenih načinih sporazumevanja v lastni in drugih kulturah ter tveganjih za nesporazume, ki jih ti načini prinašajo, in jih razložiti. Večinoma zna upoštevati konvencije glede nastopa, očesnega stika in razdalje do druge osebe. Večinoma se zna ustrezno odzvati na najpogostejše kulturne iztočnice. Značilnosti svoje kulture zna pojasniti pripadnikom druge kulture ali pa pojasniti značilnosti druge kulture pripadnikom svoje kulture. B1 Preprosto zna pojasniti, kako njegove vrednote in obnašanje vplivajo na vrednote in obnašanje drugih ljudi. Preprosto zna razložiti, da je to, kar se mu v drugem sociokulturnem okolju morda zdi “čudno”, za druge ljudi lahko “normalno”. S preprostimi izrazi zna razložiti, zakaj morda ljudje iz drugih kultur drugače razumejo njegova kulturno pogojena dejanja. Prepoznati in uporabljati zna osnovne kulturne konvencije, povezane z vsakdanjimi družabnimi izmenjavami (npr. različni pozdravi, običaji). Primerno se zna obnašati pri vsakdanjem pozdravljanju, poslavljanju, izražanju hvaležnosti in opravičevanju, a se v neobičajnih situacijah lahko zmede. A2 Zaveda se, da je lahko njegovo obnašanje v vsakdanjih situacijah razumljeno drugače, kot bi sam želel, in skuša to preprosto pojasniti. Prepozna težave v interakciji s pripadniki drugih kultur, čeprav morda ni prepričan, kako naj se v taki situaciji obnaša. A1 Prepozna različne načine številčenja, merjenja razdalj, napovedovanja časa itn., čeprav to le s težavo uporablja v vsakdanjih konkretnih transakcijah. Pred A1 Ni opisnikov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Raznojezična in raznokulturna zmožnost Stran 121 Raznojezično razumevanje Ključni pojem na tej lestvici je sposobnost uporabiti znanje in zmožnosti (tudi delne) iz enega ali več jezikov kot odskočno desko za spoprijemanje z besedili v drugih jezikih, da bi dosegli sporazumevalni cilj. Ključni koncepti na tej lestvici so: f odprtost in prožnost pri delu z različnimi prvinami iz različnih jezikov; f izraba iztočnic; f izraba podobnosti, prepoznavanje “lažnih prijateljev” (od B1 naprej); f izraba vzporednih virov v različnih jezikih (od B1 naprej); f zbiranje informacij iz vseh razpoložljivih virov (v različnih jezikih). Napredovanje po lestvici: pri tem se pozornost preusmeri z leksikalne ravni k uporabi sobesedilnih ali kontekstualnih ter zvrstnostnih opor. Na ravneh B je potrebna večja analitična sposobnost, izraba podobnosti, prepoznavanje “lažnih prijateljev” in izraba vzporednih virov v različnih jezikih. Za ravni C ni opisnikov, morda zato, ker so se uporabljeni viri osredotočali na ravni A in B. Opomba: Na tej lestvici je umerjena praktična funkcionalna sposobnost izrabe raznojezičnosti za razumevanje. V primerih, ko gre za točno določene jezike, lahko uporabniki dopolnijo opisnik z navedbo jezikov, tako da nadomestijo izraze, ki so v njem podčrtani in v ležečem tisku. Na primer opisnik B1 Sklepati zna o sporočilu besedila s pomočjo tega, kar je razumel v besedilh na isto temo, napisanih v različnih jezikih (npr. kratke novice, muzejske brošure, spletne kritike). je lahko: Sklepati zna o sporočilu besedila v nemščini s pomočjo tega, kar je razumel v besedilih na isto temo, napisanih v francoščini ali angleščini (npr. kratke novice, muzejske brošure, spletne kritike). Raznojezično razumevanje C2 Ni opisnikov, glej B2. C1 Ni opisnikov, glej B2. B2 Kot pomoč pri razumevanju zna uporabiti svojo zmožnost vzporejanja zvrstnostnih konvencij in besedilnih vzorcev v jezikih iz svojega raznojezičnega repertoarja. S pomočjo tega, kar razume v enem jeziku, si zna pomagati pri razumevanju teme in glavnega sporočila besedila v drugem jeziku (npr. pri branju kratkih časopisnih člankov o isti temi, napisanih v različnih jezikih). Vzporejati zna prevode besedil (npr. člankov v revijah, zgodb, odlomkov iz romanov), da bi izboljšal svoje razumevanje v različnih jezikih. B1 Sklepati zna o sporočilu besedila s pomočjo tega, kar je razumel v besedilih na isto temo, napisanih v različnih jezikih (npr. kratke novice, muzejske brošure, spletne kritike). Izluščiti zna informacije iz dokumentov v različnih jezikih s svojega področja (da jih lahko npr. vključi v predstavitev). Prepozna lahko podobnosti in razlike v načinu izražanja konceptov v različnih jezikih, da loči med identičnimi rabami iste besede/kretnje in “lažnih prijateljev”. B1 Kot pomoč pri razumevanju zna uporabiti svojo zmožnost vzporejanja slovničnih struktur in funkcijskih izrazov v jezikih iz svojega raznojezičnega repertoarja. Lahko razume kratka, jasno artikulirana obvestila s sestavljanjem in povezovanjem tega, kar razume v njihovih razpoložljivih različicah v drugih jezikih. A2 Lahko razume kratka, jasno izražena sporočila in navodila s sestavljanjem in povezovanjem tega, kar razume v njihovih različicah v drugih jezikih. Iz preprostih opozoril, navodil in deklaracij na proizvodih v različnih jezikih zna razbrati relevantne informacije. Stran 122 Dodatek k SEJU Raznojezično razumevanje Lahko prepozna mednarodne izraze in besede/kretnje, ki so skupne različnim jezikom (npr. hiša/Haus/ hus/house), da A1 - sklepa o pomenu preprostih znakov in obvestil; - prepozna verjetno sporočilo v kratkem, preprostem besedilu; - okvirno sledi zelo počasnim in jasnim kratkim in preprostim družabnim pogovorom, ki jim prisostvuje; - sklepa o tem, kaj mu želijo ljudje povedati, če se izražajo zelo počasi in razločno in po potrebi ponovijo. Pred A1 Ni opisnikov. Opiranje na raznojezični repertoar Na tej lestvici so koncepti, ki so značilni za obe prejšnji lestvici. Ko se družbeni agens opira na svoj raznojezični repertoar, izrablja vse jezikovne vire, ki so na voljo, da bi se učinkovito sporazumeval v večjezičnem okolju in/ ali v običajnih okoliščinah posredovanja, v katerih drugi ljudje nimajo skupnega jezika. Ključni koncepti na tej lestvici so: f prožno prilagajanje okoliščinam; f predvidevanje, kdaj in do kolikšne mere je uporaba več jezikov koristna in ustrezna; f prilagajanje jezika jezikovnim spretnostim sogovorcev; f mešanje in menjavanje jezikov, kjer je to potrebno; f razlaganje in pojasnjevanje v različnih jezikih; f spodbujanje ljudi k uporabi različnih jezikov z dajanjem zgleda. Napredovanje po lestvici: na ravneh A je pozornost usmerjena k izrabi vseh možnih virov za spoprijemanje z običajno preprosto vsakodnevno transakcijo. Od ravni B se jezik začne ustvarjalno uporabljati tako, da uporabnik/učenec prožno menjava jezike na B2, da bi bilo drugim lažje, pojasnjuje, sporoča posebne informacije in na splošno povečuje učinkovitost sporazumevanja. Na ravneh C se ta poudarek nadaljuje in dopolnjuje s sposobnostjo komentiranja in pojasnjevanja zapletenih abstraktnih konceptov v različnih jezikih. Na splošno gre za napredovanje od vključevanja posamičnih besed/kretenj iz drugih jezikov do pojasnjevanja posebej primernih izrazov in uporabe metafor za dosego učinka. Opomba: Na tej lestvici je umerjena praktična funkcionalna sposobnost izrabe raznojezičnosti za razumevanje. V primerih, ko gre za točno določene jezike, lahko uporabniki dopolnijo opisnik z navedbo jezikov, tako da nadomestijo izraze, ki so v njem podčrtani in v ležečem tisku. Na primer opisnik B2 V interakciji zna uporabiti različne jezike iz svojega raznojezičnega repertoarja, da pojasni naravo opravila, glavne korake, odločitve, ki jih je treba sprejeti, ter pričakovane rezultate. je lahko predstavljen kot: V interakciji zna uporabiti angleščino, španščino in francoščino, da pojasni naravo opravila, glavne korake, odločitve, ki jih je treba sprejeti, ter pričakovane rezultate. Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Raznojezična in raznokulturna zmožnost Stran 123 Opiranje na raznojezični repertoar Sporazumevati se zna v večjezičnem okolju o abstraktnih in specializiranih temah s prožnim menjavanjem jezikov iz svojega raznojezičnega repertoarja in po potrebi s pojasnjevanjem različnih C2 prispevkov. Uporabljati zna podobnosti in razlike med metaforami in drugimi besednimi figurami iz jezikov svojega raznojezičnega repertoarja, da doseže retorični učinek ali za zabavo. Prožno zna menjavati jezike, da olajša sporazumevanje v večjezičnem okolju, pri čemer v različnih jezikih svojega raznojezičnega repertoarja povzema in dopolnjuje prispevke k razpravi in besedila, na katera se nanaša. Učinkovito zna sodelovati v pogovoru v dveh ali več jezikih iz svojega raznojezičnega repertoarja, pri čemer se prilagaja spremembam jezika ter potrebam in jezikovni zmožnosti sogovorcev. C1 Uporabljati in razložiti zna specializirano terminologijo iz drugega jezika iz svojega raznojezičnega repertoarja, ki je bolj domač sogovorcu/sogovorcem, da bi izboljšal razumevanje v razpravi o abstraktnih in specializiranih temah. Spontano in prožno zna odgovoriti v ustreznem jeziku, kadar nekdo drug zamenja en jezik z drugim iz njegovega raznojezičnega repertoarja. Podpreti zna razumevanje in razpravo o besedilu, ki je govorjeno, kretano ali napisano v enem jeziku, tako da ga razloži, povzame, pojasni in razširi v drugem jeziku iz svojega raznojezičnega repertoarja. **Prepozna lahko, v kolikšni meri je prožna raba različnih jezikov iz njegovega raznojezičnega repertoarja primerna v posebnih okoliščinah, da bi se učinkovitost sporazumevanja povečala. **Učinkovito zna menjavati jezike iz svojega raznojezičnega repertoarja, da olajša razumevanje s tretjimi osebami, ki nimajo skupnega jezika, in med njimi. **V izjavo zna vpeljati izraz iz drugega jezika svojega raznojezičnega repertoarja, ki je še posebej primeren za situacijo/koncept, o katerem se razpravlja, in ga po potrebi pojasniti sogovorcu. B2 Menjavati zna jezike iz svojega raznojezičnega repertoarja, da različnim sogovorcem sporoči specializirane informacije in zadeve v zvezi s temo s svojega interesnega področja. V interakciji zna uporabiti različne jezike iz svojega raznojezičnega repertoarja, da pojasni naravo opravila, glavne korake, odločitve, ki jih je treba sprejeti, ter pričakovane rezultate. Uporabljati zna različne jezike iz svojega raznojezičnega repertoarja, da bi druge ljudi spodbudil k uporabi jezika, v katerem se počutijo bolj lagodno. B1 Domiselno zna izrabiti omejeni repertoar v različnih jezikih svojega raznojezičnega repertoarja v vsakdanjih okoliščinah, da bi se spoprijel z nepričakovano situacijo. Uporabiti zna svoj omejeni repertoar v različnih jezikih, da pojasni težavo ali zaprosi za pomoč ali pojasnilo. A2 Uporabiti zna preproste besede/kretnje in fraze iz različnih jezikov svojega raznojezičnega repertoarja, da izvede preprosto, praktično transakcijo ali izmenjavo informacij. Uporabiti zna preprosto besedo/kretnjo iz drugega jezika svojega raznojezičnega repertoarja, da bi ga razumeli v običajni vsakdanji situaciji, ko se ne more spomniti ustreznega izraza v jeziku, ki se uporablja. A1 Uporabiti zna svoj zelo omejeni repertoar v različnih jezikih, da izvede zelo osnovno, konkretno, vsakdanjo transakcijo s spodbudnim sogovorcem. Pred A1 Ni opisnikov. Opisniki, označeni z zvezdicama (* *), predstavljajo visoko raven za B2, zato so primerni tudi za ravni C. Stran 124 Dodatek k SEJU 5. poglavje: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV: SPORAZUMEVALNA JEZIKOVNA ZMOŽNOST Kot že napisano v prvem poglavju pri obravnavanju shematskega prikaza opisnikov SEJA, pojmovanje zmožnosti ne izvira izključno iz uporabnega jezikoslovja, ampak tudi uporabne psihologije in družbenopolitičnih pristopov. Seveda pa so na SEJO vplivali različni modeli zmožnosti, ki so bili od začetka osemdesetih let dvajsetega stoletja razviti v okviru uporabnega jezikoslovja. Ti modeli, čeprav organizirani na različne načine, imajo štiri glavne vidike: strateško zmožnost, jezikovno zmožnost, pragmatično zmožnost (ki zajema diskurzno in funkcijsko/ akcijsko zmožnost) in sociokulturno zmožnost (ki zajema sociolingvistično zmožnost). Ker je strateška zmožnost obravnavana v povezavi z dejavnostmi, so opisne lestvice za vidike sporazumevalne jezikovne zmožnosti predstavljene v podpoglavju 5.2 SEJA (2001) pod tremi naslovi: Jezikovna zmožnost, Sociolingvistična zmožnost in Pragmatična zmožnost. Ti vidiki oziroma opisni parametri so pri vsakršni jezikovni rabi vedno prepleteni; to niso posamični “sestavni deli” in jih ni mogoče razdružiti. Slika 16: Sporazumevalna jezikovna zmožnost. Sporazumevalna jezikovna zmožnost Jezikovna zmožnost Sociolingvistična zmožnost Pragmatična zmožnost Splošni jezikovni razpon Sociolingvistična ustreznost Prožnost Obseg slovarja Menjava vlog Slovnična pravilnost Razvijanje teme Nadzor slovarja Koherentnost in kohezivnost Fonološki nadzor Vsebinska natančnost Pravopisni nadzor Tekočnost Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Sporazumevalna jezikovna zmožnost Stran 125 5.1 JEZIKOVNA ZMOŽNOST Opisniki so pripravljeni za različne vidike jezikovne zmožnosti: “razpon” (razdeljen na Morfosintaktični razpon, kasneje preimenovan v Splošni jezikovni razpon in Obseg slovarja), “nadzor” (razdeljen na Slovnično pravilnost in Nadzor slovarja), Fonološki nadzor in Pravopisni nadzor. Razlikovanje med razponom in nadzorom je povsem običajno in kaže, da je bolj pomembno upoštevati kompleksnost uporabljenega jezika, kot pa le zaznavati napake. Fonološki nadzor je predstavljen v mreži in zajema kategorije Splošni fonološki nadzor, Glasovna artikulacija in Prozodične značilnosti (naglas in poudarek, intonacija). Posebnosti jezika, ki ga uspešno uporabljamo na različnih ravneh, včasih imenujejo “kriterijske posebnosti”, ki so za vsak posamezni jezik drugačne. Raziskave na področju korpusnega jezikoslovja začenjajo osvetljevati naravo teh posebnosti in pravilnost njihove uporabe, vendar izsledkov ni mogoče enostavno posploševati na vse jezike ali jezikovna ozadja učencev. Splošni jezikovni razpon Ker je osnovni pokazatelj usvajanja drugega jezika (tj. napredka) pojavitev novih oblik, ne pa njihovo obvladovanje, je v ospredju razpon jezika, ki ga ima uporabnik/učenec na voljo. Prav tako so bistveni deli učnega procesa prizadevanje za uporabo bolj kompleksnega jezika, tveganje in izstopanje iz cone udobja. Ko se uporabniki soočajo s kompleksnejšimi opravili, je njihov nadzor nad jezikom seveda slabši, kar je povsem običajno. Ko uporabniki ostajajo v svoji jezikovni coni udobja, imajo seveda manj nadzora nad zahtevnejšimi, nedavno usvojenimi oblikoslovnimi in skladenjskimi prvinami, kar je treba upoštevati pri premisleku o (pomanjkanju) pravilnosti. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razpon sporazumevalnih prizorišč, od A1 do B2, zatem brez omejitev; f vrsta jezika, od naučenih fraz do zelo širokega razpona jezika za natančno oblikovanje misli, poudarjanje, izražanje razlik in odpravljanje nejasnosti; f omejitve, od pogostih prekinitev/nesporazumov v nerutinskih situacijah do stopnje, kjer uporabnik/učenec ni z ničimer več omejen pri tem, kar želi povedati. Splošni jezikovni razpon Celovito in zanesljivo obvladuje zelo širok jezikovni razpon. Svoje znanje uporablja za natančno izražanje C2 misli, poudarjanje pomembnih mest, izražanje razlik in odpravljanje nejasnosti. Ni videti, da bi se moral omejevati pri tem, kar želi povedati. Pravilno in precej prožno zna uporabljati širok razpon zahtevnih slovničnih struktur. C1 Iz širokega jezikovnega razpona zna izbrati ustrezno izrazitev, da se jasno izrazi in da se mu ni treba omejevati pri tem, kar želi povedati. Izražati se zna jasno, ne da bi bilo opazno, da se mora omejevati pri tem, kar želi povedati. B2 Ima dovolj velik obseg jezikovnega znanja, da lahko brez veliko opaznega iskanja ustreznih besed/kretenj oblikuje jasne opise, izraža stališča in razvija argumente. Pri tem uporablja tudi nekatere zapletene strukture. Ima dovolj velik obseg jezikovnega znanja, da lahko opiše nepredvidljive situacije, precej natančno razloži glavne točke neke ideje ali problema in izrazi mnenje o abstraktnih ali kulturnih temah, kot sta glasba in film. B1 Njegov jezikovni razpon je dovolj velik, da se znajde, njegov slovar je dovolj obsežen, da se z manjšim oklevanjem in parafraziranjem lahko izraža o temah, kot so družina, hobiji in interesi, delo, potovanje in aktualni dogodki, vendar je zaradi leksikalnih omejitev prisiljen ponavljati in občasno celo s težavo najde pravi izraz. Ima osnovni jezikovni repertoar, ki mu omogoča, da se znajde v vsakdanjih situacijah s predvidljivo vsebino, vendar se mora pri izražanju praviloma omejevati in iskati ustrezne besede/kretnje. Uporabljati zna kratke vsakdanje izraze za zadovoljevanje preprostih konkretnih potreb, npr. v zvezi z A2 osebnimi podatki, vsakodnevnimi opravili, željami in potrebami, povpraševanjem po informacijah. Uporabljati zna osnovne stavčne vzorce in se sporazumevati z naučenimi frazami, skupinami nekaj besed/kretenj in formulami o sebi in drugih, o tem, kaj dela(jo), o krajih, lastnini itn. Ima omejen nabor kratkih naučenih fraz za rabo v predvidljivih ‘preživetvenih’ situacijah; pri sporazumevanju v nevsakdanjih situacijah so pogosti nesporazumi in prekinitve. Stran 126 Dodatek k SEJU Splošni jezikovni razpon Ima zelo osnoven nabor preprostih izrazov o sebi in konkretnih potrebah. A1 V enostavčnih povedih zna uporabljati nekatere osnovne strukture, pri tem izpušča ali krni nekatere prvine. Pred A1 Uporablja posamezne besede/kretnje in osnovne izraze za posredovanje enostavnih informacij o sebi. Obseg slovarja Ta lestvica se nanaša na širino in raznolikost uporabljenega izrazja. Obseg slovarja se večinoma širi z veliko branja. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razpon prizorišč − od A1 do B2, kasneje neomejeno; f vrsta jezika, od osnovnega repertoarja besed/kretenj in ustaljenih fraz do širokega leksikalnega repertoarja z idiomatiko in pogovornimi izrazi. Opomba: Obseg slovarja se nanaša tako na sprejemanje kot na tvorjenje. Za znakovni jezik je ustaljeno in neustaljeno besedišče vključeno od A2+ do C2, ustaljeno pa na A1 in A2. Obseg slovarja C2 Ima zelo širok leksikalni repertoar, obvlada idiomatiko in pogovorne izraze ter se zaveda konotativnih ravni pomena. Ima širok leksikalni repertoar, kar mu omogoča, da se vrzelim izogne s parafraziranjem; le redko je opazno, da išče ustrezne izraze ali da uporablja strategije izogibanja. V skoraj vseh situacijah lahko izbira med številnimi izrazitvenimi možnostmi z uporabo sopomenk za celo C1 manj običajne besede/kretnje. Dobro obvlada pogosto idiomatiko in pogovorne izraze; dokaj dobro se zna igrati z besedami/kretnjami. Pravilno razume in zna uporabljati običajni nabor tehničnega izrazja in idiomatike na svojem strokovnem področju. Pri razpravljanju z drugimi strokovnjaki na svojem strokovnem področju razume in zna uporabljati temeljno strokovno izrazje. Ima dovolj obsežen slovar, da lahko govori o temah, povezanih s svojim področjem, in o večini splošnih tem. B2 Sposoben je spremeniti izrazitev, da se izogne ponavljanju, toda leksikalne vrzeli lahko povzročijo obotavljanje in parafraziranje. V večini kontekstov zna precej sistematično tvoriti ustrezne kolokacije številnih besed/kretenj. Razume in zna uporabljati večino tehničnega izrazja s svojega področja, zunaj njega pa ima težave s specializiranim izrazjem. Ima obsežen slovar, povezan z znanimi temami in vsakdanjimi situacijami. B1 Ima zadosten slovar, da se z občasnim opisovanjem pomena izrazi o večini tem, povezanih z vsakdanjim življenjem, kot so družina, hobiji in interesi, delo, potovanje in aktualni dogodki. Ima zadosten slovar za opravljanje rutinskih, vsakdanjih transakcij v znanih situacijah in o poznanih temah. A2 Ima zadosten slovar, da izrazi svoje osnovne sporazumevalne potrebe. Ima zadosten slovar, da zadosti svojim osnovnim življenjskim potrebam. A1 Ima osnovni repertoar, sestavljen iz posameznih besed/kretenj in fraz, povezanih z določenimi konkretnimi situacijami. Pre-A1 Ni opisnikov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Sporazumevalna jezikovna zmožnost Stran 127 Slovnična pravilnost Ta lestvica se nanaša na sposobnost uporabnika/učenca, da prikliče “predpripravljene” izraze in da pri izražanju svojih misli upošteva pravilne slovnične oblike. To ni preprosto, saj mora pri izražanju misli in izvajanju zahtevnejših opravil večino svoje mentalne zmožnosti procesiranja posvetiti izvajanju opravila. Zato se pri izpolnjevanju zahtevnih opravil pravilnost zmanjšuje. Poleg tega raziskave v angleškem, francoskem in nemškem jeziku kažejo, da se nepravilnost povečuje okrog ravni B1, ko začne učenec uporabljati jezik bolj neodvisno in ustvarjalno. Opisniki kažejo, da se pravilnost ne povečuje linearno. Ključni koncepti na tej lestvici so: f nadzor specifičnega repertoarja (A1 do B1); f “teža” napak (B1 do B2); f stopnja nadzora (B2 do C2). Slovnična pravilnost C2 Dosledno vzdržuje nadzor nad slovnico v kompleksni rabi jezika, tudi takrat, ko njegovo pozornost zaposlujejo druge stvari (na primer načrtovanje nadaljevanja, spremljanje odzivanja drugih oseb). C1 Dosledno vzdržuje visoko stopnjo slovnične pravilnosti. Napake so redke in težko opazne. Dobro obvlada slovnico. Občasno se pojavljajo spodrsljaji, nesistemske napake ali manjše nepravilnosti v strukturi stavkov, vendar so redki in jih je pogosto mogoče naknadno popraviti. B2 Slovnico obvlada precej dobro. Ne dela napak, ki bi lahko privedle do nesporazuma. Dobro obvlada preproste jezikovne strukture in nekatere kompleksne slovnične oblike, čeprav te uporablja togo z nekaj nepravilnosti. V znanih kontekstih se sporazumeva precej slovnično pravilno; slovnico v splošnem dobro obvlada, čeprav se čuti vpliv maternega jezika. Dela sistemske napake, vendar je jasno, kaj hoče izraziti. B1 Razmeroma pravilno uporablja določen nabor pogosto rabljenih izrazov in vzorcev, povezanih z bolj predvidljivimi situacijami. A2 Preproste strukture uporablja pravilno, vendar še vedno dela določene osnovne sistemske napake; kljub temu je po navadi jasno, kaj želi povedati. A1 Obvlada majhno število preprostih slovničnih in stavčnih struktur iz naučenega nabora. Pred A1 V kratkih stavkih zna uporabljati zelo osnovna pravila glede besednega reda/zaporedja kretenj. Nadzor slovarja Ta lestvica se nanaša na uporabnikovo/učenčevo sposobnost, da iz svojega repertoarja izbere ustrezen izraz. Ko se zmožnost povečuje, je zanjo vedno bolj značilna uporaba asociacij v obliki kolokacij in leksikalnih koščkov, kjer en izraz potegne za seboj drugega. Ključni koncepti na tej lestvici so: f poznavanje teme (A1 do B1); f stopnja nadzora (B2 do C2). Nadzor slovarja C2 Dosledno pravilna in ustrezna raba slovarja. Idiomatsko in ustrezno uporablja manj pogosto izrazje. C1 Občasni manjši spodrsljaji, vendar brez bistvenih napak v izrazju. B2 Leksikalna pravilnost je na splošno velika, občasno prihaja do zamenjav in napačne izbire besed/kretenj, a to ne ovira sporazumevanja. Dobro obvlada osnovno izrazje, vendar se pri izražanju kompleksnejših misli ali ob neznanih temah in v B1 neznanih situacijah še pojavljajo večje napake. Pri razpravljanju o znanih temah ustrezno uporablja velik obseg preprostega izrazja. Stran 128 Dodatek k SEJU Nadzor slovarja A2 Obvlada ozek repertoar, potreben za zadovoljevanje konkretnih vsakodnevnih potreb. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Fonološki nadzor Lestvico iz leta 2001 smo v tej publikaciji zamenjali. Opis fonologije v podpoglavju SEJA (2001) 5.2.1.4 je jasen, izčrpen in dovolj obsežen, da zajame tudi novejša spoznanja o vidikih fonologije in učenja drugega/ tujega jezika. Vendar pa lestvica iz leta 2001 ni upoštevala tega konceptualnega okvirja in zato je bilo videti napredovanje nerealno, zlasti od B1 ( Izgovarjava je popolnoma razumljiva, čeprav je občasno očiten tuji naglas in se pojavljajo manjše napake v izgovarjavi. ) do B2 ( Usvojil je jasno, naravno izgovarjavo in intonacijo. ). Dejansko je bila ta lestvica najmanj dodelana od vseh, ki so bile umerjene v prvotni raziskavi, na kateri so temeljili opisniki, objavljeni leta 2001. Tradicionalno je bil cilj pri poučevanju jezika doseči fonološki nadzor idealiziranega domačega govorca, naglas pa je veljal za znak slabega fonološkega nadzora. Poudarjanje naglasa in pravilnosti namesto razumljivosti je škodljivo vplivalo na razvoj poučevanja izgovarjave. Idealizirani modeli, ki zanemarjajo ohranjanje naglasa, ne upoštevajo konteksta, sociolingvističnih vidikov in učenčevih potreb. Lestvica iz leta 2001 je tovrstne poglede v resnici spodbujala; zato je bila razvita na novo. Celotno poročilo51 o tem projektu je na voljo na spletni strani SEJA. Na podlagi temeljitega pregleda literature in posvetovanja s strokovnjaki so bila za pripravo opisnikov identificirana naslednja temeljna področja: f artikulacija, vključno z izgovarjanjem glasov/fonemov; f prozodija (stavčna fonetika), vključno z intonacijo, ritmom in poudarkom − tako besednim kot stavčnim poudarkom − ter hitrost govora/segmentacija (členjenje) govora; f naglaševanje, naglas in oddaljevanje od “norme”; f razločnost/razumljivost, dostopnost pomena za poslušalce; vključuje tudi težave pri razumevanju, kot jih zaznavajo poslušalci (običajno se uporablja izraz “razumljivost”). Zaradi prekrivanja podkategorij so koncepti na tej lestvici zbrani v tri kategorije: f splošni fonološki nadzor (nadomešča obstoječo lestvico); f glasovna artikulacija zvoka; f prozodične značilnosti (intonacija, poudarek in ritem). Razumljivost je ključni dejavnik za razlikovanje med ravnmi. Poudarek je na naporu, ki ga mora sogovorec vložiti v razumevanje govorčevega sporočila. Opisniki iz dveh podrobnejših lestvic so povzeti v splošnejših trditvah in na vseh ravneh se izrecno omenja naglas. Ključni koncepti na tej lestvici so: f razumljivost, koliko napora mora sogovorec vložiti v razumevanje govorčevega sporočila; f kako velik je vpliv drugih jezikov, ki jih govori govorec; f nadzor glasov; f nadzor prozodičnih prvin. Poudarek je na poznavanju in suverenosti pri uporabi glasov ciljnega jezika (razpon glasov, ki jih lahko govorec artikulira, in s kakšno stopnjo natančnosti). Ključni koncept na tej lestvici je stopnja jasnosti in natančnosti pri artikulaciji glasov. Poudarek je na sposobnosti učinkovite uporabe prozodičnih prvin za postopno vse natančnejše sporočanje pomena. Ključni koncepti na tej lestvici so: f nadzor poudarka, intonacije in/ali ritma; f sposobnost izrabe in/ali variiranja poudarka in intonacije za poudarjanje sporočila. 51. Piccardo, E. 2016. Phonological Scale Revision Process Report. Council of Europe, Education Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe. int/168073fff9. Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Sporazumevalna jezikovna zmožnost Stran 129 ; ve ajo ih ve. v, vine eža , ih e izja elo i ga/ vanje anje in ti, da ek item je a/drug ek) so v, k azumljiv ev eli ost edo ih jeziko epr ljub z i pa ne vpliv i ga ž ti. ozodične pr azloč tonacijo in/ali , k . poudar , k zna vpliv drug a/drug ih jeziko tonacijo r sakdanjih besed in , in ti pr ) za posr . za r očilo ek az, da je k o, le občasno ima t . avilno poudarja tonacijo in/ali r a/drug ablja . besedni poudar v (npr tonacijo vine (npr vine v vine omejenega ost voru po , in tonacijo e spor vit ek avljen pomaga enko i go a (npr item in/ali in azumljiv eli. , r ipr o zna izr i, na poudar vor ek vit ar ž sakdanje besede in pr ih odt e in r tonacijo in pr ozodične pr i. o. vor av se pr ozodične pr , v ozodične pr ostih besed in fr Prozodične značilnosti item in in o, k , r itmom in/ali in vor ti in epr i, na poudar . vine go epr a biti pr ek ekoč ost ali učinko ve t item), da podpr vor azumljiv ljub močnemu vplivu drugega jezik kom, r ti zna pr , r ti zna pr ti zna pr vati, č i jih go i ga/jih go i, na poudar ec mor iti zna t eminja v, k v, k azumljiv vor ezno in učinko . poudar toarja pr azumljiv ablja edo očilo r ablja ezne za znane ablja vor str obnih pomensk ovor tančno po tonacijo az, da je k U (npr dr poudarjanje). G s poudar na r Zna spr na Upor in posr jeziko Kljub močnemu vplivu drugega jezik ki ga/jih go spor Upor fr jeziko ritem r Prozodične pr ustr Upor reper močnemu vplivu drugega jezik jih go sogo . ve se vi . vor vi ec a ilagodi. ati im azumljiv avilno ečine vir se glaso ekoč v varja vor ulir ater zi r ve ciljnega tik oma pr edno napačno v ne o emu pr em, da za ekoč v sesko ve ali besede azumeti vpliv . s t or ati tako r ljub nek ek). av r e se sogo ti glaso v, tako da je go ulir vi je v azmer epr sakdanjih situacijah a, č onemo vo in se t tik a; k aviti. , č ve. va f ca (npr i nadz tikulacija ati tako r varja vor ulir varja onološke značilnosti v ostih v varja ec potrudi r evilo glaso tik ri opazni napačni izgo vah zna jasno ar toarja zna r azumljiv vna ar a zna ar azumljiv epr vor or i sogo a. P ene glaso am v izgo . besedni poudar zi r avilno in ga spodbuja, da pono Fonološk eper a na izgo laso v ciljnega jezik edvideti f vom zna posnema G vi pr nih izmenja sesko anju v pr e se sogo a. ojega r odst tančno zna ar opnjo nadz vor i sv anju) pr va na splošno r ega jezik ve). osti, č tičnim napak azumeti določ i br azumev tično napačna izgo čev ati zna omejeno št ve ciljnega jezik varja rbnim v cem pono ejšen del glaso . pr varja posamezne manj znane glaso vor a. ulir ec ema ema rtik vor ve glaso Jasno in na ciljnega jezik Z visoko st glaso glasu se zna običajno sam popr V daljših go pr sist Na podlag (npr neznanih besed (npr Na splošno je v izgo Pri spor je izgo potrudi r Sist razumljiv sogo Pod sk jezik A razumljiv le ob podpor go no . . ost aj a/ i a z ost . v, vit a, eno i ga/ ajo na eč eži cev upine ih a; nek ve; v, k vor er včni obnejše a na ajo drug ajeni v t azah. . Značilnosti azumljiv ih jeziko ata na azumljiv vne sk or ljučno a/drug enih besed ci, v ih značilnosti vlja r avilno ih jeziko ost in učinko tonacija in a/vpliv ositi, naj izr vor a – vk tančne , pr endar ne vpliv a/drug vanje sogo ve jeziko i nadz or , da so podr ajo iz drugega jezik a; in ve ciljnega jezik a nauč vir a/drug tonacijo lahko ot onološk i. azumljiv zi zagota i iz tonacijo ti posamezne glaso vor sesko v, k azumljiv volj jasna, da je r azumejo go onološk se glaso azpon f ti in ali občasno pr avnjo nadz ale iz drugega jezik ajo na r e opaznih, v varja o malo ali nič ne vpliv item in in ebno sodelo ve in besede ne vpliv , r va znanih besed jasna. en r tonacija – tako očila jasne in na vir onološke značilnosti ciljnega jezik ekoč v ablja ek i ga/jih go vnem do vnih, znanih besedah in fr aj truda r elot vinami, kot so besedni in sta se f om, da v endar t očila. Na naglas vpliv varja or i, k Splošni f i, v to je potr a z visoko r v, je mogoč zna vpliv drugega jezik avni izja ci bodo mor elo omejenega nabor item in in vega spor . vor . , za anja z osebami iz njego ti zna c , r i bi lahko iz akor ne vpliv ti zna v ost ti in jasno izgo ost va je na splošno r i jezik anje spor va je v gla vor očan vpliv drugega jezik i, na poudar ost vo z v v enosta ek vanja in poudarjanja pomena. iti zna tako r ek na r ko ablja v, nik vi. M vor emu je izgo ozodičnimi pr edo ablja vor ih jeziko varja varja varja az lahko z nek azumev Upor ciljnega jezik s pr poudar točke njego naglasa, k jeziko posr Upor zadostnim nadz Izgo značilnosti naglasa/naglaso drug razumljiv Na splošno zna upor poudarja naglasu se po ki ga/jih go razumljiv Izgo poudar razumev jezik/drug Izgo toda sogo pono jih go razumljiv Kljub t Izgo in fr spor Pravilno lahko posnema omejen obseg glaso poudar C2 C1 B2 B1 A2 A1 Stran 130 Dodatek k SEJU Pravopisni nadzor Ta lestvica se nanaša na sposobnost prepisovanja, pravilnega zapisa, na pravilnost oblikovanja besedila ter pravilne rabe ločil. Ključni koncepti na tej lestvici so: f prepisovanje besed in stavkov (na nižjih ravneh); f zapisovanje (npr. črk, besed …); f razumljivost, ki jo podpirajo zapisovanje, raba ločil in oblikovanost. Pravopisni nadzor C2 Piše brez pravopisnih napak. Oblikovanost besedila, členitev v odstavke in postavljanje ločila so dosledni in v pomoč. C1 Zapisovanje je pravilno, razen občasnih spodrsljajev. Tvoriti zna razumljiva, povezana besedila, standardno oblikovana in pravilno členjena v odstavke. B2 Zapisovanje in postavljanje ločil sta precej pravilna, občasno se vidi vpliv maternega jezika. Tvoriti zna povezana besedila, ki so na splošno vseskozi razumljiva. B1 Zapisovanje, postavljanje ločil in oblikovanje besedila so dovolj pravilni, da jim je mogoče slediti. Prepisati zna kratke stavke o vsakdanjih temah − na primer navodila, kako se nekam pride. A2 Krajše besede, ki jih uporablja pri govorjenju, zna zapisati razmeroma fonetično pravilno (toda ne nujno v skladu s pravopisnimi pravili). Prepisati zna znane besede in krajše stavke, na primer preproste znake in navodila, imena vsakdanjih predmetov, imena trgovin in nize stavkov, ki se pogosto uporabljajo. A1 Zapisati zna svoj naslov, narodnost in druge osebne podatke. Uporabljati zna osnovna ločila (npr. piko, vprašaj). Pred A1 Ni opisnikov. 5.2 SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST Sociolingvistična zmožnost je povezana z znanjem in spretnostmi, ki jih zahteva družbena razsežnost rabe jezika. Ker je jezik sociokulturni pojav, je večji del vsebine SEJA, predvsem tisti deli, ki obravnavajo sociokulturni vidik, pomemben tudi za sociolingvistično zmožnost. Tukaj obravnavamo teme, ki so specifično povezane z rabo jezika in ki niso obravnavane drugje, to so jezikovni označevalci družbenih odnosov, vljudnostne konvencije, razlike v jezikovnih zvrsteh, narečje in naglas. Sociolingvistična ustreznost Za sociolingvistično ustreznost je pripravljena ena lestvica. Ključni koncepti na tej lestvici so: f uporaba vljudnostnih oblik in upoštevanje vljudnostnih konvencij; f ustrezno izvajanje jezikovnih funkcij (na nižjih ravneh nevtralna zvrst); f pri druženju uporaba ustaljenih vzorcev na nižjih ravneh, od B2 naprej brez potrebe, da bi se mu sogovorci prilagajali, ter uporaba idiomatskih izrazov, namigov (aluzij) in humorja (na ravneh C); f prepoznavanje sociokulturnih signalov, zlasti takih, ki kažejo na razlike, in ustrezno ravnanje; f uporaba ustrezne zvrsti (od B2 naprej). Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Sporazumevalna jezikovna zmožnost Stran 131 Sociolingvistična ustreznost Učinkovito zna posredovati med uporabniki ciljnega jezika in člani lastne jezikovne skupnosti ter pri tem upošteva sociokulturne in sociolingvistične razlike. Dobro obvlada idiomatske in pogovorne izraze ter se zaveda konotativnih ravni pomena. C2 Prepoznava domala vse sociolingvistične in sociokulturne implikacije jezika, ki ga uporabljajo učinkoviti uporabniki ciljnega jezika, in se ustrezno odziva. Govorno in pisno zna učinkovito uporabiti širok nabor izbranih izrazov za zapovedovanje, utemeljevanje, prepričevanje, odvračanje, pogajanje in svetovanje. Prepoznava širok razpon idiomatskih in pogovornih izrazov ter preklapljanje med jezikovnimi zvrstmi, vendar mora občasno preveriti kakšne podrobnosti, zlasti kadar ne pozna naglasa. Razume humor, ironijo in implicitne kulturne reference ter prepozna pomenske odtenke. Spremlja lahko filme, v katerih se v veliki meri uporabljata sleng in idiomatika. C1 Prožno in učinkovito uporablja jezik za družabne namene, npr. čustvene izraze, aluzije in šale. Družbenemu okolju zna prilagoditi stopnjo formalnosti (zvrst in slog): neformalno, formalno ali pogovorno; dosledno zna ohranjati zvrst. Tankočutno zna uokviriti kritične pripombe ali izraziti močno nestrinjanje. Z nekaj truda sledi in prispeva k skupinskim razpravam, tudi kadar udeleženci razpravljajo hitro in uporabljajo pogovorni jezik. Prepozna in zna interpretirati sociokulturne/sociolingvistične signale; spreminjati zna svoje izražanje tako, da je primerno situaciji. Izraža se samozavestno, jasno in vljudno, tako v formalnem kot neformalnem položaju, primerno B2 situaciji in osebi/osebam. Svoje izražanje zna prilagoditi tako, da vzpostavi razliko med formalnim in neformalnim registrom, vendar pa tega ne stori vedno ustrezno. Z uporabniki ciljnega jezika zna vzdrževati odnose, ne da bi bil nehote smešen ali moteč zanje ali da bi se morali pri tem do njega vesti kakorkoli drugače kot do drugih učinkovitih uporabnikov. Izražati se zna situaciji primerno in ne dela grobih napak. Uporabljati zna širok razpon jezikovnih funkcij in se odzivati nanje. Uporablja najpogostejša jezikovna sredstva za ustrezno funkcijo v nevtralni jezikovni zvrsti. B1 Zaveda se konvencij vljudnega sporazumevanja in jih ustrezno uporablja. Zaveda se najpomembnejših razlik v običajih, rabah, stališčih, vrednotah in prepričanjih med drugojezično in svojo jezikovno skupnostjo ter poskuša prepoznati signale, ki kažejo nanje. Uporabljati zna osnovne jezikovne funkcije, npr. izmenjavo informacij ali prošnjo, in se odzivati nanje ter zna preprosto izraziti mnenja in stališča. Enostavno in učinkovito zna vzpostaviti družabne stike; pri tem uporablja najpreprostejše pogoste izraze A2 in osnovne vzorce. Obvlada zelo kratke družabne izmenjave, uporablja vsakdanje vljudne pozdrave in nagovore. Zna povabiti, predlagati, se opravičiti itn. in se na vse to tudi odzvati. A1 Vzpostaviti zna osnovne družabne stike z najpreprostejšimih vsakdanjimi vljudnostnimi frazami: pozdraviti ob prihodu in odhodu, se predstaviti, reči prosim, hvala, oprostite itn. Pred A1 Ni opisnikov. 5.3 PRAGMATIČNA ZMOŽNOST Razlika med jezikovno in pragmatično zmožnostjo je preprosto povedano v tem, da se jezikovna zmožnost nanaša na jezikovno “pravilno rabo”, torej na jezikovne vire, znanje jezika kot sistema, pragmatična zmožnost pa se nanaša na dejansko rabo jezika pri (so)oblikovanju besedila. Pragmatična zmožnost se torej predvsem ukvarja z uporabnikovim/učenčevim poznavanjem načel jezikovne rabe, ki omogočajo, da so sporočila f organizirana, strukturirana in urejena (“diskurzna zmožnost”); f uporabna za izvajanje sporazumevalnih funkcij (“funkcijska zmožnost”); f razvrščena v skladu z interakcijskimi in transakcijskimi poteki (“zmožnost načrtovanja”). Stran 132 Dodatek k SEJU Diskurzna zmožnost je sposobnost oblikovanja besedil, kar zajema splošne vidike, kot sta razvijanje teme ter koherentnost in kohezivnost, v interakciji pa načela sodelovanja in menjava vlog. Funkcionalna zmožnost zajema prožnost pri uporabi repertoarja in izbiranje ustreznih sociolingvističnih prvin. Vse lestvice za sporazumevalne jezikovne dejavnosti opisujejo različne vrste funkcionalne rabe jezika. Poznavanje interakcijskih in transakcijskih potekov je povezano tudi s sociokulturno zmožnostjo; po eni strani se obravnava pri sociolingvistični ustreznosti in po drugi strani pri splošnem jezikovnem razponu in obsegu slovarja, in sicer z ozirom na razpon prizorišč, na nižjih ravneh pa kot repertoarji zanje. Poleg tega se pragmatična zmožnost nanaša tudi na “pomen, kot ga v kontekstu razume govorec”, za razliko od “stavčnega/slovarskega pomena” besed in izrazov. Zato je za izražanje natančno tistega, kar želite povedati, potreben še en vidik pragmatične zmožnosti: vsebinska natančnost. In nazadnje, karkoli povedati, zahteva tekočnost. Tekočnost po navadi razumemo na dva načina, ki pa se dopolnjujeta: najprej na celostni način, ki predstavlja govorčevo/kretalčevo sposobnost izražanja (tudi zapletenih) sporočil. Tovrstna holistična raba se kaže v izjavah kot “zelo je artikulirana” ali “zelo tekoče govori rusko” in vključuje sposobnost daljšega govorjenja/kretanja in pri tem izraziti prave stvari v zelo različnih kontekstih. Po ožji, bolj tehnični interpretaciji pa je za daljše govorjenje/kretanje značilno, da to ne vključuje prekinitev in daljših premorov. Obravnavanje tekočnosti kot pragmatične zmožnosti presega tradicionalno dihotomijo zmožnost/izvedba (raba), ki jo jezikoslovci uporabljajo od Chomskega naprej. Kot je bilo že omenjeno pri razlagi modela SEJA, ta te tradicije ne ohranja. Zagovarjamo stališče, da je pri akcijsko usmerjenem pristopu zmožnost le v izvedbi oz. rabi. Prožnost Prožnost je sposobnost prilagajati naučeni jezik novim situacijam in izraziti misli na različne načine. Ključni koncepti na tej lestvici so: f ustvarjalno sestavljanje naučenih prvin (zlasti na nižjih ravneh); f prilagajanje jezika situaciji in spremembam poteka pogovora in razprave; f prebesedenje bistvenih točk na različne načine, da se te poudarijo, da se izrazijo stopnje zavzetosti in gotovosti ter da se izogne dvoumnosti. Prožnost C2 Zelo prožno zna izraziti ideje v različnih jezikovnih oblikah, da bi kaj poudaril, se prilagodil situaciji, sogovorcu itn. in se izognil nejasnosti. Na ciljno publiko zna narediti pozitiven vtis z učinkovitim spreminjanjem sloga in dolžine stavkov, rabo izbranega slovarja in besednega reda. C1 S preoblikovanjem izražanja zna izraziti različne stopnje zavzetosti ali oklevanja, gotovosti ali negotovosti. Vsebino in izrazna sredstva zna prilagoditi situaciji in naslovniku ter uporabiti stopnjo formalnosti, ustrezno okoliščinam. B2 Prilagajati se zna spremembam v poteku, slogu in poudarku, ki so v pogovorih običajne. Na različne načine zna izraziti to, kar želi povedati. Idejo zna povedati drugače, da poudari ali pojasni bistvo. Izražanje zna prilagoditi tudi v manj vsakdanjih, celo zahtevnih situacijah. B1 Prožno zna uporabljati širok razpon preprostega jezika, da lahko izrazi večino tistega, kar želi povedati. Dobro naučene preproste fraze zna z omejenim nadomeščanjem izrazov prilagoditi konkretnim A2 okoliščinam. Naučene fraze zna razširiti s preprostim novim kombiniranjem njihovih sestavnih delov. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Sporazumevalna jezikovna zmožnost Stran 133 Menjava vlog Menjava vlog se nanaša na sposobnost prevzemanja pobude v pogovoru. To sposobnost je mogoče razumeti kot interakcijsko strategijo (prevzeti besedo) ali kot sestavino diskurzne zmožnosti. Zato se ta lestvica ponovi tudi v podpoglavju Interakcijske strategije. Ključni koncepti na tej lestvici so: f začeti, vzdrževati in končati pogovor; f poseči v pogovor ali razpravo, pogosto z ustaljenimi izrazi ali z izrazi, s katerimi se pridobi čas za razmislek. Opomba: Ta lestvica se ponovi pri Interakcijskih strategijah. Menjava vlog C2 Ni opisnikov, glej C1. C1 Izbrati zna ustrezno sredstvo iz razpoložljivega razpona diskurznih funkcij, s katerim ustrezno prevzame vlogo govorca ali zapolni čas in obdrži vlogo govorca, medtem ko razmišlja. Ustrezno zna poseči v razpravo in pri tem uporabiti primerna jezikovna sredstva. Ustrezno zna začeti, vzdrževati in končati pogovor z učinkovito menjavo vlog. B2 Začeti zna pogovor, ustrezno in v pravem trenutku prevzeti vlogo govorca ter končati pogovor, ko je to potrebno, čeprav morda tega ne stori vedno najbolj spretno. Uporabljati zna ustaljene fraze (npr. “To je pa težko vprašanje.”), da pridobi čas in obdrži vlogo govorca, medtem ko v mislih oblikuje, kaj bo povedal. Poseči zna v razpravo o znani temi in z ustreznim sredstvom prevzeti vlogo govorca. B1 Začeti, vzdrževati in končati zna preprost pogovor iz oči v oči o vsakdanjih temah ali temah, ki so mu blizu ali ga zanimajo. Z uporabo preprostih tehnik zna začeti, vzdrževati ali končati kratek pogovor. A2 Začeti, vzdrževati in končati zna preprost pogovor iz oči v oči. Prositi zna za pozornost. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Razvijanje teme Ta lestvica se nanaša na način, kako si ideje v besedilu logično sledijo in so med seboj povezane v jasno retorično zgradbo. Vključuje tudi upoštevanja relevantnih diskurznih konvencij. Ključni koncepti na tej lestvici so: f pripovedovanje zgodbe/posredovanje pripovedi (nižje ravni); f razvijanje besedila, ustrezno širjenje besedila in osvetljevanje pomembnih točk, npr. s primeri; f argumentiranje (zlasti B2 do C1). Razvijanje teme C2 Dovolj prožno zna uporabljati konvencije uporabljene besedilne vrste za učinkovito sporočanje kompleksnih idej, pri čemer z lahkoto ohranja naslovnikovo pozornost in dosega vse sporazumevalne cilje. Uporabljati zna konvencije uporabljene besedilne vrste, da ohranja naslovnikovo pozornost in sporoči kompleksne ideje. Oblikovati zna podrobne opise in pripovedi, pri čemer vključuje podteme, razvija določena stališča in jih C1 zaokroža z ustreznim zaključkom. Za dolgo, zahtevno besedilo zna tvoriti primeren uvod in zaključek. Obširneje zna razširiti in podrobneje osvetliti ključne točke z dodatnimi pojasnili, razlogi in relevantnimi primeri. Stran 134 Dodatek k SEJU Razvijanje teme Sistematično zna razviti argumentacijo, pri čemer ustrezno poudari bistvene točke in svoja stališča osvetli s podrobnostmi. Prepričljivo zna predstaviti kompleksno utemeljitev stališč in se odzvati nanjo. Pri sporočanju svojih idej zna uporabiti za konkretno sporazumevalno opravilo običajno besedilno zgradbo. B2 Oblikovati zna jasen opis ali pripoved, v katerem glavne točke razširja in podpira s tehtnimi podrobnostmi in primeri. Jasno zna argumentirati, pri čemer razširja in dodatno osvetljuje svoja stališča z ustreznimi primeri. Navesti zna prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti. Jasno zna pokazati razliko med dejstvom in mnenjem. V pripovednem besedilu zna jasno prikazati časovno zaporedje. Dovolj dobro zna razvijati argumentacijo, da mu sogovorec večino časa brez težav sledi. B1 Pri sporočanju svojih idej zna uporabiti zgradbo, običajno za konkretno besedilno vrsto. Razmeroma tekoče zna povezati neposredno pripoved ali opis v linearno zaporedje točk. V obliki preprostega seznama točk zna povedati zgodbo ali kaj opisati. A2 V zelo preprostem besedilu zna navesti primer s pomočjo “kot” ali “na primer”. Ni opisnikov. A1 Ni opisnikov. Pred A1 Ni opisnikov. Koherentnost in kohezivnost Koherentnost in kohezivnost se nanašata na način, kako so posamezne prvine besedila povezane v koherentno celoto s pomočjo jezikovnih sredstev, kot so navezovanje na prispevke drugih, nadomeščanje, izpuščanje, in drugih oblik za zagotavljanje kohezivnosti besedila ter logičnih in časovnih povezovalcev in drugih diskurznih označevalcev. Kohezivnost in koherentnost delujeta bodisi na ravni stavka/izjave bodisi na ravni celotnega besedila. Ključni koncepti na tej lestvici so: f povezovanje prvin, zlasti z logičnimi in časovnimi povezovalci; f uporaba odstavkov za poudarjanje zgradbe besedila; f uporaba različnih vrst povezovalnih sredstev, pri tem je “nerodnih” povezovalcev malo (ravni C). Koherentnost in kohezivnost C2 Tvoriti zna koherentna in kohezivna besedila, pri čemer v popolnosti in ustrezno uporablja širok razpon organizacijskih vzorcev in kohezivnih sredstev. Izražati se zna jasno, tekoče in dobro strukturirano ter nadzorovano uporabljati organizacijske vzorce, povezovalce in kohezivna sredstva. C1 S pomočjo kohezivnih sredstev in organizacijskih vzorcev zna tvoriti dobro organizirano, koherentno besedilo. Učinkovito zna uporabljati različne povezovalce, da jasno pokaže razmerja med idejami. Uporabljati zna omejeno število kohezivnih sredstev, da izjave poveže v jasen, koherenten diskurz, B2 čeprav je v daljšem prispevku včasih mogoče opaziti “preskakovanje”. Tvoriti zna dobro organizirana in koherentna besedila, pri čemer uporablja vrsto povezovalcev in kohezivnih sredstev. Daljša besedila zna strukturirati v jasnih, logičnih odstavkih. Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Sporazumevalna jezikovna zmožnost Stran 135 Koherentnost in kohezivnost V preprostem besedilu zna vpeljati protiargument (npr. “čeprav”, “vendar”). Niz krajših posamičnih preprostih prvin zna združiti v povezano, linearno zaporedje točk. B1 Z omejenim naborom kohezivnih sredstev zna tvoriti daljše stavke in jih med sabo povezovati, npr. v zgodbo. V daljšem besedilu zna narediti preproste, logične meje med odstavki. Uporabljati zna najpogostejše povezovalce, da preproste stavke poveže v enostavno linearno zgodbo ali A2 opis v obliki preprostega niza točk. Povezati zna skupine besed/kretenj s preprostimi povezovalci (npr. “in”, “ampak” in “ker”). A1 Povezati zna besede/kretnje ali skupine besed/kretenj z zelo osnovnimi linearnimi povezovalci (npr. “in” ali “potem”). Pred A1 Ni opisnikov. Vsebinska natančnost Ta lestvica se nanaša na sposobnost izražanja natančno tistega, kar nekdo želi izraziti. Nanaša se na to, v kolikšni meri je uporabnik/učenec sposoben posredovati podrobnosti in pomenske odtenke in se izogniti temu, da bi okrnil sporočilo, kot si ga je zamislil. Ključni koncepti na tej lestvici so: f vrsta uporabljenih prizorišč in informacij (A1 do B1), brez omejitev od B2, ko je uporabnik/učenec sposoben zanesljivo posredovati podrobnosti, tudi v zahtevnejših situacijah; f stopnja podrobnosti in natančnosti v posredovanih informacijah; f sposobnost opredeliti, poudariti in ločiti med verjetnostjo, gotovostjo, prepričanostjo itn. Vsebinska natančnost Izraziti zna drobne pomenske odtenke in pri tem precej pravilno uporablja širok razpon kvalifikatorjev C2 (npr. prislove stopnje ali stavke, ki izražajo omejevanje). Zna poudarjati, razločevati in odpravljati nejasnosti. Natančno zna opredeliti mnenja in izjave glede na stopnje, npr. gotovost/negotovost, prepričanost/ C1 dvom, verjetnost itn. Učinkovito zna uporabljati modalnost za označevanje moči trditve, argumenta ali stališča. Zanesljivo zna posredovati podrobne informacije. B2 Tudi v zahtevnejših situacijah zna posredovati bistvene točke, čeprav njegovemu jeziku manjkata izrazna moč in idiomatika. Dovolj natančno zna pojasniti bistvo neke ideje ali problema. B1 Posredovati zna preproste nezahtevne informacije za neposredno rabo in pri tem poudariti tisto, kar se mu zdi najpomembnejše. Razumljivo zna izraziti bistvo tistega, kar želi povedati. A2 V preprosti in neposredni izmenjavi z omejeno količino podatkov o znanih in vsakdanjih stvareh zna sporočiti tisto, kar želi povedati, v drugih situacijah pa mora praviloma sporočilo okrniti. A1 Preprosto zna posredovati osebne podatke in informacije o konkretnih potrebah. Pred A1 Preprosto zna posredovati osebne podatke. Stran 136 Dodatek k SEJU Tekočnost Kot je bilo že omenjeno, ima tekočnost širši, celostni pomen (= artikulirani govorec/kretalec) in ožji, tehnični in bolj psiholingvistični pomen (= dostopnost repertoarja). Širša interpretacija zajema Vsebinsko natančnost, Prožnost ter, vsaj v določeni meri, Razvijanje teme in Koherenco in kohezijo. Zato je v spodnji lestvici poudarek bolj na ožjem, tradicionalnem razumevanju tekočnosti. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sposobnost oblikovanja izjav, čeprav z oklevanjem in premori (nižje ravni); f sposobnost vzdrževanja daljše produkcije ali pogovora; f lahkotnost in spontanost izražanja. Tekočnost Pri daljšem sporočanju se zna izražati naravno, lahkotno in brez zatikanja. Ustavlja se samo zato, da C2 razmisli o natančno tistem sredstvu, s katerim bo izrazil svoje misli, ali da poišče ustrezen primer ali razlago. C1 Izraža se tekoče in spontano, skoraj brez napora. Samo vsebinsko zahtevna tema lahko ovira naravno in tekoče izražanje. Sporazumeva se spontano, pogosto izredno tekoče in lahkotno tudi v daljših kompleksnih prispevkih. Daljši prispevek lahko tvori v precej enakomernem tempu. Čeprav včasih okleva ali išče ustrezne vzorce B2 in izraze, dela le malo opaznih daljših premorov. Sporazumevati se zna dovolj tekoče in spontano, da lahko vzdržuje redne stike in interakcijo z uporabniki ciljnega jezika, pri čemer ta interakcija za nikogar ni naporna. Izražati se zna s precejšnjo lahkoto. Čeprav ima nekaj težav pri oblikovanju sporočila, kar povzroča premore in “slepe ulice”, lahko učinkovito nadaljuje brez pomoči. B1 Izražati se zna razumljivo, četudi so premori zaradi slovničnega in leksikalnega načrtovanja in popravljanja zlasti v daljših nepripravljenih prispevkih zelo očitni. V krajših prispevkih je lahko razumljiv, čeprav so premori, napačni začetki in preoblikovanja izraženega zelo očitni. A2 Fraze o znanih temah zna tvoriti dovolj lahkotno, da se vključuje v kratke izmenjave, čeprav so zelo očitni oklevanje in napačni začetki. A1 Uporabljati zna zelo kratke, posamične, večinoma naučene izjave, s pogostimi premori, ko išče ustrezne izraze in ubeseduje/uporablja manj znane besede/kretnje ter ko poskuša izboljšati sporazumevanje. Pred A1 Obvlada zelo kratke, posamične, naučene izjave, pri čemer prošnjo za pomoč po potrebi nakaže z gestikulacijo in drugimi znaki. Lestvice ponazoritvenih opisnikov: Sporazumevalna jezikovna zmožnost Stran 137 6. poglavje: LESTVICE PONAZORITVENIH OPISNIKOV SEJA: ZMOŽNOSTI RABE ZNAKOVNIH JEZIKOV Veliko opisnikov SEJA, zlasti opisnikov za sporazumevalne jezikovne dejavnosti, je mogoče uporabiti tudi za znakovne jezike, saj imajo ti enake sporazumevalne funkcije kot govorni jeziki. Opisniki se torej nanašajo na obe skupini jezikov, kar poudarjajo tudi nekatere spremembe, ki so bile uvedene v terminologiji. Seveda pa so tudi vidiki, v katerih se znakovni jeziki od govornih bistveno razlikujejo. Temeljijo namreč na zmožnostih jezikovne rabe prostora, ki jih imenujemo “vidno-prostorske zmožnosti”. V kontekstu znakovnih jezikov je tudi pomen izraza “besedilo” razširjen, tako da se nanaša tudi na videoposneto kretanje, ki ne temelji na pisni predlogi. Te vidno-prostorske zmožnosti daleč presegajo paralingvistične prvine, ki se pogosto uporabljajo ob sporazumevanju v govornem jeziku. Kretalni prostor se uporablja za uvedbo in pozneje za nanašanje na nanosnike (osebe, kraje in predmete) s pomočjo prostorskega kartiranja. Kot vsak drug jezik imajo torej tudi znakovni jeziki skladnjo, semantiko, oblikoslovje in fonologijo. Na teh področjih med znakovnimi jeziki obstajajo razlike, saj imajo različne dežele različne znakovne jezike, lahko pa v isti deželi obstaja tudi več kot en znakovni jezik. Nekatere prvine pa so skupne, kot na primer uporaba kazalne kretnje za izražanje zaimkov in uporaba klasifikatorskih kretenj. Poleg tega se v veliki meri uporabljajo tudi neročne prvine oziroma mimika (obrazni izrazi, nagib telesa, gibanje glave itn.) in poustvarjanje dejanja,52 ki spremljajo gibanje rok in dlani, torej artikulatorjev, kot jih tradicionalno pojmujemo v znakovnih jezikih. Za sporazumevanje s slišečimi in kot posledica stika z uporabniki govornega jezika repertoar kretenj (ustaljenih in neustaljenih) dopolnjuje črkovanje besed in imen s prstno abecedo. Pri tem vsaka črka v abecedi govornega jezika ustreza določeni obliki roke. Sčasoma se črkovana kretnja lahko leksikalizira in fonologizira. Vendar prstna abeceda ostaja sredstvo za posredovanje nečesa neznanega, npr. lastnega imena ali koncepta, ki nima ustaljene kretnje v določenem znakovnem jeziku. Prstna abeceda je torej eden od številnih načinov, ki gluhim uporabnikom znakovnih jezikov omogočajo dostop do znanja, zapisanega v govornih jezikih. Še več, prstna abeceda se uporablja za izposojanje novih izrazov iz govornih jezikov, ki se sčasoma leksikalizirajo. Kategorije za kretalne zmožnosti so povezane z jezikovnimi, pragmatičnimi in sociolingvističnimi zmožnostmi v govornih jezikih, zato so specifični opisniki za zmožnost rabe znakovnih jezikov prav tako kot za govorne jezike tudi tu podani v treh podpoglavjih. Lestvice so na voljo za zmožnost jezikovnega razumevanja in izražanja v sedmih parih: dve za jezikovno zmožnost, ena za sociolingvistično zmožnost in štiri za različne vidike pragmatičnih zmožnosti. Nekaj opisnikov, umerjenih za zmožnosti rabe znakovnih jezikov, je bolj splošnih in so podobni opisnikom v predhodnih izdajah. Te smo obdržali v okviru zmožnosti rabe znakovnih jezikov, ker pomagajo prikazati vsebinsko koherenco med opisniki zmožnosti rabe znakovnih jezikov in tistimi na drugih področjih. 52. Op. prev.: Poustvarjanje dejanja je prevod za angleški izraz constructed action in, kolikor vemo, predhodno še ni bil uporabljen v slovenski literaturi. Označuje del besedila, v katerem sporočevalec uporabi celo telo, da ‘dobesedno’ poustvari dejanje nekoga drugega, podobno kot v poustvarjanju kretanja/govora sporočevalec dobesedno povzame kretnje/besede druge osebe. V obeh primerih sporočevalec prevzame pripovedovalski vidik nekoga drugega, kar imenujemo premo kretanje (ang. role shift) in je podvrsta poročanega kretanja (po analogiji z govornimi jeziki: premi govor). Stran 138 Dodatek k SEJU Slika 17: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov. Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Jezikovna Sociolingvistična Pragmatična Repertoar znakovnega jezika Zgradba kretanega besedila Sociolingvistična ustreznost (razumevanje/izražanje) (razumevanje/izražanje) in kulturni repertoar (razumevanje/izražanje) Vidno-prostorska pravilnost Okvir in perspektiva (razumevanje/izražanje) (razumevanje/izražanje) Jezikovno zavedanje in interpretacija (razumevanje) Zunanjost in nastop (izražanje) Hitrost procesiranja (razumevanje) Tekočnost kretanja (izražanje) 6.1 JEZIKOVNA ZMOŽNOST Na voljo so opisniki za lestvici Repertoar znakovnega jezika in Vidno-prostorska pravilnost. To razločevanje kaže na razmerje med znanjem in nadzorom ter odraža razločevanje med obsegom in nadzorom/ustreznostjo v besedišču in slovnici. Repertoar znakovnega jezika Ti dve lestvici vključujeta jezikovne vire, ki so dostopni tako pri razumevanju kot izražanju v znakovnem jeziku, npr. v kombinaciji mimike in klasifikatorske oblike roke, s katero se označi nanosnika, in dodatno gibanja in usmerjenosti rok, s katerima se izrazijo drugi vidiki nameravanega pomena. V znakovnih jezikih je močno prisotno znakotvorje. Za razliko od govornih jezikov je repertoar znakovnega jezika sestavljen iz dveh različnih vrst vnosov: ustaljenih (leksikalnih) enot in enot, ki se uporabljajo za oblikovanje (novih) kretenj oz. struktur. Ustaljene kretnje imajo nespremenljivo citatno obliko, ki je običajno navedena v slovarjih znakovnih jezikov. Znakotvorne prvine pa se vsakič na novo sestavljajo v nove kombinacije iz omejenega nabora oblik dlani, ki jih kretalci uporabijo v kretalnem prostoru za tvorjenje novih neustaljenih opisov dogodkov. Trirazsežnostna prostorska narava številnih izrazov omogoča raznovrstno, pa vendar natančno izražanje. Glede na različne potrebe pri izražanju učenci pri rabi teh zmožnosti napredujejo z usvajanjem zakonitosti glede sestavljanja prvin in načel za doseganje slogovnih/estetskih ciljev. Zaradi velikega deleža neustaljenih kretenj v znakovnih jezikih razumevanje od naslovnika zahteva hitro procesiranje sočasno posredovanih morfofonoloških in morfosintaktičnih podstruktur, kakor tudi spremljanje prostorskega nanašanja v danem kontekstu. Skratka, produktivno znakotvorje uporablja obstoječe pomenonosne prvine, vendar v novih kombinacijah, ki niso ustaljene v repertoarju znakovnega jezika, zato je take kretnje potrebno najprej razčleniti na posamezne prvine, če jih hočemo razumeti. Za zadostitev posebnih sporazumevalnih potreb, ki vključujejo več kot zgolj splošno razumevanje sporočila, morajo učenci poznati slovnična pravila za njihovo tvorjenje, kombinatorne omejitve, slediti prostorskemu nanašanju in upoštevati tudi rabo teh načel za slogovno-estetske namene. Po mnenju učencev so zato pri razumevanju znakovnega jezika slovarji manj uporabni kot za govorne jezike. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 139 Ključni koncepti na tej lestvici so: f poznavanje osnovnih oblik, znakovnih vrst in pomenov ročnih kretenj, vključno z njihovimi slogovnimi različicami; f osnovno jezikovno obvladanje prvin za poimenovanje in nanašanje v znakovnih jezikih, za tvorjenje kretenj glede na morfosintaktične in morfološke procese ter za sočasno kretane izraze; f ročne prvine, kot so ustaljene kretnje, idiomi in stalne znakovne zveze, kakor tudi morfofonološke prvine za tvorjenje novih kretenj; f poznavanje znakovnih korenov in mimike, npr. rabo oči, glave, telesa in njegovega gibanja, hitrosti kretanja, amplitude artikulacije, kakor tudi s tem povezanih omejitev; te oblike kretalec uporablja pri interpretiranju kretanja, poimenovanja in nanašanja; f poznavanje ročnih in mimičnih prvin v sestavljenih kretnjah (stalne znakovne zveze, idiomi in frazemi), kakor tudi poznavanje morfofonoloških prvin, ki se uporabljajo pri tvorjenju novih kretenj; to vključuje na primer tudi poznavanje podvrst oblik rok v določenem znakovnem jeziku; f jezikovno specifično znanje, povezano z združevanjem nepomenonosnih ročnih in mimičnih prvin, ki se ne morejo pojaviti same zase, v možne kretnje; f konceptualno poznavanje pomena in konotacij do te mere, da uporabnik/učenec lahko razume in izraža metafore in ironijo; f izkazovanje zmožnosti razumevanja in rabe ročnih in mimičnih prvin kretnje. Stran 140 Dodatek k SEJU - ablja alni anje ask o o . pr . . vrst i ali leksik ost imer z vidno 54 e. epr . z obliko dlani . atorsk aza (npr . Na glagolu se upor alnem in ama). retnjo (npr viti pr ev , npr ok vin, na pr abo až lasifik retnega besedila. . k edsta ih. azja. obr e in odnose med njimi z i ga opisuje varjanje dejanja (npr . , k . . enj . na iz oko azlične perspektiv edmet ) r a r emi. ret retnjo (npr tno ev retanjem. edmetu eza vrsti konk retanju e, npr 53 ezno neustaljeno k . ažanje e). ept ). oko za poust tevni t i ustr abo neustaljenih pr enj (z eno ali obema r varjanjem zna pr , k imi glagoli. Izr aj išč istru ret očanim k enj abiti ustr retnjo eg ih k emer upošt ti o zah ret atorsk e in konc i č v s tako vizualno podobo ali upor az sebini in/ali pr vati z upor abi drugo r azi dejanja, opiše pr reta vlja mnenja in stališča drug abo zgolj neustaljenega izr atorsk tančneje določi pomen ohlapnega izr atorsko k lasifik . aziti kompleksno dejanje ali dogodek a izr emi, pr emim in por retnjami in poust azličnih k edsta aktnem, poetičnem k varjanje (dobesedno posnemanje) dejanja. eobliko aktne izr ti z eno samo (dominan , da na očju rati upor lasifik lasifik ti o t ilagoditi v e pr aziti v drugem r e neustaljeno ali ustaljeno k reta vek imi k oča tančno zna k abo neustaljenih in ustaljenih k eduje z upor upino nanosniko a až az. eznih k i glagol). orsk e zna pr retnjami in k edeli s k az ati”) in hk azličnih mestih, kot da nek i način zna izr riv izr o zna k ti zna med pr o in na ost ti zna nabor r ti zna poust imi k -pr . ti se zna v abstr vati zna abstr venem podr oko pok “isk etsk e ig atorsk a” opr no zna por retanja zna pr až azlične načine zlahk abo ustr abiti zna sta laplja ablja ablja sebino zna izr laplja med r macije posr orsk aža ve na r aziti se zna, tudi č em uvršča v sk o v or staljene izr ost ovnega jezik Izr Obliko znanst Z eno r glagol gla Na est pok Na r upor Za poudarjanje pomena zna upor klasifik Razumljiv Upor “umor Obšir Prek Razumljiv Slog k Z vidno dejanje Upor Upor Izr Ist Prek Inf U pr a in ga s t toar znak . er eznim ijo vor , ideje in . abo nanosnik Rep ami dlani. enj i glagol). e z ustr tke retnjo za ret vež em go upnost). atorsk abil k . NLP). abiti poda alno sk znanih k lasifik retanja. a (k vov (npr očila itn. ipor sakodnevnih situacijah. eni s specifičnimi oblik a, ne da bi upor ev dogodk vanje , pr až enc očja znanosti, in jih po . očja in zna upor , značilne za lok azir emah in zna pojasniti, o č elje afr i posnema vizualno podobo ali upor i so izr abljajo v v , k tekstu retnje Razume . s podr vane opise poja i, k oke vodila, ž a r azličnih t ojega podr retana imena splošno znanim osebam in enk e (in k elesa na posamezna mesta k e, npr vo sko retalec par i se upor ati pomen posameznih nepo vez , k ept ega t . imi odt enj azbr ator oblik anje enega od udelež tančna na ipiše odk ev vne z reta, ko k ret lasifik . a zna r retalč edeljev vk aktne konc sebujejo ev k avilno pr ept eliko k ih je k varjalne in na no tevna besedila o r em se k om. ehnična besedila s sv i jih v elo v , o č azmejit vo za opr uje med pomensk en konc teksta sta tekst vnih jezik edst ganizacijam. Razume abstr kon Razume ust Razume zah Razume pomen ustne mimike v kon Razume t mnenja, k Razume specifična, na Razume in pr or Razlik Razume stalne znako Razume določ Razume z Iz kon .: V znako fološko sr ev C2 C1 B2 . pr To je znano tudi kot r Op kot mor 53. 54. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 141 so . elik ti v vih . obliko , obliko mi/ esko in ezne “dela var . ič . mimiko . . , pr , kot v . imi st retnje (npr vezano z tekstu abiti ustr varjanjem dejanj edmeta. . enj enje ec izgleda kot v ret . ajanje , po ev va (npr varjanjem njego macije tekst varjanje ilagoditi okoliščinam. že, lič . tr or azje ve s drug no kon enj upor . “Jež edst sebine imer vo ko ret a (npr ema. var vati inf . imerja ti neustaljene k , pr abiti poust aziti s poust zna (npr edo ablja om). azlična sr ti glede na kon retnje) zna pr aza, bar e po abo neustaljenih k a dogodk ažanje tančno ezne pr abi r edmet ek ezna imena in izr ečje k o ustaljenih k Izr i zna upor aziti specifične v azličnima st vnik ž eminja , v o zna posr o in na a zna upor azlične načine ljučne značilnosti osebe ali pr ti ustr eplik viti z upor ema r ok). ti zgolj z ustno mimiko in poust ti k otagonista zna izr ti na r ablja ezno spr az njenega obr . azumljiv vati hitr edmeta upor i jih naslo avnanja s pr azaik edsta , izr enj vne vidike pot iti z zgledi. ko ali, zna namest or anja zna vleči ustr ablja ibanje r ret vesti njene značilnosti. retanja (manjše endar r . . ijema ali r ok zna opisa ostih dejanj v r ti osebo . na živ azliko med dvti r avi, zna upor a edo zna čr azumev ibi r retnje zna ustr epr vine azlične časo to, pa v ipr emo az pr ojega k , npr abo ustne mimike zna izr ik elik nabor k na vanju dejanja ali dogodk elikosti in oblike pr vano t eznimi g ti zna r sebino zna ponaz ažanje pr . . ablja v , jedr ti zna osebo in na ”) pno zna opisa lic tančno r aza ”).V avna stno mimiko zna upor ejanja ali dogodke zna pr mplitudo sv ovnega jezik S prstno abec Za izboljšanje r podobami/okoliščinami, k jež. Pri opiso dlani za pr U Za opis v in usmerjenost dlani, g Osebne značilnosti zna pr Z ustr Neustaljene k Za izr Značaj in lastnosti osebe ali pr dejanj D A Izčr pok Za nanašanje neustaljene pr Z na Upor Prik noč Jasno zna opisa Kratko Če se lahko pr obr Opisa . o e, ost , toar znak u. enc i v eleti = sebino er epr raje az, ž a v Rep , udelež retano pr ev v dogodk ev ati = uk edmeta. enc edelit . re. , mor evila, imena, k e je odk ese vno bližnji dogodk retnjami. ijo pr oc aj g . št žnost retnjami vizualizir vno opr v (časo ategor imi k . časo , za koga/k ti = zmo macije (npr orsk vanje ati k or retnjami. , npr ost azbr ave, namenjene gluhim. . zna ratkega besedila, č -pr ti o značilnostih udelež ena dejanja in pr azume macije až edje dogodko ane inf Razume ali, r v (npr lepa or enj zna r aža zgolj z neustaljenimi k macije iz k ret ehnične napr or ih k ane inf aj dogaja. retnjami izr vno zapor ih glagolo retalec z vidno tne inf atorsk retalca zna sk ati časo i jo nekdo izr lonsk adar k an aj se nek . , k , k azu k azbr elev lasifik e za običajne t irano sebino az retanje vati zna med na videz podobnimi k ako in zak vi z oddaljenimi). retalec posnema ljudi ali živ aza na obr , k imerja sakdanjih besedil zna izluščiti izbr Izluščiti zna r in struktur Razliko Iz mimike in k Iz izr Iz besedila zna izluščiti izbr kraje Razume z neustaljenimi k Iz mimike zna r pr Kadar k Razume v Razume izr Razume pomen nak želja). Iz v osebe). Razume k B1 A2+ Stran 142 Dodatek k SEJU . . v tičnimi ti z mimiko a. er iden azmerja (npr e dnev uje med sic o nosi, zna opisa azlik e. ednu in ur az . . e v t vesu , kot so dejanja ali r ). značno abiti, da r e, dnev ažanje injanje). macijo ehnične izr . , dolžino Izr or . i jih oseba pogost o in eno ino ečanju in slo , nestr o. daljo ial oblačila. i, k , šir tev az ter e. var azumljiv injanje vati imena in t tev ave ob sr ti r retnje za mesec . o vizualno inf ko elikost/količino vo in ma zdr ost edno zah ablja epr , bar edne zah aziti v aziti bližino in r a oje mnenje avilno ustno mimiko in jo upor edo zna čr oje mnenje (str retnjami. ti zna ustaljene k viti zna pr ti zna neposr elesne značilnosti ali st ti zna obliko ti zna fizično obliko (višino reta iti zna pr ti zna neposr ti zna običajne po ablja aziti zna sv dk aziti zna sv ovnega jezik Izr Predsta družini). O Z mimiko zna izr Z mimiko zna izr Opisa Tvor ročnimi k S prstno abec Opisa Kreta Kreta Lase in t Obliko dlani zna upor Upor Izr i. . var toar znak . kuje er elesa, anjanje ali Rep raja ali st , ohr kana lica. retalec čr . ev). enjanje . nitvr . vanjem. e mu ga sok i, kot denimo obliko t edil ima var en z mimiko emenjene až . injanje/za retnje za zač . napihnjena ali posr vanje ”). elikosti. , npr o ali odk retalec nar ata ujejo samo glede na ustno mimiko zna pomen, č vorjene k očila itn. alnic i vr macije o bližini in oddaljenosti k epo aj je k ipor azlik Razume or ati pomen, izr dpr . vine deloma spr , pr etir va). e dogo , pr retnje). . “O i se r očno nik enj pr em, k ev elje , bar ov, opisanih z mimiko ret ev mimični odziv (str vane inf ter ec očne pr tične k e (npr or anje z r edo retalč očila o t az ene količine retalč a (fa vodila, ž až retnjami, k edmet . avilno in vor etudi so r i je podan z ustno mimiko o zanik obnosti v obsežnem opisu osebe/st lic edne uk , č azume sok osta spor osta na macije o deležih, količinah in v ost azume sok epr epr or retnje epr azume ustaljenih k zna podr zna in zna pr zna in r anje pogo vati zna med k ati zna obliko pr zna in r esko ali pok ev ič Prepo pr Razume z mimiko posr Prepo Prepo konč Razume pr Razume pr Razume neposr Razume z mimiko izr Razume opise oblačil (vz Razume inf Razliko Razume k Razume pomen, k Razbr Razume pr Kadar ne r Prepo A2 A1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 143 Vidno-prostorska pravilnost Vidno-prostorska pravilnost se nanaša na pravilnost, natančnost in kompleksnost skladenjskega izražanja. Vsi ti vidiki skupaj določajo razumljivost nameravanega pomena znakovnega izražanja. Zmožnosti se tukaj nanašajo na ročne kretnje in mimiko; vključujejo znanje in upoštevanje skladenjskih pravil in načel, rabe kretalnega prostora, obveznih mimičnih izrazov, gibanja glave itn. Zmožnosti razumevanja vključujejo pravilno določanje kretalnih vrst, prostorskih razmerij strukturiranih izrazov, vloge stavkov in znakovnih zvez, mimike (npr. za izražanje mej med znakovnimi zvezami in stavki, za izražanje prostorskega nanašanja in tematiziranih kretalnih zvez). Te zmožnosti se nanašajo na izražanje besedilnosti (glej Zgradba kretanega besedila), ker so potrebne za oblikovanje kretanih besedil z uporabo vrste strategij, ki lahko vključujejo npr. posebno ureditev kretalnega prostora ali retorična vprašanja, ki uvajajo novo trditev. Ta lestvica ima tudi skupne značilnosti z lestvico Repertoar znakovnega jezika, ker je dopolnjena s poznavanjem odnosov med pomenom in obliko, izraženo s kretnjami in mimiko. Vidno-prostorska pravilnost torej obsega tudi mimiko, npr. dvig obrvi, da se označijo določena slovnična struktura in različna prislovna določila. Ključni koncepti na lestvici razumevanja so: f natančno pomnjenje nanosnikov v diskurzu in razmerij v kretalnem prostoru; f razumevanje različnih nanosniških sredstev (npr. ustaljenih prvin v kretalnem prostoru, kazalne kretnje, zaimkov, klasifikatorjev, ujemanja itn.) f razumevanje časovne umestitve dogodkov, kot tudi časovnih razmerij in izrazov za čas in trajanje; f razumevanje mimike (npr. uporaba in obseg rabe zgornjega dela telesa, obrazni izrazi, smer pogleda); f razumevanje nizov kretenj in povezanih stavkov; f razumevanje pregibanja oblik, npr. glagolov ali drugih predikatov. Ključni koncepti na lestvici izražanja so: f ustrezna raba kretalnega prostora ob upoštevanju splošnih konvencij; f izražanje časovne umestitve dogodkov ali časovnih razmerij z vzpostavljanjem ustreznih časovnih referenc; f doslednost in pravilnost nanašanja (ustaljene prvine v kretalnem prostoru, uporaba kazalne kretnje, zaimkov, klasifikatorskih kretenj). f pravilnost mimike (npr. razpon rabe zgornjega dela telesa, uporabe telesa pri poustvarjanju dejanj, obraznih izrazov, gibanja glave itn.); f pravilno zaporedje kretenj, ki je potrebno za izražanje določenih konceptov (npr. vzrok in posledica); f uporaba določenih veznikov ali zaporednih glagolov; f uporaba nekaterih struktur, npr. sposobnost pregibanja glagolov; f načini strukturiranja kretanih besedil glede na vrsto besedila. Stran 144 Dodatek k SEJU . , o za le viti sebino/ ek ihodnost et - viti v edsta a vedek te ZA in lev u). viti pr atorjev in ej za pr -po em, eno za edsta lasifik gumen azmerja pr ib napr . vedek). vna r ajanje dogodk . osebek ej in pot ezno pr abo k or . nag -po an za ar ost a (npr rati, pr vk -osebek elesa, npr ij zna ustr retalni pr em, po drugem dogodk iranja besedila smiselno posta očko v času ali tr azmer iti del sta edmet ažanje imer desno str zek k ti t ej/pot Y). azmerja: hk Izr azi za čas in tako časo i r aza ez vnih r , na pr njega dela t or ok ali o rati, pr vedek ali pr ebe struktur ost . . ij: hk azmerja (tr ib zgor eda zna poudar -po or abiti šir retanje z izr azi zna pok ost anja doslednost nanašanja z upor azmer aj dela (z X, br vna r abi nag edmet . retalni pr vnega r -pr enj vnimi izr vnih r TI. ezne vizualizacije časo tekst zna za potr retalni pr ret ablja k O ako kdo k azlična časo ihodnje dogodke ov; glej B2+. ov; glej B2+. te PR ih besedilih ohr ti zna neustaljeno k . ti zna, k avilnost eznimi časo im). ažanju časa upor emembo znako ratk vestno upor aza aziti zna r a pr gumen edmet ali osebek Ni opisnik Ni opisnik Glede na kon dogajanje v k V k neustaljenih k Za ar Glede na situacijo zna upor Poveza vizualno Z ustr (vizualizacija časo Pok Izr drug Pri izr S pomočjo ustr sedanje in pr S spr pr orsk . . ost . ator -pr a em vi, tj o, sebuje edst lasifik v (sočasni, v v elični). Vidno i zadev, k ih, hitr vko ak . i. ajajoči, t e”). ega se nanaša k re za dogodek eč eno z omejenimi sr ater až retanje po kor vljajoči, tr vljen dogodek z enim vršilc . k vami dejanj in dogodko e, ali g ealnimi dogodk . “voda t vno izr al), na k vanje veza retanjem v besedilu oma v vršni, pona zir eno živ e je jeziko ibanje). ealnimi in ir Razume vnimi po očanim k o g rajšem besedilu določiti, koliko sta oma za daljši/pono . določ zir , tudi č i nimajo vršilca (npr vim dejanjem tudi v daljših besedilih. vljanja glagola o e glagola glede na vid (npr v in zna v k ati, k ašanje azličnimi časo emim in por edmet (npr edmet), o znake loči med r vko e glagolskega vida (do edik azličic em in njiho ev (pr ično vpr zna pr vi. ve s pr or epo vnične o enc ov; glej B2+. ov; glej B2+. enc et azume r va meje sta azlične vrst vati zna med r zna funkcijo pona vati zna med pr zna r zna ezno pr ezno r edhodni, naslednji dogodek). str str Ni opisnik Ni opisnik Razliko pr Prepo več udelež (osebek). Razliko Razume izja Prepo z dvigom obr U U upočasnjeno ali podaljšano/napet Glede na slo Sledi udelež Prepo Razume r C2 C1 B2 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 145 vi. . s abiti. em osti njega dela , da i, npr to nanje ti na emor med a. vno upor elelne). esežnik ib zgor or azmerju , v ajočih se oseb ali ost ihodnosti. imer z dvigom obr ratek pr eti z mimiko (s t retnjo in se na ašalne vnem r emik edi k zneje pono ljučno s pr ašanj (nag , vpr . azalno k evila pr retalnega pr i). vo, vk or in se tako nanaša dilne ašanja, na pr , da nar ost anje vpr TEMU anem časo eminjanjem amplitude ali hitr or s k ev abo k oru in jih po anje št ažanje imerja JUB ost vedi (tr . ev ost losti, sedanjosti ali pr e. znač vati pomen. Izr ična vpr , s spr or ek retalni pr enj e po znač e z upor et ašanje tako et edo edi (cilj). až AV in KL ret retalni pr edmet aziti r aj nar ično vpr retalnem pr očko na vizualizir idevnike za pr ezno mimiko o. anje dogajalnega časa zna podpr or azlične vrst edje pok ti s ČEPR ev et om. ti pr oj pogled v k vi). evnike (za o iti na t e/ljudi v k ti r vi zna izr ti r vor ablja iti sv abi ustr znač aj kdo nek veza aza i. ablja a, obr edst edmet ljučiti št abo neustaljenih k vno zapor ok in posledic avilne mimične načine za o e za oaz a zna povk viti zna odnose v k ti z zaimk varjanjem dejanja zna posr o časo avilnost žiti zna, zak nost zna usmer ablja pr ost vne izr uje med bližnjimi in bolj oddaljenimi dogodk ašanjem in odgo ezno zna upor tančno določi dogajalni čas v pr retnjo zna vk aziti zna vzr a pr va sta str avilno upor edhodno omenjene ljudi ali pr evila dni). Z omejenimi sr Razlo D Pravilno zna nak vpr Vzposta Pozor na U pr gibanja. Umestiti zna pr nanaša Pravilno zna usmer pr Pravilno zna upor Upor telesa plus mimik Za opis oblike upor S poust V k št Prepr Časo razlik Izr orsk ost er -pr er s ašanj t Vidno ezno v in retnje t niko alnih vpr , sedanjost in vedbe k ev enci ustr imer lost osti iz abljene vizualizacije eket . anje pr . . alnih od odloč ašanj e so bili udelež or , č azumev vanje retnje ost elikosti in hitr alne k . za ali alnih vpr retnjo ev Razume ažanje in r a zna izluščiti iz upor . dopolnjev retalni pr azalno k eminjanja v ane leksik eni v k ije za izr vanje npr alnih/odloč ateg edje dogodk ažanje namena (npr azliko ij. e in modificir . s pomočjo spr atorjev). tekst in umešč ve za izr azlične str azmer v (npr azličic azume dogodke glede na čas dogajanja (pr azume nanašanje s k lasifik ve od dopolnjev va r ajanje ali zapor dit zna , tr vnih r ezno r ezno r str ihodnost). str esežniko Čas časo Razume r U pr Razume izja da bi). Razume mimiko za r loči tr U vpeljani v kon Prepo pr pomočjo k B1 Stran 146 Dodatek k SEJU zneje pa ...). retalnega retnjah, ampak ). e k edmet in značnost -pr rajino edišč evnikom. em). em ..., po . vedek . pok vi v sr anja eno i posameznih k retnje -po . e ..., pot edmeta. vek vljanjem ali št em ohr edi (č ti okolje (npr , da jih posta ost sta em). ažanje aj nar em ..., in tako ..., pot aza edom osebek epr er s pona Izr ik ti debelino pr e ..., pot avilne neustaljene k . vnim r aza vati pr macije tako a, in sic edje (... in ..., ... tudi ...). im kdo nek edje (in pot or ablja obliko dlani, ne le pr vke (č ablja pr . ater značuje ujemanje in s t ih. retnjami zna pr vke z znako vesti zapor vedek , pod k čno zapor imi k ih upor e sta or vk -po retnjami zna pok orsk tančno upor ablja osebne zaimke ost retnjami zna obliko evilčnost nanosnik ev v dogodk ost u. ati in na epr vk ti zna pogojne sta edmet -pr iti zna pomembne inf a. ev ostih sta -pr avilnost enc or ablja epr uje pr aziti zna pogoj aziti zna nevz aziti zna št a pr ost Izr Na glagolih dosledno o udelež Izr Z vidno Poudar pr Razločno in na tudi v sta Upor Zna našt V pr Pravilno upor Oblik osebek Z neustaljenimi k Z ustaljenimi k Izr orsk ost . , .”). -pr ide do retani. en). oj dilne . vljanja oru Vidno eč oseb (npr emi leti). edu (tr ove. ost iredje (s pomenom oma drugač ed tr e so jasno odk im pogojem pr zir vnem r ve itn.). anja. ”). ih. ih, č nit ezno odz amide) in po njih ejeni v pr vk ater vk edje ali pr vaja ena ali v vr i pir . s pomočjo pona “oba ajšnjim, pr . “Zamujam, ker je bil zast , za azpor ” ter čer va po znako vnih sta elje “in v v podr včnega zanik . v oblik edv oviti, pod k i (npr , ž az in se ustr ako so r vanje zna vko vk , ali dejanje iz ošnje edpr evilčnost (npr o v pogojnih sta . s pomenom enak o epo . . pr . ažanja sta , kje in k Razume v med sta oke edmeta (npr eno št ovanje sta ašanje ali uk e (npr oma zna ugot edeljujejo ašanja, pr až ov (s pomenom az vez zir v pomen pr veza az azume , o i opr e oblik r vi izr ok in posledic , k eč oseb hodi). eno vpr e izr atorske glagole v enosta elikosti pr vne izr ”). až edst ostih po očila (vpr azličic edmeti r otivno po azlike vedi). oma v azlične načine izr emu lasifik . e nabor zir epr vedi in njiho azume vzr edno izr ostimi sr e za pr e enakosti in drugačnosti (tj e po azume r edna spor azume r e oblike in v vanja s pr az “kljub t az elelne po az edmet epr ljučujoč va in r azume k azume glagolsko ujemanje e. , v oko zna av” in zna in r uje in r zna pr ašalne ezno r ezno r str str epo Prepo Razume izr “čepr Razume pogojne odvisnike posledic Razume izr Razume pomenske r ena oseba hodi o Različne vrst vpr U U Razume pomen pr Prepo Razume posr Razlik Razume neposr Razume izr pr Razume s pr kretanje). Razume vk Razume neustaljene časo Iz opisa r A2 A2 A1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 147 6.2 SOCIOLINGVISTIČNA ZMOŽNOST V to lestvico so bile vključene nekatere prvine sociokulturnega vedenja, saj je med sociokulturnim vedenjem in sociolingvističnim znanjem težko potegniti ostro mejo. V okviru züriškega raziskovalnega projekta so bili umerjeni številni opisniki za specifična vedenja o vidikih, ki so pomembni za skupnost in kulturo gluhih. Navedeni so v prilogi 9 med dodatnimi opisniki. Sociolingvistična ustreznost in kulturni repertoar Ta lestvica se ujema z lestvico za sociolingvistično ustreznost v prejšnjem poglavju in je njeno dopolnilo, saj so poleg sociolingvistične ustreznosti (register, vljudnostni izrazi itn.) vključene nekatere prvine, vezane na posamezno jezikovno skupnost gluhih. Ključni koncepti na tej lestvici so: f sposobnost prepoznavanja registrov in preklapljanja med njimi; f sposobnost prepoznavanja primernega načina pozdravljanja, predstavljanja in poslavljanja; f sposobnost prepoznavanja, ali kretalec pri kretanju upošteva družbeni položaj naslovnika ali sokretalca; f sposobnost prepoznavanja primerne rabe kretalnega prostora glede na kontekst in naslovnika; f sposobnost spoštovanja sociokulturnih norm, tabujev, urejene osebne zunanjosti; f vzpostavitev in vzdrževanje očesnega stika; f sposobnost razumevanja in uporabe načinov pritegovanja pozornosti ter načinov posredovanja odziva na sporočilo; f sposobnost uporabe informacij o lokalni kulturi, o ljudeh, dejstvih ter glavnih temah skupnosti; f sposobnost prepoznavanja sokretalčevega socialnega ozadja, regionalnega izvora, lokalnih povezav; f sposobnost upoštevanja vidikov, ki so pomembni za sporazumevanje z gluhimi (npr. okrajšave in tehnični pripomočki). Ključni koncepti na lestvici izražanja so: f izražanje registrov in zmožnost preklapljanja med njimi; f sposobnost pozdravljanja, predstavljanja in poslavljanja; f sposobnost upoštevanja družbenega položaja naslovnika ali sokretalca med kretanjem; f sposobnost prilagajanja rabe kretalnega prostora kontekstu in naslovniku glede na dane pogoje; f spoštovanje sociokulturnih norm, tabujev; f vzpostavitev in vzdrževanje očesnega stika; f načini pritegovanja pozornosti ter načini posredovanja odziva na sporočilo; f poznavanje lokalne kulture, ljudi, dejstev ter glavnih tem skupnosti; f sposobnost prepoznavanja sokretalčevega družbenega ozadja, regionalnega izvora, lokalnih povezav; f upoštevanje vidikov, ki so pomembni za sporazumevanje z gluhimi (npr. okrajšave in tehnični pripomočki). Stran 148 Dodatek k SEJU . i jo , i. tiko po , k er istr žaj). ist eg eme žaj osebe (npr . eg oblema o do t en r o pr ez upnost i. . ustr azlike med r istr ti družbeni polo , npr eg e, in zna t alne r aniti distanc aza me , ima višji družbeni poloor . em ohr ost malnimi r tiko gluhot ov. ažanje ne nor or o gluhih. istr oru zna pok Izr aziti neleksik ultur er in s t , tabuje eg ultur ist ost žaj oblema i so pomembni za gluho sk retalni pr u. , k eg a sociok vi zna izr vnik zna pr azličnih r ev malnimi in nef edst malni ror retalnem pr toar or en višje v k er retnje r i se nanaša na k vnik po en f ep e, družbeni polo , k va in dogodke ez enj v k az ilagodi naslo ret i je umešč laplja med f , k ov, glej C1. er prist ek ti zna šalo va. eg a pr ulacijo k enec vorjenju besedil upošt ebi pojasniti. ablja ustaljene k abiti zna ustr očnimi in mimičnimi sr avna tik ceniti zna, ali naslo Ni opisnik Pri t vljudnostne izr Svoj r Zlahk Z r Poveda O potr Upor Pojasniti zna dejst Upor obr Z ar udelež eznost in kulturni r i . , k u no , in zna atno o. imer vnik malni re za ofil . žaj osebe or ultur a, žaj osebe a. istr vni pr eg retalec oma obr vi bližini, erjetnejšem zir no distanc alec na pr vnik abi k ev esoditi, ali g er o vnikom na k imer oč e na pomembne Sociolingvistična ustr i ciljnemu naslo eznost r ven jeziko ist , k eg vem najv anje besedila. oma majhna/nef enc e spor em, tako da se ne vidi, na zna družbeni polo . ustr zna i ga upor zir er retalci (o njiho , č upnosti. epo ef epo , ker azalc macije žaj o . malni r azumev ist or . or en za ciljnega naslo vi gluhim naslo edne r vanje ed k eme eg lepa o njego odu besedila zna pr ve. u doda pr vni r žuje za besedilo pr ev lahko določidružbeni polo imer edsta ža dr isotno osebo ljučne inf malni polo . , tabu t ži dlan pr er pr abljajo v gluhi sk or žaj e v besedilu Razume retalc se k oje dr žaj malnega v f er vz a lahko sk ist enc v besedilu pr ljučne posr or a/f ist idr eg er vnike besedila. enc vencije v besedilu (npr zna jeziko istr eg vah k ef er eg u. elik licu). i se upor ef sebuje v encu v dogodk epo or ali pr edhodno podlago za r ne kon retalni polo alec sam sebe pr ne r lopi iz nef ost abljeni r ve, k ev enj pr ek abljeni r enj v izja vnega r tno pr retanja (v ganizacije iz sv ultur ultur ret osti, pok rajša oč anje besedila k e, družbeni polo ret lepa o družbenih odnosih med sok an va ciljne naslo malni k az enca v dogodk ti. e k v sk zna or . retalni pr , star elev retalec udelež retalec pr očnih k ega jeziko očnih in mimičnih r azume k azumev va sociok žji k voru epo e k vi izbir e k vi izja vi r očnih in mimičnih značilnosti v uv vljajo e. ev vi r va, ali spor , osebe in or zna až vljajo r ofil opisa hiji itn.). zna va in r va za r ar abi o retalč oma udelež avni amplitude k žaj) pr avni r malni ali nef ejemljiv način. Prepo vljudnostne izr Zazna, č ta pr Na osno Zazna, č Presoditi zna, ali upor Na osno hier Na osno jo nasla Razume komaj opazno nanašanje na pr upor koga k Iz k ozadju (iz Presoditi zna, ali je upor Presoditi zna, ali besedilo v zagota Na osno ozir Razume splošne ok Na r polo Na r for Prepo spr Zazna Zazna dogodke C2 C1 B2 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 149 55 . . vo ve. er jih , dotik ejenost). ža vor .”). ganizacij in anje (npr ) s pomočjo aj ane dr žaj osebe i za k ov or vega besedila. . tivno vesa. i, osebna ur vi z gluhimi azumev anje (mahanje ”, “N tk edo vati odziv na njego a, da pojasni iz veza , mahanjem ali dotikom edo oblem. e ali slo ašanjih. azumev epcijo njiho ti družbeni polo vno spor oke i pr ec aza zitivno ali nega ”, “N odošlic nih vpr a, modni doda vnega jezik abljajo v po . anje med gluhimi in slišečimi t iti. u. ale na r ti s prstno abec vanje). vala. ultur retalcu posr vor ima e dobr . vnik . z dvigom r . “H ošnjo , nujen za spor lapljanje luči). em. očilo (po az ti o k u. vine vpliv ažanje u (oblek etja in tipične značilnosti obisk azumev vnik retalc e (npr e pr Izr ati izr vnik živ . imen znanih osebnosti, naziv esni stik o ali pr vo spor az ezno nago a. esni stik azmišlja e nekega znako tev retnjo (npr vanje ali odk na do i se splošno upor vnik , si zna pomaga tekstu in naslo i so pomembne za znako viti oč eti k ultur enj (npr itvijo pogleda, zna pok aniti oč , k lapljanje in izk anju ima ako bodo t u zna izbr ultur ret ve, k evz ik toar edno zah a zna ustr esni stik s sok . pr er vnik rajša ipomočke za spor a, da začne r vanje k . z usmer em ohr vnik eli pr azumev ov in ustne mimike zna sok ep ljučiti k viti gluhemu naslo zna ilagoditi kon az vati odziv na njego edvideti, k no besedilu in naslo vnik retalc ti, da ž eden oč iti na vljudnostne izr a pr edsta vi, npr e na mizi). aviti gluhega naslo ijami zna vzposta i spor edo vor imer oje po no pogojenih k ehnične pr aza edst niti zna neposr zdr v pr vr vati. or zna pr ateg ame). edmet , bobnanje po mizi, vk eža ovanja zna vk ultur ti zna običajne ok ost ve r ati zna zunanje okoliščine , pr oke . no besedilu in naslo ih k ati zna neposr ev opiti zna pr ezno se zna pr abiti zna sv vniko tovanju posnetk ater ablja retanju zna s sok ide do t ejeti ali za ezno zna po žev očilo azličnimi str ezno zna pok retalcu zna posr azne in druge mimike (npr ezno zna odgo eznost in kulturni r str upnostmi. etlobo str str str Primer Nast Spodbuditi zna naslo V opis pot U Upor nek krajevnih imen). Z mimičnimi sr Upor sk Pri k Spr Pozna običajne t zna poimeno Neznanega gluhega naslo Kretalni pr Upošt sv U Z r rame ali r U naslo Vzdr Če pr S pomočjo ustaljenih izr spor Sok obr U i načr ajo pr e . retalc i enci mor ame). . Uč rajev i jih pr vljajo sok i, k Sociolingvistična ustr i so značilne za , dotikom r istr , k eg . oke enj ganizacij in k no nasla valo em. retanem besedilu ret o besedila. imer a k uje med r retalc orja v k u pr vt vanje azlik ove na zah retnji (z dvigom r esni stik s sok očnostjo a Razume en glede na vrst vnem jezik azlago nastank ezno odz vz vil h k imer ija . en oč imer imena znanih ljudi, or vnik azume r av pr ad pr vnik ustr imer zdr o, na pr žuje pr vezane z vidno na emlja in r ablja naslo dr ultur očnih in mimičnih značilnosti r v spr va, ali je po va, ali neznanci v znako vi r va, ali se naslo voru vz vine so po eža zna zna . zna ez t ažanju upor Br posamično k Prepo Prepo ali ne Zazna, da bi se nekdo r Na osno izr Prepo V pogo vne pr B1 A2 A1 Te nejeziko 55. Stran 150 Dodatek k SEJU 6.3 PRAGMATIČNA ZMOŽNOST Pragmatična zmožnost obsega besedilne zmožnosti v različnih kretalnih položajih, na primer sposobnost osebnega izražanja iz oči v oči ali v posnetem kretanju in izražanja namena sporazumevalnih dejanj (npr. neposrednih ali posrednih), pa tudi funkcionalne zmožnosti, kot sta procesiranje in razumevanje prikritih pomenov. Naštete zmožnosti so povezane tudi z jezikovnim zavedanjem (metajezikom). Pari opisnih lestvic so bili pripravljeni za Zgradbo kretanega besedila ter Okvir in perspektiva. Dodani sta dve lestvici razumevanja, in sicer Jezikovno zavedanje in interpretacija ter Hitrost procesiranja, pa tudi dve lestvici izražanja, in sicer Zunanjost in nastop ter Tekočnost kretanja. Zgradba kretanega besedila Pri teh dveh lestvicah je poudarek na zmožnosti uporabnika/učenca, da prepozna in razume zgradbo različnih vrst besedil in da hkrati oblikuje in strukturira tudi svoje izražanje. Navezujeta se na lestvici za Koherentnost in Razvijanje teme v okviru sporazumevalne jezikovne zmožnosti za govorne jezike. Za znakovne jezike ti dve lestvici zajemata poznavanje zgradbe videoposnetih besedil, na primer poročil, zgodb in razlag, ter znanje o načinih tvorjenja koherentnih besedil. Vključujeta tudi poznavanje in načine uporabe kohezivnih sredstev pri razumevanju besedila ter pri oblikovanju in strukturiranju besedila. Izraz “besedilo” se tu ne nanaša na dogovorjeno zapisovanje v govornih jezikih. Nanaša se na odkretane večstavčne jezikovne izraze za posredovanje idej, misli in pomenov, ki imajo svojo funkcijo. Pojem “odkretano besedilo” poudarja dejstvo, da so imela besedila v znakovnih jezikih, preden so bili splošno na voljo mediji za snemanje (monologov), omejen čas trajanja. Razen šal, posebnih pripovedi, molitev in omejenega števila drugih zvrsti besedil, ki so se v gluhi skupnosti prenašala in širila “od rok do rok”, besedila niso bila trajna in so ostajala na ravni enkratnega dogodka. Ni jih bilo mogoče ohranjati in uporabljati za analizo diskurza, v izobraževalne namene ali za razvijanje argumentacije. Z videosnemanjem se je to spremenilo. Kljub temu pa niti posnetega kretanja (v nasprotju z zapisanimi besedili) ne moremo na hitro preleteti, da bi na ta način poiskali specifične informacije, prav tako si ne moremo ustvariti grobega vtisa o vsebini besedila s preletavanjem naslovov. Vendar pa posebna znanja glede različnih vrst kretanih besedil omogočajo, da svoje iskanje zožimo: tematski uvod vedno najdemo na začetku, zaključek pa na koncu posnetka; opredelitev časa in kraja dogodka se običajno nahajata blizu skupaj, splošni povzetki so na začetku, vmesni povzetki neposredno sledijo argumentaciji itn. Jezikovni uporabniki s poznavanjem zgradbe kretanega besedila so zmožni prepoznati in dostopati tako do celostnih besedil kot tudi do nepovezanih odlomkov in lahko dojamejo njihove neposredne in posredne pomene. Poznavanje besedila predpostavlja zmožnosti, ki so bile predhodno predstavljene, na primer “vidno-prostorsko pravilnost” in “repertoar znakovnega jezika”. Lestvica Zgradbe kretanega besedila se osredotoča na koherentnost in strukturiran potek kretanega sporočila, opisniki za lestvico Vidno-prostorska pravilnost pa se med drugim osredotočajo na skladenjsko pravilnost mesta kretanja pri uporabi zaimkov (oblik roke, ki nadomeščajo predhodno uporabljeno kretnjo). Ključni koncepti na lestvici razumevanja so: f sposobnost zaznavanja logičnega poteka in rekonstrukcija koherentnosti besedila; f sposobnost razumevanja besedila z uporabo znanja o besedilnih vrstah, shemah, žanrih in njihovih struk-turah ter pričakovanih vsebinah; f sposobnost odzivanja na pomanjkljivosti v logičnem razvijanju besedila ter na njegovo neustrezno koherentnost; f sposobnost prepoznave podstruktur v besedilu (npr. specifičnih informacij oziroma niza argumentov); f sposobnost razvrščanja informacij po pomembnosti glede na njihov poudarek v besedilu; f sposobnost interpretacije in presojanja posrednih in neposrednih nanosnikov v besedilu; f sposobnost predvidevanja vsebine besedila in uporaba tega predvidevanja (npr. za iskanje določene vsebine). Ključni koncepti na lestvici izražanja so: f logičen potek in koherentnost besedila, sposobnost predstavljanja in zagovarjanja trditev; f strukturiranje informacije ter trditev v nizu, in sicer z uvodom in zaključkom ter dodanimi primeri in razlago, kjer je to potrebno; f ustvarjanje ustreznih prehodov; poudarjanje; f ustrezna raba kohezivnih sredstev (ročnih in mimičnih, retoričnih itn.) glede na tip besedila; f sklicevanje na to, kar je že bilo in kar še bo povedano. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 151 i . va pr vami. tike ek). ti za in ljučiti. dit ma edst vedi. ag ljuč obnosti. ipo vanje besedila. i, zak gumen a). esti in zak ale ali pr sebini, tako da ta imer o obliko ev do podr , mor , pr vit ev azlago z ar ezno uv dit ike . r radbi besedila. macije o v . obno analizir or em ne izgubi niti pr a log emeljit emo ustr . imer med posameznimi tr i t , ut anji zg od nicah. vine za učinko ev sako t ebne inf . ganizacije dit . e, na pr ažanje . eme odi od splošnih tr a/or Izr tivnih besedil (npr eme in jo podr em, v ek besedila. ati na uv ične pr ati (tr emor ta se potr macije or tir sebino ilagoditi notr , da v ljuč ev or oje mnenje z vidik et tevne t lic zadje t rajev ali ljudi in pr azpon t gumen sebino po smer enesti v ablja pr gumen viti tako eč k ati sv tevno v ok r va zna pr vne in r e ar od in zak radbo dogodk i. azlične inf edst a se zna sk vati šir u zna pr ati r emeljev vati zah očna in mimična, ustaljena in neustaljena kohezivna sr en uv vati zna v viti zg i pojasnjuje o ljučk azlag ev ično zna ar ezne vidike zah ez , k vnik avna vi r ablja slogo azlične vrst ablja r druž edsta o in log iranju besedila upor vanju zak ati in obliko esedila rede lahko omeni v tično zna ut o upor iti zna ustr o upor ičljiv vati zna ustr abiti zna r vanju besedila. vna kohezivna sr tsko zna z ami zna pr ema očilo besedila zna sesta imog oti ali besedilo ganizir dsotnemu naslo M Sist Z lahkot Prepr Poudar Smiselno zna obliko Upor pr Sposoben je obr Z lahkot obliko Jeziko Spor Obliko Pri obliko Or O lahko sledi njego Tema S slik Pri struktur retanega b er , ev zna emike dit adba k azume epo retanega imer ). i in i si ga je Zgr , pr , k e besedila t ezno r anja, pr tu ev sebino in aj sledi. azume besedilo kot ašanje obnostmi. gumen sko besedilo imer v politik ve v njem. . enega mnenja (tr zof znane vrst edvideti v ve med deli odk veza až edvideti, k ašanja, našt ljučno vpr veza e (na pr ej pr ve, filo ve funkcije r tivnega besedila (na prta dit azličnimi podr ična vpr i je dodeljen ar vanje or tične po retanega besedila in ustr vost besedila. retanem besedilu a, k ek njiho varja na k anje tr et or gumen . r ako hične struktur obno pojasniti po ost ar iranje k retanem besedilu izr Razume emo v k eniti k vne in seman azličnih vrst besedil zna pr oti, pojasnjev vine v k vin v besedilu zna vnapr ednjo t a. te besedila in pr sebini. retanega besedila z r ega oc retalnega pr anjem. , časo va za struktur vanja r ek t tekstu besedila (npr ašev ek). edja pr o se osr zeli v znanih vrstah besedila in jih smiselno zapolni bodisi s alec z besedilom odgo očne azličnimi vrstami ar zna t podpir ti za in pr e dele kompleksnega besedila in nepo ajoči v edst er pr ev ljuč ne elemen oč , vzr ajoč , zak vljajoč gumen ične gumen azume kompleksne hier ojega po v in zapor ti o manjk sebino daljšega k retanega besedila zna podr azlična sr macijske vr va posamezne sesta imer ko i jo ar or vati zna med r vi sv o besedila t vi individualnega k zna in r zna manjk lepa zna r vo funkcijo v kon zna , pr zna pona , k zna struktur zna, ali spor ev o. . ganizacijah). dit lepanjem bodisi s spr Razume log besedila. Razliko besedilo z ar Prepo or Prepo zna sk Povzame v Po ogledu k Prepo njiho telesa). Na osno struktur Prepo razlog Iz poudar Prepo Na osno tr Prepo celot Zazna inf sk Prepo zadal C2 C1 B2+ Stran 152 Dodatek k SEJU eme). . . ve. obnosti. vede anjem t or in se nanje ako je besedilo veza . vrstiti po tir ost elostno vi podr viti. az . ti c ži, k vit obnosti. e. azlo edsta sebino . . . s komen retalni pr očila. ehode in po . edsta ek ti. e podr tno v eme in jih r eme ratko pojasniti pomen posamezne ljuč retano oje stališč an viti v k vija u jasno r , da jih eksplicitno na az ezne pr em k pr v. ti sv elev vane t o r o besedila poda vnik vane t macije (npr ebi na k o in zak or lopo vati r avna ažanje e posta iti ustr veda , t avna tne in zanimiv e bilo odk Izr var , jedr ih sk emami tako an edo vati inf eme azumljiv od o. . ladu z vrst tsk elev ar je ž ije/t elot ema iti r o, k to posr retnje . v besedilu naslo vati in ga r ehajanje od splošnih t ehajanje od splošnega k posebnemu eč t ih in o njih po ti z odlomkom v besedilu in jo pr vne dele besedila. ategor členiti v uv ti na t az azmerja med t veza azalne k azmerja med posameznimi deli por emo in na ijami zna obliko vati v v veza viti cilj/namen besedila. vati v k vane dele zna v sk ela za pr ela za pr viti r ično obliko vna r to zna poudar esti t ateg vanjem besedila zna po potr editi v smiselno c edsta vrstiti sesta ičako na az ). edsta ti zna metajezik (npr vedo ano ti zna nač ti zna nač ti zna mnenja drug ušnjo zna po esedila ti s pomočjo k iti zna najpomembnejše vidike obr ti zna časo ipo . iti zna najpomembnejše vidike obr ostimi str ablja ablja ablja aza odu zna pr ično zna r ezno zna uv epr ganizir ed posameznimi deli besedila zna ust ed pr str Vsebino zna obliko nanaša Besedilo zna log Vsebino in pr Upor or M Poudar Upor Upor Pok M kretnje Vsebino besedila zna r Vsebino zna ur Besedilo zna obliko Jasno zna pr Kratko in jedr Eksplicitno se zna na Primerja Svojo izk V uv Log U Poudar pomembnosti. S pr retanega b a. . or va adba k . abi za ek ost i ji sledijo ene edst Zgr ljuč až ema, k. t a v zak v sledi. retalnega pr edno izr o znanje upor eža a in t ez t or o in iz jedr edino k ost vezana. e posamična kohezivna sr vanje . . oda v jedr vljena v sr retanega besedila (npr eme macije e so v besedilu neposr retanega besedila. retalnega pr iranega daljšega besedila. or , č Razume emo besedila in ji br ek besedila po i je posta iranja k ehod iz uv ljuč iranje k emembo t ve, k sebine iranega k ednjo t dit zna pr edhodne inf epo od in zak ratkega besedila, tudi č o se osr ve med deli v va za struktur e načine struktur sebino jasno struktur retanega besedila. sebini k ost vljajoč ednji pomen tr veza edst ek jasno struktur epr va sr anje k . azume v zna osr zna po zna ti zna o v ajo zna pr tarji). o r oviti zna, ali sta uv lepa obr ojame pona retanem besedilu pr retanem besedilu zazna spr D D V k Ugot V k Prepo Razume nanašanje na pr Prepo Razume pot Prepo razumev Sk manjk Prepo komen B2 B1+ B1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 153 ”, ”, “kje “kdaj iti na vor ašanja , zna odgo vor na vpr oti. . . sebine eplike ve v odgo oke). te za in pr očke v dit ne t ažanje oje r lene r vir Izr gumen . . ti (sk ami na seznamu e ar eme vati ok e konec sv očk ost e t až . epr ost edo ”.aj . epr , kdo in kdaj ezno konča zak emo azličnimi t vati pr , kje vzgor nak eti najpomembnejše tr ek pr aj vz ” in “ oje mnenje esti t etvz kako”, “ u besedila zna posr ašanja k ov. esedila vati zna med r atom dlani na kaj etk ”, “ ezno zna uv ašanji zna obliko editi zna po temeljiti zna sv str Z obr V besedilu zna po “kdo U Svoje besedilo zna ustr U Razliko Z vpr Nar Na zač ključna vpr Ni opisnik retanega b e adba k ost Zgr epr a.or azume pr ost zna in r ok). epo ve r retalnega pr vanje ve, pr ek k lenit ). . . iz sk ene pr Razume až anju sakdanjega besedila. ev deljen na paso e, izr az retanega besedila. ratkega v . družina, delo i je r, k vne enot očke v našt e (npr očke k oru retanega besedila (npr ost vne časo ljučne t lepa o namenu k hične struktur oda sk zna posamične t zna konec k retalnem pr ar Najti zna k V k hier Razume osno Iz uv Prepo Prepo B1 A2 A1 Stran 154 Dodatek k SEJU Okvir in perspektiva V znakovnem jeziku se za nanašanje na stvari, osebe in pojme uporablja tridimenzionalni kretalni prostor. Glede na število nanosnikov v diskurzu se kretalni prostor za vsak kontekst posebej jasno, nedvoumno in sistematično razdeli na ustrezno število delov, ki postanejo individualni nanašalni kretalni prostori za diskurzivne nanosnike in odnose med njimi. Individualni kretalni prostori imajo dve vlogi: na ravni stavka služijo kot sredstvo za izražanje navezovanja ene znakovne zveze na drugo, na ravni besedila pa omogočajo kontekst za interpretacijo znakovnih zvez. V znakovnih jezikih je kontekst skupaj z okoliščinami in individualnimi kretalnimi prostori tipično predstavljen na začetku diskurza oziroma besedila. Dokler ni vzpostavljen nov diskurzivni okvir, se kretalni prostori ne spreminjajo – razen če premični nanosnik v okviru dogajanja ne zamenja svojega kretalnega prostora. Za oblikovanje koherentnega, nedvoumnega besedila je torej bistveno, da so prostorska razmerja dosledno upoštevana. Če kretalec med kretanjem, na primer pri posredovanju odvisnega kretanja, želi preklopiti med perspektivami udeležencev v dogodku, to lahko stori s pomočjo uporabe nanašalnih kretalnih prostorov: vlogo določenega udeleženca prevzame, če se s telesom ali rameni nagne v njegov kretalni prostor ali – z bolj minimalnimi sredstvi – če v njegov kretalni prostor usmeri svoj pogled. Običajno pa je pripoved podana z vidika sporočevalca, v čemer so si torej znakovni in govorni jeziki enaki. Ključni koncepti na lestvici razumevanja so: f sposobnost načrtovanja kretalnega prostora in pomnjenja prostorskih odnosov v njem med potekom besedila; f prepoznavanje novega konteksta, spremembe okoliščin, teme; f razumevanje dejanja, dogodka ali vsebine z vidika druge osebe ali druge perspektive; f zmožnost sledenja poročanemu kretanju (preklapljanju med vlogami ali perspektivami, poročanemu dialogu) in zmožnost prepoznanja uporabe različnih tehnik za ta namen (npr. drža telesa, smer pogleda in druga mimika); f interpretacija ročnih in mimičnih ključev ter razumevanje nanašanja znotraj kretalnega prostora. Ključni koncepti na lestvici izražanja so: f zmožnost predstave in načrtovanja kretalnega prostora; f zmožnost vzpostaviti nov okvir in nakazati spremembo okoliščin ali teme; f zmožnost predstavitve dejanja, dogodka ali vsebine z vidika druge osebe ali različnih perspektiv; f zmožnost prevzemanja in menjave vlog (npr. z držo telesa, smerjo pogleda, mimiko); f uporaba mimike, kot je na primer izraz na obrazu, drža telesa ali smer pogleda za označevanje različnih udeležencev. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 155 enca. v viti ti no .ev edsta . enca. ev vlja ovalca/ vih čust enc . edsta avilno vpelja vir e poljubnega udelež e opaz vno pr ti ok emik udelež az njego erja). ik eč ibanje udelež a v raja ali pr oma smerjo pogleda. azličnih perspektiv zna pr ranjem vlog pr imer za pr zir ažanje ami. ljučuje g . viti iz perspektiv viti iz perspektiv virja, k , ko z ig . družinsk ulacijo zna vpelja elesa o Izr i vk or u, na pr vljanjem r , k edsta edsta ost žo t edsta . emembo ok ti z dr azlične vloge ema ali situacija, zna jeziko retalni pr va t aza azličnimi perspektiv ti k eč osebami (npr rati r viti spr enca v dogodk vi no ablja edsta idimenzionalno sliko esti in ig azličnih vlog in pr anje med v varjanjem dejanja in gestik a ti zna med r valca. o dejanje ali dogodek zna pr o dejanje ali dogodek zna pr o zna pr eno dejanje ali dogodek iti zna tr laplja ost ost vedo ektiv ranjem r var azumev . st vir emembo vloge zna nak Z ig zaplet Prek U ipo rati zna vlogo udelež Pravilno zna upor spor Pravilno zna uv Prepr Prepr pr Ko se v besedilu poja ok Zgolj s poust Razumljiv Ig Spr ersp . . . ), kvir in p oru i viru e so anju O i opisu ost e drugega . da reta iz e vloge . pr em ok ljuči pr ev , situacijo valec), č azumev ar odk e v t v. u (npr i r valč e so k oru (npr enc vedo vedjo jasno retalnem pr e in k vedo ost ipo ipo elesa in smerjo abi pr a. ipo ih glagolo vir v k enci, tudi č orsk ovalec/pr e in kdaj iz perspektiv enca v dogodk e ali pr , družinske odnose retalnem pr ost njega dela t -pr eloti). oru in jih upor ev dogodk rajino ve vlog med pr vanje eč udelež o udelež ost enc v nanašalni ok vedi (opaz a (pok reta iz lastne perspektiv azmerja v k or ipo ibom zgor a sledi nanašanju na udelež vlja no Razume vam perspektiv a r ost i pr e so menja a perspektiv retalnem pr orsk . z nag alec odk . na smer pogleda). reta iz lastne perspektiv ev enci, č ev acije ali udelež ost oč enca. alec vzposta a, lok alec k ednim menja retalnega pr ev azličnimi vidik ev u. očanemu dialogu med v vir vljena pr oč eč udelež vedene (npr ar spor , situacije) in zlahk vir k vljen zgolj s pomočjo vizualno oč eč zapor enec ni mogel videti dogajanja v c ved z v em, k eni. orsko nanašanje v k v sledi por ipo ost vi vloge omejeni (npr emembi ok , družine etaciji besedila upošt e drugega udelež vati zna med r znač eža pr a sledi v e je vzposta zna, kdaj spor enca v dogodk . rajine zna, kdaj spor ter en udelež ene in počasi iz uje med t ez t eloti dojame ok Br zamenja Sledi spr Zlahk Zapomni si vzposta pok V c tudi č Prepo Razliko jasno o Prepo udelež Pri in določ Razume pr označ pogleda). Razume pr vsebine Razlik perspektiv C2 C1 C1 B2 Stran 156 Dodatek k SEJU . a na i lupljenju or i jih opisuje enci v . pr ost azmerja med , k otna mnenja z . a r ov (npr ovanje). edmet . e naspr ot vo vloge až edmet retalnega pr ik a in količinsk sebino vedi. . pr ce pr abo k ipo o za naspr ti zamenja orsk viti v u. opor ost aza . emi (npr enca, osebo ali pr edsta ažanje ti pr enca v pr orsko . Izr . azaik vir azmerja med posameznimi udelež ost re od bližnjega do oddaljenega in od majhnega elikost in pr a r enca v dogodk aza za udelež ti v ti ok ti pr elesa zna pok oru pr ti osebo orsk , da g aza ost rajini. ik ost azlična mnenja o t az obr njega t ti r an za soglašanje in na lev ti in opisa ti tako viti pr ti na udelež aza en izr vlja vija rajini, družini, situaciji) zna z upor že zgor az oru zna jasno vizualno pr ezno mimiko za udelež aza retalnem pr imer v pok imer ost avilen način vpelja edsta ranja vlog zna opisa a ev zna r ov. u. dit elesa zna pok vno pr enci, na pr abiti zna ustr abiti zna pr ektiv emembo dr elikega. retalnem pr žo t ačanjem na desno str retanju zna dosledno pr ehniko ig V besedilu (o pok jeziko Pravilno zna vzposta dogodk S spr Vizualno zna v k udelež Ideje si zna pr Svojo tr do v V k Upor Z mimiko zna pok Z dr obr Upor S t Pri k banane). Ni opisnik ersp kvir in p e O retalni rajino ali evzame vlogo i so bili vpeljani edhodno ž enci. e, kor orske odnose med alec pr ost imer pok ev ost oč e je bil ta pr edhodno umestil v k . e in pr o, na pr a, č retalne pr or em spor alec pr ost vanje ev ater oč i k zna nanosnik retalne pr Razume akšen način se nahajajo udelež epo i jih je spor zna individualne k e, k vno pr epo enc . i pogleda. , kje in na k or varjanje dejanja, pr av tako pa tudi nanašanje nanje eni, pr . ost znač azume elikosti in oblik si lahko zamisli okolic o poust zna udelež a r enca. or ost ve v emo sobe retalni pr epo retnje lahko pono u besedila, pr ost vit ov. epr ov. enci. or s pomočjo smer etk zna in si zapomni individualne k en v k edsta anjo opr ost azalne k Pravilno pr pr Če so bili jasno o na zač Prepo udelež V opisu pr Iz pr notr Iz k umešč Ni opisnik Razume pr drugega udelež Ni opisnik B1 A2 A1 Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 157 Jezikovno zavedanje in interpretacija Ta lestvica vključuje opisnike za zmožnosti, ki omogočajo ustrezno razumevanje sporazumevalnih dejanj in njihovih funkcij ter prepoznavanje povezanih besedilnih funkcij (pregovarjanje, zabavanje, prepričevanje, vplivanje itn.), na katerih temeljijo pričakovanja glede besedila, razumevanje in vrednotenje kretalčeve zunanjosti in nastopa ter razlikovanje različnih ravni sporazumevanja. Te zmožnosti obsegajo tudi razumevanje in dostop do slogovnih sredstev, konotativnih pomenov in zavestnih prozodičnih signalov. Metajezikovne zmožnosti naslovniku omogočajo oceniti vlogo posamičnih kretenj in izrazov v besedilu, na primer njihovo estetsko ali retorično funkcijo. Naslovnik jih uporabi za interpretacijo namena sokretalčevega sporočila bodisi v formalnem ali neformalnem besedilu. Tako ugotovi, ali gre na primer za poziv, pritožbo ali prošnjo, in ta podatek uporabi za oblikovanje odziva na sporočilo. Poleg ustaljenega in neustaljenega repertoarja te zmožnosti obsegajo tudi razumevanje različnih načinov kretanja izjav, na primer variacije v tempu in slogu, ki niso del slovarja. Poleg tega je (v nasprotju z avtorji pisnih besedil) sporočevalec v kretanem besedilu neposredno viden: posneto kretanje vsebuje svojega avtorja in tudi vsebina ni ločena od njega, razen če se ne uporabi tehnološke rešitve (npr. avatar). Zato sta kretalčeva zunanjost in nastop ključnega pomena za interpretacijo kretanega besedila. Ta vidik je skupen posnetemu kretanemu besedilu in sporazumevanju v živo. Ključni koncepti na tej lestvici so: f ustrezna interpretacija tako zavednih prozodičnih oznak kot tudi nejezikovnih oznak, ki jih je uporabil sporočevalec; f prepoznavanje nameravanega sporazumevalnega dejanja kot celote in vpogled v to, ali je sporočevalčev nastop v skladu s tem dejanjem; f zmožnost razlikovanja med nameravanim in nenameravanim, sporazumevalnim in nesporazumevalnim vedenjem sporočevalca, kot tudi pravilna interpretacija in odziv; f ustrezna interpretacija neuveljavljenih klasifikatorjev, premorov, oblik roke, novih kretenj; f ustrezna interpretacija mimičnih sredstev, na primer obraznih izrazov, smeri pogleda, ustne mimike in ustnih gest kot prvin poročanega kretanja in poročanega dialoga; f prepoznavanje fatičnega pomena, tudi če je izražen le posredno; f ustrezna interpretacija retorične in strukturne vloge premorov, metafor, ironije. Jezikovno zavedanje in interpretacija Razvozla glavne poudarke v zapletenem besedilu. Razume estetsko rabo kretanja znotraj uporabljenega konteksta, tudi če ga prej ni poznal. Interpretirati zna abstraktne poetične kretnje. Prepozna retorična in slogovna sredstva v kretanem besedilu (npr. ponavljanje, ritem, metaforo, ironijo) in C2 razume njihovo funkcijo. Razume besedilo, v katerem sporočevalec združuje različna slogovna sredstva hkrati (npr. nedominantna roka daje kontekst, dominantna roka pa med tem odkreta dejanje iz druge perspektive, po možnosti podprto z mimičnimi sredstvi).56 Prepozna spremembo znakovnega reda in zna opisati njen retorični učinek (npr. poudarek). Prepozna, če sporočevalec uporabi daljše zadržanje kretnje kot prozodično ali retorično sredstvo. Izluščiti zna ključne informacije iz daljšega kretanega besedila o nepoznani temi. Presoditi zna, ali izjava o besedilu upošteva implicitni pomen v njem ali ne. Ustrezno zna interpretirati metajezikovne reference v kretanem besedilu. Neznane koncepte lahko razume s pomočjo analogij, razloženih v besedilu. Razlikovati zna uporabo položaja telesa kot sredstva za strukturiranje besedila (npr. za ločevanje C1 argumentov za oziroma proti neki trditvi) od uporabe položaja telesa kot slovničnega sredstva (npr. za izražanje oziralnih odvisnikov v določenih znakovnih jezikih). Razume kompleksna čustvena stanja, ki jih sporočevalec izrazi mimično ali s poustvarjanjem dejanja. Prepozna in povzame ustvarjalno izraženo vizualno vsebino. Razložiti zna igre, ki temeljijo na estetski rabi jezika in pri katerih kretalec uporablja jezikovne izraze (na primer oblike roke) kot estetske prvine. 56. To je primer za razmejitev kretalčevega telesa na posamezna mesta kretanja (ang. body partitioning) Stran 158 Dodatek k SEJU Jezikovno zavedanje in interpretacija Razume implicitno informacijo, ki ni bila neposredno izražena v besedilu (npr. Šel je smučat, potem pa sem ga obiskal v bolnici.). Lahko sledi glavnim točkam besedila, tudi če kretalec preskakuje z ene na drugo. Prepozna, ali kretalec podaja kompleksno vsebino na sproščen ali na nesproščen način. Prepozna, ali sporočevalec pri kretanju besedila uporablja specifičen ritem, in lahko opiše učinke takega ritma. Utemeljiti zna, zakaj kretalec naredi premor med kretanjem besedila (npr. ker ga uporabi kot sredstvo za strukturiranje besedila ali ker mora premisliti o tem, kaj bo kretal naprej). Prepozna, kakšno mnenje ima kdo in v kakšnem odnosu so si ta mnenja. Prepozna, kdaj kretalčeve osebne izkušnje vplivajo na oblikovanje njegove argumentacije. B2 Prepozna, ali je slog kretanja v skladu z vsebino kretanja. Na podlagi uporabljenih kretenj in mimičnih ključev zna določiti, kako prepričan je sporočevalec v to, kar kreta (npr. prepričan, neodločen, negotov). Razlikuje med neustaljenimi klasifikatorskimi kretnjami in posnemovalnimi ikoničnimi kretnjami. Lahko sledi kretnjam, tudi če sporočevalec ne uporablja izrazitih mimičnih sredstev. Opisati zna vpliv, ki ga ima nanj hitrost kretanja besedila. Presoditi zna, ali sporočevalec nastopi na način, ki je v skladu s kontekstom in vrsto besedila (oblačila, pristop, urejena zunanjost). Na podlagi primerjav in analogij sklepa o pomenu nepoznanih kretenj. Iz zaporedja trditev zna rekonstruirati zaporedje dogodkov. Razume enostavne argumente za določeno trditev in proti njej. Prepozna, katere prednosti in pomanjkljivosti besedilo navaja o določeni temi. Razume ključne ugotovitve, izražene v zaključku besedila. Prepozna in zna ustrezno interpretirati ključne dele besedila na podlagi mimično izraženih poudarkov (npr. obraznih izrazov, amplitude gibanja). Iz uporabljenih klasifikatorjev sklepa o temi besedila (npr. prepozna temo “umor” iz klasifikatorjev, ki ponazarjajo rokovanje z orožjem). B1 Razlikovati zna med pomembnimi in nepomembnimi deli besedila. Iz premikov zgornjega dela sporočevalčevega telesa zna razbrati časovno umestitev dogajanja. Besedilo razume tako dobro, da se ga dotakne. Prepoznava mimične prvine, ki jih sporočevalec uporabi z namenom ustvarjanja napetosti v besedilu. Pravilno razume obrat dlani navzgor (tj. kot oznako premora). Prepozna in razume mimične oznake. Razume razlago, tako da lahko sledi navodilom. Razume predstavitev teme in jo zna ponoviti s svojimi kretnjami. Dojame sporočevalčevo mnenje o temi. Povezati zna razlago s primeri. Razume čustva, ki jih sporočevalec izrazi z obrazom. A2 Prepozna, ko se sporočevalec obrne neposredno nanj. Razume ključne točke kretanega besedila o vsakdanjih temah. Dojame in zna navesti razlike med stvarmi. Prepozna nanašanje na istega nanosnika, tudi če je izražena z različnimi jezikovnimi sredstvi, na primer z uveljavljeno kretnjo ali poustvarjanjem dejanja. Prepozna nepoznane kretnje v neprekinjenem besedilu in zna vprašati po njihovem pomenu. Na podlagi mimičnih ključev (dvignjenih oziroma namrščenih obrvi) zna razlikovati med pozitivnim in A1 negativnim odnosom. Razume neposredno zavrnitev oziroma uresničitev zahteve/ukaza. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 159 Zunanjost in nastop Ta lestvica se osredotoča na obseg učinka, ki ga ima kretanje na naslovnika (performativni učinek prepričevanja, zabavanja, čustvovanja), in na posebne kretnje, ki jih ima uporabnik/učenec za to na voljo. Pozornost je usmerjena na različne ročne in mimične prvine, ki jih kretalec uporabi kot slogovna sredstva za večjo privlačnost besedila. Uporabnik se mora vedno zavedati svojega nastopa (svojega položaja in okoliščin), pa naj bo to pri izražanju prefinjenosti, hvalisanju ali pojasnjevanju. To zajema različne načine izražanja kretanega sporočila, kot je menjava ritma in sloga. Za razliko od pisnega besedila je avtor kretanega besedila v njem neposredno navzoč: v videoposnetkih kretanja avtorja ni mogoče ločiti od posredovane vsebine. Zato tvorjenje formalnih kretanih besedil od kretalca npr. zahteva ustrezen formalni nastop, torej dodatno zmožnost pri oblikovanju kretanega besedila, in sicer “kompetenco nastopa”, ki se je je treba naučiti in ki zajema različne vidike uspešnega tvorjenja kretanega besedila, primernega za posamezne namene. Ključni koncepti na tej lestvici so: f podrobnost in semantična natančnost celotnega sporočila (vključno z uporabo estetskih prvin na ravni C2); f zavestna raba retoričnih sredstev, različnih registrov, premorov in nadzorovanja diskurza; f predvidevanje potreb naslovnika med sporočanjem; f uporaba ustaljenega in neustaljenega slovarja, vključno z na novo ustvarjenimi izrazi in kretnjami, kjer so primerne in učinkovite; f izražanje specifičnih funkcij in besedišča (na ravni A); f ustrezno vedenje ter zunanjost in nastop kretalca (upoštevajoč vizualne okoliščine in pripomočke). Zunanjost in nastop Biti zna ustvarjalen, ne da pri tem izgubi rdečo nit svoje misli. Uporablja široko paleto načinov za ustvarjanje napetosti in vzdrževanje pozornosti (npr. poustvarjanje dejanja, mimiko, retorična vprašanja, menjavanje ritma). C2 Z lahkoto in igraje zna uporabljati obliko dlani kot estetsko prvino in s tem oblikuje ustvarjalne jezikovne izraze. Z uporabo ustreznih kretenj in mimike zna na estetski način prikazati misli in občutke. Vnaprej se zna tako dobro pripraviti, da mu pri kretanju ni treba razmišljati o vsebini. Pri kretanju je miren in sproščen, tudi kadar je potrebna visoka stopnja zbranosti. Udeležencem v dogodku zna ustvariti njihov lastni jezikovni profil (slog, ton, register). C1 Zgodbo zna jezikovno razviti tako, da naslovnika povleče v dogajanje. S spreminjanjem tempa kretanja (od počasnega do hitrega) zna ustvarjati napetost. Naslovnike zna navdušiti. Ustrezno in učinkovito zna uporabljati pretiravanje. Jezikovno spretno zna izraziti osebni in izvirni pogled na obravnavano temo. Svoje ideje zna izraziti ustvarjalno. Uporabljati zna širok nabor mimičnih sredstev za ustvarjanje napetosti. Pri občinstvu zna izzvati močna čustva (smeh, jok). B2 Napeto zna opisati dogodek. Zapletena čustvena stanja zna izraziti s poustvarjanjem dejanja in gestikulacijo. Z ustreznimi primerjavami zna naslovniku dodatno predstaviti posredovano informacijo. Naslovniku zna vzbuditi radovednost o tem, kako se bo besedilo končalo. Novo stališče zna posredovati tako, da naslovniku da misliti. Izraziti zna čustva osebe, ki mu je blizu. Uporabljati zna govorico telesa in izrazito mimiko. B1 Z mimičnimi sredstvi in amplitudo kretenj zna poudariti pomembne vidike besedila. Z različnimi sredstvi (npr. z retoričnimi vprašanji) zna ohranjati pozornost naslovnikov. Prepričljivo zna odkretati zgodbo. Pokazati zna osebne značilnosti posameznikov. Stran 160 Dodatek k SEJU Zunanjost in nastop Predstaviti se zna na vljuden in primeren način. Dejstva zna podati nevtralno, ne da pokaže čustveno vpletenost. Posredovati in vzbuditi zna čustva (veselje, žalost). A2 Z mimiko zna izraziti čustva. Z gestami zna izraziti pozitivne ali negativne občutke (dvignjene obrvi za pozitivne, namrščene obrvi za negativne). Postaviti se zna tako, da naslovniki zlahka spremljajo njegovo kretanje. A1 Čustvena stanja zna izraziti zgolj z gesto (brez uporabe ustaljenih kretenj). Hitrost procesiranja Ta lestvica obsega zmožnosti, ki se nanašajo na stopnjo razumevanja znakovnega jezika. Hitrost procesiranja je med drugim odvisna od poznavanja posamičnih kretenj in prstne abecede ter od stopnje jezikovne kompleksnosti. Lestvica torej opredeljuje zmožnost jezikovnega uporabnika, da uporabi različne zmožnosti, ki so opisane v predhodnih lestvicah: kako so te zmožnosti avtomatizirane, koliko miselnega napora mora uporabnik vložiti v golo razumevanje sporočila in koliko mu ga še ostane za nadaljnjo interpretacijo. S tem je povezana uporabnikova osebna izkušnja s težavno komunikacijo glede na izbrani jezik. Hitrost procesiranja torej nakazuje raven izurjenosti naslovnika in njegove zmožnosti dojemanja in razumevanja podanih informacij. Ključni koncepti na tej lestvici so: f napor pri razumevanju besedil in izrazov glede na njihovo dolžino, neposrednost in kompleksnost; f sposobnost zavestnega spremljanja hitrosti, enakomernosti in ritmičnosti kretanja pri sebi in drugih; f sposobnost sledenja opisom dogajanja, ki so simultano izraženi z različnimi artikulatorji; f sposobnost slediti dogajanju z več udeleženci in zapletenimi prizorišči; f sposobnost slediti sporočilu besedila, čeprav so prehodi med njegovimi deli zabrisani; f sposobnost razumevanja tekočega prstnega črkovanja; f sposobnost slediti vsebini kljub prilikovanju, prekinitvam, vrzelim, premorom, napakam in nejasnemu kretanju. Hitrost procesiranja Sledi lahko vzporedno kretanemu besedilu (z dvema sporočevalcema). Spremlja lahko prijave h kretnji, na primer med okroglo mizo z več kretalci, tako da ve, kdo je naslednji. C2 Ponovi več vidikov, omenjenih v besedilu, čeprav jih je sporočevalec navedel hitro enega za drugim. Zlahka razume tekoče prstno črkovanje, tudi če ni odkretana vsaka oblika roke posebej, ampak se oblike zlivajo v kretnjo. Sledi daljšim tekoče odkretanim besedilom. Brez težav spremlja zapletena sporočila. Zlahka razume zapleteno dogajanje in odnose med predmeti/osebami/kraji, ki so opisani z različnimi klasifikatorskimi kretnjami. Sledi odzivom sokretalcev na odkretano sporočilo, tudi če je udeleženih več kretalcev, na primer na okrogli C1 mizi. Razume odkretano besedilo, tudi če sporočevalec uporablja le eno roko. Sledi lahko besedilu, tudi če vsebuje več neznanih kretenj. Razume besedilo, tudi če so določene kretnje ali celi stavki nedokončani ali slabo vidni. Opazi lahko napake v kretanju in jih brez pomoči samostojno popravi. Sledi lahko nepričakovanim novicam ali videosporočilom, ne da se vnaprej pripravi. Zlahka razume opis dogajanja, tudi če sporočevalec uporabi različne klasifikatorske glagole (s katerimi B2 dopolni ali popolnoma nadomesti leksikalne glagole). Sledi lahko nepričakovanim preobratom v besedilu. Razume ritmično odkretano zaporedje gibov in dogajanja ter prepozna njihovo estetsko vrednost. Lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA: Zmožnosti rabe znakovnih jezikov Stran 161 Hitrost procesiranja Razume daljše počasneje odkretano besedilo, če si ga lahko večkrat ogleda. Zlahka sledi rdeči niti poznanega besedila. Prepozna in zna posnemati različne oblike roke, tudi če jih sporočevalec odkreta hitro eno za drugo. B1 Opazi lahko napake v kretanju in prosi za pojasnitev ali natančnejšo razlago. Sledi lahko daljšemu, tekoče odkretanemu besedilu, če si ga lahko večkrat ogleda. Razume razmeroma dolgo besedilo ob prvem ogledu, če je odkretano počasi. Razume oznako za osebo (ime, črkovano ime, funkcijo) v besedilu in kasnejše nanašanje nanjo. Sledi lahko sokretalčevemu kretanju, če je jasno vidno. A2 Razume tekoče prstno črkovanje, če ga sporočevalec po potrebi ponovi. A1 Razume kratko počasi in jasno odkretana besedila ob prvem ogledu. Tekočnost kretanja Ta lestvica je neposreden ustreznik lestvice za tekočnost v okviru sporazumevalnih jezikovnih zmožnosti pri govornih jezikih. Ključni koncepti na tej lestvici so: f hitrost, enakomernost in ritem kretanja; f sposobnost umeščanja ustreznih premorov; f sposobnost artikulacije sočasnih struktur z različnimi artikulatorji; f sposobnost artikulacije kretenj eno za drugo z gladkimi prehodi in brez zatikanja; f sposobnost tekočega prstnega črkovanja za razlago neznanih kretenj (na ravni A) oziroma za poudarjanje konceptov, odvisnih od konteksta (na ravni B in C), oziroma kot sredstvo za dvojezično kretanje (na vseh ravneh). Tekočnost kretanja C2 Ni opisnikov, glej C1. Kretati zna hitro in v enakomernem ritmu. C1 Tekoče in ritmično zna kretati daljše besedilo. Zadržano kretnjo zna ohraniti v prostoru dalj časa kot retorično ali prozodično sredstvo. Kretati zna tekoče, čeprav pri tem potrebuje premore za načrtovanje. V znakovnem jeziku zna tekoče odkretati poznano zgodbo. Z eno roko zna zadržati kretnjo, s katero pokaže nekaj statičnega, hkrati pa z drugo roko kreta naprej.56 B2 Kretati zna s primerno hitrostjo, ne da bi moral razmišljati o posameznih kretnjah. Učinkovito in ob pravih trenutkih zna uporabljati premore. Z ustreznim ritmom zna prikazati faze gibanja ali dejavnosti (odpadanje listja, padanje toče). Tekoče zna uporabljati prstno abecedo, pri čemer oblike roke ustrezno povezuje in prilagaja med prehodi. Tekoče zna kretati prehode med povezanimi temami. B1 Ritmično zna odkretati kratko besedilo. Tekoče zna pokazati zaporedje različnih oblik roke pri prstnem črkovanju. Ritmično zna odkretati preprost stavek. A2 Konec stavka zna jasno pokazati s premorom. A1 Ni opisnikov. 57. Take strukture se imenujejo tudi razpršena sidra (ang. fragment buoys). Stran 162 Dodatek k SEJU PRILOGE Stran 163 Priloga 1: KLJUČNE ZNAČILNOSTI RAVNI SEJA Raven A1 ( vstopna raven) velja za najnižjo raven tvorbne rabe jezika, za točko, na kateri je učenec sposoben “preproste interakcije: zastavlja in odgovarja na preprosta vprašanja o sebi, o kraju, kjer živi, ljudeh, ki jih pozna, in stvareh, ki jih ima, tvori in se odziva na preproste izjave v zvezi z vsakdanjimi potrebami ali o zelo znanih temah”, nima pa še naučenega, leksikalno organiziranega izbora izrazov, vezanih na specifične situacije. Raven A2 ustreza specifikaciji vmesne ravni. Na to raven se uvršča večina opisnikov, ki zadevajo družbene funkcije, kot so “uporablja preproste vsakdanje vljudne oblike pozdrava in ogovora”; “pozdravi ljudi, jih vpraša, kako se imajo, in se odzove na novice”; “obvlada zelo kratke družabne pogovore”; “sprašuje in odgovarja o tem, kaj počne v službi in prostem času, “; “sogovornika povabi ali odgovori na povabilo”; “se pogovarja o tem, kaj storiti ali kam iti, in se dogovori za srečanje; kaj ponudi, sprejme ponudbo”. Tudi na tej ravni so opisniki za gibanje in potovanje: poenostavljena okleščena različica celotnega niza opisov transakcij na “ravni sporazumevalnega praga” za odrasle, ki živijo v tujini, na primer: “izvesti zna preproste transakcije v trgovinah, na pošti ali v banki”; “pridobiti zna preproste informacije o potovanju”; “uporabljati zna javni prevoz: avtobuse, vlake in taksije”; “prositi zna za osnovne informacije, zna vprašati ali dajati za pot, zna kupiti vozovnice”; “povprašati zna po vsakodnevnih dobrinah in storitvah ter jih ponuditi”. Naslednji sloj je močna vmesna raven (A2+). Tu izstopa dejavnejše sodelovanje v pogovoru ob določeni pomoči in z nekaterimi omejitvami, na primer: “zna začeti, vzdrževati in zaključiti preproste, omejene neposredne pogovore”; “razume dovolj, da brez pretiranega truda zmore preproste rutinske izmenjave”; “izraža se razumljivo in je sposoben izmenjavati misli in informacije o znanih temah v predvidljivih vsakodnevnih situacijah, pod pogojem, da mu sogovorec po potrebi pomaga”; “uspešno se sporazumeva o osnovnih temah, če lahko prosi za pomoč pri izražanju tistega, kar želi; znajde se v vsakodnevnih situacijah s predvidljivo vsebino, čeprav največkrat sporočilo ni brez pomanjkljivosti in išče ustrezne besede”; “v strukturiranih situacijah se ob manjši pomoči pogovarja brez posebnih težav, v odprtih razpravah pa je njegovo sodelovanje precej omejeno”; poleg tega pa še bistveno večja sposobnost monološkega izražanja, na primer: “s preprostimi besedami pove, kako se počuti”; “zna precej povedati o vsakodnevnih značilnostih svojega okolja, na primer ljudi, krajev, delovnih ali študijskih izkušenj”; “zna opisati pretekle dejavnosti in doživetja”; “zna opisati navade in vsakodnevna opravila”; “zna opisati načrte in dogovore”; “zna razložiti, kaj mu pri nečem je ali ni všeč”; “zna na kratko opisati bistvene značilnosti dogodkov ali dejavnosti”; “zna opisati domače živali in svojo lastnino”; “s preprostim opisnim jezikom zna tvoriti kratke izjave o stvareh ali svoji lastnini in jih primerjati”. Raven B1 ustreza specifikacijam ravni sporazumevalnega praga za obiskovalca v tuji državi, najbolje pa jo opišeta dve značilnosti. Prva je sposobnost sodelovanja v pogovoru in učinkovitega sporočanja v širokem razponu kontekstov, na primer “v glavnem lahko sledi bistvenim točkam širše razprave okoli sebe, pod pogojem, da udeleženci govorijo razločno in v standardnem jeziku”; “v neformalnih pogovorih s prijatelji zna izraziti ali spraševati po osebnih stališčih in mnenjih”; “razumljivo zna izraziti bistvo tistega, kar želi povedati”; “prožno zna uporabljati širok razpon preprostega jezika, da izrazi večji del tistega, kar želi”; “sodeluje lahko v pogovoru ali razpravi, vendar mu je včasih težko slediti, ko poskuša natančno izraziti tisto, kar želi”; “sodeluje v pogovoru ali razpravi, vendar mu je včasih težko slediti, ko poskuša natančno povedati tisto, kar želi”, “lahko dalj časa govori razumljivo, čeprav so zelo očitni premori za slovnično in leksikalno načrtovanje ter popravljanje, zlasti pri daljšem spontanem govorjenju”. Druga značilnost je sposobnost uporabnika jezika, da je prožen pri reševanju težav v vsakodnevnem življenju, na primer “znajde se v manj pogostih situacijah v javnih prevoznih sredstvih”; “obvlada večino situacij, ki lahko nastanejo pri urejanju potovanj preko turistične agencije ali med samim potovanjem”; “sposoben se je nepripravljen vključiti v pogovore o znanih temah”; “zna izraziti pritožbo” “prevzema določeno pobudo, na primer v razgovoru za službo ali pri posvetovanju (na primer načne novo temo), sicer pa je zelo odvisen od sogovorca”; “prositi zna sogovorca za pojasnilo ali podrobnejšo razlago o tem, kar je povedal”. Naslednja bi lahko bila močna raven sporazumevalnega praga (B1+). Ostajata dve isti glavni značilnosti, dodana pa jima je vrsta opisnikov, ki so osredotočeni na izmenjavanje večjih količin informacij, na primer “sprejema sporočila, ki vsebujejo poizvedbe, pojasnjevanje težav”; “daje konkretne informacije, zahtevane v razgovoru ali pri posvetovanju (na primer zdravniku opiše simptome), vendar le z omejeno natančnostjo”; “razloži, zakaj nekaj povzroča težave”; “povzame krajšo zgodbo, članek, predavanje, razpravo, intervju ali dokumentarec in o njih pove svoje mnenje ter odgovarja na vprašanja o podrobnostih”; “izvede pripravljen razgovor, pri čemer preveri Stran 164 Dodatek k SEJU in potrdi informacije, čeprav mora sogovorca občasno prositi, da ponovi svoje besede, če je odgovor hiter ali daljši”; “opiše, kako je treba nekaj storiti in pri tem daje podrobna navodila”; “sposoben je precej samozavestno sodelovati v izmenjavanju zbranih dejanskih informacij o znanih rutinskih in nerutinskih zadevah s svojega področja”. Raven B2 ( višja raven) je nova raven, ravno toliko nad B1 ( sporazumevalni prag), kot je A2 ( vmesna raven) pod njo. Ustrezala naj bi dokumentu Vantage (slov. Razgledišče). Prispodoba želi povedati, da je učenec počasi, a vztrajno napredoval preko srednje planote in je zdaj prišel do neke točke, s katere so stvari videti drugačne, njegova perspektiva se spremeni in okoli sebe lahko pogleda na nov način. To pojmovanje se v precejšnji meri odraža v opisnikih, umeščenih na to raven, saj so izrazito drugačni od predhodne vsebine. Tako je na primer na nižjem koncu te ravni poudarek na učinkovitem argumentiranju: “utemeljiti in podkrepiti zna svoja mnenja v razpravi z relevantnimi razlagami, argumenti in komentarji”; “razložiti zna svoj pogled na pomembno temo s predstavitvijo prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti”; “sestaviti zna niz premišljenih argumentov”; “razviti zna argumentacijo z navajanjem razlogov za ali proti določenemu stališču”; “razložiti zna težavo in sogovorcu v pogajanju jasno povedati, da mora v nekaterih stvareh popustiti”; “ugibati zna o vzrokih, posledicah, hipotetičnih situacijah”; “aktivno zna sodelovati v neformalnih razpravah v znanih kontekstih, komentirati, jasno povedati svoje mnenje, ovrednotiti alternativne predloge in oblikovati predpostavke ali se odzivati nanje”. Druga značilnost, ki velja za celotno lestvico, pa sta dva nova poudarka. Prvi je sposobnost uveljavljanja v družabnem diskurzu, na primer “pogovarjati se zna naravno, tekoče in učinkovito”; “celo v hrupnem okolju podrobno razume, kar mu sogovorec razločno pove v standardnem jeziku”; “začeti zna pogovor, v ustreznih trenutkih zna prevzeti vlogo govorca in pogovor zaključiti, ko se mu to zdi potrebno, čeprav morda ne vedno spretno”; “uporabljati zna ustaljene fraze (na primer ‘To je pa težko vprašanje.’), s katerimi pridobi čas in obdrži vlogo govorca, ko v mislih sestavlja, kaj bo povedal”; “pogovarjati se zna tekoče in spontano, zato je običajna interakcija z uporabniki ciljnega jezika mogoča brez posebnega napora zanj ali sogovorca”; “prilagoditi se zna običajnim spremembam v poteku, slogu ali poudarkih pogovora”; “vzdržuje lahko odnose z domačimi govorci, ne da bi jih nenamerno zabaval ali spravljal v slabo voljo in ne da bi se morali ob njem obnašati drugače kot v stikih z domačim govorcem”. Drugi novi poudarek je nova stopnja jezikovnega zavedanja: “popraviti zna napake, če so privedle do nesporazuma”; “v glavi ima seznam ponavljajočih se napak in stalno nadzoruje svoj govor, da se jim izogne”; “večinoma zna popraviti spodrsljaje in napake, če se jih zaveda”; “načrtuje, kaj mora povedati in kako bo to povedal, pri tem pa tudi upošteva, kakšen učinek bo imelo povedano na sogovorca”. Če seštejemo vse našteto, verjetno res lahko govorimo o novem pragu, ki ga mora prestopiti učenec. Na naslednji, močni višji ravni (B2+), se poudarek na argumentaciji, učinkovitem družabnem diskurzu in jezikovnem zavedanju, ki se je pojavil na prejšnji ravni, nadaljuje. Toda zdaj lahko poudarek na argumentaciji in družabnem diskurzu interpretiramo tudi kot nov poudarek na diskurznih spretnostih. Ta nova stopnja diskurzne zmožnosti se kaže v sposobnosti usmerjanja pogovora (sodelovalne strategije): “izraža mnenje o izjavah sogovorcev in nanje navezuje svoje ter tako prispeva k razvijanju razprave”; ”svoj govorni prispevek spretno naveže na prispevke drugih”. Vidna je tudi v koherentnosti in kohezivnosti diskurza: “uporablja omejeno število kohezivnih sredstev, tako da izjave sestavlja v jasen, povezan diskurz”; “učinkovito uporablja različne vezne besede, da jasno pokaže odnose med idejami”; “sistematično razvija argument in pri tem ustrezno poudarja pomembne točke ter ga podpira z ustreznimi podrobnostmi”. In končno, na tej ravni so zgoščeni opisniki, ki se nanašajo na pogajanje: “utemeljiti zna zahtevek za kompenzacijo, s prepričevalnim jezikom in preprostimi argumenti terja zadoščenje”; “jasno pove, koliko je pripravljen popustiti”. Za raven C1 ( raven učinkovitosti) je značilen dober dostop do širokega razpona jezikovnih sredstev, ki omogočajo tekoče, spontano sporazumevanje, kot ponazarjajo naslednji zgledi: “Izražati se zna tekoče in spontano, skoraj brez napora. Ima bogato besedišče, kar mu omogoča, da se vrzelim izogne s parafraziranjem. Le redko je opazno, da išče ustrezen izraz ali da uporablja strategijo izogibanja”; “tekoče izražanje se lahko zatakne samo ob pojmovno zahtevni temi”. Diskurzne spretnosti, značilne za prejšnjo raven, so prisotne tudi na ravni C1, le da je zdaj poudarek na še bolj tekočem izražanju, na primer: “izbrati zna primerno frazo iz bogatega repertoarja diskurznih funkcij, s katerimi uvede svoje besede, da si zagotovi vlogo govorca ali da pridobi čas in obdrži položaj govorca v času, ko razmišlja”; “njegov govor je jasen, tekoč in dobro strukturiran, v njem je vidna nadzorovana raba organizacijskih vzorcev ter povezovalcev in kohezivnih sredstev”. Z ravnjo C2 ( raven mojstrstva) ni mišljena jezikovna zmožnost, enakovredna ali približna zmožnosti domačega govorca. Označuje visoko stopnjo natančnosti, ustreznosti in lahkotnosti izražanja, kar je značilno za govor izjemno uspešnih učencev. Med opisniki, umerjenimi na to raven, so: “z uporabo zelo raznovrstnih modifikacijskih sredstev zna precej natančno izraziti drobne pomenske odtenke”; “dobro obvlada idiomatiko in pogovorne prvine in pozna konotativno raven pomena”; “ko naleti na težavo, se vrne in jo obide tako spretno, da sogovorec to komaj opazi”. Ključne značilnosti ravni SEJA Stran 165 Skupne referenčne ravni lahko predstavimo in uporabljamo v vrsti različnih formatov in z različnimi stopnjami podrobnosti. Potrebne pa so trdne točke skupne reference, ki zagotavljajo transparentnost in koherentnost ter služijo kot pripomoček za nadaljnje načrtovanje in temelj za nadaljnji razvoj. Skupne ravni so povzete v spodnji preglednici. Z lahkoto razume tako rekoč vse vrste besedil. Povzemati zna informacije iz različnih ustnih in C2 pisnih virov in pri tem povezati argumente in pripovedi v koherentno obliko. Izraža se spontano, zelo tekoče, natančno in tudi v kompleksnih situacijah ločuje med drobnimi pomenskimi odtenki. oviti abnikor Razume širok razpon zahtevnejših, daljših besedil in prepoznava implicitne pomene. Izraža se tekoče in spontano, ne da bi očitno iskal ustrezne izraze. Jezik uporablja prožno in učinkovito, Učink up C1 tako za družabne kot za akademske in poklicne namene. Tvoriti zna jasna, dobro organizirana in poglobljena besedila o kompleksnih temah. Pri tem nadzorovano uporablja organizacijske vzorce, povezovalce (konektorje) in kohezivna sredstva. Razume glavne ideje v kompleksnem besedilu tako o konkretnih kot abstraktnih temah, vključno z razpravami s svojega strokovnega področja. V medosebnih stikih se sporazumeva dovolj tekoče abnik B2 in spontano, da njegova komunikacija z uporabniki ciljnega jezika ni naporna ne zanj in ne za or sogovorca. Tvoriti zna jasno, poglobljeno besedilo iz širokega razpona tem in razložiti stališče o nekem aktualnem vprašanju, tako da pojasni prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti. ojni up Razume glavne točke razločnega standardnega jezikovnega vnosa, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečuje na delu, v šoli, prostem času itn. Znajde se v večini situacij, ki se B1 pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Tvoriti zna preprosta povezana Samost besedila o temah, ki so mu znane ali ga zanimajo. Opisati zna izkušnje in dogodke, sanje, upanja in ambicije ter na kratko utemeljiti in pojasniti svoja mnenja in načrte. Razume stavke in pogoste izraze, ki se nanašajo na najbolj temeljna področja (na primer najosnovnejši osebni in družinski podatki, nakupovanje, krajevna geografija, zaposlitev). Zna abnik A2 se sporazumevati v preprostih in rutinskih opravilih, ki zahtevajo preprosto in neposredno or izmenjavo informacij o znanih in rutinskih zadevah. S preprostimi izrazi zna povedati nekaj o sebi in svojem neposrednem okolju ter stvareh, povezanih z zadovoljevanjem trenutnih potreb. vni up Razume in uporablja pogoste vsakodnevne izraze in zelo osnovne fraze, namenjene za A1 zadovoljevanje konkretnih potreb. Predstaviti zna sebe in druge ter spraševati in odgovarjati na Osno osebna vprašanja, na primer o tem, kje živi, o osebah, ki jih pozna, in o stvareh, ki jih ima. Obvlada preprosto interakcijo, če se sogovorec izraža počasi in razločno ter je pripravljen pomagati. Stran 166 Dodatek k SEJU o u . e ati vni , č e vna tevnimi v anju ajanega, er oko retanih IN C2 ljučno z eža edv empo aj časa, da se o znam br se vrst i, str , vk azumev ršnega ustnega adim na naglas aktnimi, po jezik radbi zah i in leposlo imam t i r ažanja, bodisi v živ iv iročnik CIJO N pr vsak izr bodisi pr četudi je t podajanja hit imam nek pr Z lahkot domala v zapisanih/k besedil abstr in zg besedili, kot so pr člank dela. AK več . em vne na in vam vno etudi ni členjeno , t azana. var oko vodila, C1 , č az azličnost oko azumem . INTER ena st vna besedila, ena jasno a r . emer zazna vno r očje vorjenje tančno r azmerja niso až ez posebnega i č Razumem daljše go na in r izr so samo nak Br napor televizijske oddaje in filme Razumem dolga in zaplet leposlo pr slogo Razumem str članke in daljša tehnična na četudi se ne nanašajo na moje str podr TNO u u. . ek e je ajo ena elo , č očil SPLE er ečino v v ozo. B2 azumem i zadev obleme S tacije ih por volj znana. ih pisci dnem jezik vanja t ah. R ater evno pr vorjenje in opajo določ eda tevnemu pot očila, k gumen ati znam članke in Razumem daljše go pr lahko sledim c zah ar tema do Razumem v televizijsk in oddaj o aktualnih zadev večino filmo standar Br por sodobne pr in v k zast stališča ali poglede Razumem sodobno knjiž JENA , u imi vo em oma , ZŠIR ater ih in licno vne re za ost oblemi A azločno i me B1 i, s k ečujem na e je azmer sakdanji adijsk ih oddaj . elo v, občutja in dnem jezik adar g var varjajo z (R ažanju v jasnem , k ih r ih jezik je vezan z mojim edno sr , v šoli, pr emami, k ežno zet Pri izr standar razumem gla točke znane st se r delu času itn. Č podajanje r počasno in r razumem tudi bist mnog televizijsk ki se uk aktualnimi pr ali t osebno ali pok zanimajo Razumem besedila, kater pr običajen, v ali po delom. Razumem opise dogodko želje v osebnih pismih. , a, VANJE , i vno em i me u i in vanje očil in ratk ost e in edno ajo (na vnejši , očno radivu azumem osta az e, k upo elo k epr A2 az enutk ih, jasno edvidljiv epr e izr i, nak ev). ratk . tk vanih spor osta besedila. ati znam t en, pr tek v pr edi, in r a in pr imer najosno alno okolje vestil ati znam z epr ospekti, jedilnik Razumem fr pogost v danem tr najbolj neposr osebno zadev pr osebni in družinsk poda lok zaposlit Lahko ujamem gla misel k obliko ob Br pr Poisk določ poda vsakdanjem g kot so oglasi, pr vozni r kratk osebna pisma. , ih. e, elo az o. , na SAMOOCENJE vorjenju/ vke atalog A VANJEM) A1 vestilih, na azumem abljene retnje in vanja, retnje in z Z o r vnejše fr e sta ost A retno okolic atih in v k epr imer v ob Pri počasnem in razločnem go kretanju r posamezne pogost besede/k najosno ki se nanašajo name na mojo družino in konk Razumem znana poimeno besede/k pr pr plak Priloga 2: SHEM POSREDO vanje vanje alno ejemanje ažanja ustnega izr Br Spr Razume razume Shema za samoocenjevanje (razširjena s spletno interakcijo in posredovanjem) Stran 167 e , o ar o . ar ekoč vit , k o; vit etke tekstu; tevna , k ih vz vnih in . vne vne C2 vati ali oko ati v slogu rajeno u pomaga, očila ali ater rajeno u pomaga, nem slogu nem kon ke in si jih ekoča besedila , v k vim zadev ke in si jih vnih del iti znam jasna, imer iti znam zah iti znam po ene str emeljev imer ično zg ejemnik edsta ično zg ejemnik Jasno in gladko t znam opiso ut pr besedilo je učinko log pr da zazna gla poudar zapomni. Tvor gladko t v pr Tvor pisma, por članke pr besedilo je učinko log pr da zazna gla poudar zapomni. Tvor in oc leposlo , , oja , , eznim iti obno sebine eme emer očilih em alcu azim sv azlične tevne i t C1 ti i č . rajena tančno va, dijo em podt no poudar nem br emer smiselno rožim z ustr iti znam jasna, o zg neje izr žiti zah iti znam r e besedil v slogu i č vež vijem posamezne ljučkom. imer imer Jasno in podr znam opisa kompleksne v pr po raz vidike in besedilo zaok zak Tvor dobr besedila, pr obšir stališča. V esejih ali por znam na razlo vsebine in pr pr tista dejst ki se mi z najpomembnejša. Tvor vrst pr ki mu je besedilo namenjeno i me i me ih , k osti ater macije očij ednosti žnosti. or ačam B2 tančno ti mnogo oblem ljiv vr . ti pr emah, k . varjam i s podr žiti znam očila, v k iti znam jasna in obna besedila o iti znam eseje ena stališča. oma za var oj pogled na evilnih t Jasno in na znam opisa st zanimajo Razlo sv aktualni pr ter poda in pomanjk različnih mo Tvor podr št zanimajo Tvor ali por podajam inf ali zago ozir določ o , e. ost e, da ušnje te. viti epr az emljenja. oje B1 i me oje izk , sanje vati znam emah o znam njige oje odziv . ost ovati fr ratko znam vedo ti sv iti znam pr vez oma filma in emah, k emeljiti sv vezana besedila Prepr po opišem sv in dogodke upanja in str Na k ut mnenja in načr Pripo zgodbo ali obno vsebino k ozir opisa Tvor po o znanih t ali t zanimajo ’. , .ev i, kot ker v, da ojo az in eznik ’ in ‘ A2 vezanih z vko o opišem alno pot e ali sv ev enutno ali v, po abiti znam niz ost až iti znam niz ostih fr vnimi v ’, ‘ampakin az in sta epr ojo družino in obr ojo tr ejšnjo zaposlit epr vko Upor fr pr sv druge ljudi, življenjske razmer iz sv pr Tvor pr sta osno so ‘ e ost e in i jih epr e in az az A1 ti znam e fr ablja ost , da opišem, kje . iti znam pr epr vke znam. vke Upor pr sta živim, in ljudi, k po Tvor posamične fr sta ažanje ažanje Tvorjenje stno izrU Pisno izr Stran 168 Dodatek k SEJU . o . Če . vno on tiko e. ega ve az i t . e ekoč akcije ebitne eža tekstu voru ti enke o , t anju er dobr tančno onu in ter vit ožno in C2 ne izr aža odt vo, pono vo in jo avi t vor er na obne ujem tako , da drug i tako r edvideti em pr a sodelujem v azume e t teža azumev vene odziv i t azpr aj ne opazijo i vrsti in vladam idioma eznem t aziti dr vati na mor eoblik etno aziti se znam v ilagajam kon Zlahk vsakem pogo ali r ob in pogo Znam se izr tekoč izr pomenske imam začnem izja pr spr skor Izr ustr slogu pr vsak Znam pr in se učinko odz nespor v spor in čust ter pr rahločutno jezik in t pr ti i , o v o. ne , vijo ablja vit licnih v vit ov. tano ispevk ašanjih aziti ti ultur edko oj etno alne anju in imer C1 eznih avlja ispevko tančno oj jezik in ilagajam o i se poja . er sv ek spr acije , k ti se znam vit e in spon vati ideje in ovati s pr ov je le r ih. ih pr aktnih vpr er pr azumev ve in medk ege aža anje ustr az ožno in učinko ih. tančno znam ispev vez i kompleksnih, ist ožno in učinko i pojasnjev vajanju pr Izr tekoč isk izr opazno Jezik znam upor pr družabnih in pok stik Na obliko mnenja t pr po drug Razumem namene in implik drug pr abstr ter se znam izr jasno in na tako da sv reg pr Učinko znam odpr spor teža zadr pr na , . e am avi ve em a, ušenj vanje oje i t , ati se ekoč azpr oje e abljajo iti , da lahko edne stike i ciljnega tekstih, ev B2 volj t azumev v in izk tano . abnik ešujem azume ali eti sodelo azumev žujem r a. varjam sv azr injanja, č i ne upor vor in so na dr tevnega jezik ktivno lahko vezujem sv ispevke na njiho emeljiti ideje in Spor znam do in spon vz in se spor z upor jezik A sodelujem v r v znanih kon tako da pojasnim in zago poglede Sodelujem lahko z več ljudmi, pr na pr ter r nespor nestr drug zah puščajo čas za odgo splošno spodbudni. Znam poudar pomen dejst dogodko ut podpr , iti azi ej aj ti za vor ik i se ljučim imi, , delo aša oljo , kot so , k vljajo . vezan imer sakdanje ati se e se ojektno B1 emami, ušnjah, tevnejših , kjer se , po i me osebno , ali tak ih, č o vnapr tarje in e je za o poja ajo v o znam k , č ov na v tistični pr ovanju po avljen vk , hobije ih, vtisih i ta jezik vor ipr azumev avim. ost obneje odgo akciji s pr ept , sta vor ovanja in aktualne rafi. ipr ašanja. ter upino Znajdem se v večini situacij pogost na pot območju go Lahko se tudi nepr v pogo z znanimi t temami, k zanimajo ki zadev življenje (na pr družino pot dogodke). Spor znam o izk dogodk in občutk lahko na t pr Prepr pojasniti ali vpr pojasnila in nekoliko podr na komen vpr Lahko sodelujem v in sk razlago zah konc vizualna pomoč slike in g i , . o vor , ati vati ost macij av po avilu elo emer ašanja. . tarje valo ev ati se ostih in avilih, k epr or epr al i č ansakcije vodila A2 epr azumem edno emah in , pr aj počnem ebujem, žev ako se i na vpr e tr očilo ih opr ca sodelo ajo pr vo inf vah, č , da bi pogo dr v, upošt azumev ih družabnih vor ost osta na upnem opr tev vnostih. vno družabno akcijo aj potr vor vadi ne r volj ovem z zah avičilom ali aviti znam ter azim, k epr delko epr i sk Spor znam v pr rutinsk zah in neposr izmenja o znanih t deja Znajdem se v z kratk izmenja na do sam vz Vključiti se znam v osno in izr počutim, k ali k in se na komen odz opr odgo Opr pr kot je nar iz pr in s pomočjo spodbudnega sogo pr ti aj o o . vati avljen ažanju ratke ave er ost elo enutne varja ako , t ost ve ati, oje ipr i izr i se zdr em, k epr emer z A1 . i sv avljen šeč epr i č o se znam ipr eobliko ti pr ti znam e po iti na e spletne ve o t el in k elo pr tarje . , pr i izpolnim ost azumev viti počasneje vlja , in odgo . ost vor ih, na slike in ost vnimi osebnimi tk ce na spletu ve pr e mi je pr viti znam k ašanja, k ebe ali znane vati na obja aviti znam z upe epr epr az Prepr spor če je drug izja pono ali jih pr in č pomaga misli. Posta vpr nanašajo na tr potr teme nanje Obja pr kot izja sem poč mi je bilo v znam z odgo komen Znam se pr odz drug medije Opr pr nak osno poda obr cija cija cija ak stna ak ak U ter ter Inter in Pisna in spletna in Shema za samoocenjevanje (razširjena s spletno interakcijo in posredovanjem) Stran 169 ti, abo v, em in ih oditi iranem vljena . r tevnih , tako ednotim azlične gumen tančno ono kazma). emah C2 ekoč edsta er ne anju ve ali v t , da lažje im na ultur a, podt avi o zah ešit o struktur acije (npr u znam pojasniti, va in ar emer na zor aktnih t vega mišljenja, emam, vr vezujem r i č enesem mnenja in enko istr azpr vijanje idej vz ispevke ide do soglasja V jasnem, t dobr jezik kako so pr dejst pr pr večino pomensk odt opo sociok implik reg ironije in sar V r abstr znam uspešno v raz da spodbujam druge k pojasnjev njiho po in po pr pr glede r nadaljnje poti. u. e e, v vati e , da , č im. vi o ično tam er ljučk esna ept er upine očam o vedali eh , t no zir C1 edo ter ene ev znam ispevko ašanj emam, ipo , por vz o iranem , ne glede na ar so po u znam jasno in e posr ih, kompleksnih očja ali ne odenju sk vljam vrst tih vpr i, po avo ob V dobr struktur jezik tekoč pomembne ideje dolg besedil to, ali se nanašajo na moja in podr lahko določ tehnične konc občasno pr Pri v lahko pr različne perspektiv tako da na osno različnih pr posta odpr spodbudim log mišljenje tem, k drug razlagam in t različne vidike razpr usmerjam k zak ve ten obne ih . er en em e. irana očij vnega/ esa. oja sebujejo endar ašanja, i t ter ijo ej in jih azlične B2 oko , pr o znam ih znam vati podr te, npr upine t azšir i jih v ti vpr ok vanje drug am r azmišljanje ti napr ti v koher edo macije in , k o struktur v sk vlja e, ali spodbuditi ev or vo/pomembne licnega, gumen ademskega in oje r vija veza ti neke zadev Zanesljiv posr inf ar bist točke kompleksna, v dobr besedila s podr mojega str pok ak osebnega in Spodbuditi znam sodelo člano posta ki spodbudijo njiho odziv ljudi, da r sv ter pojasnijo sv mnenja. Ideje drug raz po miselni t upošt pla viti . ve i so anje azi , da , k er o . ti delajo emah, avilo oje ušnje oja az ašanja, da i, t B1 , podane upini, da očke azumev ar je vati znam iranih tivnih znam ali me vali. ti znam ov, in pono diti, da se a. vnimi izr ajo sv ajo sv im r edo macije ma ositi druge ene t vlja er ept ega, k or or edeliti opr ezna vpr ispev ispev ev vedal drug Posr inf v jasnih, dobr struktur inf besedilih o t ki jih po osebno zanimajo ali pa so aktualne Z osno znam pomaga opr in pr pr znanje in izk Povabiti znam druge v sk pr stališča, pojasnijo razlog(e) za njiho poglede ali r določ jih obliko Posta ustr pr konc del t po tako potr razumev , e, , s u. ev očke enutno vor vit aj ostih avilih, enih vanje edloge A2 vne t epr sakdanjih e so vati znam i me tr , č em jezik ostih, edloge in e pr vati znam ti ljudi, k edo ost epr ost vo/gla ih, pr ene jasno in v eobliko enega. imi spodbudim avo, in znam až epr i pr aktičnih opr ašujem za mnenje osim za pono až epr aša Posr bist kratk besedil o v temah, k zanimajo izr pr Sodelujem lahko pr pr tako da druge spr dajem pr razumem odgo če občasno lahko pr ali pr izr Obliko pr kater razpr vpr mislijo o določ idejah. e e k ti ih, , kot ostimi vestila, rami. enc aza , ali me . edvidljiv ratk o akšno je og epr . retnjami azumem. A1 ost vati znam e, pr aziti idejo in imi, pr vanju ostimi balnimi er epr ti druge edo ost macije k ostih besedil ati in pr epr i znam pok diti, da r vo mnenje epr or epr ratk aša azami znam vabiti udelež Posr pr inf pr so napisi in ob plak S k fr po sodelo S pr posameznimi besedami/k in nev znak zanimanje za idejo in potr Zelo pr znam izr vpr razumejo in k njiho ov vanje vanje vanje ept edo edo edo besedila konc Posr Posr Posr Stran 170 Dodatek k SEJU am avno oje ev vati i sv edujem upnosti C2 ne in o in nar edo vit ipadnik ih sk em upošt er posr . i t ultur obne pomenske enke Učinko znam posr med pr in drug ter pr sociok sociolingvistične razlike t dr odt . o v. ne anja s e in er C1 anjem ultur ti vati znam ultur vanjem osti za alen jezik ev azumo ekoč vati e. ev edo azumev eč , t edo macije t enc no znam ablja ič upno k emago oumnosti, ažanjem epr tančno znam or er zir epr Posr sk spor pr dv izr občutljiv različna stališča in pr nespor Jasno na posr pomembne inf pojasniti k ref Ob upor pr e , č ebi , ti ljučnih očij o anja, ojih B2 isotne v in stališč ultur vati znam enci po potr ažanjem anju na ideje lonjenosti azličnih idej azumev ih. edo ev in stališč esnih podr upno k dit emah s sv ter Z izr nak do r občutko znam spodbuja sk spor tako da pr spodbujam k odziv drug Posr pomembnost k tr o t in udelež dajo pojasnila. , . emah azil o macije er osim esnega em, anja, tako or ažajo B1 vim osebe ter e se ultur o zapr ev in/ali . vati znam e imam čas ati znam itetah t dit enci izr azumev edsta ost ior edo ojega in očja, č upno k epr vni smisel vedanega o t azmislek o t Podpir sk spor da pr izmenjam inf o pr pr za potr pojasnilo Posr gla po s sv podr udelež jasno in č za r kako se bom izr i , azim , da vile abiti am k injajo omisa e. retnjami anju osim er izr ebah. az A2 , t anje in/ali vedanega ostimi ispev . vati znam er znam pr e fr znam lahko ost epr azumev emer pr edo vo po edvidljivih, ve, t i č vedano anju kompr epr S pr besedami/k lahko pr spor pr ljudi, da pojasnijo po razumev soglasje Posr bist v pr vsakodnevnih situacijah o osebnih željah in potr Prepo se ljudje ne str ali da so se poja teža isk in soglasja upor pr i ih , vanju e, i retnjami anje o in tke ost A1 azim , spodbujam e epr ostimi balnimi znak em, ali vati znam e mi pr er až epr azumev odošlic edo elo pr macije o drug i. edvidljiv or ažanju pomagajo S pr besedami/k in nev znam spodbuditi spor tako da izr dobr zanimanje druge k sodelo in pok razumem. Posr osebne poda in z pr inf ljudeh, č izr drug vanje vanje vanju edo edo pri azume Posr Posr orsp Shema za samoocenjevanje (razširjena s spletno interakcijo in posredovanjem) Stran 171 i a/ ajo . a – ost v, a na ti a/ i, or vinami, aj očke om, da se ajo iz ti vor OGIJO) vanja in or vir . varja t nabor avilno tonacija – t nabor a; nek i iz endar ne gija včni edo azumljiv ekoč v ih jeziko ost ablja akor ne vpliv , pr ve; naglasu avnjo nadz obnejše t očila jasne in vlja r i ga/jih go ozodičnimi pr ale iz drugega jezik v, nik a/drug v, k Fonolo item in in ost posr azumljiv . ti zna boga vir tonacijo ih značilnosti ciljnega , r . Značilnosti naglasa, k ti zna boga ih značilnosti ciljnega e opaznih, v ti in jasno izgo o malo ali nič ne vpliv ost FONOL ek zi zagota iti zna tako r ablja vega spor ih jeziko ablja ve ciljnega jezik ajo na r zna vpliv drugega jezik ih jeziko S a z visoko r , da so podr azumljiv a z zadostnim nadz vor ezno in ljučno s pr tančne Upor fonološk jezik vk kot so besedni in sta poudar tako njego na bi lahko iz drug na r poudarjanja pomena. Upor fonološk jezik vsesko Izgo glaso značilnosti naglasa, k drugega jezik je mogoč vpliv Na splošno zna upor ustr poudarja posamezne glaso se po drug vendar t razumljiv JENE ten z, , o ablja ce, z s en ur va. i čemer or va. ur u tnost ezno ok nabor e, dobr , pr ovalnih ev in druga edst e in edst ZŠIR en en disk azlične ganizacije endar v ispevk edno dela ekoč vezuje v jasen, ten disk vez , v . A irano za, šir ovalc ti se zna jasno ovano upor ovalc en ev Koher iti zna koher emer v polnem ablja r ur or ve po (R i č vez aža ganizacijske vz vez evila po edst eskoke Tvor in koheziv pr obsegu in ustr upor načine or disk po kohezivna sr Izr gladko t struktur nadz or po kohezivna sr Izja koher pomočjo omejenega št sr daljšem pr včasih še v pr A e , eh, . ega ca in vež . a na var žljiv vor cev eti vlogo , in ga ebno edno JEZIK nale etno in , da si vanju itn. ez vidnih emanjem no ovanjem esti z etno na vor evz cija balne znake in ljučuje s ispevk avi o st er evz azpolo , pr imer di potr vede v emer potrjuje ak vez e r ih go azpr va in br očilne sig ži vlogo go i č z se vk vor o pr . vedanega, nega pr ih, aluzijami itn. znih funkcij , pr Inter vladuje spr ur o iz ž ablja nev avnim pr ca, z na vor az ur ispevke spr ega ne iz etno JENEGA o. Zazna vor ispevke zna uv a lahko k r anje po akcijo ob a disk ovi ali obdr ca, ko je t v upor upni disk oje pr ispevke drug vsem nar ezno fr eti zna pogo vor ljučiti, ko se mu z OR tonacijske spor ojega go ispevke drug Inter z lahkot teža in V sk po vloge go sv pr Svoje pr ustr nabor zagot da sv na pr Zač go zak vendar pa t najbolj spr Prispev ki so mu blizu razumev spodbuja druge k sodelo V , a ih GO tano e in aj amo tevna ce avno in emer se vam , da ega vir ej e a. S ekoč nem or očnost i č eža ekoč , skor ec , nar etno ec t , lahko pa e; le malo ov. Tek no e, pr iba ali jih obide vor aj ne opazi. tano . a, ko išč az aža se spon žnim t aven in t ezne vz og aža se t ez napor aža v pr lev emor Izr obšir tekoč mo iz tako spr sogo skor Izr spon br vsebinsko zah tema lahko o nar jezik Dlje časa se lahko izr enakomer tempu ok ustr in izr je opaznih dolg pr ČILNOSTI oruje rat, ko nost anje , , avilnost abe ako , in jih zor imer , k e vnične ežko vlada o. e ž očale ZNA tuje ati, ko . Č o ob vzr azume Pravilnost a, tudi tak vo po i (na pr ih). avi. avi. emlja odziv žuje visoko edke in t edi napako ej dobr osledno nadz vnično pr var osledno dr opnjo slo avilnosti. Napake vnic ec D slo kompleksne r jezik njego zaposlujejo druge st ko načr nadaljev spr drug D vz st pr so r opazne nar jo običajno tudi popr Slo pr Ne dela napak ki bi po nespor večino lahko sam popr , a ATIVNE ne eli a ez obne a, , vor al imi se ih, ar ž anja i eznem azponu očasnih uje jasne azi dr em br abo . enke ater ost em, k ALIT vne oblike azlike in da bseg oumnosti. ademsk i t vega jezik O ožen pr vanju misli v vlada tudi azpon jezik ve, s k okem r aža v ustr aža stališča do Priloga 3: KV ke ali r tiko in pogo ati pr ti. ih kompleksnih tančno izr ne dv ok r og o ob e. , izr licnih ali pr ov in z upor ater eobliko obr az veda az včnih struktur Zelo je pr pr različne jeziko da na pomenske odt poudar se iz D idioma izr Ima šir kar mu omogoča, da izbir ubesedit jasno izr slogu o šir splošnih, ak pok tem, ne da bi se mor omejev po Obseg njego zadošča, da oblik opise večine splošnih t veliko opaznega isk izr nek sta C2 C1 B2+ B2 Stran 172 Dodatek k SEJU i a/ ajo . ek a – ost v, a na ti a/ i, volj i, az or vinami, aj i jezik/ to anja vne v v očke om, da se ajo iz ti vor av na i. vi. a/ vor ko OGIJO) vanja in or vir . varja epr vor oda tonacijo , za t nabor avilno tonacija – t nabor a; nek i iz endar ne a, t gija včni edo azumljiv ekoč v ih jeziko ost ablja a, č ali občasno ost azumejo akor ne vpliv , pr gija vanje emu je azumev ve; naglasu ajo drug ve jeziko avnjo nadz obnejše t očila jasne in vlja r i ga/jih go i ga/jih go voljiv eno pono item in in er poudar ozodičnimi pr ale iz drugega jezik v, nik a/drug v, k tonacija in poudar i ga/jih go eč v, k , r ljub t elo omejenega enih besed in fr Fonolo item in in ost posr azumljiv . ve in posameznega a/vpliv azumljiv azumljiv . K aj truda r v t ti zna boga vir tonacijo Fonolo i, k ek ih značilnosti ciljnega , r . Značilnosti naglasa, k ti zna boga ih značilnosti ciljnega e opaznih, v ti in jasno izgo ajeni spor o malo ali nič ne vpliv ost va je na splošno a; in va je na splošno do ci bodo mor eži r cev va znanih besed jasna. vo z FONOL ek zi zagota iti zna tako r ebno sodelo . vnih, znanih besedah in ablja vega spor ih jeziko ablja ve ciljnega jezik ajo na r zna vpliv drugega jezik ih jeziko i jezik vor ih jeziko vor a nauč ci, v S a z visoko r , da so podr azumljiv a z zadostnim nadz vor ezno in varja avni izja varja varja varja ljučno s pr tančne aza sta zado ositi, naj izr očan vpliv drugega jezik vor upine azah. Upor fonološk jezik vk kot so besedni in sta poudar tako njego na bi lahko iz drug na r poudarjanja pomena. Upor fonološk jezik vsesko Izgo glaso značilnosti naglasa, k drugega jezik je mogoč vpliv Na splošno zna upor ustr poudarja posamezne glaso se po drug vendar t razumljiv Izgo razumljiv na r izr naglas vpliv drug Izgo jasna, da je r sogo pr M drug na poudar lahko ot je potr sogo izgo Izgo nabor lahko z nek go z osebami iz njego sk Pravilno lahko posnema omejen obseg glaso enosta fr . ” JENE ten z, , o ablja ce, “in z s i, kot enj en ur va. enih i čemer or va. ur u ret elo nimi tnost ezno tnost edje upine eznik ok nabor e, dobr , pr ovalnih ev in druga edst e in edst vezano ti z z ZŠIR en en disk azlične en enj s ganizacije endar v ispevk edno dela ”. ekoč vezuje v jasen, ten disk vez , v . ostih loč vin zna ret retnje ali A irano za, šir ovalc ti se zna jasno ovano upor ovalc en ev epr no zapor ti zna sk ostimi v ", "ampak" in "ker" veza ovalci, kot sta em Koher iti zna koher emer v polnem ablja r ur or vnimi linear ve po Koher . vez pot (R i č vez aža ganizacijske vz vez evila po edst eskoke iz pr epr upine besed/k Tvor in koheziv pr obsegu in ustr upor načine or disk po kohezivna sr Izr gladko t struktur nadz or po kohezivna sr Izja koher pomočjo omejenega št sr daljšem pr včasih še v pr N krajših pr združiti v po linear točk Poveza besed/k pr so "in Besede/k sk zna po osno po ali “ A e , eh, ekel ih iti. . ega ca in vež . čevim tk a na var endar žljiv vor vor cev i ga eti vlogo , in ga ebno edno ašanja in vati na vor emelji JEZIK nale ar je r a, v vanju etno in , da si vanju itn. azume . ez vidnih emanjem no ljučiti ovanjem esti z etno na vor evz di, da se cija balne znake in ljučuje s ispevk avi o st er evz azpolo , pr imer di potr vede v emer potrjuje cija emah, k ega, k eloti t ak vez e r ih go azpr ak vor iz oči v oči osta vpr er se odz edko r vor usmerjal po azumev eobliko va in br očilne sig ži vlogo go i č avljanju z se vk vor o pr . vedanega, epr ašanja odgo nega pr ih, aluzijami itn. znih funkcij , pr ati in zak ve. , pr Inter vladuje spr ur o iz ž Inter anje v c ablja nev avnim pr ca, z na vor az ur ispevke spr ega ne iz etno žev endar r dr ost pogo emah ali t . , in tako potr JENEGA o. Zazna vor ispevke zna uv a lahko k r anje po ec iti nanje t e izja o se spor vljanju epr ti zna, ali sledi sogo , da bi pogo ti zna po osebnih poda akcijo ob a disk ovi ali obdr ca, ko je t viti zna pr ost v upor viti zna del tist vor . ost upni disk oje pr ispevke drug vor azumev vsem nar ezno fr eti zna pogo vor ljučiti, ko se mu z eti, vz aza volj aša OR tonacijske spor ojega go ispevke drug epr oje Inter z lahkot teža in V sk po vloge go sv pr Svoje pr ustr nabor zagot da sv na pr Zač go zak vendar pa t najbolj spr Prispev ki so mu blizu razumev spodbuja druge k sodelo Zač zna pr o znanih t zanimajo Pono sogo razumeta. Posta odgo pr Pok besedam, v do sv Vpr in na takšna vpr Prepr spor na pona znanega in popr V , i , ve . a ih e ej ve, i, ko varja GO tano e in aj amo tevna o, i, ko elo i ce em elo i, eža anju avno in emer se vam , da ega vir ej e a se vezane a. S ekoč vnične vami, v etk vanja nem or elo ost emor očnost i č eža ekoč , skor ec emor elo očitno o se elo , nar etno ec t očnost . aža z z emor e, izgo , lahko pa e; le malo ov. azumljiv , nepo az avlja t azumev Tek no e, pr sem vnapr iba ali jih obide vor aj ne opazi. tano . a, ko išč az Tek azumev tuje slo avlja, zlasti pr imi izja ih pa so z eobliko enega. avljene izja aža se spon žnim t aven in t ezne vz vlada z og aža se t ez napor aža v pr lev emor ažanju až edv ipr eliko pr e izr Izr obšir tekoč mo iz tako spr sogo skor Izr spon br vsebinsko zah tema lahko o nar jezik Dlje časa se lahko izr enakomer tempu ok ustr in izr je opaznih dolg pr Spor lahko r vendar so z opazni pr načr in besedne izbir in ko se z popr daljšem pr izr Razumljiv lahko izr kratk kater očitni pr napačni zač in pr izr Ob kratke pr pr z v išč manj znane besede ali odpr v spor , . ČILNOSTI e oruje rat, ko nost anje , , ost ablja tično aj cev avilnost abe ako , in jih ablja or zor imer , k e vnične ežko vlada o. az in vezanih epr e ž očale abljenih endar še ema vne ZNA tuje ati, ko . Č o ob vzr azume oma o r , po edvidljivimi e pr e upor , v . Pravilnost a, tudi tak vo po i (na pr ih). avi. avi. en nabor ostih včnih vz emlja odziv žuje visoko edke in t edi napako ej dobr Pravilnost cev ater osledno nadz vnično pr var osledno dr opnjo slo avilnosti. Napake vnic ec avilno upor or avilno vladuje nek epr vničnih struktur D slo kompleksne r jezik njego zaposlujejo druge st ko načr nadaljev spr drug D vz st pr so r opazne nar jo običajno tudi popr Slo pr Ne dela napak ki bi po nespor večino lahko sam popr Razmer pr določ pogost ustaljenih fr vz z bolj pr situacijami. Nek struktur pr vedno sist dela osno napake Zgolj omejeno ob pr slo in sta ki si jih je zapomnil , a ATIVNE ne eli a ez ostih obne a, emah, , vor al imi se ih, ar ž anja , da e epr i eznem azponu očasnih uje jasne vanja ovanje in azume i in retnimi azi dr em br abo . i. e enke ater ost em, k oliko ost azi, aj besed/ tk ALIT vne oblike azlike in da . Obseg vni nabor bseg oumnosti. ademsk i t vega jezik bseg anja in očila o t , pot epr sebini v sakodnevnih O enj in pr ožen pr vanju misli v vlada tudi azpon jezik vezanih z ve, s k okem r O lev aža v ustr aža stališča do vlada t ret Priloga 3: KV ke ali r tiko in pogo ati pr ti. ih kompleksnih azume tančno izr ne dv ok r enimi izr enimi konk og o ob e. , izr aj ok ostih v elo osno licnih ali pr ov in z upor ater ednega opiso uje spor esi, delo ablja pr enj in ustaljenimi ci, da se spor ov, po eobliko obr az veda az včnih struktur ter včne struktur upinami nek or epr az Zelo je pr pr različne jeziko da na pomenske odt poudar se iz D idioma izr Ima šir kar mu omogoča, da izbir ubesedit jasno izr slogu o šir splošnih, ak pok tem, ne da bi se mor omejev po Obseg njego zadošča, da oblik opise večine splošnih t veliko opaznega isk izr nek sta Jezik ob se spor besedišča zadošča, da z nek posr oblik kot so družina, hobiji in in aktualni dogodk Upor sta z nauč sk kret vz o omejeni v pr situacijah. Ima z besed/k izr osebnimi poda določ situacijami. C2 C1 B2+ B2 B1+ B1 A2+ A2 A1 Kvalitativne značilnosti govorjenega jezika (razširjene s fonologijo) Stran 173 o ih ih te o žiti ne vit eznih v. ater ater azlo tacijo e e ali ekoča, oja stališča , dobr i. gumen ater vede ednosti in ev tnimi alcu olajša neje r obne imer očila, v k gumen ve nekega očila, v k opa sv edloge ali ezne podpor t, na žnosti. i br venih delo ave o kompleksnih kom na ustr ah. i nek tke in ar , k aj doda vije ar ednotiti zna ešit eno stališč emeljit očila, članke in ezno in učinko , podr azpr i in pr az vr CEFR). Ut ih zast eni pr gumen er pojasni pr ater radbo vanje bist azlog azličnih mo vna dela. irane r eti z nek tično r ov. zna ezno poudar ti zna poda iti zna jasna, gladko t , v k ritično oc obnosti. O ssessment ( ično zg ti zna jasne ti zna eseje ali por vene dele in ustr ti zna eseje ali por epo ašanjih s poudar ema oblema. vije nek ar oti njemu t eč vir , A Tvor kompleksna por eseje ali k leposlo Besedilu da ustr log pr Pisa struktur vpr pomembnih zadev Svoja stališča zna obšir in podpr pojasnili, r Pisa sist ter ustr bist podr različne ideje ali r pr Pisa raz razloge za določ pr slabosti r Poveza iz v , a eaching, T etij vrsti. , re. živ obne em, obne v obne alca. ane z eme vim earning , gladko ivlačne nem za , podr ičljiv avnem , podr em v , podr očjem. eno filma, pis irane in . nem za i t azmerja med O epr elo pr ages: L er opise do imer vrst imer azlične t , pr etij; pr aža r angu e in z e opise in domišljijsk , pr esničnih ali ti zna oc ti zna jasne ano z ti zna jasne o struktur živ esnim podr vit encialnega br ti zna jasne vezanem besedilu vencijam izbr ti zna jasne vezane z njego ter e for L Pisa tekoč zgodbe t v slogu izbr Pisa dobr raz besedila v pr osebnem in nar slogu pot Pisa opise r izmišljenih dogodko in do po jasno izr idejami in sledi ustaljenim kon Pisa opise na r po in Napisa knjige ali gledališke ig enc ah. anja o, , ork of Refer avilnost . edke edko vnične vlada o. vnic očale ami. vzr ramew vnih stuktur o ob azume vezi z r abljenimi acijami in 58 Pravilnost anja visoko edi napako v vnic ej dobr ean F osledno ohr vnično pr osledno opnjo slo avilnosti; občasno ec D slo celo v najbolj kompleksnih jeziko Napake so r in v z upor struktur D ohr st pr nar zvezi s slo kolok idiomi. Slo pr Ne dela napak ki bi po nespor opur ce ti e VANJE or em irano i ommon E tnost ezno zna azlične ablja ovalc ekoč ater en ev in vez vezuje ladno endar so o the C tna in ti r , v vati zna i. en vati zna jasno , sk ablja ok nabor ovalc va. o struktur va. ev u in upor Koher ce, po ganizacijske vz vez edst ganizacijske or edst vke po evilnih kohezivnih edst eskok Obliko koher kohezivna besedila, v celoti in ustr upor or ter šir po druga kohezivna sr Obliko dobr besedilo v t jezik or vz in kohezivna sr Sta v jasno besedilo s pomočjo št sr v daljšem besedilu mogoči nek pr OCENJE aminations t vati u ne eli a aba age Ex vor ih, al aj ž em angu ami, da obne ok a imi se eznem ih azponu očasnih uje jasne i mu včnih esivnost , upor eotipna. PISNO enke in da ater ost em, k ater azi dr oumnosti. er a, k i t vega jezik A bseg ademsk O vlada tudi rožnost sloga in vlada šir aža stališča ve, s k okem r Relating L aža v ustr tičnost a Z ožno zna obliko azličnimi ati pr ti. P . Vendar pa jezik vnimi oblik ne dv tiko in pogo o ob o ob abo nek ata ekspr edno st A og e. ečine splošnih t tančno izr licnih ali pr obr az obr veda iročnik Zelo pr misli z r jeziko na pomenske odt se iz D idioma izr D razpon jezik omogoča, da izbir ubesedit jasno izr slogu o šir splošnih, ak pok tem, ne da bi se mor omejev po tona je nekoliko omejena. Obseg njego zadošča, da oblik opise in izr do v z upor kompleksnih sta struktur manjk in idioma bolj kompleksnih oblik pa je še v . iti i eč em enke vit aža o vnem azšir azlog ično venih obneje i en ojega ve iz v elo ekoča i izr ezne e, r ez adna očja; eglednica C4 iz pr , k imer dit adnim alcu olajša ednoti azi. emah. oja stališča z ov. a kot pr Splošno ti zna log i br, k vanje bist vati ustr emah s sv irana in v gla . Priloga 4: PREGLEDNIC adna besedila zna iti zna ustr eti sv eznimi pr ek obnostmi o vati zna med ti zna jasna, z eznem in učinko ablja v. ti zna jasna, dobr tnimi pojasnili, r ti zna jasna ur esnega podr macije in tr eznimi izr avilna, gladko t obne pomenske odt radbo epo avilna besedila o tevnih t ljuč ter vezuje in vr or adnim in neur Pisa pr kompleksna besedila v ustr osebnem slogu dr Upor zg pr delo Pisa struktur pr zah Poudar pomembne zadev zna besedilo in podr podpr doda in ustr ter obliko zak Pisa in polur s podr različnih t in po inf različnih vir Razliko ur jezikom z občasno manj ustr C2 C1 B2 Preglednica je enak 58. Stran 174 Dodatek k SEJU . ti, e z imi očij emavz ater . e eseje o ajo znane očila v va in ev ost oje mnenje o očja. cih), s k epr esnih podr repanje i zadev a por az ter ti sv sakdanje zadev vencionalnih emeljit , pr vestno zna po ratk vaja Ut vih, k ratke za . na obr ojih in elo k sakdanja dejst ti in na dnih kon azloge za uk ti zna k ej samo ah (npr oča anih dejst ti zna z eduje v vaja r Pisa temah s sv Prec por zbr vsakdanje in nev njemu znanega podr Pisa standar oblik posr na v, e e. , , ali o . obno ost etja; em ost . epr e aj delajo ost epr o znanih ratke ost pis živ esnim ovanje vnosti ali etij O epr ter epr va in odziv živ ratke in ti vrst vezanih z elo k vke o sebi in ih osebah, o . edno in podr e domišljijske ti zna do ti zna dogodke ti zna pr vim in lih deja ost em v pr vno pot očjem. ti zna z vne opise dogodko ek ti zna k ti zna pr e in sta i t vezanem besedilu opiše oja čust et epr ze o ljudeh. az Opisa pr po sv Opisa resnične ali izmišljene neda Napisa zgodbo Neposr zna opisa vsebin, po njego podr Pisa osno pr osebnih do Pisa pr življenjepise in pr ver Pisa fr domišljijsk tem, kje živijo in k itn. e , . avilno en o ov in ži na . aj vničnih včnih . az vezanih edi teksta. avilno edno očajo očajo i pa si jo azlo vzr i si jih je . Napake oma pr , po , k edno lahko vzr i kon e struktur tično dela azume , k azume Pravilnost ablja določ cev ost ablja pr vne napake ostih slo cev or alec v avilno r ema vladuje nek epr or Razmer upor nabor pogost rabljenih izr vz z bolj običajnimi situacijami. Občasno nar napako br pr podlag Prepr upor vendar še v sist osno Napake lahko včasih po nespor Zgolj omejeno ob pr struktur in sta vz zapomnil lahko po nespor i, ti no tnost eznik upine veza ". en družiti v ti s vnimi em ostih rajših . ", "ampak" epr edje veza ostimi v . nimi ovalci, kot sta Koher iz pr enih k vin zna z vezano linear upine besed epr elo osno vez " in "pot N loč pr po zapor Sk zna po pr kot so "in in "ker" Besede ali sk besed zna po z z linear po "in esi, , da ostih ter e vni uje azume epr enimi oliko ost e z . Obseg aj besed in bseg ednega emah, kot so epr azami, sebini v sakodnevnih O vlada t ovanje in aktualni azume i. vezanih z osebnimi i in določ aj posr vanja oblik očila o t , pot ablja pr enimi fr ostih v tk retnimi situacijami. včne struktur ci, da se spor upinami nek or epr vlada zgolj osno az, po Jezik ob se spor besedišča zadošča, da z nek opiso spor družina, hobiji in in delo dogodk Upor sta nauč sk vz o omejeni v pr situacijah. Ob nabor besed in pr fr poda konk e o. . o. az a esar rajše vež vke ežko ok ostih e i, kot so . Daljša ve s adi č ve s adi ev t epr vezanih azumljiv ost elo t azumljiv osta eža sebujejo eža em s sebujejo emer k vine po esedila endar , zar e in sta , zar init eznik epr epr esnega i č a, v azumljiv izr v, po az ek ejo t ežje r ejo t Splošno ter vko až až o ali ner ni niz. B tnostjo tnostjo oči pr ti zna niz pr vnimi v en ti zna pr en ti zna pr očja, pr vezane pr e in k e in k vezana besedila azumljiv ojega in vzr anja. az in sta ", "ampak" in "ker" az az Pisa po o vrsti znanih t sv podr nepo v linear so r občasno ner in/ali nedoslednost lahko po br Napisa fr z osno "in besedila lahko v izr koher je besedilo t Napisa posamične fr Daljša besedila v izr koher česar je besedilo z razumljiv B1 A2 A1 Preglednica za pisno ocenjevanje Stran 175 e t v t v ega vje 4.1.1. valc ečaju ečaju žični elje ist azisko . mno orumu za evalna domena zi. . 2001, pogla ečaji). až er te ali učit odilni v spletnem tem spletnem t tem spletnem t očja. JA ališču za r orumu orumu (npr iz SE Izobr Kot v zbir na univ Kot sodelujoči študen odpr ali f Kot sodelujoči študen odpr ali f spletni t V spletnem f študen podr TNO . i domene i v vnem štir iji podjetja oko . upine SPLE esnega/ za alec spletne ašanjih ter elje A avi o ejev ateg aciji. usne sk Z vanje ge) a 2015. licna domena telj in por azpr azmer ali kot ok očni str edo Pok lica vnega spletnega i kor vnih r embr oko ani. lepetu med oddelk ečanju za učit ed spletnim sestankom ečanju f posr Kot sk str foruma ali ur str V k velik V spletni r dolgor ali na spletnem str sr M zaposlenih o vpr delo sodelujoči v spletnem sr in a do dec Situacija (in vlo ni akcijo vor OPISNIKE . ter ah ni A in vembr esa. vni ašanja. Z ator ali ter vi. enec v cija vit spletno ak i v spletnem ter Javna domena vnega in ig edsta upini za družbena in v za Kot moder sodelujoči v spletnem forumu o zadev ja Sodelujoči v pogo ver klepetu po ja pr Kot udelež spletni podpor sk osebna vpr alidacije od no sak opisnik posebej e v . opisniko e za v Spletna in ežju avi s viru avi s viru DOMENAH enc viru 3. faz njižnega njižnega azpr vdušenci, azpr vdušenci, tančnih i r i r sk sk avi na na imer v ok imer v ok zof telji/na zof telji/na VANJE azpr Zasebna domena ija ija vnosti za uč V spletni politični ali filo pr na pr spletnega k foruma. V spletni politični ali filo pr na pr spletnega k foruma. V r družbenem omr vedene v ok ZLIČNIH . A vo iz nih deja ve v. R spodnje zglede ti v ilagaja alne a, ašanja. ašanja ali ti med V imer aža vene vati nanje alnim avili o pr ljučno s er in ispevko ehaja POSREDO i pr ipr ava ist o odz eg azumev vlja vpr abo jezik azumev vih pr aktna vpr vi pr ABE vit IN i izbir azpr oj r vic pr i so bile na dalja tančno izr edni spletni , k azume (vk anju in čust tekstu spletne lest veno r ati v spletne izmenja vnic avi, posta vor in r ožno in občutljiv ev azume spor ena, abstr acije njiho CIJO eljem pr azumev ilagoditi sv ljuč azpr UPOR abnike ogo i r em pr avi in se učinko emer r ebi v isti izmenja AK ti učit i t ljučno s čust ebitne nespor nim dejanjem. i č ilagoditi kon ve v spor azpr o zna pr vor ne implik za upor avi se zna jasno in na er pr , vk ademsk ani v nizu dela Spletni p eža enci, pr ultur azpr er zna pr tekstu v in hitr o lahko sodeluje v neposr ebi pojasnjuje zaplet ist Priloga 5: ZGLEDI INTER vit pomoč v je pomaga alidir nimi), t e v spletni r eža azličnim spletnim okoljem, spor vni ali ak eg i. akcije in po potr ez t ealnem času se zna vk eč udelež oko ter istr V spletni r realnem času t jezik kon aluzijami in šalami. Predvideti zna mor kultur odziv Br slog r namenom in go V r z v namene in k Učinko str po potr Svoj r in reg so kot orji C2 C1 C1 Avt Namen zgledo Zgledi so bili v Stran 176 Dodatek k SEJU e t v t v ega vje 4.1.1. valc ečaju ečaju žični etnega a. elje ist elje zit enci ojektu ojektu azisko . mno orumu za er rožk orumu za enci očja. . . evalna domena zi. . evalna domena 2001, pogla ečaji). te ali učit avi z uč až er te ali učit odilni v spletnem až tem spletnem t tem spletnem t očja. tnega k JA ališču za r orumu orumu (npr ega podr azpr ečanje z uč Sodelujoči v spletnem forumu univ deba V spletnem f študen ist V r druge šole v pr eTwinning Sr druge šole v pr eTwinning iz SE Izobr Kot v zbir na univ Kot sodelujoči študen odpr ali f Kot sodelujoči študen odpr ali f spletni t V spletnem f študen podr Izobr TNO . . . usne usne i domene i v vnem i v ok i v ok upine u upine u u štir iji podjetja oko . upine SPLE esnega/ ojektnem ašanjih ašanjih za alec spletne ašanjih ter elje A avi o ečanju f ečanju f ejev ateg aciji. usne sk aciji. usne sk usne sk aciji. ge) Z ge) azmer ali kot azmer ali kot vanje ok ok a 2015. licna domena telj in por azpr azmer ali kot ok licna domena ovalec na spletnem u. por . por . očni str et edo vnem ali pr Pok lica vnega spletnega i kor vnih r Pok i kor vnih r vnih r i kor embr oko ani. lepetu med oddelk lepetu med oddelk lepetu med oddelk ečanju za učit ed spletnim sestankom ečanju f ed spletnim sestankom ečanju f ečanju f upine upine posr Kot sk str foruma ali ur str V k velik V spletni r dolgor ali na spletnem str sr M zaposlenih o vpr delo sodelujoči v spletnem sr Kot sv poslo sestank V k velik M zaposlenih o vpr delo sodelujoči v spletnem sr Na spletnem sestank zaposlenih o vpr delo sodelujoči v spletnem sr Na spletnem sestank zaposlenih ali kot sodelujoči v spletnem sr sk V k velik Na spletnem sestank zaposlenih ali kot sodelujoči v spletnem sr sk in a do dec Situacija (in vlo ni Situacija (in vlo akcijo vor . OPISNIKE . cialni rami. cialni rami. ter ah ni ašanja. ašanja. emi ali ašanja. emi ali A in vembr orumu/v esa. vni enjuje upini za enjuje tarjev na upini za enjuje ašanja. i opr i opr Z ator ali ter vi. enec v i oc i oc ani z ig i oc ani z ig cija vit cija , k ni sk , k adijske hiše ali ni sk , k spletno ak i v spletnem ak Javna domena esnem spletnem ramsk ramsk ašanja. esnem spletnem vnem spletnem usijskem f ašanja. esnem spletnem ter Javna domena ani r vnega in ig edsta upini za družbena in ter ter ter og ter og v za Kot moder sodelujoči v spletnem forumu o zadev ja Sodelujoči v pogo ver klepetu po ja pr Kot udelež spletni podpor sk osebna vpr V posebnem in forumu vsebino in vpr Kot sodelujoči v spletni podpor družbena in osebna vpr V posebnem in forumu vsebino in vpr V ja disk nizu komen str medijske agencije Kot sodelujoči v forumu o komer pr spletni str Kot sodelujoči v spletni podpor družbena in osebna vpr V posebnem in forumu vsebino in vpr Kot sodelujoči v forumu o komer pr spletni str alidacije od no sak opisnik posebej e v . . . . telji vic opisniko ežju ežju e za v Spletna in ežju Spletna in em avi s viru avi s viru avi o v z ija i, da DOMENAH enc ablja.] ekoč viru 3. faz njižnega njižnega azpr vdušenci, azpr vdušenci, azpr odnik tančnih i r i r avi na tov. avi na sk sk avi na ovanje na imer v ok imer v ok telji na spletu zof telji/na zof telji/na azpr ritični r ija vez azpr VANJE azpr e ne upor Zasebna domena ija ija Zasebna domena [S V r družbenem omr V k umetnosti ali glasbi s pr Na spletnih stiko oddaljenimi pr in/ali sor ostane na t glede osebnih no in načr V r družbenem omr vnosti za uč V spletni politični ali filo pr na pr spletnega k foruma. V spletni politični ali filo pr na pr spletnega k foruma. V r družbenem omr vedene v ok ZLIČNIH . te A vo iz nih deja ve v. avljeni R spodnje zglede ti v ilagaja alne azume enci ejšnje ator endar ipr a, ašanja. ašanja ali ti med gumen , r a. em V imer aža vene vati nanje alnim i t a na eč zna avili o pr ljučno s er in ispevko ehaja lepetu in eme ci pr enca, v POSREDO i pr ava vezujoč se na ipr ava ist e moder vah sodeluje epo o odz e udelež eg azumev vlja vpr ti zna ar injanja v spletni vor obnosti ali abo jezik azumev avi, pr , č vih pr aktna vpr vi pr a in puščajo čas za vezuje na pr ABE vit azpr vane t ezno odziv IN i izbir azpr oj r vic pr i so bile na dalja tančno izr edni spletni vah, na azpr vah med v eme em pr , k azume (vk anju in čust i t tekstu spletne avna emah, č o na lest veno r ati v spletne izmenja vit e so sogo vnic avi, posta vor in r ožno in občutljiv ev azume spor ena, abstr acije njiho vor in r vane t sakega udelež azume podr CIJO eljem pr azumev ilagoditi sv ljuč azpr viru obr tevnega jezik avo. azume in nestr ešiti, č cem in pr UPOR abnike ogo i r ogo vati in izpodbija oje mnenje in se odziv avna em pr avi in se učinko emer r ebi v isti izmenja azr vor AK ti učit i t ademskem spletnem k azpr ljučno s čust ebitne nespor nim dejanjem. i č ilagoditi kon ti r ve v spor azpr o zna pr vor ne implik eobliko acije in se nanje ustr vlja sv elo zah em se učinko viru obr za upor avi se zna jasno in na er pr , vk ademsk ih o njemu bližjih t i t ani v nizu dela Spletni p eža enci, pr ultur Spletni p alne namene v ispevke v ok azpr er zna pr edsta tnih pojasnil ne r . tekstu v in hitr o lahko sodeluje v neposr . ebi pojasnjuje zaplet ist vnem ali ak abljajo z enci, pr vati. acij Priloga 5: ZGLEDI INTER vit ne implik zna lahko nespor pomoč v je pomaga alidir nimi), t e v spletni r eža azličnim spletnim okoljem, spor vni ali ak eg i. vor akcije in po potr avi. ednotiti, pr oko no pr akciji in jih zna r azumev eč kot enim sogo ez t ealnem času se zna vk eč udelež oko ealnem času lahko v spletnih izmenja ter istr vr ejšnje pr ktivno lahko sodeluje v spletni r ispevke v ok ter ez doda V spletni r realnem času t jezik kon aluzijami in šalami. Predvideti zna mor kultur odziv Br slog r namenom in go V r z v namene in k Učinko str po potr Svoj r in reg O v str razpr Sodeluje lahko v spletnih izmenja pr kultur A obšir mnenja drug ne upor odgo Sodeluje lahko v spletnih izmenja udelež pr pomaga usmerja Prepo in sodelo V r z v spor br implik so kot orji C2 C1 C1 C1 B2+ B2 B1+ Avt Namen zgledo Zgledi so bili v Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 177 ov. v na tske edmet ašanja ispevko . orumu za e šolskega evalna domena ani o družabnih u za vpr vor až or pr te istih pr vt vnostih študen vihk ganizacije Izobr Kot a spletni str deja or V spletnem f študen V za in odgo učnega spletišča. em u ost usne vihk acije ih in epr ok v v na znanimi por u f licno . ge) ispevko ispevko licna domena ani kor vezi s po . em oddelčnem or pr or pr Pok vnostih. vt ost orumu za pok vt upine epr Kot sodelujoči na za spletne str o družabnih dogodk deja Kot sodelujoči na pr spletnem sestank sk Kot a na f usposabljanje Kot a pr forumu v z vsebinami. Situacija (in vlo ani v v . eti ala nem enah cialni emi ali alu . i za estiv ultur ispevko i opr ispevko estiv vnem/ ani z nasv an f a. cija . or pr or pr ispevk ak alu vah na spletnih vt vt nem f ovanje vnem/k vihek o oc ramsk orumu spletne ter Javna domena eža aneh o komer og rah. ani o ja vni pr Kot sodelujoči na forumu spletne str o ja festiv Kot a za za in t str pr ig Kot a na f str kultur Kot sodelujoči na spletni str za pot Ja spletno str ali dogodk vic vic Spletna in telji em telji em v z ija i, da v z ija i, da ekoč ekoč odnik odnik ovanje tov. ovanje tov. vez vez Zasebna domena Na spletnih stiko oddaljenimi pr in/ali sor ostane na t glede osebnih no in načr Na spletnih stiko oddaljenimi pr in/ali sor ostane na t glede osebnih no in načr , ih, ek anje vi vljanja ašanja ah, aža vor za ratke ojem av e se ispev abi etjih, ih s sakdanje a se o izr živ epr e so i ob posebni vati k ečinoma ava a in č . ater ost . e. er zna deliti ih, č di dogo licuje na v ih, č em v obnostmi e spletne varja na vpr vor , v k u, odziv epr estitk tarje o dodanih i t azpr sebini na sv ihaja do pona azumljiv pr er za zapolnjev ost sakdanjih zadev a/potr a pr ej t avilnosti upor epr a zna obliko em se sk viti r ispevke o do aj podr tarje drug ispevke tualni č cem sočasno em jezik vor in r i t časih pr vanje odgo avnodušnost ganizir očilo o družabnih dogodk ve in medije t vor obnostmi opisuje v ispevke drug ost av mor ev v ašuje in odgo ogo erjanje pr vlada pr epr epr ajalnik in druge vir veza ave o znani v er z nek edvidljivih v ev e komen vnosti in občutja. osti družabni spletni izmenja ve na medije in pr e in or ev viti por ih t . epr očilo na vir vnega nabor vnostih; pr azpr vic očju zna obja ater tivne spletne komen ene po emer spr veza . avi besedilo vnapr abe viti in ob i č ratke spletne pr ljučnimi podr , zanimanje in r o spor Spletni p zeli in pr retani v pr ljuč ipr alnih omejit odja. ost iti na nek ezne r edsta volj časa za obliko ati zna spletne pr ene po enje ti spletni pr ih in dogodk ve, pr tir epr vnega jeziko vah in medijih, č etjih in deja vnih vr e, družabne deja viru spletne r esnem podr viti zna osebne spletne pr vor varja le z enim sogo aviti zna k ostimi k ljuč žnosti, deli no ablja živ očilo vk . pr oje občutke ter adi leksik epr eseneč ilo zitivne ali nega veza Na spletu zna obja do por sv V ok in če lahko pr jeziko spletna or Obja občutk odgo zar in neustr Zna se pr izmenja ter izmenjuje misli o pr če ima do pogo Pripr pr zadev Komen napisani/odk na vk pr Sodeluje lahko v pr (npr pr sestanek). Iz osno po po upor B1+ B1 A2+ A2 Stran 178 Dodatek k SEJU . . . ašanja edu ašanja edu edu azr azr azr e šolskega e šolskega evalna domena u za vpr vor u za vpr vor až i simulacije v vnem r i simulacije v vnem r vnem r vihk vihk Izobr V za in odgo učnega spletišča – tudi v oblik jeziko V za in odgo učnega spletišča – tudi v oblik jeziko Kot simulacija v jeziko u v ani – . vihk edu azr ge) ispevko em za i simulacije v ablja.] licna domena ost or pr Pok vt epr vnem r e ne upor Kot a na pr oddelčne spletne str tudi v oblik jeziko [S Situacija (in vlo ala . edu i za estiv azr an f a – tudi cija ispevk . ak i simulacije v vnem r ežju ter Javna domena vni prJa spletno str ali dogodk v oblik jeziko Na družbenem omr . . Spletna in telji edu telji edu v z ija i – tudi ija i – tudi azr v z azr odnik odnik . ovanje i simulacije v vnem r ovanje i simulacije v vnem r vez vez ežju Zasebna domena Na spletnih stiko oddaljenimi pr in/ali sor v oblik jeziko Na spletnih stiko oddaljenimi pr in/ali sor v oblik jeziko Na družbenem omr i šeč viti elo zitivih e s ve azi vati z ih po . stan, ar mu je v v zna obja ava ispevke v oblik ratk . em, k azpr ati na nadaljnje ajalnik a zna obliko e spletne obja e jih lahko izber vljanje k oščila. ve o sebi (npr ev ce in kombinacije ost , z ustaljenimi izr lic), č vor in r epr e izja ajalnik or ov in emotikono ave in v ost ogo ev v o hobijih, o t az enj za obja epr ev/pok vko zdr ret ov na pr ve in medije abi spletni pr avičilo se zna odziv očila in osebne spletne pr ih sta a, itn. veza ratke pr Spletni p ratk . ti zna ustaljene vz vo, zaposlit tivnih odziv e spletne po tarje osta spor elo k ablja ostih besed/k valo in opr ost viti zna k vljanst epr esar ne mar epr epr ža S pomočjo spletnega pr pr niza z in č Upor pr ali nega ter dodane po za zah komen S pomočjo ustaljenih izr pr Obja dr seznama in/ali upor A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 179 , a valec v v. upnem ramu vnosti valnem tev tko og acijo irani zi. upni azisko i zah alv er azisko anje in vnosti v šoli/ , k ablja.] evalna domena a spletno v. zi. tevni sk er až valnem pr odilni r ramu acijo poda tev tko anje in ev upnem r og alv e ne upor upni spletni deja Izobr Kot v sk pr spletno zbir ev [S Kot sodelujoči v sk razisko ki zah zbir poda V jasno struktur sk v šoli/na univ V nezah spletni deja na univ , vih odja upnem i odja ve, evilne u . ajanja evilne t, ojektu ajanja . en . ajanju no v v št e. t ali tajnik v na št acije vojnem ljučuje ojektu ojekta, k avil v spletnem ge) anje uv anje uv az i vk licna domena ovalec v sk emo alne ustano emo , k v. vez lajev ev en za vpis ablja spletna or lajev enim ciljem. Pok odja pr ablja spletna or až opko vih sist ovalni agen licnem r obr vih sist ojektu upno delo z jasno Kot po spletnem pr Kot v upor za usk no oddaljene enot Kot osebni asist pot iz zadolž Kot sodelujoči v pr ki upor za usk no oddaljene lok Vodenje opr pok pr sk določ Na spletnem sestank zaposlenih o uv post Situacija (in vlo e. vor anem . v). itve za . kot član oruma za alnemu ganizacije). or . kot član ganizacije). upine v ojektu ašanju glede itev (npr cija ovoljni or ak anega spletnega ost ator spletne anega spletnega odja sk ter Javna domena ovalne st . kot član nevladne anje odpadko ojekta (npr et ašanja in odgo ojekta (npr ganizacije). očanje lok etu o vpr vnih st Kot nosilec družbeno angažir pr nevladne or Kot pr moder sv občane in/ali f vpr Kot nosilec družbeno angažir pr nevladne or Kot v družbeno angažir spletnem pr (npr or Por sv ja zbir Spletna in ablja.] ablja.] e ne upor e ne upor Zasebna domena [S [S , v anja ve, ih . ojektu i i enih ožno eža no vodilom vanjem, uje in upinsko ve upinskem vah, k imer o spopasti s eža emer za upino in jo vane t vit edloge člano eobliko i č . ansakcijsk vanje erjajo sk i spletnem ). avil oblik tevnimi pogoji), i t alne t ov s pomočjo , pr oke ičako vanjem. ih izmenja ih ali tr delo ansakcijah v vlog vijo pr edi s pr očju upine v fazi izboljšev ednoti pr av in pogajanj pr er druge oblike imer rafično er pojasnila zaplet . a vljudno in pr ve z zah v t azumev , g tev azpr ojektih, k To nar nosti in r očju lahko sodeluje v upinsk i sodeluje v spletnem pr upnih opr ija i se poja vdio , k . pr . ti spor , a vor ansakcijsk cije in so valnega dela. vodila, vr , k azume in nepr azume in se učinko ti delo sk ev sk vnem podr ide med sodelo tevnih pr avlja ege vajanjem pr upino enih spletnih tr odenje r anje osnutko eduje odilno vlogo v spletnem sk oko , odgo vnem podr ih ali tr emer se odziv itev (npr emer za doseganje cilja sledi na ansakcijah. vorjenega cilja usmerja sk i spletnih sk Ciljno usmerjene spletne ansak ih pr obna na i č i č tr or ne zadr v (vizualno oko ater ojem str upinsk vanega sodelo a st ati zna sk o zna odpr anjem in na ati zna nespor vijo pr em za izpolnit tančno posr vit ultur ajo pogajanja o pogojih t vah, pr aviti zna nespor i t vanja, pr vanju ali tr ojem str lajev emer jezik za v zarja na vloge tev obnosti in posebnih zah ešev dpr enji, do k tančno zna usmerja sk upine in daje pojasnila. i č ilagaja. O tr Na že zasno U ter pr izboljšuje podr sk Znajde se v zaplet ponudnik pr pr Sodeluje lahko v zah pisanje in izboljšev sodelo in jih na Učinko in medk sodelo pojasnjev različnih kodo Prevzame lahko v delu na sv doseganje dogo opo Na sv spletnih sk zah podr Razr ki se poja izmenja C2 C1 B2+ Stran 180 Dodatek k SEJU vnosti . vom. irani zi. upni ečaj er vnosti v šoli/ odst i spletni evalna domena zi. tevni sk er až upinsk vnosti v šoli pod eljevim v upni spletni deja Izobr V jasno struktur sk v šoli/na univ V nezah spletni deja na univ Spletni vpis na t V sk deja učit o očil in vojnem ljučuje ajanju vih ostih avil v spletnem ge) az i vk epr licna domena , k v. iranem spletnem v. enim ciljem. vanje na dobr vnih no Pok licnem r opko ojektu upno delo s jasno tevko Vodenje opr pok pr sk določ Sodelo struktur seminarju o uv enosta post Izvajanje pr medoddelčnih nar zah Situacija (in vlo ek i si em anem . v). v pr . ost alnemu cev tovanju vnih upine v ojektu vacija epr ašanju glede delko az itev (npr er vo ali na upine v cija or ez . upnosti, k a za izboljšanje i pr v, kot je ulična ak odja sk omociji ja va. ter Javna domena . kot član nevladne anje odpadko ganizacije). očanje lok etu o vpr ovanja ali spletni očanje iz vnih st alni sk izadev Kot v družbeno angažir spletnem pr (npr or Por sv ja zbir Spletna r pot vpis v društ dogodek Kot član sk lok pr okolja. Nar spletnih obr Pomoč pr spletnem načr in pr dogodko zaba Spletna in ablja.] ablja.] e ne upor e ne upor Zasebna domena [S [S no , ati ve, , ih tev . eža ajo upino va na e je za tevnejših , tnerjem, , tev ci ne anje ali ija ebi vati. avila lahko vor ansakcijsk , zna ove na t upino i zah . vo. tnerjem ali v in posebnih vanje . ojektno sk eobliko osi za pojasnila in avil azlago zah , kot so slike ašanja ali zah ansakcijah (npr e sogo ih ali tr o pojasnjev oljo vizualna pomoč delo avil , č vov itn.). rafi. ost ti vpr osi za pojasnila, č ojektno sk a in so po potr akciji s pr akciji s par e, da se odz upinskega opr ansakcijah, k e je za r vlja macij viti ali pr upinsk az ter upnih opr epr obnosti, kot so pr avilo na spletu enih modelo ov na v ošnja za članst ter , č azi in g osi za pojasnila in ima podpor upnih opr or vodilom, pr ve, naslo ega sk ept ik cije in so akciji s spodbudnim par , pr ajo pr upino rafi. ost vo inf ter tev tnih podr upno opr vljajo v spletnih tr osti določ epr vodilom in pr tevnega jezik očilo pono an v dosta oljo vizualna pomoč Ciljno usmerjene spletne ansak tistični pr tr edloge i zah azi in g vodila in posta žljiv enih konc i dokončanju sk elev ik tumo , dogodek ali pr ojektno sk ti zna ustaljene izr vnim na ljuč , sta vah, k ov na v ati na azpolo , da avljanju pr nejšo izmenja abljajo zah avljeni spor ev emer sledi jasnim na , izlet ept ablja emeljuje pr ipr i č tistični pr Na spletu lahko sodeluje s pr ut vlogo za dokončanje sk Sodeluje lahko v spletnih tr obšir upor pr Sodeluje lahko v spletni in pr pomaga pr Sodeluje lahko v spletnih sk izmenja razlaganje r tečaj Sodeluje lahko v spletni in majhno pr konc sta Da bi dokončal sk upošt pojasnila. Upor ki se običajno poja glede r ponudb Pri opr sodeluje v spletni in sledi osno razlago vk kot so slike B2 B1+ B1 A2+ Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 181 . , ečaj vom. ečaj odst i spletni evalna domena erjetneje le . až i simulacije v upinsk vnosti v šoli pod eljevim v edu Izobr Spletni vpis na t V sk deja učit Spletni vpis na t vendar v v oblik razr . ega ca, ega ca, o. eko ost az ost az em je epr epr ater ati izbir avila pr ge) er v k ljuk licna domena anje pr . anje pr Pok acije acije t ypa s kolegom iz tujine sebuje znane besede in sebuje znane besede in eba le odk Izvajanje opr Sk Izpolnjev medoddelčnega obr ki v ilustr Izpolnjev medoddelčnega obr ki v ilustr tr i i Situacija (in vlo i e, k e, k v na v v ater ati ljuk delko očilnic očilnic er v k ablja.] delko delko anjem . anjem cija e nar e nar ak . acije acije t ost ost o. ter Javna domena očanje iz očanje iz očanje iz eba le odk e ne upor epr epr Nar spletu [S Nar z izpolnjev pr vsebuje znane besede in ilustr Nar z izpolnjev pr vsebuje znane besede in ilustr je tr izbir Spletna in ablja.] e ne upor Zasebna domena [S , di ati ev ašanja, da i (ime e je na , potr osti tk žljiv vo), č upe ali izpolniti up ali v spletni vanje ašalnik itve itn. osta vpr . or , bar azpolo ca zna upošt epr delo ansakcije (kot sta tne st vor ti pr elikost ečaj), tako da z osebnimi ec ali vpr a). cu za nak , v az vlja az ašanja o r e spletne nak avilo na spletu vnimi osebnimi poda evilk cije in so ne doda ost delek e spletne tr vr a št . epr . iz ost , za vna vpr itve. v ali vpis na t or onsk Ciljno usmerjene spletne ansak ve z osno tr epr upno opr vodila in posta elo pr ija elef ati (npr delko em spletnem obr e pr v ali t ost ti zna pr i izpolni spletni obrtk viti zna osno voda ali st osta na ost očilo iz ejetje pogojev aviti zna z epr i zna izbr oiz epr epr Izvaja nar poda spr Posta pr Ob pomoči spodbudnega sogo pr bi dokončal sk Opr pr e-naslo V pr vlog voljo vizualna pomoč A2 A1 Pred A1 Stran 182 Dodatek k SEJU e, im ih ali opk evalna . azlične njige in až njiga, ev vanje/ lepetalnic vezi z nek etnih domena -pismo , k vit vena enca, r vene k om. , e vestilo o zit ah, post Izobr enčni vir eda er er er edsta ojekt edpisih. Članek ref ali pr pr Znanst konf spletne k znanst revije v z pr Pismo ali ob univ politik pr , im . enca, ved er azlogu za) očilo vnih edba ali edpis vezi z nek ovanju -pismo ot licna domena i sejem, om. a, o soglasju vno por , ur vna konf , e ih za odpo vni pr vsk i v z vestilo o očila in časopisni o, o delo Pok oko ojekt edlogu in o r edpisih. tekst diskur Poslo članek delo Trgo str por člank pr Pismo ali ob razlog sestank ali naspr pr za t pr on . , iz . ta tov, ov. tov, va enca, vaja opke er v ev na vor valni i na vit umen ev na umen e o nekem . Besedilo (in k ečanjih, iz vit ečanjih, iz gano vna konf voda, kot sta Javna domena edsta ašanju en itn., k vnih sr vnih dok emembe politik vnih sr vnih dok emembe politik vestilo ali obja vnih or edpise ali post esedila Iz pr ja ja ki pojasnjujejo spr političnih go Predsta ja ja ki pojasnjujejo spr Tisko različne spletne klepetalnic vpr Ob ja ali za knjižnica, pla baz pr vanje b i ako va). a . k emi očja. , , arst edo . na ek , o va, vanjske očja očjih, k alnik); eni t ovanja, i ali v Posr emah ali . -pismo var lepet/ upine za , obja v in v (npr u, na spletni njig tne , za vanja ali venega v voru iz oči v an aviti tisk i o določ esnega podr vedbo politik opko očju stano Zasebna domena ani, k viru sk ter vestilo edpiso avst V člank str pogo oči ali spletno aktualnih t temah s podr osebnega zanimanja ali tistih podr so za posameznik relev Spletni k pojasnila v ok samopomoč (npr popr člank ali aktualni zadevi z in Ob pismo ali e z na pr post podr politike najemnin/hipot zaposlo zdr u ) u A emah in očji. macije v or ) so posebej u A ormacij ve (v jezik adnega ovno vit ) o splošnih t esnimi podr i (v jezik ter enega besedila (v jezik edsta očke iz ur u A e pr njig ecifičnih inf vimi in ater i v k vne t očil (v jezik vorno ali znak u B) pomen specifične inf u B), k i člank en namen. u B) gla – go ater vezanih z njego Prenašanje sp ov, glej C1. enci, ker vanja in/ali por žiti zna (v jezik enem delu dolgega, zaplet . emah, po Ni opisnik Razlo določ A) Prenesti zna (v jezik na konf pomembni za določ Prenesti zna (v jezik dopiso o t C2 C1 B2+ B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 183 , . t, v. i, ega ega ev vanji v iju edpisi, ost tni evalna etnimi or ost e ali zit eda opk esor/ vedbo avila ali za ta. an až er vdit epr epr vestila, etni pr of vodila o tev avila, pogoji vanje v domena i/pr zit valnega imen elev i za izpolnit , seznam , r iji, ob Izobr er elj; na abi pr ramu izmenja ed univ vodila glede edmeta ali naloge odja za iz ak vedbo pr edpisi, učni načr og M dogodk velikem a Univ politike/post na pr ki jih da pr učit upor razisko or šolskega opr iz eksper Šolske politike in pr kor šolske zah naloge nalog kriter izpitna pr za sodelo pr , e , ni, i. iji, ost ezajo abo nostnih enci, opk za) ovar nosti. vedbi epr ar er i ustr afiner ar u podana vodila, ladišču ali , r v, podana na , na licna domena vskem sejmu ali enci, v t ni, sk am, pogoji cialne ponudbe go er očja v vodih, k avila ali o avljanju pr eme opko macije o tev Pok ladišču vodila o iz ovar or oiz vodila za upor nostni post tekst diskur Na tr konf sk na ladji, med urjenji s podr Na sestank na opr upr opr zlasti glede v post sejmu ali konf v t na ladji. Inf pr zah komer na var on i, .ar , , luba ih abi , , časi vodila e ali na av, kot avila ev ar v k macija vestila, raja A eč , napotk or macijske ejih ali vestila . i sef or Besedilo (in k ih, ob ovalni itiner ila ali na idi od k nosti, pr va, inf odaji ali akciji. vodila o upor ostih napr elsk i, inf ijah, ob ar v ali društ Javna domena tnem stadionu zor raju nesr , pot vodila na letališčih, obusih ali vlak raji sestanko epr ovalni itiner azpr esedila Na postaji, letališču špor na političnih shodih/ dogodk opo na k gradbišču Na postajah ali na letalih, avt ali na pr je hot kako pr do B Letak table v muz galer o nev klubo pot in k ali društ o r vanje b iti . ani, onu edo ako pr vanja. eleviziji. eleviziji, elef ve. e, Posr ega (npr ošur telja, k i, spletne str adiu ali t adiu ali t macija od ovanju/poti), ija raja zaba i, br obnosti pogodbe Zasebna domena or vodila po t Na r Na r inf mimoidoč o pot na od pr do k Letak vodnik podr o najemu stano u v ali ). malno u A očil (v jezik ospekti, ormacij ). macije iz ovno obnih napotko u A or v in spor očila) (v jezik -spor ecifičnih inf ani (v jezik sebino jasno in z nor vnih obja sebino podr ulirtik vorno ali znak u B) v u B) v u B) specifične inf tivnih besedil (kot so pr vanih ja – go ma edo or vestila, pisma in e Prenašanje sp e so jasno ar, č ostih inf e, ob ostjo posr . vodil epr ošur Prenesti zna (v jezik hitr A) Prenesti zna (v jezik na Prenesti zna (v jezik pr br B1 Stran 184 Dodatek k SEJU ih a ali o estu ost ih anju evalna obnosti o ramu vestila o emensk očila o avilih ali epr t. až og domena v, ob adi vr . e o šolsk , spor imen Izobr macija o vedanem t vedanem šolskem vnostih iz letak macija o šolskem anju/odpir or vic ednih opr ospekta. or vodila za domač Inf napo v šoli, o času in vsebini; podr napo izletu No deja pr Inf izletu ali pr izmenja zapir šole zar razmer razr domačih nalogah. Na nalogo ali pr eksper . , kot , ezajo vnih vih ih. abo . v eme očila za) ve o eme emembah opk i ustr nostni delo ar onerja raj in čas vedena v nem enašanje nosti na i, k , obja v. va t licna domena am, v a, na ve o spr vor vnem mestu macija o no vnih post macije o vodih, k osta spor tev opk opko niške opr okopir ramske opr Pok or or oiz ank ali kolego emembah vodila za upor ot oju ali pr og tekst diskur Obja odgo delo inf delo Inf pr zah post sestank e-pismu/pismu Prepr str za druge spr post Na pisar sta menja v f str pr on . . ih in ih kirišču očila, emembi upiti ovalni raji macija o očke A vodila macijske ejih ali vestila o luba ali emembah a por or emenske ako k or , na Besedilo (in k e za dogodek v k , časi in k v, vr iti od t i, inf ijah, ob nosti, pot ar va, inf odaji ali akciji. vedi. Javna domena očila o spr ona, k opnic ar obusih o linijah, očke B ihoda, spr ona ali letališk ometnega policista edarja na par esedila Vremensk spor per vst Letak table v muz galer nev itiner sestanko društ razpr Na letališčih, postajah in na letalih, vlak avt času odhoda in pr per izhodo napo Kako pr do t pr ali r . vo vanje b ve vi e za ah ega edo vih , obja tev ok emembi očila ost ojst em o času avila, npr epr a, za sesta Posr adiu vodilo za ah, r ih okoliščin. ih okoliščin, vih, zamenja im članom ali valc a ali zah , na ok emembah e o družini iz va. esa o por osta spor ojst ept abo pr Zasebna domena TV ali r vic vestila zasebnega ter epr vedbo opr ipomočk Na o por in spr življenjsk No osebnega pisma ali e-pisma. Ob in ali r službe ali o spr življenjsk pr družinsk sostano sestank iz odnesti smeti. Rec upor gospodinjskega pr pohišt očila . a ostih ostih retnje v in epr epr av mor ih, pr ormacij epr , napiso an jasno in ovno ratk ulir ati besede/k ih, jasnih, pr eni počasi in jasno v tik emah, č , pomembne až ratk ) ar emah. ). u B) niz k u A ecifičnih inf ostih besedil vo k e so izr ljučno misel iz jasnega spor viti in isk u A epr v, č vorno ali znak sakdanjih t u B) k u B) specifične ih, pr ) o znanih t u B) bist u (v jezik nik (v jezik – go ratk u A enesti (v jezik vir očilo poenosta vodil in obja Prenašanje sp ) o znanih v em jezik o zna pr e je iz u A , na , č da spor macije iz k očil ost ost or vestil (v jezik epr vodil Prenesti zna (v jezik (v jezik mor Prenesti zna (v jezik inf ob Prenesti zna (v jezik spor pr Prepr na počasi. A2+ A2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 185 u, i v. . na ena ena evalna i izlet , zbir , c me ali ebščin, až oaletnih or domena nik zije ali e, t ov, pitniko i ur Izobr ur vnosti po pouk or ih potr i. acija šolske a za šolsk acija šole ost nik Kraj in čas šolske eksk deja lok jedilnic pr Šolsk točk Lok šolske unif šolsk destinacija in c šolskega izleta, šolsk ur a/ ov, a iz , or za) etk a; aciji ost ablja.] licna domena ih, lok tov s pijačami. macija o vnem času Pok or oma e ne upor tekst diskur Kraj in čas zač konca sestank inf delo odmor toaletnih pr avt Kraj in čas sestank e-pisma. [S on , ev a/ aciji ov. arji, v, ovalni alnem or v ost ene blaga, edsta ost sedež Besedilo (in k vin, o lok ve, pot . , c žljiv ar go edi, itiner Javna domena ah o odpir vine ram pr edsta vestila na oglasnih go og esedila Kraj in čas dogodk pr itiner Ob desk času tr toaletnih pr Naziv in naslo tr vozni r pr razpolo cena itn. vanje b ramih a edo og abila na vedbo e. evilk , jedilni list s Posr v in vednik o . a št esnem aciji, v acije ter očju vacije v er vr vr erjo z na , naslo onsk Zasebna domena ihajajočih pr tuma in ur TV-napo pr na in podr Rez resta več da Ime telef resta cenami in z jedmi. , . ratkei k . o raju in času macije (npr iranih besedil ormacij or ovno edvidljiv ena v oblik vodila o k až o, pr vne inf ostih, ilustr ost elo počasi in jasno i je izr osta na epr ecifičnih inf ). epr , k epr u A elo osno raju vljena z ih, pr vorno ali znak u B) pr u B) pr u B) z ratk – go ve (v jezikdit e so pono ene) iz k Prenašanje sp ), č ). e tr u A u A macijo o času in k ost or epr evilke in c Prenesti zna (v jezik inf pr Prenesti zna (v jezik (v jezik Prenesti zna (v jezik št (v jezik A1 Pred A1 Stran 186 Dodatek k SEJU e, enc ih er a, a, tsk ve, vezi z om. vanja ve v. ojekta ošnja za ani, eda vit evije za e šolskega . evalna domena vene konf ojekt etnega a študen vniko a ustano o je bila med až i s pr zit macija iz člank edsta er macija iz člank rožnic telja staršem, iz vor vljena pr macije azličnih spletnih im pr esorja. esorja. ater or of or of edsta vajanjem pr or Izobr Z znanst iz r klepetalnic v z nek Inf spletne str zapisk ali pr univ pr Inf knjige ali r študijskega kolega ali pr S sestank pr Iz ok ravna odgo na k iz naslo inf e enc a. za) er ečanja. vnih im tnerja vih edpisa ali itožba. vnega licna domena vskega sejma, vne konf om. vnega sr očila, vnega člank ah, pr go očilo par oko vezi z nek ojekt očila, pr edbe o delo rožnica zaposlenim, tekst diskur Pok S tr str v z pr Iz poslo por ur razmerjih. Iz por poslo S poslo Ok spor ali dopis o no razmer on e, a . enc va er očju vezi z , v. itvijo ašanjem, or ašanjem. gano Besedilo (in k vezi z vne konf vanjske ali edmet sestank Javna domena azličnih spletnih im vpr om ali st včne politike vestilo ali obja adnih or vezi z vpr upnosti. luba. esedila S tisko iz r klepetalnic v z nek Predpisi na podr stano da ob ur V z ki je pr sk Iz k Pogoji v z izlet vanje b edo telja ali ablja.] ija Posr ovalna var Zasebna domena e ne upor[S Najemna pogodba ali za polica za pr družinskega člana. i, očke iz licnega, očke iz ve na vit iranih besedil eviji. emer poudar adnega edsta i č vnega/pok vni r , pr u B) pomembne ormacij – pisno e pr eučiti. oko oko vo/pomembne t o struktur vo/pomembne t ater esa. očke iz ur ter vega str u B), k obneje pr u B) bist u B) bist veni ali str ). enesti (v jezik ecifičnih inf endar dobr u A ). ) so pomembne u A u A očij njego ) v znanst edno podr enih, v u A a (v jezik enesti (v jezik enesti (v jezik enesti (v jezik očilu zna pr enesti pomembne t ov; glej B2+. ov; glej B2+. ) s podr u A vanja (v jezik Prenašanje sp enci (v jeziker e bi bilo vr a (v jezik ademskega ali osebnega in lepe sestank Ni opisnik Ni opisnik Pisno zna pr konf kater Pisno zna pr vsebinsko zaplet (v jezik ak Pisno zna pr člank V pisnem por sk Pisno zna pr dopiso C2 C1 B2+ B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 187 ih i , ev i u ve t na očila o vesti u. emensk estu i iz ako pr e ali obnosti i iz imen -spor , dodelit i, t a, o obisk . ta, k adi vr emembe očk evalna domena ah iz učnega nik ali njego vni ur až , spr i nalog i izr u zar tev i ur ost eksper vestilo o emenjenem šolskem nega mesta za šolsk . ta. eja ali šolskem izletu nik acije učilnic vodila iz e emembe avoslo epr vedenem v letak Izobr Ob spr ur razmer lok zbir izlet Na šolskem izletu naloge ali podr o zah načr Šolsk spr O šolsk ali domači nalog učnega načr nar pr podlag muz na u ih, , o vnih . vnih i, vnega za) , abi opk vodila niške očilo očila avila vo i in , ak vodila za eme očila, eme anja ali ank v delo ok za ank vljenih v v, na anja ali v. . , kot so za vca, a, kor e opr ah delo licna domena ašev edo abi pisar . vo iz nar i za njiho osta na osta nar ašev vni nalog ost tev očila, opko -pošti, opr abo opr onsko spor opko vpr itožbe str emembe veznosti ali eme ok vedeni v zapisnik epr vpr itožbe str emembe delo vodila o upor epr nostnih post tekst diskur Pok vedbo Nar po pr spr razpor ob post o upor opr Količine in r dosta po e in r iz posamezno osebo na sestank pr upor Prepr po pr telef za sodela spr post O delo na pr var o zah mesta, obja razpisu on : ani, i. va v o ih. v. nik nik , vor . vu avnega gano ati, ur Besedilo (in k ih ali ur i odzivnik e, spletne str Javna domena vestilo ali obja onsk lic od upr adnih or -pisem, dopiso ošnja za odgo gana ali banke ošur esedila Ob ur Iz e dogodk Vrsta na veleposlaništ telef pr na k or Br oglasi, plak vanje b . , abo edo teljem/ a ali abo telju s očila e po vedbo očilo ih macija po ija ok v ali Posr ija valc or raju in času v, im članom. ečanja, . atov, spor očilo o času raju sr ava obr očilo za iz avila, kot sta avil Zasebna domena vodila za upor ečanja s pr ipr vodil za upor ipomočko Kratko spor e-pismo pr pojasnilom zamude Na gospodinjsk apar za družinske člane ali sostano e-pošti, inf e-pošti o k sr družinsk Spor in k nar gospodinjskega opr pr odnašanje smeti. Iz časopiso na pr zdr ) . u A eme ), . u A macije iz macije iz e so t macije iz or emah (npr or ), č or eme in je , pomembne u A u. ormacij – pisno , znane t ) o znanih t tivnih besedil (v jezik u A ma vano počasi in jasno retne or očila (v jezik tivnih besedil (v jezik u B) specifične inf u B) specifične u B) specifične inf edo u B) specifične inf maor sakdanjem jezik ecifičnih inf ostih inf ega spor em v vanih v jezik vodila). epr očilo posr ostih inf ost enesti (v jezik edo enesti (v jezik enesti (v jezik enesti (v jezik epr epr ve in na emah. ega posnet Prenašanje sp macije iz pr ost ih in pr or epr Pisno zna pr besedil (posr klici, obja Pisno zna pr inf o znanih t Pisno zna pr pr znane in je spor Pisno zna pr kratk če se besedilo nanaša na konk tvorjeno v pr B1 A2+ Stran 188 Dodatek k SEJU i viru t, i ena vni ve, vesti ih . ako pr i iz imen očilo o raja ena šolske ila, o estu ali i, k eja ali . oznega , časo i, t ratko , c a ali k evalna domena nik i, ber vni ur o, k nik až e naloge u muz i ur edi, vloge v ok i nalog ost eksper ost me ali šolsk onsko spor i. acija šole or ebščin, cilj in c upinske zadolžit avoslo epr emembi v ečanja. nik Izobr Šolsk razpor sk domač Učbenik šolsk domači nalog nar pr o obisk šolskem izletu Prepr telef spr reda, ur sr Lok unif potr šolskega izleta, šolsk ur ih, vnih abo , o o vnega za) očilo opk očilo eme ost vljenih v epr ablja.] vca, v. . e opr ah delo licna domena . vcu onsko spor ost tev emembe delo opko onsko spor vodila za upor epr nostnih post e ne upor tekst diskur Pok Telef za sodela spr post Na pr var o zah mesta, obja razpisu Kratko in pr telef sodela [S on i iti itve v, očke arji, arji, i, alnem v ako pr ene blaga, edsta ost Besedilo (in k ospekti, vin. ena itn. i, k , c žljiv , c on ali letališk e, letak edi, usmer . go edi, itiner ve o odpir ram pr ev Javna domena očke A do t vine vestilo o zamudi a ali letala. ošur ovalni itiner og esedila glasi, pr go Napotk od t B, per izhodi in čas odhoda, ob vlak O br pot vozni r za pot Obja času tr Ime in naslo tr vozni r pr razpolo sedež vanje b a e, e valc a edo onsk a. i vodila za ok ki evilk , jedilni list Posr elef i zanimajo . i, na . v in a št acije osta t anala, očila za družinske ve, k telje avo obr vode , naslo onsk vr Zasebna domena ija ospodinjsk iročnik ipr V-k oiz enami in jedmi. Prepr spor člane ali sostano obja družinske člane ali pr G pr pr S T nenehno oglaša ist pr Ime telef resta s c ostih epr elo elo ani jasno elo enutno vezi s ih, jasnih e so vezi s ulir ), č tik ) v z . ratk u A ene in z i ga tr ene in z macije iz pr vorjena v z , c , c u A acije ormacij – pisno or mi, k e so ar e so t očke iz k emah ali v z . evilke var ), č evilke , č ajo u A vljeni. ajo vestil (v jezik ljučne t vezi s st ljučujejo ilustr ecifičnih inf sakdanjih t rat pono u B) k očil in ob u B) specifične inf ) o v u B) imena, št ečk u B) imena, št u in vk u A enutno zadev macije v z er v macije iz besedil (v jezik enutno zadev or or i so podane v jezik i ga tr i ga tr ostih spor vana jasno in počasi. e inf e inf em jezik Prenašanje sp epr ajo (k edo mi, k ost ost mi, k ost vesti zna (v jezik vesti zna (v jezik elo počasi t var vesti zna (v jezik epr vesti zna (v jezik epr var epr Na in pr posr Na besedil (v jezik st Na pr zadev in z Na pr st pr A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 189 , rafi av veni veni itve av edu viru vne or azr evalna azisk valnega rogli azisk valnega rogli , znanst , znanst olpčni g až ani v ane v ve v r zi. domena itve or vljenih venih r azisko vljeni na azisko vljene na vit er vanju enci/ok vljenih venih r vanju enci/ok rami v ok Izobr rami/sliko i so zbr er vne ponaz i so zbr er viru r ojekta in edsta eda viru r ojekta in edsta eda afikoni, st edsta ednji šoli/višji šoli/ Diag ponaz iz obja znanst ali k ok pr pr pr konf mizi. Sliko iz obja znanst ali k ok pr pr pr konf mizi. Gr ali diag pr v sr na univ ava itve, anja or e v za) azisk rami/ evaž žna r obr licna domena , tr vljeni na u. edelnic obna analiza vne ponaz očilih podjetja. Pok edsta afikoni, sheme azpr viru iz tekst diskur Podr financ ali vladni diag sliko pr sestank Gr in r ok zaposlenih ali v por on alno i iz vnih alno vne tovalni tovani očil tk vne očil vnega vnega i so ev na ja i so Besedilo (in k itve iz ; poda itve iz . or vit vnih por očil ja avah. or vnih por očil ja Javna domena rami/sliko orja, k rami/sliko orja, k edsta esedila Diag ponaz poslo ali por sekt pomembni za lok politiko ali načr sestanek pr razpr Diag ponaz poslo ali por sekt pomembni za lok politiko ali načr sestanek , vanje b i v ave i za telje tk u. . tk vljeni itev abo edo u vne ija esa, or azisk ramske i poda ter a ali og telju ali Posr i poda edsta ar ija itve na očju a za upor , k or vene r rami/sliko očju zasebnega esa, kot so ram v člank vna ponaz opk vne pr eme Zasebna domena ter avst odnike ali pr ipomočk Diag ponaz podr in zdr ali okoljsk sor grafično pr gospodarsk časopisnem člank Diag na podr zasebnega in sliko post gospodinjskega pr zaba opr pojasni pr družinskemu članu u B) u B) u B) u v, vljene v in ojega av emah. epr ono ovno ramo ti (v jezik edsta ti (v jezik ti (v jezik v, shem in očja. ti (v jezik ), č a ali se afik eptualno vnih t emah s sv u A lev oko emah. ramo v o t ) iz konc tevnih diag macij (z besedilom v macij (z besedilom v ov (iz gr ati in opisa ati in opisa or ati in opisa or ati in opisa u A vnih t esnega podr ramo tk vorno ali znak etir etir etir ter etir pr tke in vizualno pr oko venih ali str pr pr tevnih diag pr oda ter ter zeli občasno ok vljenih inf ter vljenih inf ter obnosti iz zah ojega in ične poda edsta edsta alnih vr vanje p v itn.) – go o zna in macije iz diag av o znanst o zna in venih ali str o zna in o zna in očja (z besedilom v jezik macije iz zah or amo or azisk vno pr vno pr emah s sv aža. očke in podr ) o znanst ) o t adi leksik Pojasnje diagr obne inf vrstne empir macije (z besedilom v jezik ih sliko u A obne inf ih sliko u A esnega podr or tevnih r vne t ter očno izr Jasno in zanesljiv razno inf zah Jasno in zanesljiv gla drug jezik Jasno in zanesljiv podr drug jezik Jasno in zanesljiv B) podr in lahko zar net C2 C1 B2 B1+ Stran 190 Dodatek k SEJU , rafih, i delu ramih . emenu i delu evalna olpčnih zi. zi. upinskem er upinskem er až rafikonih, i npr endi v domena ednji šoli/višji i v g vljajo enem ednji šoli/višji Izobr ramih ali g abljenih pr tk rafih, k vnem obdobju abljenih pr olpčnih diag edsta emembe v Splošni tr grafikonih, st diag upor v paru ali sk delu v sr šoli/na univ Poda st ali g pr spr populaciji ali vr v določ časo upor v paru ali sk delu v sr šoli/na univ u , itev vnega a oju ramom endi na or ek za) vedenimi ram onerja v nosti, nostmi ega delo a ali pot va t nem str ramu podjetja. licna domena vljeni tr vor vljene v vnem sestank ganig vor vna ponaz ost opk vne vloge vnosti, kot je Pok rafikonom ali olpčnim diag edsta i usposabljanju epr okopir edsta ganig tekst diskur Z g st pr poslo ali or podjetja z na odgo pr zaposlenih. Sliko pr post deja zamenja fot ali gla in odgo pr or on ev , e vit u v i , v na očilo tuma ljučnih edsta luba, ramo vnem tuma za endo upnosti/ eleznic emensk ev k Besedilo (in k a in obeti) , pr anju da vbe ali v na sestank . li vr i ob vit u sk emljevid valnega tk emne ž obusnih linij Javna domena tistik upnostni irodoslo eju ek anju da vt is sta upo endo upnosti/k upnostni dogodek edsta edišča. esedila Vremensko por (sta ob izbir za sk dogodek ključnih finančnih tr sk razlaga diag v pr muz Pret poda izbir sk pr finančnih tr sestank kluba, z podz ali a tlor nak sr vanje b . em, . itve, edo ost i iz v, telju ali or telju ali ek ih ali ija tovanju emenske a iz ija Posr ačuno i načr aba vr vnosti na pr vne ponaz žene pr Zasebna domena te pr ipomočk Bilančni pot gospodinjsk osebnih r pojasnjeni pr družinskemu članu Upor kar deja ključne značilnosti gospodinjskega pr sliko razlo družinskemu članu vne i, v, . ek ibanja vijo emor ono ovno e sliko azit ost to, pot afik olpčnih av ima lahko ar v, st epr epr ve z izr u B) splošna g ), č eža u B) pr av so lahko pr elo očitni. ov (iz gr u A epr i z tk vorno ali znak rafikono emensko k . g časih t . vr ), č avk oda u A v (npr ev v ti zna (v jezik ti zna (v jezik vanje p v itn.) – go ramo emah (npr i in samopopr amo alnih omejit etk ati in opisa v) (z besedilom v jezik ati in opisa ov. ov. ov. Pojasnje ostih diag diagr etir etir pr e o znanih t epr ramo pr adi leksik azik Inter iz pr diag zar Inter pr česa) (z besedilom v jezik napačni zač Ni opisnik Ni opisnik Ni opisnik B1 A2+ A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 191 i veni i/ . itve av ske . ične or ojekt a ema raf tke evalna orske azisk valnega rogli vni , znanst vz až ane v etni pr i po domena . azisko vljeni na itvi za šolsk delek ob tke vljenih venih r vanju enci/ok or zit osta šolsk o, demog Izobr viru dokt tacije ali istrskega dela, k vne ponaz i so zbr er er ljučuje empir viru r ojekta in edsta eda V ok diser mag vk poda Sliko iz obja znanst ali k ok pr pr pr konf mizi. Pisni iz tehnični sliko ponaz univ Prepr naloga, k anket ali druge poda ava ična očila itve, olpčni vce. or , kot za) vnosti za azisk rami/ venih vne žni valnih in očilo/ olpčni iloge žna r licna domena i iz finančnega vljeni na u. , kot so tk avi ali drugega vnega por vene dela , tr edelnica. očila podjetja, očila o tr azisko obna analiza vne ponaz no por ah iz sliko ram ali numer venih značilnosti vne pr rafikon ali st ram. Pok vojnih deja edsta iloge tekst diskur Poda por por razisk poslo ali r raz vodst Podr financ ali vladni diag sliko pr sestank Inter zapisnik o bist točk pr grafikon, st diag razpr E-pismo s pojasnilom bist sliko sta g diag on ev i . alno vit i vni vne tovalni i, očil avah. opk tk upnostni ablja.] vnega edsta i so azpr emensk i dogodek Besedilo (in k itve iz ; njižnici). or i iz pr veni in i ali osno vnih por očil ja tk ni, k osti vr tk Javna domena rami/sliko orja, k vnih r avst . v bolnišnici, vljeni v spletni usiji za sk lubsk e ne upor nostni post esedila [S Diag ponaz poslo ali por sekt pomembni za lok politiko ali načr sestanek poda na ja Zdr var (npr tovar Prepr poda finančni poda obja disk ali k , vanje b i i v tk im u. vna edo vne emah esa, abo av. v, ter vene odnike rafično vo i iz ablja.] i poda ek ih ali Posr itve o t avst itev za osebo ačuno or dr i, za sor telje; g vljeni or , za upor enih napr rami/sliko ave ali okoljsk tk ija Zasebna domena e ne upor edsta vodila in sliko [S Diag ponaz zasebnega in kot so z razisk poda ali pr pr gospodarsk časopisnem člank Na ponaz ki med njego odsotnostjo pazi na hišo zaplet Bilančni pot gospodinjsk osebnih r pojasnjeni družinsk članom. ične v u v, viti (v emah. ) iz ramo ojih viti obneje ono u A edsta vnih t vno ) s sv ostih u B) empir venih ali viti (v jezik u A afik oko radiv zna edsta v (z besedilom v epr ramih) (z ati in pr tevnih diag tko edsta očke podr etir v in sliko av o znanst enčnih g ati in pr ov (iz gr viti (v jezik pr ramo er etir azana v pr tk ter venih ali str ati in pr ef pr ik olpčnih diag v itn.) – pisno edsta azisk o in očke iz zah anih poda etir ih r ter oda ah (z besedilom v jezik pr amo ter v (z besedilom v jezik o in er pomembne t ati in pr ganizir ibanja, pr ) t o in tko . vanje p macije iz diag rafikonih, st u A diagr etirpr or vno or očij varja ali drug . g ter azličnih oblik emah. ) o kompleksnih znanst anih poda Pojasnje ih sliko obne inf u B) splošna g tke v r eptualno kompleksnih r vnih t u B) najpomembnejše t u A esnih podr ramih (npr žiti.. oko ganizir ter Pisno zna in poda konc str Pisno zna jasno in zanesljiv jezik in drug jezik Pisno zna zanesljiv B) podr or in S pomočjo slo pisno jasno in zanesljiv (v jezik diag besedilom v jezik razlo C2 C1 B2 B1+ Stran 192 Dodatek k SEJU i evalna až domena . ost opis ob slik ah kot naloga v Izobr edu Prepr ali slik razr , ost opek a. za) epr vno kot ek i post licna domena nišk azan sliko ram pot Pok vodila za pr ik tekst diskur Na pisar pr diag on i skraf endi, upnosti/ Besedilo (in k i ali tr osti demog tk Javna domena vljeni na spletnem esedila Prepr poda obja forumu sk kluba. . vanje b edo ostimi epr emljevidu Posr azanimi na itvami za ik, pr ženem z Zasebna domena ilo E-pismo s pr usmer pot pr va i v, ). u A ono vna dejst emensk afik u B) gla . na vr ov (iz gr vno (npr tk ti (v jezik v itn.) – pisno oda esa) (z besedilom v jezik amo a č i zna opisa azana slikoik ek vanje p diagr vk emah, pr azu potik ov. ov. ov. Pojasnje ostimi sta epr ti, v pr S pr o znanih t kar Ni opisnik Ni opisnik Ni opisnik B1 A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 193 i , i veni veni , i , o, ave veni vor i na var alno i, člank , i in radiv azpr alno i, člank vor ev evijah, , slo venih vor na ev evijah, až i. orumu ilo vanja, až i. enci. ve in r evalna domena obr eda venih r alno g , ber encah, go . vit er obr venih r až ev vanje na znanst enci, go , iz o, učbenik enci ali seminarju veni člank . enci, go , iz o, učbenik er enčni vir vanje na znanst er ava na f až i v znanst vanje na znanst er enčni vir er ovor na spletu eda rogla miza ali seminar z edsta er Izobr Preda konf spletu gradiv v znanst ref G pr konf znanst knjige Razpr ok več udelež Izobr učbenik člank revijah, pr pr na konf na spletu Preda konf spletu gradiv v znanst ref , , vna . , vna , za) oko vna očilo oko vna ehnično va za edpisi. očilo za edpis ehnično va za ev na , str ev na , por ano publiko ve na ev na , str vit , izja vit vit vit , izja licna domena enci, seminarju acija, t enca. enci, seminarju encah. enci, seminarju acija, t enca. er ečanju vno pismo očilo er er ečanju er er ečanju očilo er ečanje ali seminar edsta tekst diskur Pok vnost ali tisko vnost ali tisko Predsta konf ali sr publik por ja konf Predsta konf ali sr pogodba, pr Sr Tehnično por specializir poslo pogodba, pr pr konf Predsta konf ali sr publik por ja konf on , , , i, , , , vna enci, enci. avni vor vna vanje t, i, t, orumu avno orumu orumu edpisi, vanje orumu avno akta vor ve, go akta Besedilo (in k eda eda i za sestanek t, pr ti. vni pr ti, pr t, pr , politični , mnenja in vit . i za sestanek , politični ta/pr ava na f . ava na f eč udelež ava na f eč udelež ta/pr ava na f . Javna domena umen vor umen umen umen idige edsta idige vor esedila vnopolitični vnopolitični Prispevk v mestni hiši, ja deba razpr politično zasedanje politični tr ja dok mnenje go Razpr med v politični go pr dok Razpr med v Zakoni, ja dok pr pr Prispevk v mestni hiši, ja deba razpr politično zasedanje politični tr ja dok mnenje go vanje b , , i i i, tivni , i. tivni tivni tivni tivni , i. edo i, acije i iz i, acije ma ma ma ma ma or njige or or odnik or or njige Posr i, ani člank tarji, i, ani člank eni publik eni publik ave, tarji očila in tarji rami, k odnik až rami, člank ave, rami. rami. ave, rami, k odnik až Zasebna domena og obr ktualnoinf og og og og obr Razpr aktualnoinf pr časopisni člank komen in uv specializir ali druge publik namenjene splošni iz A pr revije ali časopisa. Razpr aktualnoinf pr Časopisni uv in komen TV-por aktualnoinf pr Razpr aktualnoinf pr časopisni člank komen in uv specializir ali druge publik namenjene splošni iz ), vi . u u A ah i e vit ovna vno ept u B) zna adar edeli oko edsta , k em). očja, pr ažanju (npr kaz ) o zadev azan (v jezik u A er opr vo str ljučke u (v jezik azlike v pr ehnične konc vorna ali znak acije v izr onija, sar tevna besedila vnega podr tevnih besedil (v jezik ). ene zak , ir ene t u A avo (v jezik oko iranem jezik etanjene r ne implik ažanje azpr azlična stališča t . očke iz zah u B) izlušč ta r da določ u B) pr esedila – go ultur u B) dolga, zah u B) r tov (v jezik eh očke o struktur vne t i se ne nanašajo na njego i. va b av mor er ademskega ali str , k gumen iti sociok ). ev dela in t eti gla epr vz očij , č bdela ve niso jasne in je pomen le nak no nedoločno izr u A az em, dobr O eti zna (v jezik eti zna (v jezik očje ev in ar veza ojega ak ekoč ) s podr Pojasniti zna (v jezik po in poudar namer Povz (v jezik Povz s sv čemer r najpomembnejše t V t jasno po A podr občasno pr Pojasniti zna (v jezik dejst C2 C1 Stran 194 Dodatek k SEJU i ve i, o. o, ve ave, vit enci, enci vor er vit i na er radiv radiv azisk , članek . vor vanja, edsta edsta e, blog ilo eviji, rogla miza) ci. eda ojekta: go ano g evalna domena alno g veni konf tir , ber veni r , pr ave na konf ave na vor až evaž vanja, pr i na spletu vanja, pr encah, go . er vor (ok viru pr vjuji, anket umen eda azpr vor azpr eč go vnomnenjske r ter Izobr Izobr učbenik v znanst pr in r go Preda in r konf spletu Pogo na znanst z v V ok na spletu ja in dok za) i, v očila, , ih, . ve na itvenih , na acije vit tivnih u: medijsko . licna domena vni člank encah. anje obja er ma očilu oko or riv tekst diskur Pok ečanjih. Tehnična por str specifik pogodbe Predsta konf Na sestank inf ali usmer sr V por sestank pok podjetja/vladne politike on , t, . ava enci. ano orumu vjuji , politični ečanju: tir akta ev azpr ter ekočih Besedilo (in k t; ve, (politični) idige vit idiga. vit umen ava na f , pr i, pr eč udelež o o t ah. Javna domena umen edsta vor vor malna r očila, in esedila vnopolitični Politični tr ja dok razpr pr go Predsta go For med v V mestni hiši ali na političnem sr por ali dok gradiv zadev vanje b ani i. in ne ani ne ne tivni tivni tivni edo vor vor vor tarji in očila ma tarji in očila in ma ma emah: V- or or ečanjih, or ci, člank Posr tar i, specializir V-por i, specializir ih sr lepeti , časopisni . TV- por . očila in . vjuji, T i, komen i; T , časopisni rami, pogo i, komen i; rami, pogo ava ob rami, pogo ter očila ali analiza, umen Zasebna domena odnik og odnik og og in Knjige člank uv člank aktualnoinf pr oddaje Knjige člank uv člank aktualnoinf pr oddaje Razpr družinsk TV-por aktualnoinf pr oddaje O aktualnih t spletni k ali por dok u u u i ene av (v ovna eno v azpr enega licnega in ov (v jezik emi (v jezik až emi, pr eti (v jezik i t , izr vz ani t tevnih r vljena stališča. eč vir anjem na določ te iz zaplet oje mnenje itn. ev ojega pok edsta lic tevnih besedil (v te iz v vorna ali znak avljal o nek , sv e ali mnenje očke zah gumen ) o specializir u zna jasno po em s sv azpr tarje e s sk gumen u B). u A te iz zah vne t azlična pr ta r u B) stališč azponu t eh esedila – go ), da bi r u. gumen . u B) gla ti (v jezik macije in ar u A ljučke podpr nik iranem jezik očij macije in ar oča va b or or vir okem r emer ti č oje zak ) o šir ), pr bdela emer dodaja komen o struktur macije in ar O i č nem besedilu (v jezik or u A esnih podr eti zna (v jezik u A eti zna inf abiti zna inf er o njih por vir ter ) t Izr besedila (v jezik B), pr Pojasniti zna (v jezik iz čemer sv odlomke v iz V dobr B) inf jezik in Povz jezik Povz A C1 B2+ B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 195 , ci i, i. i. vanja, tar tivni ratke i, k venih , , . venih eda ma i na i na spletu umen or i o enčni vir enčni vir , spletne ci, člank vor ci in vedbo er vele er vor upinskega emah. evalna domena ef ef tar u, kot del etna pr tar tni dok až i v znanst i v znanst i gostujočih vateljev zit . i na spletu veni člank vedi. i na spletu umen viru sk er an rami, go umen avila, člank ovor eda ani in go ojekta. ojekta. og ovor ipo ovor vodila za iz vezanih t Izobr Člank revijah, r romani, no Člank revijah, r G pr str dok V ok pr Pri pouk pr Univ relev ali aktualnoinf pr spletu G dok znanst pr G na opr po . . tni i. u. očila, an tivni i za) i, i, ečanjih, i. očila, ma , pogodbe očila, , pogodbe elev , pisma ablja.] ci ali ve na or ani člank ev ali , r tar ve v, pisanje acije acije vit vit ave na . licna domena vni člank vni člank encah, por vit encah, er upinskem ali vanje rami. er oko oko ateškem sestank umen azpr -pisma, zapisk e ne upor eda og očila, seje tekst diskur Pok Tehnična por str specifik Tehnična por str specifik Predsta konf specializir Na sk str [S Predsta pr dok aktualnoinf pr Predsta ali r konf seminarjih ali sr časopisni člank Por in e s sestanko medijev on . vah, avi vna tna acija). i na an t, t, azpr vr , ja i s oman, vah. vor vju elev akta akta ablja.] vnem Besedilo (in k t, r t. esta ečanjih. ter vestila in v, r vjujih, obja malni r e, r or , in vnem mestu (npr i, pogo Javna domena umen ve, zapisk vela. umen ter vestila. očila v časopisih in esedila vnopolitični vnopolitični e ne upor ovor vnih sr ovor na ja vna ob Politični tr ja dok no Politični tr ja dok V in političnih izja V nef na ja letališč [S G ja G shodu ob Ja obja sestanko por revijah. vanje b , i i i. avi avi tivnih v in tivni ratke ave, edo acije , telji, tarji ežjih. i ani, ma azpr azpr ma rami, ija i v evijah. azpr or cev lepetu na ci, k elevizijsk or og Posr i, ani člank v, tar v. onsk i, t tar i pr , časopisni eni publik malni r malni r , člank i, komen elef odnik až ramo telji, k telji. vor ave s pr malne r umen or ija or ija i t rami, spletni umen or Zasebna domena obr og odniko olg og ospekti, oglasi, Knjige člank in uv specializir ali druge publik namenjene splošni iz Iz spletnih str aktualnoinf pr dok časopisnih članko uv V nef s pr družbenih omr V nef s pr D pogo aktualnoinf pr klepeti. Razpr dok zgodbe časopisih ali r Nef pr gledališk besedila pesmi. u , ) in emah te in vor otujoča u A ) in jih ovna er t v v filmu , go u A gumen e lahko ti. vjujev ali , č nih in ati naspr emah t tir avlja ter ih besedil (v očij obnostih. var . , in ek dogodko ov (v jezik azpr očke iz daljših, vic ved ali članek vorna ali znak no oddajo (v jezik ), komen očke dolg ipo eč vir azpon st esnih podr ov. tar u A ) o aktualnih t az . i mu je namenjeno besedilo ter ok r er o njih r ). u A sebujejo mnenja, ar vne t ašanja o podr očij vo, k i v ). u A ratko pr umen , k macije iz v eme t i ga zanima, in zna pojasniti (v jezik u A ojih in enih izr or esedila – go u B) šir u B) pomembne t u B) odlomke no u B) zgodbo in pot u B) gla u B) k tna vpr vne t emi, k ri (v jezik u B) za nekoga drugega. va b vju ali dok esnih podr nih oddaj ih besedil (v jezik i ig emah s sv ter ratke inf ter ), o t tar ) o t iti na doda bdela zna lahko občinst u A i pomen določ O eti zna (v jezik eti zna (v jezik orjev namen, stališča in mnenje avljanja (v jezik avo, in vor tevnih besedil (v jezik ojih in vt eti zna (v jezik umen eti zna (v jezik eti zna (v jezik u A er eti zna (v jezik eti (v jezik ev ati zna k vz Povz domišljijsk si stališča in gla Povz zah s sv Prepo (v jezik B) a Povz dok razpr Povz ali gledališk Povz jezik pr Povz razpr odgo Zbr po B2 B1+ Stran 196 Dodatek k SEJU ci , i na i , aj , k . vanja, tar tivni cu ih vor vedi, ih, vic vor ratk sebine adnega ek tar ipo eda ma i na anja , go , k i no tev ojektu umen or vic vedi, v vor etk i. ila oseba na umen evalna domena ih, spletne i no ipo vz vor etna pr tni dok . až i gostujočih vateljev , opisi, pr zit etk i. i člank an rami, go . ojektu zbir ašanje o pr er or v dok vju macij iz medijsk ovor eda vz ani, po adne osebe/ur gana na zah og ter or ov. Izobr G pr spletu vsebine v učbenik po člank Opisi, pr v učbenik str kratk Kakšen je bil odgo ur or je odgo vpr Univ relev ali aktualnoinf pr spletu Priz in Pri pr inf vir azi, vju ik tivni ter i se vo. za) vna vna , rogli tni , in ci ali ma va, k ve in pr -pisma. or vic ablja.] em. ev an tar vit vit vanje licna domena ovanje s vnjakom, eda ava na ok elev ek no očila, poslo rami. očila, poslo et orjem, ovalc vna izja oko umen et og e ne upor tekst diskur Pok Predsta por pisma. Por pisma in e Posv str reviz sv Predsta ali pr razpr mizi, r dok aktualnoinf pr Izvleč ali ja nanaša na ustano [S on . a v. avi vna ve, vljena tivni acija). ratk i, i na ma azpr vr i, k edsta emi vor or Besedilo (in k esta malnem malni r e, r i člank or voru z i, go ram o t or vnem mestu (npr Javna domena adna pisma, ja vestila in obja edpisi, letak ogami dogodko adnikom/ og esedila ovor vnih shodih. ktualnoinf vnega shoda. Kratk ur ob pr pr Stališča, pr v nef pogo ur funkcionarjem. G ja A pr ja V nef na ja letališč vanje b i avi ratk vju a, tivni edo tih, i ežjih. e, oglasi. ter azpr eviji, ma ošur vic in vic na , or ci, spletni i ali lepetu na Posr ošur onsk -pisma, tar i časopisnih va no va no i, rami, ank i. malni r i, br elef etk . vor o načr i. vor og or telji, k ok i t umen or v filmu ija Zasebna domena istična br vz vic olg Osebna pisma, k člank Kratek pisni in ali članek v r tur pisma, e po no Izmenja pogo izmenja por D pogo aktualnoinf TV-pr dok klepeti. Priz nadaljev nanizank V nef s pr družbenih omr u ratek ih, o zna . k e , ovna atalog). , č a (v jezik e jih lahko i jih po vor ojih ), č ostih vor počasen sebino ) o dogodk emah (npr ovalni k ih besedil u A epr er go adi omejenega u A emah, k . vno v emah s sv vorna ali znak rat posluša ali pogleda. očke iz jasnih, dobr ) o t eviji, pot očke iz pogo očke dolg v (v jezik ), o t očke ali dogodke iz očke iz pr u A ečk av ima zar ažanju u B) gla ) o znanih t eme znane t vne t u A vne t očil (v jezik epr i izr u A vne t vne t vne t , č . ve pr ih por e so t ajo e lahko v u B) gla esedila – go u B) gla eža eti (v jezik u B) gla u B) gla , č u B) gla vz ulir vjuja ali članek v r očij adijsk va b i ga osebno zanimajo ali so aktualne tik v in videoposnetko časih t ter ečah itn., č ih ali r iranih besedil (v jezik o zna po vanih ustno (v jezik ramo bdela ek in , nesr O eti zna (v jezik ost ostih besedil (v jezik eti zna (v jezik emah, k eti zna (v jezik edo esnih podr eti zna (v jezik og rat pogleda. tu epr ) o t ter Povz struktur ali ga osebno zanimajo besedišča v Prepr pr posnet Povz A ljudje jasno ar Povz posr in Povz TV-pr večk Prenesti zna (v jezik televizijsk špor in jasen. B1 A2+ Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 197 vne v/ tivno ramu ma vi, s edelnicah. očila, e sliko og or ža ov ali ost azpr a por irani opisi evalna domena o inf epr edmet . až i v r irana zgodba, ost tk obnosti o , pr ov. i ilustr edni seznami, macije o pr vnosti. epr veznostih in nalogah, or Izobr Ilustr pr besedilo o dr poda Podr ob opisi pr izpit Vremensk kratk krajev zgodbe Razr inf družabnih dogodko deja i i iz eda. vestila za) tk aciji in/ azpor ablja.] vestila, k ila, ob edi. licna domena zor obni poda vnega r i in ob očila. e ne upor veščajo o lok azpor tekst diskur Pok Podr delo Letna finančna por [S Znak ob ali opo z r on t , . i er vestil eni v. opnic i ati in macijo oznih or ov, st . oza, ev osti vestila, k inf Besedilo (in k v, v edu in c , plak z tni dogodek atov, v rafit tivni napisi v (npr žljiv . macija iz ob v, g ramo ma ejih, letak macija o i in ob rami Javna domena or itev og or or og esedila ožnosti za konc vnega pr or M ali špor inf in plak redo pr Inf v muz ustano bolnišnica, policija). Inf voznem r ja razpolo st Znak usmerjajo pr o časih dogodko vanje b a. o. , kje" , e taž a edo očila, atih , . kdo ipet , kdaj , kdaj odnik e, spletne e, , pr , npr Posr vic osta ošur ega v a por ih sob i "kdo e. i "kdo epr . tk vic tk ost očila na vr macije Zasebna domena ani/br epr vodila za mon or Poda iz no Poda kje" iz no str pr Vremensk zelo pr na Spor najstnišk inf na hladilnik kuha/čisti/pomiv posodo u , ), emah. u A vestil ovna macije ostih, isbami, e or toar , r epr eper v in ob u B) inf ulacijo eglednicami. edvidljiv očke pr ) o znanih t ostih besedil (v jezik u A očke iz jasno v). e, pr . gestik ). vorna ali znak epr vne t ost vne t ostih napiso ostih besedil (v jezik oj omejeni r epr u A epr enesti (v jezik ih, pr acijami ali pr vo/gla epr vi (npr ih jeziko , da sv ratk u B) gla edst u B) pr elo pr v (v jezik ih in pr esedila – go ih zna pr u B) bist imi sr ih, z vk iranih, k tivnih besedil (v jezik ratk ratk ramo va b og emljena z ilustr ma retnjami iz drug or vati zna (v jezik ov. iranih, k vati zna (v jezik bdela ostih sta O epr i so opr eti zna (v jezik ih inf edo emer si pomaga tako edo macije iz k atov in pr ), k i č or V pr iz jasno struktur A Povz kratk Posr struktur pr dopolnjuje z drug besedami/k Posr inf plak Ni opisnik A2+ A2 A1 Pred A1 Stran 198 Dodatek k SEJU i i v i veni veni veni ve vit i na i na alno i, člank i na alno i, člank i na alno i, člank vor i, . vor ev evijah, vor ev vor ev evijah, edsta až i. až evijah. až i. njige evalna domena obr venih r obr obr venih r ave na , k až vanje na znanst enci, go , iz o, učbenik enci, go , iz o, učbenik venih r enci, go , iz o, učbenik encah, go . veni člank er enčni vir vanje na znanst er vanje na znanst er enčni vir vanja, pr er er er azpr enzije Izobr Preda konf spletu gradiv v znanst ref Preda konf spletu gradiv znanst Preda konf spletu gradiv v znanst ref Preda in r konf spletu Znanst rec vna vna . vna ti za) oko enca. oko enca, oko enca. ehnično er ehnično er ehnično er evije in umen ehnična ev na , str ev na , str ev na , str ve na vit , konf vit , konf vit , konf vit ah, t licna domena enci, seminarju acija, t enci, seminarju acija, t enci, seminarju acija, t encah. vne r er ečanju vne ponudbe očilo er ečanju očilo er ečanju očilo er oko očila. tekst diskur Pok Predsta konf ali sr publik por Predsta konf ali sr publik por poslo Predsta konf ali sr publik por Predsta konf Str časopisi, dok o politik por on i, vna vna vna vor ava na avno ava na ava na avno Besedilo (in k ve, go i za sestanek azpr vnopolitični t, pr vnopolitični t. vnopolitični t, pr ti. , politično , politični . i za sestanek azpr , politično , politični i za sestanek azpr , politično , politični . vit . ta, r t, ja ta, r t, ja ta, r t, ja Javna domena umen umen umen umen idige esedila ečanje akta ečanje akta ečanje akta vnopolitični Prispevk v mestni hiši, ja deba forumu sr tr dok mnenje Prispevk v mestni hiši, ja deba forumu sr tr dok Prispevk v mestni hiši, ja deba forumu sr tr dok mnenje Predsta pr Ja dok vanje b , i ne tivni , i. tivni edo i, acije vor ma ma or njige ečanjih, or ablja.] Posr i, ani člank eni publik ih sr ave, tarji očila in . rami, k odnik až ava ob rami, pogo Zasebna domena og obr og e ne upor Razpr aktualnoinf pr časopisni člank komen in uv specializir ali druge publik namenjene splošni iz Razpr družinsk TV-por aktualnoinf pr oddaje [S i na rite ati u u zor e lahko emer o i č vnih ), zlasti ko abo zak , č va in vnega, oko u A vezano ehničnih o, odlomek vo, pr ati (v jezik emer opo ekonstruir oko , upor sebino i č tevna besedila ih, t enih besedil ov, r očilo ali odlomek sebino dobr tetizir edk ojega posebnega ako so dejst ažanje , por venih in str olmači v vno v ojega str esa. tevna besedila (v jezik eno občinst a. ter ti in sin esedila – pisna oje izsledke po ritiko očij sv u B), k azličnih vir nik očij sv eja u B) dolga, zah ezno t , politično analiz u B) gla va b er sv en pomen r no k vir ar sebinsko zaplet ) s podr vljeni v besedilu (v jezik kazma. er em ustr tanč vrst iz ti, vzpor bdela e nekoga drugega, pr no nedoločno izr macije iz r i t u A i na , lit endar v O eti (v jezik eti dolga in zah njige) za določ eti (v jezik edsta or veni članek vz er vz vz emah s podr ev odnik imerja ti pr ) in pr ) o t o namer onije in sar te in mnenja t vene k a slog in z iranih, v , ir viti. u A . znanst u A macije in stališča iz znanst acij (v jezik eduje stališč eti zna inf ov. ev or esa. gumen orjev gumen edsta az ) (npr ademskega ali osebnega in ter Pisno zna pojasniti (v jezik ar posr avt kritike Povz ar pr Pisno zna po (v jezik občasno pr izr Pisno zna po A romana, uv iz znanst upošt Pisno zna po struktur (v jezik ak Pisno zna pr B) inf publik in C2 C1 B2+ Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 199 i. , ani, i veni veni vatelja, i člank , veni omani, omani, ratk , r a dela. , veni , r a dela. ečanje eda vedbo ratk , k , znanst sebine v vic njige , znanst njige vor evalna domena amsk amsk , znanst , znanst ega pr ih, spletne str i no až vanje , go i in k , dr vanje i in k , dr itveno sr vedi in k vedi, v etk i. ovor na spletu eda vele ovor na spletu eda vele smer vodila za iz ipo vz Izobr G pr seminar člank no G pr seminar člank no U na naloge gostujoč pr Pripo učbenik po člank , , tivni vna , tivni vna , tivni ev na za) očilo očilo ma ma ma očila in vna or edpis or edpis vit or vezi z ev enci, ev enci, vit er , inf vit er , inf edsta u, inf licna domena enca, por enca, por er i. er i. vna pisma. avilom, por očila, poslo tekst diskur Pok ečanju ečanju Predsta na konf seminarju ali sr sestanek ali tisko konf pogodba, pr člank Predsta na konf seminarju ali sr sestanek ali tisko konf pogodba, pr člank Videopr sestank sestanek v z opr poslo Por pisma. on , ti, ah. , ti, ah. vne enci, idige , enci, idige i, , ja v. orumu ek umen umen i, pr orumu tev i, pr tevk vestila. macijo ogami or Besedilo (in k vor ti o politik vor ti o politik ev na ečanju adna pisma, edpisi, vit sr vestila in ava na f eč udelež eč udelež i, go ava na f i, go a ur i z inf emembah v Javna domena umen umen ve ali ob ve, pr itvah, pr esedila vnem vna ob or Razpr med v blog tožbeni zah mnenja in dok dok Razpr med v blog tožbeni zah mnenja in dok dok Predsta ja izja Kratk ja obja letak o spr st raznih dogodko vanje b , ci, e, i tivni tivni tar ratk edo i iz , i iz , vor ratke ošur ci, ma ma , k e, or ci, or umen i. Posr tar vele tar vele i pogo ošur a dela. a dela. lepet tivne br umen rami, člank umen rami, člank onsk e, dok ma i člank i, br Zasebna domena ok og amsk ok og amsk vic or vestila, spletna D aktualnoinf pr revije ali časopisa, romani, no dr D aktualnoinf pr revije ali časopisa, romani, no dr Telef spletni k no osebna pisma, inf kratk Osebna pisma, k člank ob besedila. em e s te enih ostih ri t u. . P vimi epr nik gumen eno v i ga až vir lepe podpr nega besedila. e, izr sebino zaplet . očke iz pr oje sk emah, k vir macije in ar vorjena besedila jasno ); sv macije v iz vno v vezanih z njego or vne t ) o t or esedila – pisna u A u A ratke pisne odlomke u B) stališč edje iz iz u B) gla u B) inf u B) gla e so go va b emah splošnega ali osebnega , č ati k emah, po ) o t azir ) o t afr bdela očji in specializacijo u A ve in zapor O eti (v jezik u A eti (v jezik eti (v jezik vz vz vz azit o zna par anjem na specifične inf tivnih besedil (v jezik ana. ost tevnem besedilu (v jezik ev esnimi podr esa. ma ulir ablja izr lic ter ter or tik Pisno zna pojasniti (v jezik zah sk Pisno zna po besedil (v jezik in Pisno zna po iz besedil (v jezik in Pisno zna po inf zanimajo ali so aktualne ar Prepr upor B2+ B2 B1+ B1 B1 Stran 200 Dodatek k SEJU . v. ov, vedi, edpisi, npr ipo edpisi. vah, opisi ratke i pr ov. i pr evalna domena ov ali izpit i iz učbeniko e k e pr až obnosti o nalogah ost vedi, splošni ost edmet ipo ademsk ademsk Izobr Podr in zadolžit pr odlomk Prepr pr ak glede izpit Prepr ak za) ako edpisi, vedbo vodila tušo v . k ar vodila in , npr ti k u. licna domena osta na osta na očja. vestila, pr vodila za iz avila. i delu alnik očila z lastnega tekst diskur Pok Ob na opr Prepr pr zamenja tisk Prepr por podr on v. ozih. i ev . iročniko Besedilo (in k tivni napisi vestila, vestila, v (npr ma ejih, letak macije o pr Javna domena or or esedila vna ob vna ob Inf v muz ustano bolnišnica, policija). Ja vsebine iz pr Ja inf vanje b v , u. edo , kdaj odnik e, opiso ani/v Posr vicami. vic sebin v em v i "kdo i, v tk ost Zasebna domena ošur epr Poda kje" iz no na spletni str br pr Pisma z no e a i so ), č i ratke ratk u A sebujejo vi omejeni elo k e ali k emah, k am je besedilo az vati pomen u B) z a besedila, k edo eme in v tisnjena ali napisana ratk nega njego sakdanjih t ljub napak u B) pomembne imer e; k i so na u B) posr esedila – pisna i. ostih besedil (v jezik , znane t enesti (v jezik az epr ). va b retne . ljučne besede in fr u A vesti (v jezik ih, pr ejše izr dni oblik u zna pr ) o znanih in v a besedila, k . bdela ušnjam. u A O ratk viti zna k ratk varja zna (v jezik az (v jezik sakdanji jezik ratkega besedila, pr em jezik okopisu očk zna na o. ov. i t ost ti zna k em r ti zna posamezne besede in k macije iz k ost v žnosti in izk ostih fr or ati in pono epr epr vke iz k epr tisnjena v standar V oblik inf se ta nanašajo na konk pr Izbr sta zmo V pr besedila (v jezik vsebujejo najpogost razumljiv Prepisa v čitljiv S pomočjo slo pr Prepisa na Ni opisnik A2+ A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 201 ti. umen i in ih ojekti in s edpisi. evalna domenaaž veni pr vezani dok veni člank e z opisom očila, pr vnosti. ošur Izobr Znanst tem po Znanst por Br in pogoji obšolsk deja , acije za) očila za očila, očila, o ali o ali vo. vo. , spor veno veno vit osilca za vit osilca za licna domena vne publik . em. vno mest avništ obnejši vno mest avništ oko vezana z lastnim lic edsta ipr edsta ipr tekst diskur Pok vnost Str tehnična por pogodbe ja Tehnična por po pok Življenjepis in pr pismo pr delo pr Podr življenjepis in pr pismo pr delo pr on i ve, eju vnih kiranju e o ič edpisi. očila, vi, občinsk , par kiranju ali Besedilo (in k ti, obja va pr azsta anjulir osta por Javna domena umen eči. itvah, kot so ozu smeti. avila ali pr emna besedila ob edpisi, kot so o vestila s emembah v ja avila o par esedila vnopolitični or Ja dok pr Spr umetninah v muz ali na r pr recik itn. Prepr kot je izja nesr Ob spr st pr odv v. vanje b anih očju očju edo esa. esa. očila o odniko ter ter Posr i v specializir ah na podr i v časopisih in ah na podr vicami od teljev/sor Zasebna domena ija Člank revijah in por zadev osebnega in Člank revijah o aktualnih zadev osebnega in E-pisma ali pisma z no pr u ) ojega e so u A očja, osta o esnega, epr očja. očja, č vodila, ter ojega u. emer uspešno ečino a, pr aktna besedila emah s sv i č tevna besedila esnega podr ). ti o t ratk esedila – u A ovno ter ojega in ljučuje pomenske vestila, na esnega podr očja, pr esnega podr emah s sv dnem jezik , ob er vk azponu splošnih tevna besedila (napisana gumen ter ter ti o t em s sv te t ojega in adi omejenega besedišča okem r emer zaobjame vi č esti (v jezik B) jasna, dobr esti (v jezik B) k ataloge esti (v jezik B) abstr . esti (v jezik B) zah gumen ev . k tivna besedila (napisana v jezik ev vorno ali znak ev ) o vrsti t licnega podr gumen ev ) o šir v. emah s sv em, pr ma go u A acije u A macijami in ar tevnem, standar ažanju zar enko esti (v jezik B) zah or or ademskega in in esti (v jezik B) besedila (napisana v jezik ademskega in in očila) (napisana v jezik i izr Prevajanje pisnega b anih t ev ev ibližno pr ibližno pr ve. ih odt ) z inf macijami in ar emah ali t -spor irana inf eža e zna ustno pr e zna ustno pr u A or vnega, ak licnega, ak av ima pr ademskega in pok enaša mnenja in ar enke in implik stno zna pr stno zna pr ) z inf oko stno zna pr stno zna pr Tekoč (napisana v jezik ak pr odt Tekoč (napisana v jezik in specializir pomensk U v jezik pok U A str napisana v nezah U struktur o znanih t čepr včasih t U vsakdanja besedila (npr pisma in e C2 C1 B2+ B1+ B1 A2+ Stran 202 Dodatek k SEJU ati, i ali plak aturer edmeta/ vestila, evalna domena vi pr vodila. až e. i in ob i. vestila o lit nik Izobr Ob zamenja učilnic Izpitna na Znak ur . veni in za) edpisi veni in avst vodila, avst edpisi. i. dr vestila, dr vnem mestu licna domena vni z vni z i in ob nostnimi pr vestila, na nostni pr ati, letak tekst diskur Pok Osno var na delo Ob osno var Znak plak on up vestila, vestila, rami, Besedilo (in k og nice. itve, ob macije na i in ob i. Javna domena atih. ati, pr vodila za nak or esedila smer Na vozov U inf plak Znak plak letak vanje b ih avah, abo edo e v ablja.] Posr ih napr vic . vodih ali onsk avil Zasebna domena znake na živilsk oiz vodila za upor e ne upor O pr elektr na zdr Osebne no e-pismih in pismih. [S a, ratk vodila). ramih, emah) vo. emah, . osebne og e (napisane ) (npr az atih, pr esedila – ovno vestila ali na esti (v jezik B) k esti (v jezik B) u A esti (v jezik B) ev . o znanih t ev sakdanjih t , ob ev retnje in fr em zaobjame bist ih (v jezik robo pr i t robo pr vk robo pr vestilih, plak vorno ali znak o, na g ) in pr o, na g vedi, napotke o, na g go ost u A ost macije o znanih v ostih sta ipo or ost epr Prevajanje pisnega b epr sakdanja besedila (npr epr epr e inf sakdanje besede/k ratke pr e, v ) na tablah in ob ov. osta, v e, k ost u A ih itn. stno zna pr epr stno zna pr edvidljiv vic stno zna pr epr U pr (napisana v jezik U pr napisane v pr no U pr v jezik letak Ni opisnik A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 203 . . , i. i in ritike i in vele i i vedi, vedi, ne k edpisi, npr edpisi. ar ipo ipo ademsk ratke i pr ov. i pr evalna domena er ademsk omani, no a dela. e pr e k e pr až veni člank veni člank , lit veni člank , r ost ost vedi, splošni ost amsk edpisi. edpisi. ipo ademsk ademsk Izobr Znanst Znanst knjige Znanst knjige dr Prepr splošni ak pr Splošni ak pr Prepr pr ak glede izpit Prepr ak očila ve. za) ako očila, očila z očja. očila z očja. vodila tušo v vodila očja. , edpisi, . k ar , spor . ti k u. vne acije vena, tevna pisma, tevna pisma, , npr licna domena vne obja vnost ojektna i in druge osta na osta na očila z oko očila, pr oko vodila, por vodila, por i delu alnik tekst diskur Pok Str publik tehnična por pogodbe za ja Znanst tehnična, finančna ali pr por člank str Nezah na lastnega podr Nezah na lastnega podr Prepr pr zamenja tisk Prepr in por lastnega podr on t, ti o avno , akta t, pr idige ti o edpisih, umen v, mnenja. v. . vestila, vestila, Besedilo (in k i, pr ah. umen umen macije o ozih. Javna domena vnopolitični ovor vni dok iročniko vna ob iročniko vna ob or ev Politični tr ja dok mnenje G dok politik Ja splošnih pr vsebine iz pr Ja vsebine iz pr Ja inf pr esedila . i, i i, i ali vanje b odnik esa. edo acije za eno publiko i v časopisih ratke i v časopisih sakdanji/ ter ani člank až vicami, člank vicami. Posr ni zapisi. tarji in uv obr . vor Zasebna domena evijah, k evijah, v Pisma, časopisni člank komen specializir druge publik širšo iz Pisma, člank ali r zgodbe Pisma, člank ali r pogo Pisma z no splošnega in Pisma z no ega . a A enaša ostih, tančno etudi dnem . macij emah, epr or edno ojega sebinsko včni in ljub vnjak s t očja enke in ljub enem, e v azumljiv e v a A v endar se a; k oko a. , v abi ločil in emer na azumljiv od (iz jezik azje; k ven sv ), č tančno pr , r nik i č nik od r ev sakdanjih t i str abo vir od r ev e besede in o iz u A er vke vir o sledijo sta ), pr enem, standar ev o izr en pr ost da ne izber ev ojega podr ažanju čuti močan vpliv nega besedila, č i iz esedila – pisno vno r vir a A v jezik B) pr a A v jezik B) inf radiv u A i izr ode (iz jezik vest epr am je pr ibliž ve pomenske odt ev i z oda pr am je pr iti pr o. ev aktna besedila o družbenih, emah s sv očke iz esti pr endar mor emer uspešno na ane pr a (v jezik od (iz jezik od (iz jezik , napisanih v nezaplet vor ev ehnično g i č er njiho nik vnih t vne t ev o sledi struktur ev ljub napak ), pr te t vir azumljiv očja (napisano v jezik ganizir , členjenju na odsta en. vest vnim napak u; k u zna t ih besedil o znanih in v avilnost pr oko u A av se občasno pr i iz en pr en pr od r edu vah čuti močan vpliv iz ode (v jezik B), k , napisanih v nezaplet nih besedil ratk abljeno najbolj pogost ev varja zna pr gumen epr ažajo običajno jeziko azit ev enaša gla ibliž ibliž a A v jezik B), v , č di okor emer z var Prevajanje pisnega b ih in str i odr i č em jezik elo k ov. vnega podr acije a. od z ih, st dnem jezik ost ih je upor am je pr esti zna (v jezik B) t očja. esti zna (v jezik B) abstr enih izr nik iti zna jasno or iti zna pr avilno pr ev iti zna pr nih besedil u, pr ebitnim jeziko iti zna pr epr oko tančnost in pr eznega pomena. ademsk ratk e (iz jezik vir i besednem r var ater az Prev str na podr Prev ak (napisana v jezik mnenja in ar implik iz Tvor jezik B), k pr določ Tvor besedilni struktur in pr se pr Tvor st jezik mor Tvor iz k standar V pr v jezik B) z v k napak S pomočjo slo fr ustr Ni opisnik C2 C1 B2+ B2 B1+ B1 A2 A1 Pred A1 Stran 204 Dodatek k SEJU . , , ev očja vit orumu orumu orumu . , ob a na . edsta , ob a na vor . vor vanju podr evalna domena vanju vanju vanju vanju až eda eda . eda eda . azisko Izobr Na seminarju ali f Na seminarju ali f na pr Na pr gledanju go spletu Na seminarju ali f na pr Pri r za članek ali pr na seminarju Na pr gledanju go spletu ave ave, enci ave, enci za) alnem očilo . ev er er alnem alnem ev u upr až . u upr ev . vni alnem . u upr ev . vanju vit vni alnem . až až licna domena obr vni konf enci ali ev vni konf enci ali ev obr oko er až obr očja za por edsta oko er až oko oko azisko tekst diskur Pok obr obr Na sestank ali na iz seminarju Na sestank str ali iz seminarju Na str konf iz seminarju Na sestank str ali iz seminarju Pri r podr ali pr Na str konf iz seminarju on , , , , očja. vanju očja. enje vanju očja. emi z ečanju emi z eda esnega ečanju druž upino eda podr u komisije/ va, na anko itn. ter u komisije/ va, Besedilo (in k vanju vnem sr esnega podr vnem pr očja. vnem sr vanju o t esnega podr očja za z vnem pr esnega Javna domena emi z in azisko eda emi z lastnega esedila ter ter ter Na ja na sestank kluba/društ seminarju o t in Na ja o t podr Na ja na sestank kluba/društ na seminarju ali pr in Pri r podr aktivistično sk politično str Na ja o t in . vanje b očju edo ablja.] ablja.] Posr vanju azisko esnem podr Zasebna domena e ne upor ter e ne upor [S Pri r teme na lastnem in [S ti e in em anjem ojega emah, ri t ept i. a v avilno in asti, ek emi in . P , zna pisa i niso azir te o , k znana. afr vanja, vanjem s sv . gumen i itn.) aktne konc vedanem in jih zna očanje pot ev in tako ne ujame eda eda vanja, podk emer s par abljali tudi drug vjuji itn.) zna izluščiti esa ne vanje o znani t azit u ali seminarju eda ter dijo pomembne ena in/ali nepo v v po i č e spor eda ov (pr , pr . pr macije beleži tako pr te, in macije in ar or vanjem, tudi o neznanih t or nf i se mu z eda ov (npr emah, č irano pr ema zaplet enih besed tudi zabeležiti. . eč ti zapiske eh, k očja. I aj naj zapiše in č obne inf . seminarji, sestank acij in namigo var e je t obne zapiske med pr ave in deba aktnih t ti, k oča na dejansko izr macij Pisanje zapisk or ih ustnih vir azpr , podr empu edot e zapiske (ali zapisnik) tudi za druge , da bi zapiske lahko upor er ih inf em ko sodeluje na sestank vnega podr vne r rajšanjem uspešno zaobjame abstr ti zna podr tevnih abstr ater edt isotni, tudi č veda se implik oko tančno ed seminarjem ali pr aznot oko M zanesljiv pr Za poleg dejansko izr Selektivno zna pisa in k odnose med idejami. Pisa str na M se zna odloča Iz r str pomembne zah običajnem t Razume jasno struktur dela zapiske o st se bolj osr nek C2 C1 B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 205 . . orumu orumu , ob a na vor ablja.] evalna domena vanju až eda . e ne upor Izobr Na seminarju ali f Na pr gledanju go spletu Na seminarju ali f [S u ave, za) alnem alnem ev alnem u upr ev . vni alnem . až . vni ev . až nem sestank až licna domena enci ali ev obr enci, sejmu obr oko er až ter oko er obr tekst diskur Pok obr Na sestank na iz seminarju Na str konf iz seminarju Na in ali na iz seminarju Na str konf ali iz seminarju on , , očja. vanju očja. ečanju emi z eda esnega ečanju emi z vi voda, u komisije/ va, na ter u komisije/ va, na vit oiz Besedilo (in k valnem . vnem sr esnega podr vnem pr očja. vnem sr esnega podr edsta Javna domena emi z in vega pr upo esedila ter ter edišču Na ja na sestank kluba/društ seminarju o t in Na ja o t podr Na ja na sestank kluba/društ seminarju o t in Na pr no ki ga/jo zanima, na sejmu ali v nak sr vanje b edo ablja.] Posr Zasebna domena e ne upor[S . . tna e je ano ti očju ema vanje ulir er č tančne volj tik e je t eda ti zapiske u in ima za , č emo t vanja, i so do e je pr sakdanja žnost za doda . i itn.) , k em jezik emi zna dela eda esnem podr asneje zna t azločno ar ti v ter ost e po vanje očja in č ekom zna dela , č u in r epr vatelj mo ov (pr . edvidljivi t ojem in abi tudi k očk eda irano em jezik emi zna zapisa vana v pr vnega podr ljučnih t ost e da pr, č seminarji, sestank em na sv oko epr o struktur volj časa. volj časa za zapiso vi o znani in pr Pisanje zapisk ečini t vanjem lahko dela zapiske vanjem z jasnim pot u o znani t e so obliko vit ov. ov. eda vega str e zapiske er dobr eda i seznama k vanje v pr vanje do edsta ost ed sestankom ali seminarjem lahko dela na ed pr tančni, da jih lahko upor ed pr eda vodila, č epr ašanja in do M zapiske o v M na z njego jasno t M v oblik pr Na sestank na zapiso Na pr pr vpr Ni opisnik Ni opisnik B1+ B1 A2 A1 Pred A1 Stran 206 Dodatek k SEJU i u. amsko amsko , i pouk vano pr e. atur evalna domena vela ali drugo avna er vela ali drugo vno delo vano pr až , no , obr u lit , no avna Izobr Roman, pesem, dr delo klasično ali sodobno delo pouk Roman, pesem, dr delo leposlo obr i, i, en en za) ošč atur ca. atur ca. er iji ošč iji vor ablja.] er vor ablja.] tnerji ali ih delih iz tnerji ali ih delih iz enju s enju s licna domena ami: spr vor o lit i industr ami: spr i industr ve sogo vor o lit ve sogo ank ža e ne upor ank ža e ne upor tekst diskur Pok Pri druž tujimi par str pogo filmsk ali pomembnih umetnišk dr [S Pri druž tujimi par str pogo filmsk ali pomembnih umetnišk dr [S on u i ga vani na . an v elj ali va. , rožk ne luba. a, k i jo lub oman ebr vela, avna ultur ojekciji rožk Besedilo (in k ultur nem k vi, k a k ejši r ata učit ve ali k no/umetniško va ali k ost vela, pr na ustano Javna domena viru k amsko delo ultur azsta ganizir viru tujejezičnega alnega k ganizir esedila Roman, no dr pesem, obr v k v ok ustano Film ali drugo kultur delo na pr ali r or ustano Prepr ali no ok br or kultur vanje b ar ar ar avk va, voru avk telji. avk va, voru edo e v e v ani ija vela, , pr ani , pr ani , pr edsta vela, vela, edsta Posr ebr ulptur edmeti v ebr ebr ulptur edmeti v va − v ar pr iji, pr telji. telji. eju − v pogo ar pr voru s pr ar pr iji, pr ija eju − v pogo ija Zasebna domena amsko delo amsko delo edsta amsko delo Pravk roman ali no dr videni film, glasbena ali druga pr slike ali sk galer muz s pr Pravk roman ali no dr videni film, glasbena pr pogo Pravk roman ali no dr videni film, glasbena ali druga pr slike ali sk galer muz s pr v va emer vo . i č , liko aj mu je emer obno azna varjalna ži njiho vnem delu: i č ži, k vjem) e za njego azlo , pr a zgodbe azlo e na izr oslo ek amskem delu a na ust , motiv e z zgledi in etacijo dela, pr emer r pr vine in r a v leposlo e na delo i č dziv ter oje odziv ene pr e. etacijo pot , filmu ali dr pr . ljučno z lep ojo in etacijo lik veno stanje oje odziv aziti sv pr ter ti sv veni odziv na delo in podr ter omanu e na določ viti sv ojo in sebino dela, pr ve posledic vije misli in jih podpr ojo in vedi, r edsta az oj čust obno zna izr . besedila (vk ov, glej C1. ipo aj ga je vzbudilo aj ažanje osebnega o ti. oje odziv ojno r viti zna sv Izr obno zna opisa ti zna sv vo psihološko/čust ti zna sv žiti, k va, slog in v ej podr iše sv isa gumen em v pr edst Ni opisnik Podr or težo. Or njego dejanja in njiho Jasno zna pr samost ar Predsta in t Opisa razlo Prec sr všeč in zak C2 C1 B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 207 i u. e u. vela, a ani pr a i pouk ebr zgodba, a ali odlomek i pouk a ali pesem, evalna domena ejša no vane pr až ost vedk u ali za domač , video osta zgodba, vedk avljica/ljudsk ipo omana, pr anje avljica/ljudsk ipo avna Izobr Prepr pr pr iz r pouk br gledana pr Prepr pr pr obr , ami: ih vnih tes za) ank vor o i jih vaner e), k , ali o ablja.] . C enju s tujimi licna domena en pogo tnerji ali str ošč zna iz šole zd. e ne upor tekst diskur Pok Pri druž par spr klasičnih leposlo delih (npr Shakespear po delih znanih filmsk zve [S on i ga an v a, k elj ali va. oman ebr rožk ablja.] Besedilo (in k ejši r ata učit ost vela, pr na ustano Javna domena viru tujejezičnega alnega k ganizir esedila e ne upor Prepr ali no ok br or kultur [S vanje b ar telji. edo vela ija ana avk ablja.] Posr ebr ejša no va − s pr ar pr ost oman ali pr Zasebna domena epr edsta e ne upor Pravk pr ali r videni film ali pr [S i usil oja šeč , sv . amskega aj i mu jih je oje varjalna i jih je izk enem mestu i dela so se vjem) i deli ali vidik e na delo el sam ali je o vi, k žiti zak aziti sv i vidik oslo ater a. im likom se je najbolj živ a na ust azlo ater ater a s čust ela na določ oje odziv , in r a in jih pojasniti. ti, ali mu je bilo delo v dziv vedi, filma ali dr deli nek evz ipo i jih je do žiti, s k i, k nega lik aziti sv veda retnjami zna izr ljučno z lep ar oje občutke in mnenja, k nega lik azlo er ar i so ga pr er . ti sv u zna izr u zna pojasniti, k u zna po aj so se mu z aj va lit va, k va lit . . ko se je za lik zbal . obno zna r besedila (vk em jezik em jezik em jezik ov. ažanje osebnega o . vnega dela posebej zanimivi. ti zna dogajanje iz pr ti zna čust ost ost ost . ostimi besedami/k Izr ti zna čust ti zna osebnost posameznega lik ti zna čust aj aj podr ovetil in zak ratko zna opisa epr va in misli. epr deli posebej zanimivi. epr epr ok Pojasniti zna, zak leposlo D poist Poveza dela s podobnimi dogodk njih slišal Poveza sam. Opisa v zgodbi, npr Na k vzbudilo delo Opisa Opisa V pr čust V pr mu z V pr in zak S pr občutke ob delu Ni opisnik B1 A2 A1 Pred A1 Stran 208 Dodatek k SEJU i u. amsko amsko , i pouk vano pr e.atur evalna domena vela ali drugo avna er vela ali drugo vno delo vano pr až , no , obr u lit , no avna Izobr Roman, pesem, dr delo klasično ali sodobno delo pouk Roman, pesem, dr delo leposlo obr za) ablja.] licna domena e ne upor tekst diskur Pok [S on a, i ga va ali ana v elj ali va. enzije/ ata a, k ec vega rožk oman ebr rožk Besedilo (in k omana, filma ejši r ata učit nega k ganizir na ustano ost vela, pr na ustano Javna domena evijo ali blog . viru tujejezičnega alnega k ganizir esedila Pri pisanju r kritike r ali umetniko življenjskega dela za r kultur ki ga or kultur klub Prepr ali no ok br or kultur vanje b ar avk va, voru edo e v ani , pr ablja.] vela, edsta Posr ebr ulptur edmeti v ar pr iji, pr telji. eju − v pogo ija Zasebna domena e ne upor amsko delo [S Pravk roman ali no dr videni film, glasbena ali druga pr slike ali sk galer muz s pr e nih o i oje išča, až ar ične , enega ov. or vin er or or abljeni avil v a iz et azume in nost in am sv ljučno z vajo ist u, r tev vnih pr emer pok ih. vjem) a dela), pr er implicitne in . metaf emer r imer vnih pr vrsti/žanr vanjem avna er pojasnjuje i č varjalnih i č , like in pr ako delo oslo amsk vo pr , pr te drug ev (npr ako delo vpliv eme a ust anem jezik ev jeziko , k azlike t nih in obliko edst ako so v delu upor va za dosego določ a besedila, vk . ršit aje t azlično obr ritik e delo sledi zah ev gumen azličnih obdobij ali lit azlike v slogu t edst i. oumnosti), pr no k eniti način, k aznolik ljučno z lep vnih sr , dv e mer ična sr azličnih obdobij in z elo r v med njimi. emeljeno mnenje ih, struktur anje in k omani, poezija, dr . enke v niansir or ater ati zna načine rajenjem in spodkopa enje z lik . r tsk etanjene r azlična dela r ladnje et . tir e deli, upošt ov zna oc a podobnosti in r eniti dela iz r abo slogo ednotiti način, k . z g veza vr emeljeno pojasniti njiho eniti namer eniti z riv aziti ut ema ovet imer ako r nalizir . A besedil (vk ov (npr vane sk ost a. azume pr vanj). ti zna dv tnost po anje t licuje na mnenja in ar zna lahko odt ” pomene in konotacije vit vnem delu vnimi besedili r ti in komen emer odk an vedbo pr ti zna, k . radba, jezik in r ičako i č Kritično zna oc zvrsti/žanr čemer r eksplicitne pomene Prepo učinke in upor zaznamo “izlušči Kritično zna o zg namena, in ut učinko Kritično zna oc leposlo Kritično zna oc leposlo Vrednotiti zna, do k zvrsti/žanr Opisa na publiko (npr pr Primerja pr relev O delu zna izr razumev ter se sk Z na spodbuja poist Opisa temo C2 C1 B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 209 i e u. vela, a ani pr a ebr a ali odlomek a ali pesem, i pouk evalna domena ejša no až ost vedk u ali za domač . osta zgodba, vedk ani pr avljica/ljudsk ipo omana, pr anje avljica/ljudsk ipo ebr Izobr Prepr pr pr iz r pouk br Prepr pr pr pr za) ablja.] licna domena e ne upor tekst diskur Pok [S on i ga ana v a, k elj ali va. oman ebr rožk ablja.] Besedilo (in k ejši r ata učit ost vela, pr na ustano Javna domena viru tujejezičnega alnega k ganizir esedila e ne upor Prepr ali no ok br or kultur [S vanje b ar avk va, voru edo e v ani vela, , pr edsta ablja.] Posr ebr ulptur edmeti v ar pr iji, pr telji. eju − v pogo ija Zasebna domena amsko delo e ne upor Pravk roman ali no dr videni film, glasbena ali druga pr slike ali sk galer muz s pr [S . i cev . ostih , or u zna er epr i vz vedih, k vjem) ipo ih, pr em jezik varjalnih ti v oblik ih pr sakdanji jezik ratk oslo ost , v ljučujejo pogost a ust epr ratk ode in dogodke t ve med njimi. i vk ritik veza ratko opisa vedi v pr ljučno z lep eme in like v k ipo eme in like v k anje in k ljučne t irani pr v pomen in po , in jih zna na k ljučne t nalizirA besedil (vk ov. ov. iti najpomembnejše epiz ti zna k zna lahko k vedih o znanih situacijah, k ljučujejo znane situacije in pogost ipo V jasno struktur poudar pojasniti njiho Opisa vk Prepo pr vsakdanji jezik Ni opisnik Ni opisnik B1 A2 A1 Pred A1 Stran 210 Dodatek k SEJU . . zi; zi; enci er er er eljev eljev upinsko akse za akse za . o sk varjanja avljeno edu na šoli/ upnostih ipr ost azr eljev evalna domena vatelj/ or na konf až eda ašanja; med ej pr upinsko nalogo v epr to na šoli/univ zi; v sk upnostih pr edu na šoli/univ upnostih pr er eljev ob pomoči ih učit ed sk ed pr akse za usposabljanje Izobr Kot pr inštrukt v času odgo na vpr vnapr deba v sk usposabljanje učit M razr v sk usposabljanje učit M nalogo v r univ pr učit drug u oma med za) vni usnih azmer ok i r ansakciji; eni oma komisije ramskem u; na sestank . u licna domena edsedujoči/ upine na vni tr og osti poslo i. azmer upin; pr epr tekst diskur Pok ečanju f ansakciji, na Kot pr član sk sr sk nezaplet poslo na pr sestank komisije Pri r pr tr sestank koleg on ve e). ; en i. ečanju vni va; na anje ev vni . no upnosti, va oblem, edsedujoči/ edst vi (npr astruktur avna Besedilo (in k varjanju na va specifič en pr ator na sr u za zbir vit i. vni podpor ečanjih ečanju sk tev Javna domena upnosti/društ ašanja ob ja edsta vbe/infr upnosti, kjer se avna oblem, ob sliko esedila Kot član/pr moder sk dogodk finančnih sr ob odgo vpr pr sta Na sr sk obr pr podpor Na sr kjer se obr nezah ob sliko , vanje b telji, imi edo i ija zna oblemu i jih malnih a, pr or vah s i, k azličnimi oblema. Posr vah s pr imi člani, i jih spo ava o pr i, k malnih or telji, družinsk zna v nef ali med r vami pr Zasebna domena ija Razpr ki ga zadev izmenja družinsk koleg v nef okoliščinah. Pri izmenja pr člani, koleg spo okoliščinah, da bi izbr rešit i to ako upini, injanje vljanja ostih . ti e v sk epr , nestr emer , da daje avilo in ušnje ciji z vrstnik ti k . i č upino in na avo o ak žke imerja . tako avilih in deluje . azpr ter akcijo avi, pr ašuje za mnenje in ter edlaga, s čim in k , npr vljanjem pr edeliti opr aža zadr azpr ršnemu žaljenju ali da ga no usmerjazir i r avilu . . upnih opr azlične perspektiv sak ilagoditi način posta avlja o njih s sk eh stališč , ljudi spr azi opr oje znanje in izk ope vanja pri in ne v upinsko in upinsk azpr etke t upinsko delo in pr ist ostih sk ajo sv ost za r og , r avo, tako da pr ispevke in izr vz upnem opr epr vnimi izr delo ispev akcijo in jo ob lepe ašanja, da spodbudi r azpr i sk varja nanje i pr va pr a ljudi zna pr alec v sk vi po tivne pr upnega cilja s posta varjanjem nanje , da se iz ter ev upinskega dela. na izna oč edsta , da pr ako jih doseči. ti zna r er ov, glej C1. pr i odziv ti zna vpr , k ati. ti zna občutljiv ti zna in u. no pr avi zna z osno vlja odbujanje so aza emer ritiko tako edeliti zna cilje za sk i č vija ljučk ašanj in/ali poseči v sk ganizaciji sk edloge edloge ali odgo edlaga alt ašanj in odgo azpr ositi druge Sp Ni opisnik Pok pr ali k zmanjša. Raz zak Na podlag vpr Lahko je por zapisuje ideje in sk plenar Posta or Opr pr Preusmerja nadaljev Sodeluje lahko pr pr pr Sodeluje lahko pr za doseganje sk vpr V r pr C2 C1 B2+ B2 B1+ Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 211 upinsko upinsko . o sk edu na šoli/ upnostih o sk edu na šoli/ ost azr eljev ost azr evalna domenaaž epr zi; v sk epr zi. er eljev ob pomoči ih učit er ed pr akse za usposabljanje ed pr Izobr M nalogo v r univ pr učit drug M nalogo v r univ oma vni . za) usnih azmer ok i r ansakciji. tevni ih komisije licna domena edsedujoči/ upine na tevni poslo vni tr upin; pr tekst diskur Pok ečanju f ansakciji; na Kot pr član sk sr sk nezah tr sestank Pri nezah poslo on i. upnosti, va oblem, avna ablja.] Besedilo (in k en pr vni podpor ečanju sk tev Javna domena esedila e ne upor Na sr kjer se obr nezah ob sliko [S vanje b vah imi , žno vi s imi edo . et i jih malnih i, k or e mo Posr ih izmenja oblema. i izmenja telji, družinsk ratk osi za nasv ija zna v nef ev pr ratk telji, družinsk Zasebna domena eden izber ija Pri k s pr člani, koleg spo okoliščinah, npr ko pr pr rešit Pri k pr člani. i e enc e se , in azume oja stališča. ciji z vrstnik avilih, tako ev ali ak avilih, č vit vedano ajo sv eč ljudi pomaga ter edloge in r vabiti udelež ispev upnih opr . aktičnih opr osi za pono azume po , daje pr . vanja pri in e mu eden ali v edloge azami zna po upini, da pr ostih sk ostih, pr epr er č epr ti zna, da r delo azumejo i pr i pr aza . ostimi fr ok , ali r ispevke in pr ašuje za mnenje . P e občasno lahko pr epr ažajo počasi t e, č vanje vanju ov. vati pr imi, pr ti druge i izr vor odbujanje so eobliko ratk aša Sp Povabiti zna druge v sk Sodeluje lahko pr drug obliko Sodeluje lahko pr da druge spr odgo pr S k k sodelo vpr Ni opisnik B1 A2+ A2 A1 Pred A1 Stran 212 Dodatek k SEJU i enci ej zi; . a ali ve. er er anju to v eljev ve, vanje upne ojekta, upne i, akse za ešev . ve. ojekta varjanja na edu evalna domena vatelj/ azr tovanju obisk tovanju sk ve ali pr až eda vnjak na konf valnega pr zije ali izmenja avljeno deba upinskem r ti v r ganizaciji ur oko ašanja; med vnapr edu na šoli/univ upnostih pr ipr oblemske naloge ali pr upinske zadolžit enzije ali obliko i načr ojekta izmenja Izobr Kot pr str v času odgo vpr pr razr v sk usposabljanje učit Pri sk pr deba Pri or sk kot sta pisanje sk rec razisko pr pr Pri načr zadolžit s sošolci ali koleg eksk u a a i vni za) usnih upine ojekta. ok i i poslo a za ateškega u; na sestank . a ali sestank . licna domena edsedujoči/ ator sk tovanje ečanju f ramskem edsedujoči/član tovanje pr upin; pr og ateškega sestank ojekta; pr upinskem delu pr ojektu tekst diskur Pok ansakciji; na Kot pr moder na sr sk tr pr sestank komisije Kot pr str ali sestank načr Kot član str sestank za načr pr sk pr on ve e). ; en a za ečanju vni va; na anje ev vni . no ojekta edst vi (npr astruktur edsedujoči/ Besedilo (in k u za zbir varjanju na vit va specifič i. a. edsedujoči/ ator na sr ator sestank lubskega ečanjih Javna domena tovanje (politične) upnosti/društ ašanja ob ja edsta vbe/ infr upnosti, kjer se avna oblem, ob sliko esedila Kot pr moder sk dogodk finančnih sr ob odgo vpr pr sta Na sr sk obr pr podpor Kot član/pr moder načr kampanje ali pr in/ali k dogodk , e. vanje b a, telji, i edo i ija zna telji. oblemu i ojekta z ija a, pr telju pr Posr ija a ali vah s pr imi člani, i jih spo ok tovanju ava o pr i, k malnih vanje obletnic or anju finančnega tovanju . por tevnega izleta, Zasebna domena oblema, pr azno Razpr ki ga zadev izmenja družinsk koleg v nef okoliščinah. Pomoč pr rešev ali družinskega pr načr družinskega dogodk npr pr Pri načr zah počitnic ali pr družino in pr i iti i ga ati. . ev vir upinsk ve ali emanjem, vanje emanjem, vz anju vz omena ešit po tnosti v oblem, k , pojasnjuje avo s azlične em upošt tnerjem ali v ešev . anje poti. en i t i, s po azpr vedali, edloge v sk ih. ljučni pr vija ideje ihodnje delo ovanje p i po eba pr az ovati zna r e in pr vanja s par upinsko r vedali drug vez drug azličnih stališč zna uok , izziv etliti nekoher azličnih stališč ev za nadaljev i jih je tr, k aža in sor ati sk ide do soglasja glede r ar so ešit ati idejam drug edloge za pr ar so po tanjem r ek obleme upnemu odločanju ali r tanjem r vanje za oblik em, k eh avilu zna izluščiti k ganizir em, k eh ednotiti in po o t er vidike em da izr , da lažje pr v, s t Sodelo ti, vr ešiti, t ati zna k sk ema očanjem avo, da določi smer delo avi, da se najde r anju soglasja zna osv tevnem opr eba r obnosti in daje pr ispevke ednotiti zna pr upini. očanjem o t vr oblemo Povz pr nadaljnje poti. S por razlaganjem in t razpr sk O razpr Pri isk razmišljanju in opor V zah je tr Prispev pr podr Pomaga lahko or por razlaganjem in t C2 C1 B2+ Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 213 anju i ti v anju ti v anju ešev ešev ešev . i deba upnostih i deba upnostih edu ojektu ali pr evalna domena . . azr až i pr upinskem r upinskem r upinskem r edu; v sk eljev edu; v sk eljev ti v r oblemske naloge ali ojekta ali pr akse za usposabljanje oblemske naloge ali ojekta ali pr akse za usposabljanje oblemske naloge ali Izobr Pri sk pr pr razr pr učit Pri sk pr pr razr pr učit Pri sk pr delu pr deba a i a i za) ojekta; ateškega i ateškega i u za . a ali sestank . a ali sestank . licna domena tovanje tovanje tovanje pr upinskem delu ojektu ojekta; pr upinskem delu pr ojektu ojekta; pr upinskem delu pr ojektu i sk i pr tekst diskur Pok Kot član str sestank za načr pr sk pr Kot član str sestank za načr pr sk pr Na sestank načr pr pr on vne a/ em, anje er em, anje er upnosti alnih . upnosti alnih . upnosti u sk vršin t u sk vršin t ašanjih, oz, Besedilo (in k luba na v (npr andaliz v (npr andaliz u sk ve. anje lok , v , pomanjk anje lok , v , pomanjk ev ovanju o i. ganizacijo ja vnem et orsko Javna domena itev). itev). tovanje ali iredit ešev oblemo nost omet emljenosti in ešev oblemo nost omet emljenosti in alnih vpr ost upnostna politik esedila or or Kot član k sestank za or pr Na sestank za r pr var pr zelenih po opr st Na sestank za r pr var pr zelenih po opr st Na ja posv lok kot so pr pr načr sk dogodk , vanje b imi ve vi vi a. avilu edo edit vnostih . vnostih telji . zaba azlična ečanjem, azlična im i obno eur Posr ija enja). i sporu med tovanju a, npr elo r elo r voru z imi člani telji, kjer se im sr vi hiše voru z imi člani telji, kjer se valci. voru s valci ali vor z družinsk tskega ali ija ija telji o pr vanja, popr Zasebna domena eseneč i obno ečanjem, pr ija ganizaciji dogodk Pogo člani ali pr ob načr tema družabnega dogodk (pr V pogo družinsk ali pr krešejo z mnenja o deja med počitnicami, med družinsk pr V pogo družinsk ali pr krešejo z mnenja o deja med počitnicami, med družinsk sr hiše ali pr sostano V pogo sostano pr stano or . voj az ti upine i ga je vanjem ti r v sk ev ali ža omena vlja ešit tani poti. oja stališča. upini, tako da oblem, k iča, ali je ih. ti r eobliko ih člano epr ti, tako da poda ovanje p edlaga upini in posta e drug ljučni pr eh pla avilo v sk ostim pr avo na začr emeljijo sv epr azpr , in pomaga obdr viti v sk er zna pr vno opr o pojasni k ti dr ositi, da ut ansko oblem z dv oti, t ža ost tarji in pr vedanega, da se pr vanje za oblik edsta epr i spodbudijo odziv ati zna mnenja in ideje drug . tani poti. Sodelo vati zna pr te za in pr ati zna enosta upine zna pr anje obojestr rajev omis ešiti. ašanji, komen viti zna del po ašanja, k avna enega zna obdr gumen ganizir eba r až Nadg Svoje ideje zna pr vpr Obr ar kompr Or določi cilj in pr tr Z vpr izr Člane sk Pono razumev idej na začr B2 B2 B1+ B1 Stran 214 Dodatek k SEJU anju ešev . ojektu evalna domenaaž i pr upinskem r oblemske naloge ali Izobr Pri sk pr delu pr za) . licna domena upinskem delu ojektu i pr tekst diskur Pok Pri sk pr on ablja.] Besedilo (in k Javna domena esedila e ne upor[S vanje b ve i edo , pr Posr avi o ih za anju zaba voru o hišnih ni izhod azpr er Zasebna domena edlog ganizir avilih. Pri r pr več or ali dogo pr aj , k ostih oviti, da epr omena ašanji zna ti druge abo pr aša ti. ovanje p . veda ašanj zna zagot . edloge , zna z upor elel po ej voru aziti idejo in vpr eznih vpr aj je ž vati pr az izr vanje za oblik , k ipombami in občasnimi vpr avi vnapripr azume enj in fr ov. Sodelo vljanjem ustr ostimi pr ti, da sledi pogo o zna obliko ret vnik r ost . epr aza S posta naslo S pr pok Prepr Če se lahko pr besed/k mislijo Ni opisnik A2+ A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 215 e/ ; ; elu ; ; upini/ ojic i ev zije; upini/ ev zije; i eljev esta/ ur vnici. i eljev esta/ ur vnici. enc ot e/deliti, elu misliti/ zi ali v enc ot vati dv zi ali pr ojic er upnih er i dela upnih nalogah, i dela evalna domena anju učit anju učit i sk ojektno delo v anje pr orsk i sk anje pr orsk až vnostih, k ajo delo v sk ev vnostih, k ajo delo v sk ev až vati dv ojektnem delu až tev , pr a, šolske eksk tev , pr a, šolske eksk obr ganizir i delu po nač i pr obr ganizir Izobr Pri deja zah paru nalogah, delu po nač misliti/obliko deliti, pr šoli/na univ iz zbor staršev/uč or upor na dokt Pri deja zah paru pr obliko pr v šoli/na univ iz zbor staršev/uč or upor na dokt i ih, ih, ečanjih upnih ih ih opk i ečanjih opk i ečanjih ih za) tevnih tnersk tevnih ganizacije; na tnersk tnersk i zah ojektih v drugem u o post ganizacije; na tevnih sk u o post ganizacije; na i zah ojektih v drugem licna domena ovalnih sr ovalnih sr ovalnih sr et e or , par . et e or i zah . et e or , par Pok emembi politike/ upnem delu pr upnem delu pr licnih usposabljanjih; emembi politike/ licnih usposabljanjih; pr emembi politike/ licnih usposabljanjih; tekst diskur i delu pr upnih pr i sk ojektu ojektih v par i sk ojektu i delu pr upnih pr Na posv o spr struktur pok pr sk podjetju institucijah. Na sestank pr pr Na posv o spr struktur pok delu pr pr institucijah. Na sestank pr pr Na posv o spr struktur pok pr sk podjetju institucijah. on alni, alni, avni. avni. Besedilo (in k edsedujoči, upnosti; na edsedujoči, upnosti; na esedila ator na u sk u političnega/ odni r u sk u političnega/ odni r enja na lok ator na enja na lok Javna domena ovoljskega/ odelnega ovoljskega/ odelnega ost ionalni, nacionalni, ost ionalni, nacionalni, vanje b Kot član/pr moder sestank sestank pr dobr združ reg mednar Kot član/pr moder sestank sestank pr dobr združ reg mednar edo Posr vah imi ablja.] malnih or ablja.] ablja.] ih izmenja telji, družinsk ratk Zasebna domena ija e ne upor e ne upor e ne upor [S Pri k s pr člani v nef situacijah. [S [S , ave. eno a, ebe oviti ež azpr . ečiti upino vnjak akciji in upinsko er zagot epr avnot vati, da o. ter ene vidike cije oko lajeno sosledje ovi ur edo ak avo, pr oditi sk vnosti t e obnašanje eduje in sk ter ehode med fazami. eč azpr ašanj in spodbujanjem ati in v e deja ano podpor iti r ti individualno in orja itn.) glede na potr ake za usmerjanje r tev rite pomene v in azlične vloge (str viz aznoliko in usk ganizir emlja avilu ali zagot , tako da posr nost ljudi na določ Vodenje in upinskega ali individualnega delo eusmer ebne kor ovi gladke pr . zor ti zna r ev in zah i k opr ati zna r o zna or v zna spodbudno posr il po vit o zna spr vljanjem ciljnih vpr ema torja, super enc zna lahko sk nega, sk no zna pr vanje ezno individualizir editi potr . siljiv ganizir zir evlado ene osebe ali mot upinsko delo edlogo avila. Prevz media udelež ustr Prepo nar Or plenar tako da zagot Ob pr Učinko delo Nev sk spet usmer sodelo S posta pr bi usmer opr C2 C1 B2+ Stran 216 Dodatek k SEJU ; ; upini/ ev zije; irano i eljev ur e/deliti, esta/ vnici. elu misliti/ zi ali v enc ot vnostjo v zi. ojic er er upnih nalogah, i dela evalna domena anju učit i sk anje pr orsk až vnostih, k ajo delo v sk vati dv ev ojektnem delu až tev , pr a, šolske eksk i delu po nač i pr obr ganizir ed jasno struktur upinsko deja Izobr Pri deja zah paru pr obliko pr v šoli/na univ iz zbor staršev/uč or upor na dokt M sk šoli ali na univ . ih, vne ih, eme i i u . opk opk za) ajanje v/ opr ečanju upin; na u o post upine na u o post opko licna domena ih komisije . u majhne delo . , na sestank edsedujoči/član Pok upnem delu pr upnem delu pr usnih sk tekst diskur upine na sr i sk ojektu upine i sk ojektu vih post Kot pr sk fok sestank Na sestank pr pr Kot član sk sestank sk Na sestank pr pr zaposlenih za uv no on u u eta anju alni, avni. i delu žev i delu Besedilo (in k edsedujoči, upnosti; na edsedujoči/ dr edsedujoči/ esedila alu pr alu pr ator na u sk u političnega/ odni r enja na lok ator na sestank enim ciljem; enim ciljem. ator na sestank enim ciljem; enim ciljem. Javna domena ovoljskega/ odelnega estiv estiv ost ionalni, nacionalni, upino z jasno upino z jasno upnosti z jasno ednem vz upnosti z jasno vanje b Kot član/pr moder sestank sestank pr dobr združ reg mednar Kot član/pr moder sk določ na f s sk določ Sestanek hišnega sv o r itn. Kot član/pr moder sk določ na f s sk določ edo Posr ablja.] Zasebna domena e ne upor[S . vodila vabi ev v vni ažanju valne eno enc ljučuje vodil ež cije enje il nazaj k vem izr ak i vk vih na avnot avi, tako da po vodila za vodila delo ter ednot avila sodelo azpr i njiho v. oja stališča. , tako da daje jasna na upinah, k v ali vr upino usmer osta na esu azi sv vnosti. epr . edlogo osta, jasna na Vodenje in azlične vloge udelež oc emeljna pr oblemo . epr elo pr ati zna vloge v r anje deja e ima pomoč pr ov. ov. tivnih pr ebi zna s pomočjo no vati, da bi sk vanje enca, da izr upno delo ave v majhnih sk anje pr na edo ti zna pr ti zna z upinskem pr er avilu ali spodbudil bolj ur odeljev ganizir upini, č Pojasniti zna r sk za sk Pojasniti zna t razpr rešev alt Po potr posr opr sodelo D udelež Daja or Daja sk Ni opisnik Ni opisnik B2 B1+ B1 A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 217 enci vanju vanju vatelj/ er tah edu s avi v avi v avi v eda azr , sodelo azpr , sodelo azpr varjanja na azpr evalna domena vanju v anju . anju . ostih deba avah v r až ti ali r ti ali r vnjak na konf odenju seminarja, ev epr edu odenju seminarja, ev edu; kot pr tah ali r oko ašanja. edu azpr Izobr Pri v pouč v deba razr Pri v pouč v deba razr str v času odgo vpr Pri sodelo deba razr Pri pr ali r sošolci. ih anju za) i zbir ojektne anju u pr . emanju upnem delu licna domena i sk evz ojektu . upine ali pr upine in zbir i pr tekst diskur Pok Pri pr pobude na sestank sk idej Na sestank sk idej; pr pr on avi a/ a/ azpr ta. orsko orsko i r ost ost u ašanjih, kot ablja.] ašanjih, kot Besedilo (in k ovanju o ovanju o obnosti et oz, pr i. et oz, pr i. ev ev Javna domena tovanje ali tovanje ali upnosti pr alnih vpr alnih vpr esedila upnostna politik e ne upor upnostna politik Na sestank sk o podr akcijskega načr Na posv lok so pr načr sk dogodk [S Na posv lok so pr načr sk dogodk vanje b ve i. telji telji edo ija rah ali odnik ija i. ah zaba ablja.] i. Posr ih ig usiji o voru o filmih, usiji o odnik ih oblik telji/sor odnik ašanjih s pr ija ašanjih s pr Zasebna domena e ne upor Pri disk družbenih in političnih vpr in sor Pri pogo gledališk drug s pr [S Pri disk družbenih in zasebnih vpr in sor tih . anje a vega vljanje macij in ev ten vezana o odpr žijo ti ljudi, vor or ešit en i so jih azumev oje . posta azlo , k i r anje in er anju njiho viti vrst anju inf a ideja po ept ali r očke ev ev ti v koher emah zna uspešno emeljev ljuč emeljijo in pojasnijo ene t veza , ut vali konc ako je nek eptualnega go v zna posta er ut aktnih t macijo zna spodbuja , k anje or ašanja, da pr onc ično mišljenje (npr ih in jih po delajo določ , tako da jo usmerja s ciljnimi ispevko az ov. , analizir . atno inf azmišljanje t u. ezna vpr tevnih abstr vr ept etk oje r ave. odbujanje k azličnih pr lepanje . vijanje idej vanje). ti zna ustr . Sp , da spodbudi log ok avi o zah az vi r upine zna spodbuditi, da opišejo ali r upine zna spodbuditi k vk ijo sv azpr ez, sk vedo azmišljanje ašanji in po vlja ašanji zna spodbuditi ljudi, da pojasnijo sv azpr ašanji in spodbuja druge k pojasnjev ašanj azšir oje r oja mnenja. emo r V r voditi r vpr mišljenja. Na osno vpr hipot napo Člane sk sv Člane sk idej drug drugega, da bi obliko Z vpr da r sv Vključiti zna ideje drug miselni t Prositi zna ljudi, naj pojasnijo s t Prositi zna ljudi, naj r pojasnili na zač Posta pojasnjenih konc Z vpr mišljenje C2 C1 B2+ B2 B1+ Stran 218 Dodatek k SEJU i tah edu s avah v azr azpr upinsk evalna domena ostih deba avah v r ostih r . osti sk až epr epr epr azpr edu vnosti. Izobr Pri pr ali r sošolci. Pri pr razr Pri pr deja za) ojektne anju upine; u pr . . upnem delu u sk ablja.] licna domena i sk ojektu upinskem delu ojektu upine in zbir i pr i sk i pr e ne upor tekst diskur Pok Na sestank sk idej; pr pr Na sestank pr pr [S on i. orsko u ablja.] Besedilo (in k ovanju ost et a/dogodk alnih upnostna Javna domena ašanjih, kot so oz, pr tovanje ev upnosti. esedila e ne upor Na posv o lok vpr pr načr ali sk politik Na sestank sk [S vanje b ni telji , en, er edo ija em, rogu er v eč i. več anju Posr usiji o avi v valci o t avi o ih za v odnik telji ali ganizir . ašanjih s pr azpr ija ve. azpr Zasebna domena i or edlog Pri disk družbenih in zasebnih vpr in sor Pri r družinskem k s pr sostano kam bi šli z pr zaba Pri r pr izhod aj a . vor retnjami ali ako misli, da bi nek i ideji. ti zanimanje za idejo eptualnega go aza onc aj misli ali k i mislijo o nek i zna pok aj kdo k aj drug odbujanje k ov. Sp . ti zna, zak ti zna, k ostimi posameznimi besedami/k balnimi znak aša valo aša epr er Vpr delo Vpr S pr nev Ni opisnik B1 A2 A1 Pred A1 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 219 . . nem i ov med odnih edmeta na ultur ečk vnjak pr evalna domena nem alnem okolju nem alnem okolju anja. anje pr . až ev zi v v ev ev oko ti v mednar ultur až ev er anju konflikt edu ultur až až luzivnega obr obr obr Izobr Na seminarju v večk iz Pouč univ razr Na seminarju v večk iz Pri spodbujanju ink iz Kot str rešev študen kampusih. . , v . va v va v . za) odst odst nega anju edbi u v v druge vezanih nem okolju u v ultur ešev avi o pogojih nem okolju i r avi med odne licna domena vcem iz vci o uv ultur anske pogodbe azpr azlaganju zakono edpiso ve. ultur v. azpr vinske politike i r ža tekst diskur Pok go Na sestank večk Pri r večstr pr in pr dr Na sestank večk Ob pomoči sodela drugega k okolja pr z delom po teža Pri r sodela mednar tr on ve, nem ih, . . vnih vor i , . nem , ločit ok i , ultur vnih ih nem ih i in/ Besedilo (in k nih oke nih ečk . acijah). vanju vanju vanju ja ultur akciji s ih (npr . ultur ve otr vanju . vu akcijah med i na ja ultur ultur ter upinami v alih, pogo Javna domena upo ečk ovanju in upo ter upnosti, pr ovanju ali avna et upnosti, pr ovanju ali avna esedila vnih zadev v Na sestank večk sk nak pot obr ja raznok okolju Pri v sv usmerjanju npr glede por dodelit Na sestank večk sk nak pot obr zadev v v okolju Pri in posameznik ali sk sosedst V in vrstnik dogodk festiv demonstr . vanje b i. i. nih edo ečanjih odnik telji vic od ečanjih odnik ah ali ija i ultur azličnim Posr nih sr vanjih s nih sr vanjih s nem okolju očanju/ avljanju odnik malnem ultur azno ebitnih telji ali sor ih o občutljivih ah. ultur azno telji ali sor azpr or ultur Zasebna domena ija enašanju no ija azličnih k Na zasebnih večk ali pr pr Pri spor pr drug zadev Na zasebnih večk ali pr pr Pri r o družbenih ali osebnih zadev ravnanjih s pr in/ali sor v nef večk V mor konfliktnih zasebnih situacijah med ljudmi iz r okolij ali z r ozadjem. i a er ultur abiti esnici or ne in o t em vane . anjem in ost oje in . ultur i t upni k azumeli, tir azume in i sv avna akcije v ovanje do vega, in se a k sk akcijo ter aj je bilo v r v obr a sociok avo in pr ter vencij zna upor ipadnik ih, tako da s eti in podpor ev rite pomene ispev anje in ti spošt azpr , in s komen aza o r v pr isotnim tuja. ačje in spodbudil nadaljnjo nih stik nih vidiko zitivno in nih kon . ujejo od njego zr no em upošt enke in sk ultur aznokulturnega pr vati med pr i t . ultur azumo ultur ti po sem pr azlik imer i zna pojasniti nespor , tako da pojasni, k ostil o edo anja er pr oumnosti, z nasv azlike i je v i se r anje oditi občutljiv ako bi ljudje lahko napačno r ečanjih zna pok azličnih k v, k nimi stik anja. vedano ali napisano vanje sociok nih sr odbujanje r o zna posr upnosti t o zna v anjem nespor ultur azumev vati zna v medk vanjem dv ev zna vanje soglasja in nadaljev , da bi tako spr Sp vit vit etacijo r ultur ih sk zna pomenske odt e pomaga ohr ti okoliščinam pr ečk edo eč azumev pr eni situaciji, k ih pogledo avo. epo emago epr ter ečk aža ed v Učinko drug sociolingvistične r Učinko pr Posr pr pr spor Predvideti zna, k kar je bilo po in zadev Svoje po za obliko določ V v drug izr M napačno r mišljeno razpr C2 C1 B2+ Stran 220 Dodatek k SEJU . ih . i ni nem , k ultur ultur venšolsk vnjak i i iz evalna domena ečk . alnih nem alnem okolju nem alnem okolju až oko ev ev ev ed v medk až vnostih. ultur až vnostih. ultur až edišču obr obr obr Izobr Kot str poučuje v razr sr S sošolci pr iz deja Na seminarju v večk iz S sošolci pr deja Na seminarju v večk iz i i v ostih . vor . ostih za) v na epr vnem edbi ih na epr vnem ža vor emljanjem avi med odne vci med imi pogo licna domena vcev po ih podjetja pr ih dr avah s avah s or vci o pr vci o uv vci o pr i pogo avilih, delo , počitnicah. azpr vinske politike onsk vnem mestu avilih, delo , počitnicah. ed spr ost emljanju kolego ehodu po mestu ali azpr azpr tekst diskur Pok go M sodela mestu ali po pr spr iz drug spr ogledu podjetja. V r sodela opr času Pri r sodela mednar tr S sodela telef ali pr delo V r sodela opr času on ih, , ih, i . vor . vor upnosti. upnosti. vnih vnih anju z u u Besedilo (in k acijah). i na izletu acijah). ne sk ne sk akcijah med i na ja ih (npr akcijah med ih (npr alih, pogo i na ja upnih ter alih, pogo ultur ultur Javna domena ter vnostih s azumev i in esedila ed počitnicami pr V in vrstnik dogodk festiv demonstr Pri sk deja sopotnik pr vrstnik dogodk festiv demonstr Na sestank večk M spor domačini. Na sestank večk vanje b vi telji edo azličnih . vijo ali ti ija viš no teljev/ anju vnosti anju vnosti vnosti i iz r anju Posr ija edsta edsta upnimi valci. valci. ih s pr valci. telji ali telji ali odnik nih okolij telji ali e pr esi. ganizir ganizir vor ganizir ija ija sakodnevnih ija Zasebna domena upini pr ter upnih deja upnih deja upnih deja Ko t koga pr sk ljudi s sk in Pri or sk s pr sostano Pri or sk s pr sostano V v pogo in sor kultur Pri or sk s pr sostano oj e vati a až ih or en , tako ost azličnih i. or drug ilagoditi sv ih zna delo upno varjanjem , tako da opk anjem r ih. viti ti sk ami, tako da s . ev lonjenosti pok isotne spodbuja k ultur , zna pr nih stik ovni naz ah v stališčih in ultur va in drugač et ultur upni post ultur upine vati spodbudno azlik ašanj in odgo a čust en sv azličnih k ih k v sk vali sk a zna vzposta ev aznokulturnega pr vor azličnimi k . V medk anja, tako da pr anju na ideje drug ostih vpr tijo ih člano ih zna delo lonjenosti in upošt epr va in drugač . v in stališč zna spodbuja azumev anje med r ažanjem soglasja in nak , tako da upošt or drug nih stik a čust odbujanje r ah. ultur ev upine Sp o spor vanju in odziv vati zna z ljudmi iz r er z izr ažanjem nak vljanjem pr v sk , občutko avlja o podobnostih in r azumev ovni nazet Z izr idej kultur sodelo Sodelo razpr perspektiv Ko sodeluje z ljudmi iz drug način dela, da bi se obliko S spodbujanjem pogo spor posta nanje t zanimanje in empa spodbudno sv V medk da upošt člano B2 B2 B1+ Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 221 vo vih . i . ede no ipo t uv upino evalna domenaaž tov v šolsko ener pr ejemanju no tno ek Izobr Kot tr spr študen špor Ko študen osebo v sk . . za) vih vega licna domena ajanju no vcev na vca na vnem mestu ajanju no vnem mestu tekst diskur Pok Pri uv sodela delo Pri uv sodela delo on Besedilo (in k ostih vah in ih v aciji. vor vr Javna domena epr esedila V pr izmenja pogo resta vanje b i in edo odnik Posr em ost valci. epr malnem voru med or telji/sor Zasebna domena ija V pr nef pogo pr obisko i a ah vanju i azi azi or nih , pr ultur a k ost er stališčih , da izr vljen. ultur ih k anja, tako da ispev balnimi znak ti nanje toar er . ve in z omejenim azumev ednotah t eper vo, tako da izr azličnih k varja osi ljudi, da pojasnijo edno naslo azlično o spor emer pr ne izmenja ultur , spodbuja druge k sodelo , da so lahko v drug macije o vr retnjami lahko pr i č oj omejeni r retnjami in nev no izmenja aznokulturnega pr or valo itn. ultur viti osebe iz r ašanja in odgo azumljena r vi, pr ultur , ko je neposr upno k va inf abi sv vedanje e. , zah aznok edsta ti vpr ti sk azume vlja e za ašanja r ultur až vija er upor vabilo o in zanimanje odbujanje r az ni izmenja , t ov. a vpr o izmenja a in k , po e, ali r Sp ati zna r ostimi besedami/k ostimi besedami/k toarjem pr , posta ost ultur až ater epr epr odošlic epr vedano Podpir reper okolij čemer pok nek Pomaga r pr do jezik S pr medk po soglasje S pr zna spodbuditi medk dobr in pok Ni opisnik B1 A2 A1 Pred A1 Stran 222 Dodatek k SEJU , im . im u, kot va u ali iznanj vabljeni om tah in i . viru ojekta, ah v avi očju ah v vim šolsk azpr vim šolsk elji ali anje pr e gost , na spletnih ev e ali seminarja. oko oko evalna domena ega so po ažanje ilnih ur ilnih ur vit venikom o vi z gostujočimi u za starše až ih šol ali njiho vjuju v ok valnega pr enc vor vnem podr vor ater odošlic avah. telji, učit ter er edsta oko enci. Izobr Na šolskem dogodk je podeljev na k starši, izr dobr iz drug pr seminarjih, v deba razpr V in razisko konf Na go zvezi z otr uspehom, v r z znanst str Na go zvezi z otr uspehom; na šolsk izmenja ravna uč Na šolskem dogodk dogodk va, u . ami, ov i. odne za) i odst ank ojektu ih ne/ u v e ali ovar odne i, pogajanja za avi o . licna domena nem dogodk avah o ah, kot so enc ev pogodb tovanju vir ze. erji z vi. er azpr viru mednar er eč ža azpr ganizacijsk lenit ed gostujočimi tnerji ali str i r ganizaciji, pr upine ed obiskom tekst diskur Pok Na sestank družabnem ali kultur med službenim obiskom v drug dr V r or zadev mednar konf dogodk sk M par pr or ali načr v ok sk M podjetja/t univ Na v gostujočimi koleg on , . i . , pr edu ečanju nem , ve). Besedilo (in k ovanju ultur u. vnem vanju vnem sr azsta Javna domena odenem ogledu odenem ogledu . r eda esedila erskem) obr Na ja pr političnem shodu ali zbor (v Na ja na medk dogodk Pri v Pri v (npr vanje b av i iz i, telji/ edo tevnih ija azpr . o telji o evnosti). v, odnik v. ija odnik elji o Posr i, gosti/ njiž ov ali r ža i/pr avi s pr enju z gosti. v, izja elji (npr i, k enje zah avah s voru s vor malnem ih dr ah, kot so študij ah. odnik edo or odnik telji/sor Zasebna domena azpr ečanju z gosti. ed gosti/sor azpr ija V r sor gostit politik Pri druž Tolmač obr pogo na f sr M drug V r sor zadev ali delo v tujini. V pogo pr gosti/gostit pomembnih aktualnih zadev e očju u enese e. očnic alec anja nih enesti ani okega enc ev ašanja ali ne ev in oč vci) ultur ademskega er ne izt dit u B) zna azi vedanega (v ef ojem podr ultur eduje in, ormalnih ) iz šir tančno pr dela ultur tna vpr a k u A emer ohr ne r i č e se spor , posr nost obeh str vedanega v etir o. vedanega (v jezik ljučnih tr tančno izr ultur vi na sv pr , č zor vit očij ter irano (v jezik em, pr , na radi na sociok vati smisel po vlja doda ednik v nef telji in so em osebnega, ak azlago vrst ebi dajo pojasnila. edo edsta osr vnih t macije in sociok ezno in esnih podr vedanega (v jezik oko vno z enke in g , tako da po or u B) smisel po u B) smisel po ot p o struktur azpona t ter ži pomembnost k u B) posr esa, tako da jasno in na ebi doda r ter macije in pojasni k tne inf enci po potr or macije emer ustr ojih in azlo okega r or i č vlja, da bi mu dal čas za t , r vanje k e in dobr situacijah (s prija ebi za pojasnilo posta ), pr vati smisel po ) iz šir vati zna (med jezikom A in jezikom B) in pr vati zna (v jezik e in po potr vati zna (v jezik e udelež Delo ekoč o usta , t en slog in jeziko acijah. licnega in u A , č edo e zna (v jezik ez u A edo obne inf ve. edo odošlici, anekdoti ali pr edo emah s sv obne pomenske odt dit očnic ) o t Jasno posr razpona splošnih in str ustr dr implik Tekoč jezik in pok pomembne inf Posr podr usmerja na doda in po potr tr Posr dobr (v jezik izt pogost Posr A kadar je nujno stališč C2 C1 B2+ B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 223 im vo ah v tom iz vim šolsk oko evalna domena elj ali gostujoči, ilnih ur ve. až vor ža vim študen ed šolsko izmenja e dr Izobr M kot gostit na go zvezi z otr uspehom. Z no ist , . . vci ih). . anke anke za) ve na esih, delu anju ih s sodela ter licna domena vor ganizir vilne zaba sakodnevnih . o in vnem mestu ed obiskom str ed obiskom str tekst diskur Pok V v pogo (npr dnevnih dogodk Pri or poslo delo M M on i i imi vem . o daji daji adu pr ami, i iz adu pr ami, i iz , hobijih, Besedilo (in k aciji z gosti, v , hobijih, ank . ank . voru z drug i na izletu ali vr esih). voru o njiho azbi. imer pr imer pr Javna domena sakdanjem ovanju esta vnem ur voljenj vnem ur voljenj esedila ter obr V v pogo potnik počitnicah (npr pot in V r pogo življenju iz V ja delu s str na pr do V ja delu s str na pr do . vanje b telji i . o , kot emo v/ edo ija odnike i itev i (npr , dnevnih odnik , k or Posr , ali opr vljanju ih s pr odniko . ih). valci, ko voru med varjajo o enje po telje net vor odnik valca/gosta telji/sor ija edsta teljev sakodnevnih onu za sor očajo st ter Zasebna domena ija ganizaciji izleta. ija V v pogo in sor družini, delu dogodk V pogo pr in obisko se dogo or Tolmač telef in pr nar je in Pri pr obisko krogu sor pr u emer vene i č ažajo očja, eljah in elo vci) i. vedanega (v , pr ej in se u. vedanega vedanega er lahko i. ormalnih enci izr emer sledi dela očij er eksplicitne i č eduje bist tke in z ih ljudeh (v er ima čas za avi vnapr vedanega (v jezik macije t esnega podr ipr . ni smisel po eno jasno t . vni smisel po esnih podr or vni smisel po ter e se udelež azil vir až vo po ednik v nef telji in so ter sakdanjem jezik macije o osebnih žor macije o drug osr ne inf vencijam in posr or u B) gla var u B) gla ojega in u B) ok u B) bist ažanju pomagajo drug u B) osebne poda ažanju pomagajo drug ot p ojih in osi za pojasnilo t e inf e st e se lahko pr vedano izr ako se bo izr ev in pojasnilo sakodnevnih situacijah, tako da enaša inf i izr i izr ost e, č nim kon ela vljudnosti, č vit enc ažajo jasno v v emah s sv sakodnevnih situacijah, pr e je po vanje k emah s sv epr er em, k ultur edvidljiv , č e mu pr situacijah (s prija ef ) o t ) v v e mu pr vati zna (v jezik e lahko zapr ov. ) o t vati zna (v jezik aje nač vati zna (v jezik vati zna (v jezik vati zna (v jezik e, pr ), č Delo ne r enci izr u A isotnimi pr ev u A edvidljivih, v edo u A eduje pr edo edo macije osi za pono edo ebah, č edo ost u A osr or ) v pr epr Posr jezik posr kultur udelež P (v jezik upošt jasno in č razmislek o t Posr (v jezik temeljnim k inf zapr Posr A med pr potr Posr pr jezik Ni opisnik 1 B1+ B1 A2+ A2 A1 e-APr Stran 224 Dodatek k SEJU . em i i ega vanja , pr , pr eč edu aho ajoč odenju em odenju azr ek vanju ob ajoč evalna domena ih mot ih ustr ase/spola. vanja med ek edo vanja med až i r i ali ob nesoglasjih upinama tov. i ali ob nesoglasjih upinama tov. imer imer edo edo upinskem delu ganizaciji ali v upinskem delu ganizaciji ali v Izobr V pr obnašanja v r V pr ali šolskega nasilja na podlag Ob slabo pot sk or posr vrstnik med sk študen Pri posr slabo pot sk or posr vrstnik med sk študen i . i na , k vah ov ov . za) vnih iranju v med ih anju spor ganizacije ali anju spor ganizacije ali anju licna domena azumo upnem delu avah o omejit estruktur ešev vanja. ešev vanja. ešev upinsk ov. vnem mestu ed manjšimi spor tekst diskur Pok Pri sk se zapleta. Pri pogajanjih, razpr in pr Pri r glede or delo Pri r glede or delo Pri r vsakdanjih nespor zaposlenimi. Pri sk pogajanjih ali razsojanju delo spor M delo on u. u. ajo , itožbah v ali vinah, ozu i zadev rafu vnih vezi z go Besedilo (in k tu na tu na anke ev aciji, i pr tog ih ja ih. ačuno enjih med ih, k vr or ih v z o. ah. Javna domena vnem dogodk vnem dogodk eč itev v tr upnostmi. ovanju z agencijo ovanju z agencijo esta ost esedila or vnem pr Ob tr sk V inciden pot ali ja V inciden pot ali ja V spor druge str v r kinema ali drug pr V spor nesr Pomoč pr glede r st ja bank vanje b ah. i i i nosti edo vijo v i a ali i a ali . o vor telji in valci , pr odnik vezi s ok valci , pr odnik vezi s ok Posr ija nostih nostih i poja edu edu i (npr vor vor avah o osebnih avi s sor repih v z avi s sor repih v z vanju). odnik ejšega. ejšega. Zasebna domena ed sostano rbjo za otr ed sostano rbjo za otr Pri nesoglasjih, k se med pr sor razpr ali družbenih zadev M v nesoglasjih o hišnem r razpr o odgo in uk sk star M v nesoglasjih o hišnem r razpr o odgo in uk sk star V sporu med najemodajalci/ najemnik finančni odgo za škodo v stano iti vih e emer ašanja, eusmer čutljivih e i č vorjeno in až tančno ve za dosego očke in ve. em, tako da no stališč e na ti. ešit alna vpr azumejo druga glasjih zir až vljajo za dosego eb in ciljev zna ešit enc retne situacije in emu bi se bili pod virjanjem njiho upne t emer pok ositi, da pojasnijo , č veda žne r vanja v ob eok žne r oda ob i č ta, nevtr aj je bilo dogo , t , pr vedo vih potr ani posta ve. ti, da bolje r ih. azlična stališča, pr anjem pok no zapr ani v nesoglasju pr eti, k ani. ejo mo azume dno zir ečim udelež azir vabiti mo uje odpr vz až or ašanju vati r avljeni odpo afr i jih str, k ipr u zna str vanjem in pr sake str avna ego in žalit ašanj zna najti sk ti z mot ipombe glede konk vzame tr tev v. vega stališča. ani zna iz situacijah in ob neso i pr eobliko vrščanjem njiho anem pomaga ani, da nak avna vir elnem vpr emer oblik em jezik i č az tančno zna po uje od v o zna obr anje zah ojega stališča in da po odbujanje sp vestno za vanju no otnih str ičak nih zazna ičljiv er z r vljanjem vpr za ovanje do stališč drug vljanjem in par enimi pogoji pr otnim str . Sp no uokzir ani v nesoglasju zna ob vo sv epr Taktno zna r ob kultur Samo o nekem nač spošt Občutljiv s pona razumev soglasja. Str bist določ V pr k obliko Iz naspr soglasja, pr da bi zmanjšal zadr Z jasnejšim pr stališč t naspr drugo Jasno in na kaj se pr S posta spodbuditi str C2 C1 B2+ B2 Zgledi uporabe v različnih domenah za opisnike za spletno interakcijo in posredovanje Stran 225 eni i em , pr odenju sakdanjih v med vanju ob ajoč evalna domena ek edo vanja med anju v až i ali ob nesoglasjih upinama tov. azumo ati ali ko so izloč edo ešev upinskega dela. upinskem delu ganizaciji ali v epir Izobr Pri posr slabo pot sk or posr vrstnik med sk študen Pri r nespor sošolci. Ko se sošolci začnejo pr iz sk vca ako za) ta. v med egled ali vec rama ali v med em, k anju og avljalnem editi, ali u za pr anju a sodela . licna domena azumo azumo ipr ata o t om ali po njem. ešev ešev aj nar epir avilu epir tekst diskur Pok Pri r vsakdanjih nespor zaposlenimi. Na pr sestank revizijo pr akcijskega načr Pri r vsakdanjih nespor zaposlenimi. Ko se dv pr nek ob nedokončanem opr Kadar je sodela razburjen, med pr on ajo i ali ajo vi, nosti. vnem ar i zadev rafu vnih edsedujoči/ upnosti i zadev rafu vnih Besedilo (in k anke aciji, anke aciji, , na ja . ih, k vr tog ih ja ih. ator na u sk tog ih ja ih. ej or ih, k vr or , kot sta postaja Javna domena esta ost ašanjih v esta ost esedila V spor druge str v r kinema ali drug pr Kot član/pr moder sestank o socialni politik vpr V spor druge str v r kinema ali drug pr V sporu na zaba na izletu mestu ali muz vanje b i v nosti valec edo i a ali . o valci , pr odnik vezi s vor ok ih . ih Posr nostih edu i (npr vor valci glede vanju valci glede avi s sor repih v z vanju). ih med ih med om ali po njem. ejšega. Zasebna domena ed sostano rbjo za otr epir M v nesoglasjih o hišnem r razpr o odgo in uk sk star V sporu med najemodajalci/ najemnik finančni odgo za škodo v stano V spor sostano gospodinjsk dolžnosti ali izboljša v stano V spor sostano gospodinjsk dolžnosti. Kadar je sostano razburjen, med pr i ” e . ve, in očke oje eža čutljivih ve v azumem. . “R emer poudar eža ljučne t i č . va pojasnila, č glasjih ev in/ali pojasnilo e (npr eti k enih. omisa in soglasja az . vanja v ob vz ani, pr . očke v sporu o znani dit e.az e izr e za soglasje ositi, da pojasnijo sv e fr ost vati na njiho injajo ali ko so t azume otnih str vir ljučne t ost epr e sočutje or ažajo jasno ositi za potr anju kompr až epr žiti stališča vplet vede o i isk ratko odz azume k ene pr tančnostjo zna po e se izr o zapr ene pr situacijah in ob neso azlo ost epr očke in na abiti nauč edu?”), da pok ov. odbujanje sp ejšnjo na e, in se na k emo in č ti zna, da r zna, ko se ljudje ne str zna, ko ljudje ne soglašajo ali ko ima kdo t Sp ec eti zna stališča naspr aza akciji, in zna pr te v r upne t ani v nesoglasju zna zapr zna t ter ilagoditi nauč “S S pr nesoglasja in r Povz sk Str stališč po Pok temi, in pr Prepo in pr Prepo zna upor ali Ni opisnik B2 B1+ B1 A2 A1 Pred A1 Stran 226 Dodatek k SEJU Priloga 6: RAZVOJ IN VALIDACIJA RAZŠIRJENIH PONAZORITVENIH OPISNIKOV POSODOBITEV LESTVIC IZ LETA 2001 Ponazoritvene lestvice opisnikov so ena najbolj uporabljanih sestavin SEJA 2001, pri čemer so prvotni opisniki kljub časovni oddaljenosti ohranili dobršen del svoje relevantnosti. Zato smo se odločili, da nabor iz leta 2001 dopolnimo, da pa opisnikov ne spreminjamo. Nekaj bistvenih sprememb je pri manjšem številu opisnikov v lestvicah 4. in 5. poglavja SEJA 2001. Namen sprememb in dopolnitev nekaterih “absolutnih” trditev na ravni C2 je bolj osvetliti dejstvo, da v ponazoritvenih opisnikih SEJA idealizirani domači govorec ni referenca za presojanje uporabnikove/učenčeve zmožnosti. Te manjše spremembe so vključene v razširjeni niz ponazoritvenih opisnikov in so navedene v Prilogi 7. Delo se je začelo v majhni skupini avtorjev iz Eurocentres Foundation, ki so izbrali, vključili in po potrebi prilagodili relevantna umerjena gradiva iz virov, navedenih v Predgovoru. V nizu srečanj je ekspertna skupina ta seznam opisnikov “presejala” in ga nato dala v presojo širšemu krogu svetovalcev. NOVE LESTVICE V tej fazi projekta so bile dodane nove lestvice za Branje kot razvedrilo (pri pisnem sprejemanju), za Uporabo telekomunikacij (pri govornem sporazumevanju) in za Daljši monolog: dajanje informacij (pri ustnem izražanju). Nekatere opisnike za bolj monološki govor smo pri tem tudi prestavili iz lestvice Izmenjava informacij v lestvico Daljši monolog: dajanje informacij. PRED A1 Raven Pred A1 je “mejnik” na polovici poti do A1, raven zmožnosti, kjer učenec še ni sposoben tvoriti besedila, ampak se zanaša na repertoar besed in ustaljenih vzorcev. Raven Pred A1 je v SEJU 2001 obravnavana na začetku podpoglavja 3.5. Tam je kratek seznam opisnikov, ki so jih za raven pod A1 umerili v okviru Švicarskega nacionalnega raziskovalnega projekta (SNSF). Uporabnikom se je zdelo pomembno, da se pripravi obširnejši opis zmožnosti za raven A1 in da se vključi tudi raven pod njo, kot so to pokazali številni projekti priprave opisnikov za ti dve ravni. Zato smo v večino lestvic vključili raven zmožnosti, poimenovano Pred A1. FONOLOGIJA Za lestvico Fonološki nadzor iz SEJA 2001 je bil razvit popolnoma nov niz opisnikov (glej Phonological Scale Revision Process Report, Piccardo 2016). Prav ta lestvica je bila v opisnikih iz leta 2001 raziskovalno najmanj uspešno razvita. Bila je edina lestvica ponazoritvenih opisnikov, pri kateri je bila uporabljena norma domačega govorca, četudi le implicitno. Glede na najnovejše raziskave se je v posodobitvi pokazalo, da je primerneje za osnovo fonološkega nadzora izbrati razumljivost, zlasti v kontekstu priprave opisnikov za opiranje na raznojezične/raznokulturne repertoarje. Fonološki projekt je prestal vse tri v nadaljevanju navedene faze validacije in v vsaki je bilo več kot 250 sodelujočih. MLAJŠI UČENCI Skupni opisniki za mlajše učence so na voljo na spletni strani SEJA. Pokazala se je namreč potreba po orodjih za boljše usklajevanje poučevanja in učenja mlajših učencev. Vendar pa je bila v tem projektu sprejeta odločitev, da se izognemo pripravi novih opisnikov za mlajše učence, saj ti večinoma izhajajo iz ponazoritvenih opisnikov SEJA in so zanje vsebinsko in starostno prilagojeni. Poleg tega so strokovnjaki iz vse Evrope pri oblikovanju in validaciji Evropskega jezikovnega listovnika za mlajše učence na tem področju opravili že zelo veliko dela. Za mlajše učence smo torej povezali opisnike zanje in jih zbrali v dveh skupinah (7 do 10 let in 11 do 15 let), ki jih pozna tudi večina razpoložljivih validiranih evropskih jezikovnih listovnikov (EJL). Razvoj in validacija razširjenih ponazoritvenih opisnikov Stran 227 Projekt, ki seveda ni vseobsegajoč, je zbral reprezentativni izbor opisnikov EJL za mlajše učence iz vrste držav članic Sveta Evrope, zlasti gradiva iz akreditiranih modelov banke EJL Sveta Evrope in/ali vzorcev z njegove spletne strani ter opisnike za ocenjevanje mlajših učencev ustanove Cambridge English Language Assessment. Ti opisniki so bili usklajeni s ponazoritvenimi opisniki 2001 po ravneh. Pri tem je bilo upoštevano smiselno ujemanje med opisniki za mlajše učence in ponazoritvenimi opisniki SEJA. Skupina strokovnjakov je nato opisnike vzajemno strokovno pregledala. To povezovanje in usklajevanje je namenjeno nadaljnjemu razvijanju kurikulov za mlajše učence, listovnikov in ocenjevalnih orodij, ob zavedanju, da vseživljenjsko učenje vodi k zmožnostim, opisanim v SEJU. Poleg tega so bili razširjeni ponazoritveni opisniki vključeni v dokument za učitelje, da bi lahko ti sami ocenili njihovo relevantnost pri pripravi programov za mlajše učence. Dodana so bila tudi navodila, kako vsakega od razširjenih ponazoritvenih opisnikov prilagoditi za ustrezno starostno skupino. Tudi ta navodila je skupina strokovnjakov potrdila z vzajemnim strokovnim pregledom in ločeno v okviru posvetovalne delavnice. Opisniki59 so predstavljeni v dveh dokumentih, za vsako starostno skupino posebej. Dokumenta sta sestavljena enako in predstavljata opisnike po ravneh od Pred A1 naprej. Pri tem so avtorji izločili nerelevantne ponazoritvene opisnike, za katere so presodili, da očitno presegajo spoznavne, socialne in izkušenjske sposobnosti starostne skupine (zlasti na višjih ravneh). Dokumenta kažeta povezavo med posameznim opisnikom SEJA in opisnikom za mlajše učence ter relevantnost opisnika SEJA za konkretno starostno skupino, če ga za mlajše učence še ni. Poleg tega so v arhivu ohranjeni vsi dokumentirani opisniki za obe starostni skupini, predstavljeni po lestvicah. Slika 18: Razvojna zasnova projekta za mlajše učence. Začetno sestavljanje validiranih EJL Posvetovanje s in ocenjevalnih Pripravljalno Kategorizacija virov strokovnjaki opisnikov delo Viri, razvrščeni po Dokončanje dela Končni seznam 35 starostnih skupinah za relevantne evalviranih/združenih starostne skupine virov iz 19 držav članic Dodajanje Presoja skladnosti razširjenega s ponazoritvenimi Pripravljalni niza opisnikov opisniki 2001 odbor pregleda Razvoj s presojami format zbiranja Glavni raziskovalec relevantnosti v skladu z validiranimi Razširjena prvotna Presoja razširjenih ravnmi opisnikov skupina avtorjev opisnikov glede na za mlajše učence SEJA njihovo relevantnost za posamezno starostno skupino Strokovno posvetovanje Predelava/delavnica Kvalitativna s strokovnjaki Medsebojni strokovni validacija pregled skladnosti Posodobitev uvrstitev, opisnikov za mlajše učence presoja relevantnosti in presoja relevantnosti in komentarji Ločeni referenčni dokumenti za vsako starostno skupino Končne posodobitve Uvodno poglavje Uskladitev zadnjih Na novo sestavljeni Reorganizacija Zaključek različic dokumenta, opisnikov po ravneh da bi te odslikavale opisniki za namesto po lestvicah spremembe mlajše učence razširjenega kompleta Arhivska različica, ponazoritvenih ohranjena za obe opisnikov SEJA starostni skupini, organizirana po lestvicah 59. Zbirka dodatnih opisnikov Bank of supplementary descriptors, www.coe.int/en/web/common-european-framework-reference- languages/bank-of-supplementary-descriptors. Stran 228 Dodatek k SEJU POSREDOVANJE Konceptualni pristop k posredovanju Pilotna različica SEJA, ki je bila objavljena 1996 v zadnji fazi švicarskega raziskovalnega projekta, je očrtala kategorije ponazoritvenih opisnikov za posredovanje, ki naj bi dopolnili opisnike za sprejemanje, sporazumevanje in tvorjenje. Vendar pa projekta za njihov razvoj ni bilo. Glede na vedno večji pomen tega področja v izobraževanju so bile eden od pomembnih ciljev posodobitve opisne lestvice za posredovanje. V okviru posredovanja so bili dodani tudi opisniki za opiranje na raznojezične in raznokulturne repertoarje. Pri validaciji teh novih opisnikov za posredovanje, spletno sporazumevanje, odzivanje na leposlovje in opiranje na raznojezične/raznokulturne repertoarje so sodelovale institucije, navedene v predgovoru. Glavna pozornost pri oblikovanju novih lestvic je bila posvečena posredovanju za vidike, za katere je sedaj na voljo 23 lestvic opisnikov (dejavnosti posredovanja: 18, strategije posredovanja: 5). Pristop k posredovanju je širši kot v SEJU 2001, v katerem je razdelek 2.1.3 uvedel posredovanje kot četrto kategorijo za sporazumevalne jezikovne dejavnosti poleg sprejemanja, interakcije in tvorjenja. Pisne in/ali govorne dejavnosti posredovanja, tako v sprejemniškem kot v tvorbnem načinu, omogočajo sporazumevanje med dvema osebama, ki se iz kakršnega koli razloga ne moreta sporazumevati neposredno. Prevajanje ali tolmačenje, parafraziranje, povzetek ali zapis tretji osebi ponudijo (preoblikovano) različico izhodiščnega besedila, do katere ta oseba nima neposrednega dostopa. Posredovalne jezikovne dejavnosti – (ponovno) procesiranje obstoječega besedila – imajo pomembno mesto v normalnem jezikovnem delovanju naših družb. Ta opis je še nadalje poglobljen v SEJU 2001 v razdelek 4.4.4: Pri posredovalnih dejavnostih uporabnik jezika ne izraža lastnih pomenov, temveč preprosto nastopa kot posrednik med sogovorcema, ki ne moreta razumeti drug drugega neposredno. Običajno (a ne zmeraj) sta to govorca različnih jezikov. Zgledi posredovalnih dejavnosti vključujejo (govorno) tolmačenje in (pisno) prevajanje, pa tudi povzemanje in parafraziranje besedil v istem jeziku, kadar jezik izvirnega besedila naslovniku ni razumljiv. SEJO 2001 se torej osredotoča na prenos informacij in delovanje kot posrednik v enem jeziku ali med jeziki. Konceptualni pristop tega projekta je blizu pristopu, ki sta ga sprejela Coste in Cavalli, in je usklajen s širšim izobraževalnim področjem v njunem dokumentu za Svet Evrope z naslovom Education, Mobility, Otherness – The mediation functions of schools (Coste in Cavalli 2015; Izobraževanje, mobilnost, drugost: posredovalne funkcije šol). Celotna zasnova ideje posredovanja je opisana v poročilu Developing Illustrative Descriptors of Aspects of Mediation for the CEFR (North in Piccardo 2016; Oblikovanje ponazoritvenih opisnikov za vidike posredovanja za SEJO). Pri oblikovanju kategorij za posredovanje je avtorska skupina uporabila razlikovanje, ki ga Coste in Cavalli uporabljata za razlikovanje med: f posredovanjem v odnosih: procesom vzpostavljanja in vodenja medosebnih odnosov za oblikovanje pozitivnega, sodelovalnega okolja (za kar je bilo oblikovanih šest lestvic) in f kognitivnim posredovanjem: procesom spodbujanja dostopa do znanja in konceptov, zlasti če posameznik ne more do tega dostopati sam, mogoče zaradi novosti in nepoznavanja konceptov in/ali zaradi jezikovnih ali kulturnih preprek. Vendar pa je dejansko nemogoče kognitivno posredovati, ne da bi upoštevali s tem povezana vprašanja odnosov. Pravo sporazumevanje zahteva holistično vključitev obeh vidikov. Zato so lestvice posredovanja prikazane v bolj praktični razdelitvi na štiri skupine: f Posredovanje besedila; f Posredovanje konceptov; f Posredovanje sporazumevanja; f Posredovalne strategije. Na koncu je preučevanje medjezikovnega in kulturnega posredovanja vodilo do zanimanja za raziskavo raznojezičnega in raznokulturnega repertoarja, za katerega so bile oblikovane dodatne tri lestvice: f Opiranje na raznokulturni repertoar; f Raznojezično razumevanje; f Opiranje na raznojezični repertoar. Cilj izdelave opisnikov raznojezične in raznokulturne zmožnosti, povezane z ravnmi SEJA, je spodbuditi učitelje, da v svoje učne načrte vključijo usvajanje raznojezične in raznokulturne zmožnosti, primerne ravni jezikovni zmožnosti. Razvoj in validacija razširjenih ponazoritvenih opisnikov Stran 229 UPORABLJENA METODOLOGIJA Pri projektu so bile uporabljene in razširjene metodologije, ki sta jih pri prvotnem raziskovanju opisnikov SEJA v Švici uporabila Brian North in Günther Schneider. Uporabljene so bile enake mešane metode kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja, prikazane na sliki 12. Po izčrpnem pregledu literature s tega področja je sledila faza priprave, tej pa povratne informacije skupine za validacijo. Od februarja 2015 do februarja 2016 so se zvrstile tri faze validacije, v katerih je sodelovalo okrog 1000 ljudi. Od julija 2016 do februarja 2017 so bili nato opravljeni trije krogi posvetovanj, pilotna faza pa je potekala od januarja do julija 2017. Metodologija, ki je bila uporabljena za razvoj in validacijo novih lestvic, je posnemala metodologijo, uporabljeno v prvotni švicarski raziskavi (glej SEJO 2001, priloga B), vendar v večjem obsegu. Projekt je bil, tako kot prvotna raziskava, izveden v treh obsežnih fazah: f začetne raziskave in razvoj (intuitivna faza); f preverjanje in izboljšava kategorij in kakovosti opisnikov (kvalitativna faza); f umerjanje najboljših opisnikov v matematično lestvico in potrditev mejnih vrednosti med ravnmi (kvantitativna faza). Opravilom, ki so potekala od januarja 2014 do marca 2016, sta sledila posvetovanje in pilotiranje. PRIPRAVLJALNO DELO Prvi korak je bil zbiranje obstoječih orodij in člankov v zvezi s posredovanjem; na tej točki so bili v angleščino prevedeni opisniki iz dokumenta Profile Deutsch in nekaterih drugih virov. Na vrsti sestankov z avtorjema dokumenta Education, Mobility, Otherness – The mediation functions of schools (Coste in Cavalli 2015; Izobraževanje, mobilnost, drugost: posredovalne funkcije šol) Danielom Costejem in Mariso Cavalli je bila oblikovana začetna zbirka opisnikov za posredovanje besedila in posredovanje konceptov. Glavne kategorije, v katere so bile vključene lestvice v zgodnjih fazah, so bile: f kognitivno posredovanje (omogoča dostop do znanja, zavedanja in spretnosti); f medosebno posredovanje (vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov; opredelitev vlog in konvencij za povečanje dovzetnosti, preprečevanje/reševanje sporov in pogajanj za dosego kompromisa); f besedilno posredovanje (posredovanje informacij in utemeljitev: pojasnjevanje, povzemanje, prevajanje itn.). Celotna prvotna zbirka je vključevala tudi več osnutkov lestvic, povezanih z vidiki institucionalnega posredovanja (npr. vključevanje novih udeležencev, ukvarjanje z deležniki kot institucijo; razvoj in vzdrževanje institucionalnih odnosov), skupaj z vrsto lestvic za različne vidike posredovanja učiteljev – oba vidika odražata osredotočenost avtorjev Costeja in M. Cavalli na posredovalno vlogo šol. Vendar je bilo na prvem srečanju posvetovalnega odbora, ki je potekalo julija 2014, soglasno ugotovljeno, da te lestvice dejansko reciklirajo vidike interakcije in tvorjenja, ki so že prisotni v SEJU, ne orjejo pa nove ledine. Zato je bil razvoj osredotočen na zgoraj navedene kategorije konceptualnega, medosebnega in besedilnega posredovanja. Zbirka je bila predelana za sestanek strokovnjakov, na katerem je bila septembra 2014 ustanovljena avtorska skupina. RAZVOJ Avtorska skupina je nato opravila temeljit pregled literature in na več sestankih med septembrom 2014 in februarjem 2015 preoblikovala začetno zbirko. Podskupine so delale v zvezi s spletno interakcijo, raznojezično/ raznokulturno zmožnostjo in fonologijo. Delo v zvezi z raznojezičnimi in raznokulturnimi zmožnostmi je seveda izviralo iz preučevanja medjezikovnega posredovanja, zlasti vloge posrednika. Začelo se je delo v zvezi s fonologijo, ker je že obstoječa lestvica SEJA 2001 za fonološki nadzor, ki je edina med ponazoritvenimi lestvicami SEJA za referenco določala naravnega govorca in postavila nerealna pričakovanja (npr. B2: Je dosegel naravno izgovarjavo in intonacijo). To je veljalo za nezdružljivo s konceptom raznojezičnosti. Posvetovalni odbor je podprl delo avtorske skupine z vhodnim gradivom in povratnimi informacijami. Februarja 2015 je bil za prvi krog validacije pripravljen sklop 427 osnutkov opisnikov za spletno interakcijo, posredovalne dejavnosti in strategije ter raznojezično/raznokulturno zmožnost. Ker se je delo v zvezi z raznojezično/raznokulturno zmožnostjo in fonologijo začelo kasneje, so bili na tej točki vključeni le nekateri opisniki za raznojezično/ raznokulturno zmožnost in nobeden za fonologijo. Ti fonološki opisniki so bili prvič obravnavani na delavnici junija 2015 in v posvetovanju s strokovnjaki za fonologijo. Stran 230 Dodatek k SEJU KVALITATIVNA VALIDACIJA Do tega časa je pri validaciji sodelovalo 137 ustanov. V teh ustanovah so bile v prvi fazi februarja in marca 2015 izvedene delavnice v živo, na katerih je sodelovalo skoraj tisoč ljudi. Naloga je bila izdelava bolj sistematične različice od tiste, ki je bila uporabljena na 32 delavnicah, ki so potekale v prvotnem projektu oblikovanja opisnikov SEJA. Udeleženci so v parih razpravljali o približno 60 opisnikih za 3–5 povezanih področij, določili so, katero področje opisujejo, jih ocenili glede na a) jasnost, b) pedagoško uporabnost in c) njihovo povezanost z jezikovno rabo v realnem svetu ter predlagali izboljšave besedila. Nato je bilo opuščenih približno 60 opisnikov, vključno z eno celotno lestvico. Na predlog udeležencev delavnice so bili številni drugi opisniki preoblikovani, običajno so bili skrajšani, in zasnovani sta bili dve novi lestvici ( Prevajanje pisnega besedila – govorno ali znakovno; Razčlenjevanje zapletenih informacij). Na tej točki so bile nekatere podrobnosti, ki so bile odstranjene iz opisnikov, dodane primerom za različne domene (glej prilogo 5). Kvalitativna validacija za fonologijo, pri kateri je sodelovalo 250 udeležencev projekta prek spleta v istih (znanih) dejavnostih, je potekala kasneje istega leta, in sicer v novembru in decembru 2015. KVANTITATIVNA VALIDACIJA V naslednji fazi je sodelovalo 189 ustanov, skupno 1294 udeležencev iz 45 držav. Vsaka sodelujoča ustanova je prav tako organizirala delavnico v živo. Po seznanitvenih dejavnostih, podobnim priporočilom iz priročnika Relating Language Examinations to the Common European Framework of Reference for Languages: Learning, Teaching, Assessment (CEFR) – A Manual (Priročnik za povezovanje in primerjanje izpitov s SEJOM; Svet Evrope 2009), so udeleženci sodelovali na standardizacijski delavnici, na kateri so individualno in po razpravi osnutke opisnikov uvrstili na ravni SEJA. V ta namen je bil uporabljen celoten razpon ravni znanja iz prvotnega nabora opisnikov SEJA (= 10 ravni od Pred A1 do C2). Udeleženci so najprej zapisali svoje odločitve na izpise datoteke, nato pa so svoje premišljene, končne, osebne odločitve vnesli v spletno anketo. V analizi so bili najprej izračunani odstotki anketirancev, ki so vsak opisnik umestili na vsako raven in podraven, nato pa je bila opravljena stopenjska analiza po Raschevem modelu, tako kot v prvotni raziskavi opisnikov SEJA. Za izvedbo Rascheve analize je potrebna matrika povezanih podatkov in idealno naj bi vsak element (tukaj opisnik) imel 100 odgovorov. Tako je bil ta cilj dosežen za vse lestvice opisnikov: za katerokoli lestvico je najmanjše število anketirancev 151 in najvišje 273. Te vrste matrika je bila uporabljena za vsako od faz validacije, z zavestnim prizadevanjem ciljno usmeriti kategorije opisnikov na skupine, za katere se je vedelo, da jih obravnavane kategorije zadevajo. Prednosti Rascheve analize so bile: prvič, da je omogočila odkriti in izločiti neprimerne opisnike in tiste udeležence, ki niso mogli dokončati opravila, ter drugič, da je vsakemu opisniku določila aritmetično vrednost. Ta vrednost je bila potem lahko pretvorjena v lestvico, na kateri temeljijo opisniki SEJA, objavljeni 2001, z uporabo nekaterih opisnikov SEJA kot “sidrnih elementov”. Na posvetovalnem sestanku julija 2015 so bile opravljene razprave o rezultatih predhodne kvantitativne analize. Opuščenih je bilo 36 opisnikov in približno polovica jih je bilo določenih za ponovno umerjanje, običajno po spremembah in popravkih. Glavno vprašanje je bilo pomanjkanje opisnikov pri A1 in A2 za posredovanje in raznojezično/raznokulturno zmožnost. Prizadevanja so bila usmerjena v oblikovanje teh opisnikov pred naslednjo fazo. Sledilo je zbiranje glavnih kvantitativnih podatkov v spletni raziskavi, izvedeni v angleškem in francoskem jeziku v obdobju od oktobra do decembra 2015. Tokrat so udeleženci individualno odgovarjali na vprašanje: Ali lahko vi ali pa oseba, ki jo imate v mislih, izvede, kar je opisano v opisniku. Udeleženci so bili trikrat zaprošeni, naj to navedejo za različne raznojezične osebe in/ali ljudi, ki jih dobro poznajo (partnerji, otroci itn.), kar je dalo 3.503 uporabnih odgovorov od približno 1.500 ljudi. Opravilo je bilo nekoliko prilagojena ponovitev opravila, uporabljenega pri umerjanju opisnikov SEJA, objavljenih 2001, ki je temeljilo na oceni učiteljev z opisniki reprezentativnega vzorca učencev v njihovih razredih. Izvedeni sta bili dve analizi: globalna analiza z vsemi opisniki in druga analiza, pri kateri je bila vsaka glavna kategorija analizirana ločeno. Odločitve o ravni vsakega opisnika so bile potem sprejete na podlagi vseh razpoložljivih informacij. Januarja 2016 je sledila kvantitativna validacija za fonologijo, pri kateri je sodelovalo 272 ljudi. Nalogi sta bili dve: a) umestitev na ravni in b) ocenjevanje dosežkov učenca na videoposnetkih ( Ali učenec na videoposnetku lahko izvede, kar je opisano v opisniku? ). Uporabljene so bile različne tehnike določanja standardov; bralci so ponovno napoteni, naj za podrobnosti pogledajo v poročilo Phonological Scale Revision Process Report (Piccardo 2016). Razvoj in validacija razširjenih ponazoritvenih opisnikov Stran 231 Raschev model Raschev model je imenovan po danskem matematiku Georgeu Raschu. Je najpogosteje uporabljan model iz družine modelov verjetnosti, ki uporabljajo teorijo latentnih lastnosti (imenovano tudi teorija odgovora na postavko − IRT). Model analizira, do kolikšne mere postavka “ustreza” temeljnemu konstruktu (= latentni značilnosti), ki se meri. Na matematični lestvici tudi ocenjuje najprej vrednosti zahtevnosti (= kako težavna je vsaka postavka) in potem vrednosti sposobnosti (= kolikšne so sposobnosti vsake osebe pri obravnavani značilnosti). Model se uporablja za številne namene, dva od glavnih sta: - izdelava bank testnih postavk; - analiza vprašalnikov. Za analizo vprašalnikov se uporablja različica, imenovana model ocenjevalne lestvice (RSM). Večstranska različica modela ocenjevalne lestvice lahko iz ocen ocenjevalcev odstrani subjektivnost. Podrobne razlage so na voljo v priročniku Relating Language Examinations to the Common European Framework of Reference for Languages: Learning, Teaching, Assessment (CEFR) – A Manual (Priročnik za povezavanje in primerjanje izpitov s SEJOM), (Svet Evrope 2009). Glavna prednost Raschevega modela, za razliko od klasične teorije testiranja, je, da je mogoče dobljene vrednosti posplošiti na druge skupine, ki jih je mogoče šteti za del iste splošne populacije (tj., da imajo iste lastnosti v zadostni meri). Objektivno lestvičenje in potencialna posplošljivost pridobljenih vrednosti lestvice prispevata k temu, da je model še posebej primeren za določanje, na katero raven naj bi se umestili opisniki “zna” na lestvici nekega skupnega okvira, kot so npr. ravni SEJA. NADALJNJA VALIDACIJA RAZNOJEZIČNE IN RAZNOKULTURNE ZMOŽNOSTI Na koncu je bila februarja 2016 izvedena dodatna raziskava iz treh razlogov. Prvič, to je bila priložnost, da se vključijo opisniki za strategije sprejemanja in raznojezično razumevanje, ki so večinoma prilagojeni iz projekta Miriadi; 60 drugič, opravilo v glavni spletni raziskavi za raznojezičnost se ni obneslo, zato je dodatna raziskava to izvedla z drugačnim opravilom; in končno, to je bila priložnost, da se doda več opisnikov za raznokulturno zmožnost, zlasti na nižjih ravneh. Raziskava je bila izvedena v dveh popolnoma ločenih vzporednih različicah. Izmed udeležencev projekta je 267 prostovoljcev izpolnilo en obrazec, 62 strokovnjakov za raznojezično izobraževanje pa je izpolnilo drugega. Ob primerjavi rezultatov se je izkazalo, da med skupinama ni statistično pomembnih razlik. Umerjanja na ravni so bila prav tako izjemno skladna z obstoječo lestvico SEJA 2001 za sociolingvistično ustreznost. 60. www.miriadi.net/en/miriadi-plan. Stran 232 Dodatek k SEJU Slika 19: Raziskovalna metodologija. Pripravljalno delo Posvetovanje in pilotiranje Začetno zbiranje Posvetovalni sestanek Prevod virov; prvotni opisnik: posredovanje besedila, posredovanje konceptov Predhodna anketa Posvetovalni sestanek med strokovnjaki Pregled Sestanek strokovnjakov Pregled f 60 opisnikov opuščenih f Nobenih dodatkov Razvoj Posredovanje Raznojezičnost Fonologija Uradno posvetovanje f 20 držav članic Avtorska skupina f 28 ustanov Pregled literature Pregled literature f Glasovi f 500 + posameznikov f Prozodija Pilotiranje Avtorska skupina Avtorska skupina Delavnica f 68 do takrat f Spletna interakcija f Raznojezičnost f Razvrščanje na ravni f Raznojezičnost/ f Posredovalne f Raznokulturnost raznokulturnost strategije f Posredovanje f Primeri posredovalnih Posvetovanje f Spletna interakcija dejavnosti s strokovnjaki f Fonologija Posvetovalni sestanek Kvalitativna validacija Pregled f Kategorije Spletna anketa Delavnice preoblikovane f 250 odgovorov f 140 delavnic Pregled f 53 opisnikov f Razvrščanje v f 990 sodelujočih f 60 opisnikov opuščenih kategorije f Razvrščanje v opuščenih f 18 opisnikov dodanih f Evalviranje kategorije f Dve lestvici dodani f 88 opisnikov f Preoblikovanje f Evalviranje popravljenih f Preoblikovanje Pregled Dokončanje Kvantitativna validacija Dodatek Delavnice Analiza podatkov 1 f Ključni vidiki SEJA Spletna anketa f Utemeljitve f 189 delavnic f 1294 odgovorov f 272 odgovorov vseh lestvic f Umestitev na ravni a) Določanje standardov f Umestitev na ravni f Povzetek projekta f Opombe b) Lestvičenje po f Ponovitev prvotne Raschevem modelu raziskave SEJA Posvetovalni sestanek Pregled f 36 opisnikov Analiza podatkov 1 Usmerjevalni odbor opuščenih Posvetovalni sestanek a) Določanje standardov za izobraževalno f Dodatki za A1 in A2 b) Lestvičenje po politiko in prakso Raschevem modelu Analiza podatkov 2 f Globalno/neodvisno Spletna anketa Analiza podatkov 2 lestvičenje po f 3503 odgovori f Lestvičenje po Raschevem modelu f Ponovitev prvotne Raschevem modelu f Odločitev na podlagi Seznanjanje javnosti raziskave SEJA f Odločitev na podlagi vseh podatkov vseh podatkov Prevod Nadaljnje eksperimentiranje Nadaljnja validacija Dodatna anketa f 329 odgovorov Analiza podatkov 3 f Umestitev na ravni ˝ Razvoj in validacija razširjenih ponazoritvenih opisnikov Stran 233 IZZIVI IN ODZIVI Zelo veliko povratnih informacij je bilo zbranih v postopku validacije, ki je potekala leta 2015, na posvetovalnih sestankih ter med širšimi posvetovanji in pilotiranjem v letih 2016/17. V nadaljevanju so obravnavana nekatera ključna vprašanja, ki so se odprla med izvajanjem projekta, in način njihovega reševanja. RAZMERJE MED LESTVICAMI ZA POSREDOVANJE IN LESTVICAMI SEJA 2001 Namen projekta je bil sicer oblikovanje opisnikov za dejavnosti in strategije, ki jih v lestvicah SEJA 2001 še ni bilo, izkazalo pa se je, da nekateri vidiki lestvic za posredovanje, zlasti na nižjih ravneh, spominjajo na vrste dejavnosti, ki jih obstoječe lestvice že opisujejo. V okviru sedaj sprejete širše razlage so namreč nekateri vidiki posredovanja že prisotni v lestvicah ponazoritvenih opisnikov, objavljenih 2001. Npr. lestvice Posredovanje besedila in Prenašanje specifičnih informacij, Pojasnjevanje podatkov in Obdelava besedila nadgrajujejo koncepte, ki so zajeti v lestvici Obdelava besedila v poglavju Besedila v SEJU 2001, podpoglavje 4.6.3. Podobno lestvice za skupinsko interakcijo Spodbujanje sodelovanja pri interakciji z vrstniki, Sodelovanje za oblikovanje pomena in Spodbujanje konceptualnega (vsebinsko zahtevnega) govora v veliki meri nadgrajujejo koncepte obstoječe lestvice Sodelovanje v podpoglavju Interakcijske strategije. To jasno kaže na težave pri vsakršni kategorizaciji. Ne smemo pa podcenjevati dejstva, da so kategorije nekaj zelo priročnega, ustvarjenega za lažje tolmačenje sveta. Meje so zabrisane in prekrivanju se ni mogoče izogniti. MEDJEZIKOVNO POSREDOVANJE V prejšnjih različicah je bilo veliko eksperimentiranja z opisom medjezikovnega posredovanja. Pokazalo se je, da je zelo težko jasno razlikovati med posameznimi prvinami. Materni jezik in prvi jezik in jezik šolanja pogosto niso sopomenke, celo poimenovanje izhodiščnega in ciljnega jezika je lahko ustvarjalo zmedo (npr. pri posredovanju iz drugega jezika lahko oseba posreduje v materni jezik, drugi jezik je v takem primeru izhodiščni jezik, materni jezik pa je ciljni jezik). Zaradi upoštevanja vseh teh različic se je število opisnikov po nepotrebnem potrojilo, razlike med njimi pa so bile minimalne. Tako kot za ponazoritvene opisnike, objavljene 2001, se je projektna skupina odločila, da se zaznana težavnost funkcionalnega jezikovnega znanja umeri ne glede na jezik. Pri prilagajanju opisnikov posameznemu kontekstu je priporočljivo, da uporabnik navede, kateri jezik uporablja. V lestvicah Posredovanje besedila se izraza jezik A in jezik B uporabljata za posredovanje virov in rezultatov sporazumevanja. V opombi je navedeno, da gre lahko pri posredovanju za posredovanje v enem jeziku ali za posredovanje med jeziki, različicami istega jezika ali registri iste različice (ali njihovimi kombinacijami) in da lahko uporabnik navede, za katere jezike gre. Prav tako lahko uporabnik navaja zglede, kot so tisti v prilogi 5, za štiri domene jezikovne rabe: javno, zasebno, poklicno in izobraževalno. Na primer prvi opisnik na lestvici za Prenašanje specifičnih informacij – govorno ali znakovno: Razložiti zna (v jeziku B) pomen specifične informacije v določenem delu dolgega, zapletenega besedila (v jeziku A). bi lahko postal V francoščini zna razložiti pomen specifične informacije v določenem delu dolgega, zapletenega besedila v angleščini (npr. v članku, na spletni strani, v knjigi ali osebnem ali spletnem pogovoru o aktualnih zadevah ali o področju, ki ga osebno zanima ali ga zadeva). V primeru sporazumevanja v enem ciljnem jeziku, pa: Razložiti zna pomen specifične informacije v določenem delu dolgega, zapletenega besedila (npr. v članku, na spletni strani, v knjigi ali osebnem ali spletnem pogovoru o aktualnih zadevah ali o področju, ki ga osebno zanima ali ga zadeva). Pri vseh opisnikih za posredovanje sporočila gre za povezani spretnosti, preplet sprejemanja in tvorjenja. V središču ni sprejemanje, saj zanj opisniki SEJA že obstajajo. Raven, na katero so opisniki umerjeni, odraža raven, ki se zahteva za razumevanje in tvorjenje besedila. Če sta sprejemanje in tvorjenje v različnih jezikih, opisnik opredeljuje raven, potrebno za razumevanje in oblikovanje izhodiščnega sporočila v ciljnem jeziku/jezikih. Stran 234 Dodatek k SEJU SPLOŠNE IN SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Opisniki za posamezno raven v katerikoli lestvici SEJA opredeljujejo, kaj lahko pričakujemo od uporabnika, ki ima sporazumevalno jezikovno zmožnost v določenem jeziku/jezikih na tej ravni (podpoglavje 5.2, SEJO 2001), pod pogojem, da ima tudi ustrezne osebne značilnosti, znanje, spoznavno zrelost in izkušnje – tj. splošne zmožnosti (podpoglavje 5.1, SEJO 2001), ki so za to potrebne. Namen lestvic SEJA je profiliranje zmožnosti. Ni zelo verjetno, da so vsi uporabniki, ocenjeni z B1, sposobni narediti točno to, kar je opredeljeno za B1 v vseh lestvicah, nič več in nič manj. Bolj je verjetno, da bodo uporabniki s splošno ravnjo B1 imeli pri nekaterih dejavnostih raven A2 ali A2+, pri drugih pa B1+ ali celo B2, pač glede na svoj osebni profil, to je splošne zmožnosti, ki so odvisne od starosti, izkušenj itn. To je značilno za vrsto lestvic opisnikov SEJA 2001 za spoznavne zmožnosti, kot so Pisanje zapiskov, Branje za iskanje podatkov in utemeljitev, Formalna razprava (sestanki), Daljši monolog: nagovarjanje občinstva in Poročila in eseji. Enako velja za mnoge posredovalne dejavnosti. Nekatere lestvice za posredovanje besedila (npr. Obdelava besedila) ali za posredovalne strategije (npr. Kleščenje besedila) vključujejo dejavnosti, za katere je potrebna visoka stopnja spoznavne izostrenosti, ki je marsikdo nima. Poleg tega lestvice za posredovanje pri sporazumevanju predvidevajo, da ima oseba določene medosebne spretnosti, ki jih zaradi različnih izkušenj mnogi nimajo. Prav tako bodo, na primer pri B1, profili uporabnikov/učencev pri Opiranju na raznojezični/raznokulturni repertoar zelo raznoliki glede na njihovo življenjsko pot in izkušnje ter zmožnosti. Namesto da bi skušali odpraviti vpliv razlik, so v sedanjem pristopu k opisnikom razlike med posamezniki ključni dejavnik, ki prispeva k uporabnikovi sporazumevalni zmožnosti. SPLOŠNE SPORAZUMEVALNE JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI IN OPIRANJE NA RAZNOKULTURNI REPERTOAR Enako kot pri posredovanju tudi uporaba raznokulturnega repertoarja vključuje vrsto splošnih zmožnosti (podpoglavje 5.1, SEJO 2001), običajno v tesni povezavi s pragmatičnimi in sociolingvističnimi zmožnostmi (podpoglavji 5.2.2. in 5.2.3, SEJO 2001). Tudi v tej lestvici, enako kot v lestvicah za posredovanje in mnogih drugih, imajo pomembno vlogo nejezikovne zmožnosti. Meje med vedenjem o svetu, sociokulturnim vedenjem in medkulturno ozaveščenostjo so zabrisane. Prav tako niso jasne meje med praktičnimi spretnostmi in operativnim znanjem − ki zajema družbene spretnosti − in sociokulturnim vedenjem ali medkulturnimi spretnostmi in operativnim znanjem. Z bolj “jezikoslovnega” stališča te vidike preučuje sociopragmatika. Bolj kot možno prekrivanje med temi kategorijami je pomembno, da uporabnik/učenec izkoristi te različne vidike in jih skupaj z ustrezno sporazumevalno jezikovno zmožnostjo uporabi za tvorjenje pomena v sporazumevalni situaciji. Nekaterim bo to morda v obsegu znanja posamezne jezikovne ravni uspelo bolj, drugim manj, odvisno od njihove nadarjenosti in izkušenj. POSVETOVANJE IN PILOTIRANJE Zgoraj opisanemu razvoju in validaciji je sledil postopek posvetovanja in pilotiranja v treh fazah: f delavnica s strokovnjaki; f predhodna spletna anketa med strokovnjaki; f uradno posvetovanje. Po srečanju s strokovnjaki Sveta Evrope junija 2016 in podrobni predhodni spletni anketi med strokovnjaki SEJA poleti 2016 so bili opisniki pred uradnim posvetovanjem v angleščini in francoščini v obdobju med oktobrom 2016 in februarjem 2017 ponovno pregledani. Potekali sta dve vzporedni anketi med posamezniki in ustanovami. Anketo je izpolnilo približno 500 posameznikov, vključno s številnimi povabljenimi ustanovami in ustanovami za izdelavo učnih načrtov ali ocenjevanje. Med drugim so bili vprašani pozvani, naj navedejo, v kolikšni meri je vsaka od novih lestvic koristna, in naj sporočijo svoje pripombe glede opisnikov. Mnenje 80 % vprašanih je bilo, da so vse predlagane nove lestvice v pomoč ali zelo koristne, medtem ko so se ustanove odzvale še bolj pozitivno. Najbolj priljubljene nove lestvice so bile v zvezi s posredovanjem besedila, sodelovanjem v majhnih skupinah in spletno interakcijo. Glede dveh lestvic opisnikov – Ciljno usmerjene spletne transakcije in sodelovanje ter Opiranje na raznojezični repertoar – pa je bilo mnenje posameznikov in ustanov precej različno. Medtem ko je 96 % ustanov menilo, da sta ti dve lestvici koristni ali zelo koristni, je bilo takega mnenja med 81 % in 82 % posameznikov. Dve tretjini vprašanih sta v formalnem posvetovanju z gotovostjo pozdravili dejstvo, da so lestvice opisnikov za posredovanje prestavljene onkraj področja klasičnega poučevanja sodobnih jezikov (na celostno vsebinsko-Razvoj in validacija razširjenih ponazoritvenih opisnikov Stran 235 jezikovno učenje - Content and Language Integrated Learning - ter učni jezik v šolah), glede česar se je v določeni meri strinjalo več kot 90 % posameznikov in ustanov. Številne pripombe in predlogi so pomagali pri dokončni oblikovanju opisnikov, naslovov lestvic in načina predstavitve lestvic. Pilotiranje je potekalo med februarjem in junijem 2017, rezultate pa so sproti vključevali v oblikovanje in predstavitev lestvic opisnikov. Velika večina izvajalcev pilotnih projektov je izbrala opisnike iz ustreznih lestvic, da bi vplivala na oblikovanje sporazumevalnih opravil v razredu, nato pa je opisnike uporabila za opazovanje, kako učenci uporabljajo jezik. Povratne informacije o opisnikih so bile zelo pozitivne, z nekaj koristnimi predlogi za manjše spremembe. Najbolj priljubljena področja za pilotiranje so bila sodelovanje v majhnih skupinah, posredovanje besedila in raznojezična/raznokulturna zmožnost. V enem pilotnem projektu sta bili v ločeni raziskavi, izvedeni med 1175 italijanskimi učitelji angleškega jezika, ki so zaključevali spletni tečaj o uporabi digitalnih virov, predstavljeni tudi dve lestvici opisnikov za spletno interakcijo.61 Od vprašanih jih je 94,8 % menilo, da so opisniki zelo jasni ali dokaj jasni, 80,8 % pa jih je navedlo, da so bili zelo enostavni ali dokaj enostavni za samoocenjevanje. Hkrati z uradnim posvetovanjem je bil tudi državam članicam Sveta Evrope poslan vprašalnik, ki je spraševal o uporabi SEJA v njihovih državah, poznavanju podpornih gradiv, ki jih je pred kratkim zagotovil Odbor za politiko izobraževanja Sveta Evrope (program za jezikovno politiko), in po njihovem odzivu na predlagane nove lestvice opisnikov. Države članice so bile tudi zaprošene, naj predlagajo ustanove za pilotiranje. Rezultati so bili zelo pozitivni, razen nekaterih pridržkov v zvezi z uporabo SEJA pri začetnem izobraževanju učiteljev – samo polovica vprašanih je menilo, da je zelo koristna. Kot je bilo mogoče pričakovati, se v praksi najpogosteje uporabljajo in v uradnih dokumentih največkrat navajajo opisniki (83 %), ravni (75 %) in akcijsko usmerjeni pristop (63 %). Pri vprašanju, kako sprejemajo nove lestvice, je bil pozitiven odziv največji za raznojezično/ raznokulturno zmožnost (79 %), ki mu sledijo spletna interakcija (75 %), posredovanje (63 %) in leposlovje (58 %). VKLJUČEVANJE OPISNIKOV ZA ZNAKOVNE JEZIKE S pomočjo staršev in vrstnikov lahko od rojstva gluhe osebe usvojijo znakovni jezik kot svoj prvi jezik. Znakovni jeziki niso le sporazumevanje s kretnjami, prav tako ne le drug način za izražanje govornega jezika. Jezikoslovne raziskave so pokazale, da so znakovni jeziki samostojni človeški jeziki, z vsemi značilnostmi, možnostmi, pravili in omejitvami, kot jih imajo govorni jeziki. To velja za usvajanje, procesiranje, izgubo − torej vse psihološke procese in jezikovnospecifične reprezentacije, značilne za govorne jezike. Sočasno s prej omenjenim glavnim projektom so razvijali opisnike za zmožnost uporabe znakovnih jezikov po podobni metodologiji kot v projektu Univerze uporabnih znanosti v Zürichu (Zürich University of Applied Science, ZHAW), ki ga je financirala SNSF.62 Pri projektu so opredelili in umerili opisnike za zmožnost razumevanja in izražanja v znakovnih jezikih. To so opisniki, ki se nanašajo posebej na znakovne jezike in dopolnjujejo obstoječe opisnike SEJA. Treba pa je vedeti, da opisniki SEJA, ki izražajo sposobnost delovanja v jeziku, veljajo za vse človeške jezike. Znakovni jeziki služijo istemu namenu kot govorni jeziki. Isti opisniki se lahko uporabljajo za oba jezikovna načina, zato so vsi opisniki SEJA oblikovani nevtralno, ne glede na način izražanja. Že od same objave SEJA se je v izobraževanju v znakovnih jezikih pojavila potreba po opredelitvi skupnih učnih ciljev, učnih načrtov in ravni. SEJO se v resnici vedno bolj uporablja za načrtovanje usposabljanja za znakovni jezik. Večina gluhih otrok (95 %) se rodi slišečim staršem, zato, četudi je skupnost gluhih majhna, obstaja velika potreba po tovrstnem usposabljanju ne samo za družine gluhih otrok, ampak tudi za izobraževalne namene (tolmači, gluhi priseljenci, naglušni, učitelji, jezikoslovci itn.). Poleg tega SEJO postaja pomemben tudi pri usposabljanju in poklicnih kvalifikacijah učiteljev in tolmačev znakovnega jezika ter še zlasti pri prizadevanjih za uradno priznanje znakovnih jezikov in poklicnih kvalifikacij strokovnjakov za znakovni jezik. Pobudo za vključevanje opisnikov za znakovni jezik v SEJO so zato podprla številna združenja v skupnosti gluhih. Projekt znakovnega jezika Common European Framework of Reference for Sign Languages: development of descriptors for Swiss-German Sign Language pod okriljem Züriške univerze uporabnih znanosti (ZHAW)63 je potekal v drugačnem časovnem okviru, raziskave pa so bile končane junija 2019, tri leta po zaključku glavnega 61. Voditeljici “Techno-CLIL 2017”: Letizia Cinganotto in Daniela Cuccurullo, https://moodle4teachers.org/enrol/index.php?id=90. 62. Svet Evrope se zahvaljuje SNSF, ker je z dodeljenimi sredstvi približno 385 000 € omogočila izpeljavo projekta. 63. Projektna skupina na Zürich University of Applied Sciences: Jörg Keller, Petrea Bürgin, Aline Meili in Dawei Ni. Stran 236 Dodatek k SEJU projekta opisnikov. Pri projektu znakovnega jezika so bile ponovno uporabljene mešane metode, model razvojne raziskave, ki je kombinirala intuitivne, kvalitativne in kvantitativne analize. Ker je skupnost, ki uporablja znakovni jezik, majhna, je projekt znakovnega jezika potekal v manjšem obsegu. Tri glavne faze projekta so predstavljene na sliki 20. Ta pristop je v celoti temeljil na podatkih. Namesto, da bi prilagodili obstoječe opisnike SEJA za znakovne jezike, je bil cilj projekta ZHAW ustvariti opisnike za vidike zmožnosti rabe znakovnega jezika na podlagi študije videoposnetkov tekočih kretalcev. Predvajani so bili videoposnetki tekočih kretalcev pri kretanju znakovnega jezika pri različnih vrstah besedil, nato pa so o teh posnetkih razpravljali na več delavnicah z učitelji znakovnega jezika, ki so bili vsi naravni uporabniki znakovnega jezika. Skupina ZHAW je nato oblikovala opisnike, ki temeljijo na pripombah in analizi učiteljev znakovnega jezika. Tako je bilo oblikovanih več kot 300 opisnikov za zmožnosti izražanja in 260 opisnikov za zmožnost razumevanja. Kot pri projektu posredovanja v tej fazi ravni niso upoštevali: cilj je bil, kako izraziti pomembne vidike zmožnosti. Kot v projektu posredovanja so bili opisniki izboljšani ob posvetovanjih in na delavnicah. Poleg tega je preprost validacijski preizkus v okviru projekta pokazal, da so si tisti, ki slišijo in ne uporabljajo znakovnega jezika, ter gluhi, ki niso učitelji, bistveno drugače razlagali raven, na katero se opisnik nanaša, kot pa gluhi učitelji. Zato so opisnike umerjali samo gluhi učitelji za znakovni jezik, ki so bili rojeni gluhi ali z zmožnostjo J1, ki jo je določila skupnost na podlagi njihovega prikaza znanja znakovnega jezika (videoposnetki). Opisniki so bili nato razvrščeni v kategorije. Prvotni namen je bil izdelava lestvic za različne vrste besedil (npr. pripoved, opis, obrazložitev itn.).64 Vendar je bilo veliko opisnikov prepoznanih kot ustreznih za več vrst besedil, saj so obravnavali presečne zmožnosti. Na koncu so bili na delavnici, ki jo je izvedla projektna skupina, opisniki razvrščeni v nize po podobnosti. Tri ločene skupine so razvrstile opisnike v sklope, za katere se zdi, da opisujejo sorodne zmožnosti. Nato so se uskladili o končni kategorizaciji. Značilnosti vsakega sklopa so preučili in izpopolnili, kar je privedlo do opredelitve kategorij za devet lestvic: Jezikovna zmožnost: 1. Znakovni repertoar (razumevanje/izražanje); 2. Vidno-prostorska pravilnost (razumevanje/izražanje); Sociolingvistična zmožnost: 3. Sociolingvistična ustreznost in kulturni repertoar (razumevanje/izražanje); Pragmatična zmožnost: 4. Zgradba kretanega besedila (razumevanje/izražanje); 5. Okvir in perspektiva (razumevanje/izražanje); 6. Jezikovno zavedanje in interpretacija (razumevanje); 7. Zunanjost in nastop (izražanje); 8. Hitrost procesiranja (razumevanje); 9. Tekočnost kretanja (izražanje). 64. Keller, J. idr. 2017. Auf dem Weg zum Gemeinsamen Europäischen Referenzrahmen (GER) für Gebärdensprachen. Empirie-basierte Bestimmung von Deskriptoren für Textkompetenz am Beispiel der Deutschschweizer Gebärdensprache (DSGS). Das Zeichen, 105: 86— 97; Keller, J. idr. 2018. Deskriptoren zur gebärdensprachlichen Textstrukturierung im GER für Gebärdensprachen. Das Zeichen, 109: 242—51; Keller, J. 2019. Deskriptoren für Textkompetenz in Gebärdensprachen. V: Barras, M. idr. (ur.). IDT 2017, Band 2. Berlin: ESV, 111—117. Razvoj in validacija razširjenih ponazoritvenih opisnikov Stran 237 Slika 20: Faze projekta znakovnih jezikov. Opredelitev Iskanje Pripravljalno delo Snemanje tekočih vrst besedil strokovnjakov za vrste besedil kretalcev Oblikovanje Razvoj Validiranje opisnikov opisnikov s kretalci Preverjanje Validacija Umerjanje na Opisniki za kategorij ravni SEJA znakovne jezike Zadnja faza je bila umerjanje na ravni SEJA. Za pripravo lestvice opisnikov je bil uporabljen Raschev model, enako kot pri projektih za posredovanje in fonologijo in v prvotnem projektu priprave opisnikov SEJA. Tukaj so bili kot vir podatkov uporabljeni videoposnetki odkretanih opisnikov. V ta namen so bili pripravljeni videoposnetki v znakovnem jeziku švicarske nemščine in v mednarodnem znakovnem jeziku; slednji je kontaktna lingua franca, ki so jo v tem primeru uporabljali sodelujoči kretalci iz različnih evropskih držav. Potem ko je ocenjevalna skupina uspešno preizkusila ocenjevalno lestvico, so bili sodelujoči v spletni anketi zaprošeni, naj ocenijo stopnjo težavnosti opisnikov na štiristopenjski lestvici od 1 (ni težko) do 4 (zelo težko). Iz vzorca (N = 223) so bile izločene vse ankete, v katerih je bilo malo ali nič odgovorov. Velikost vzorca in razporeditev ocen sta potem pregledali dve glavni skupini (švicarska in evropska). V švicarski skupini, N = 53, so skoraj vsi ocenili vse opisnike v celotnem vzorcu več kot 300 opisnikov. V evropski skupini, N = 37, so vsi sodelujoči ocenili podvzorec vseh opisnikov, povprečno 15 ocen na opisnik,65 poleg teh še 53 ocen iz švicarske nemške skupine. Kot je bilo že omenjeno pri opisu Raschevega modela, bodo opisniki natančneje umeščeni na ustrezno raven, če se osebe ali postavke, za katere se podatki ne ujemajo z modelom (ker niso verjetni), izločijo. Ta faza je bila izvedena v tem in v glavnem projektu. Končni korak je bila določitev meja med ravnmi SEJA na lestvici za znakovne jezike. Za pomoč so bili umerjeni opisniki SEJA 2001 vključeni kot “sidrne postavke” za preoblikovanje lestvice v matematične vrednosti, ki so osnova za lestvico SEJA. Razlago tega postopka lahko uporabniki najdejo v poglavjih o kvantitativni validaciji v poročilih Developing illustrative descriptors of aspects of mediation for the CEFR (North in Piccardo 2016) in Phonological Scale Revision Process Report (Piccardo 2016). Vendar pa za razliko od omenjenih dveh projektov matematične vrednosti teh “sider” SEJA 2001 niso bile verodostojne niti po odstranitvi nestabilnih sider. Zato je bila uporabljena alternativna metoda standardizacije na podlagi strokovne presoje.66 65. Vrednosti so res majhne, vendar pa dosegajo minimalne apriorne zahteve po 95 % intervalu zaupanja glede parametrov težavnosti v okviru +/- 1 logit (Linacre, J. 1994. Sample Size and Item Calibration Stability. Rasch Measurement Transactions, 7 (4): 328.). Standardna napaka merjenja za opisnike znakovnih jezikov je večja kot za druge opisnike, vendar je umerjanje lestvice intuitivno smiselno. V nekaj primerih so bili opisniki v okviru odstopanja od naslednje ravni znanja premaknjeni na sosednjo raven na podlagi skupne strokovne presoje. 66. Uporabljena metoda je različica ‘Bookmark Method’, ki je pojasnjena v Relating Language Examinations to the CEFR – A Manual (Priročnik za umeščanje jezikovnih izpitov na ravni SEJA) (Svet Evrope 2009). Stran 238 Dodatek k SEJU DOKONČANJE Povratne informacije, ki smo jih prejeli v različnih fazah validacije, posvetovanja in pilotiranja med februarjem 2015 in junijem 2017, so bile v veliko pomoč pri odkrivanju in izločanju manj posrečenih opisnikov in lestvic ter pri redakciji ubeseditev. Postopek je evidentiran in shranjen ter raziskovalcem dostopen v arhivu na spletni strani Sveta Evrope. Končna različica opisnikov v tem dokumentu upošteva vse prejete povratne informacije. Ker pa je bilo za nekatere ravni, zlasti za B2, validiranih zelo veliko opisnikov, so nekateri, čeprav uspešno validirani, izpuščeni iz te razširjene različice ponazoritvenih opisnikov. Na voljo so v prilogi 8. Ta redundantnost je sama po sebi koristna, saj poudarja koherentnost umerjanja na ravni, vendar pa ni nobene potrebe, da bi prav vse opisnike vključili v končne lestvice ponazoritvenih opisnikov SEJA. Ti dodatni opisniki bodo vključeni v bazo opisnikov SEJA na spletni strani Sveta Evrope. Razvoj in validacija razširjenih ponazoritvenih opisnikov Stran 239 Priloga 7: SEZNAM SPREMEMB PRI NEKATERIH OPISNIKIH IZ LETA 2001 Splošno slušno razumevanje ustnega izražanja C2 Z lahkoto razume takorekoč vsako katero koli vrsto govora jezika, v neposrednem sporazumevanju ali pri spremljanju medijev, tudi pri hitrem naravnem tempu domačih govorcev . Razumevanje pogovora med drugimi govorci ciljnega jezika B2+ Lahko spremlja živahen pogovor med govorci ciljnega jezika spretnimi uporabniki ciljnega jezika. Z nekaj truda razume večino tistega, kar govorijo sporočajo ljudje okoli njega, morda pa se težko učinkovito B2 vključuje v pogovor razpravo z več govorci uporabniki ciljnega jezika, ki v ničemer ne prilagajajo svojega govora jezika. Neposredno poslušanje med občinstvom Razumevanje v vlogi občinstva C2 Sledi specializiranim predavanjem in predstavitvam s številnimi pogovornimi izrazi, regijskimi posebnostmi in ali neznano terminologijo. Splošno bralno razumevanje C2 Razume in zna kritično interpretirati takorekoč vse vrste pisnih/znakovnih oblike pisnega jezika besedil, vključno z abstraktnimi, strukturno kompleksnimi ali izrazito pogovornimi leposlovnimi in neleposlovnimi besedili. Splošna govorna ustna interakcija Sporazumevati se zna dovolj tekoče in spontano, da lahko vzdržuje redne stike in interakcijo se sporazumeva z B2 govorci uporabniki ciljnega jezika, pri čemer ta interakcija ni naporna ne zanj ne za sogovorce. Poudariti zna osebni pomen dogodkov in doživetij, utemeljiti in osvetliti svoja stališča z relevantnimi razlagami in argumenti. Razumevanje sogovorcanika, ki je domači govorec Razume vsakega sogovornika (ki je domači govorec)ca, tudi če ta govori v zvezi s specializiranimi abstraktnimi C2 in kompleksnimi temami, ki ne sodijo na njegovo področje, če se ima možnost prilagoditi manj poznani različici. nestandardnem naglasu ali narečju. Družabni pogovor Z govorci uporabniki ciljnega jezika zna vzdrževati stik, ne se ne pogovarja tako, da ni da bi bil pri tem nehote B2 smešen ali moteč ali in da se jim v stikih z njim ni treba vesti drugače, kot se vedejo do drugih učinkovitih uporabnikov govorcev, ki jezik dobro obvladajo. Neformalnao razpravaljanje (s prijatelji) B2+ Sodeluje lahko v živahni razpravi med uporabniki Lahko spremlja živahen pogovor med govorci ciljnega jezika. B2 Z nekaj napora razume večino tistega, kar je povedano izraženo v razpravi, vendar se težje učinkovito vključuje v razpravo z več govorci uporabniki ciljnega jezika, če ti v ničemer ne prilagodijo svojega govora (v originalu jezika. Formalna razprava (sestanki) C2 V formalnih razpravah o kompleksnih temah zna zagovarjati svoja stališča, svoje utemeljitve predstavlja urejeno in prepričljivo ter v ničemer ne zaostaja za drugimi (domačimi ) govorci udeleženci. Sodelovanje v intervjuju (v vlogi spraševalca ali intervjuvanca) Kot spraševalec ali kot intervjuvanec izredno dobro opravlja svojo nalogo, intervju diskurz primerno strukturira in C2 komunicira samozavestno ter tekoče, ne da bi bili drugi udeleženci v čemerkoli slabši od drugega govorca prikraj- šani. Sociolingvistična ustreznost C2 Učinkovito zna posredovati med govorci uporabniki ciljnega jezika in pripadniki člani lastne svoje jezikovne skupnosti ter pri tem upošteva sociokulturne in sociolingvistične razlike. C2 Prepoznava domala vse sociolingvistične in sociokulturne implikacije jezika, ki ga uporabljajo govorci učinkoviti uporabniki ciljnega jezika tekoče obvladajo, in se ustrezno odziva. Z govorci uporabniki ciljnega jezika zna vzdrževati odnose, se pogovarja tako, ne da bi bil ni nehote smešen ali B2 moteč in ali da se morali pri tem do njega jim v stikih z njim ni treba vesti kakorkoli drugače kot se vedejo do drugih učinkovitih uporabnikov govorcev, ki jezik dobro obvladajo. Tekočnost govora B2 Sporazumevati se zna dovolj tekoče in spontano, da lahko vzdržuje redne stike in interakcijo z govorci uporabniki ciljnega jezika, pri čemer ta interakcija ni naporna ne zanj ne za sogovorce za nikogar. Stran 240 Dodatek k SEJU Priloga 8: DODATNI OPISNIKI Opisniki iz te priloge so bili razviti, validirani in umerjeni v okviru projekta razvoja opisnikov za posredovanje. Iz seznama razširjenih ponazoritvenih opisnikov so bili izključeni iz enega od naslednjih razlogov: zaradi redundantnosti, ker ni bilo mogoče razviti opisnikov za zadosten razpon ravni ali zaradi pripomb v fazi posvetovanja. Dodani bodo v banko dodatnih opisnikov na spletni strani Sveta Evrope. LESTVICE Tolmačenje Opomba: Kot je pogosto v primerih posredovanja med jeziki, se lahko uporabniki odločijo dopolniti opisnike z navedbo jezikov, na primer pri opisniku C2: Simultano in konsekutivno lahko v francoščino skoraj popolnoma natančno tolmači zahteven, formalni diskurz v nemšči-ni, zvesto posreduje pomen povedanega ob upoštevanju sloga, jezikovne zvrsti in kulturnega konteksta brez izpuščanja ali dodajanja. Simultano in konsekutivno lahko skoraj popolnoma natančno tolmači zahteven, formalni diskurz, zvesto posreduje pomen povedanega ob upoštevanju sloga, jezikovne zvrsti in kulturnega konteksta brez izpuščanja ali dodajanja. V neformalnih situacijah lahko simultano ali konsekutivno tolmači v jasnem, tekočem, dobro strukturiranem C2 jeziku o velikem razponu splošnih in specializiranih tem ter natančno upošteva slog, jezikovno zvrst in pomenske odtenke. Simultano in konsekutivno zna tolmačiti tudi v okoliščinah, v katerih pride do nepredvidenih zapletov, poleg temeljnega pomena zna posredovati tudi pomenske odtenke in kulturne reference, čeprav uporabljeni izrazi včasih niso v skladu z ustaljeno normo. C1 Tekoče zna konsekutivno tolmačiti o velikem razponu tem osebnega, akademskega in poklicnega interesa, tako da jasno in natančno prenese pomembne informacije. Posredovati zna med intervjujem in prenesti zahtevne informacije, tako da pozornost obeh strani usmerja na obema poznane informacije in po potrebi postavlja dodatna vprašanja za pojasnitev. Konsekutivno zna tolmačiti dobrodošlico, anekdoto ali predstavitev na svojem področju, če se govorec pogosto ustavlja in mu da čas za to. B2 Konsekutivno zna tolmačiti splošne teme in/ali teme s svojega interesnega področja, posreduje ključne trditve in stališča, če se govorec pogosto ustavlja in mu da čas za to ter mu po potrebi pojasni, kaj je hotel povedati. Med intervjujem zna zanesljivo tolmačiti in posredovati pomembne informacije ter dodatne podatke, čeprav morda išče izraze in mora včasih ob nekaterih izrazitvah prositi za pojasnilo. Med intervjujem zna tolmačiti in posredovati preprosta dejstva in informacije, če se lahko pripravi vnaprej in če se govorec jasno izraža v vsakdanjem jeziku. B1 Neformalno zna tolmačiti o aktualnih temah ali temah, ki ga osebno zanimajo, če se govorec jasno izraža v standardnem jeziku in če lahko prosi za pojasnilo ter si vzame čas za načrtovanje, kako se izraziti. Neformalno zna tolmačiti v vsakodnevnih situacijah, pri čemer posreduje bistvene informacije, če se govorec jasno izraža v standardnem jeziku in če lahko prosi za ponovitev in pojasnilo. Neformalno zna tolmačiti v predvidljivih, vsakodnevnih situacijah, med prisotnimi zna prenašati informacije A2 o osebnih zahtevah in potrebah, če mu govorec pomaga pri oblikovanju sporočila. Med intervjujem zna preprosto tolmačiti, pri čemer posreduje preproste informacije o poznanih temah, če se lahko pripravi vnaprej in če se govorec jasno izraža. Preprosto zna nakazati, da bi lahko pri tolmačenju pomagal kdo drug. A1 S preprostimi besedami in gestikulacijo zna sporočiti, katere osnovne potrebe ima v določeni situaciji tretja oseba. Pred A1 Ni opisnikov. Dodatni opisniki Stran 241 Fonološki nadzor: prepoznavanje glasov C2 Zavedno lahko ustrezno vključi bistvene prvine regionalnih in sociolingvističnih različic izgovarjave. C1 Prepozna bistvene prvine regionalnih in sociolingvističnih različic izgovarjave in najbolj očitne zavedno vključi v svoj govor. B2 Prepozna običajne besede, kadar so izgovorjene v regionalni različici, ki je ni navajen. B1 Zaveda se, da ima težave z razumevanjem zaradi regionalne izgovarjave. POSAMIČNI OPISNIKI Spletni pogovor in razprava C2 Natančno zna uporabljati pogovorne izraze, humorni jezik, idiomatske okrajšave in/ali specializirano jezikovno zvrst, da v spletni razpravi okrepi učinek svojih komentarjev. V spletni razpravi zna natančno izraziti svoje ideje in mnenja o zahtevni zadevi ali strokovni temi s svojega pod-C1 ročja, pri čemer zna prepričljivo predstaviti zahtevno argumentacijo in se odzvati nanjo. Kritično zna oceniti spletne komentarje in obzirno izraziti svoje nestrinjanje. B2+ S pomočjo različnih spletnih okolij zna navezati in ohraniti stike ter pri tem v tekočem jeziku izmenjava izkušnje in s postavljanjem ustreznih vprašanj razvija interakcijo V spletni razpravi zna predstaviti svoje argumente, pri čemer navaja razloge za posamezno stališče in proti njemu, čeprav se za nekatere prispevke zdi, da se ponavljajo. B2 V osebnih spletnih objavah zna izraziti različne stopnje občutij, poudariti pomen, ki ga imajo zanj dogodki ali izkušnje, in prožno odgovarjati na komentarje. V spletnih razpravah zna z ustreznim odgovorom zgladiti morebitne nesporazume. B1 Začeti, vzdrževati in končati zna preproste spletne pogovore o poznanih temah, čeprav se pri odgovoru v realnem času nekoliko obotavlja. A2 Na spletu zna s pomočjo ustaljenih fraz objaviti, kaj občuti ali kaj dela, in odgovoriti na komentarje s preprosto zahvalo ali opravičilom. Pred A1 S pomočjo najpreprostejših vsakdanjih vljudnostih pozdravov zna vzpostaviti osnovni družabni stik na spletu. Ciljno usmerjene spletne transakcije in sodelovanje C1 Učinkovito se znajde pri reševanju težav v sporazumevanju in kulturnih zadreg, ki se pojavijo pri spletnem sporazumevanju ali transakcijah, tako da uporabi ustrezno jezikovno zvrst. A2+ Z razumevajočim sogovorcem na spletu lahko izmenjuje osnovne informacije za rešitev težave ali izvedbo preprostega skupnega opravila. Vzpostavljanje pozitivnega vzdušja Vzpostaviti zna spodbudno okolje za izmenjavanje idej in praks, tako da posreduje jasna pojasnila in spodbuja ljudi, da raziščejo težavo, s katero se soočajo, in razpravljajo o njej ter se pri tem navezujejo na svoje izkušnje. B2 Uporabiti zna situaciji primeren humor (npr. anekdoto, šalo ali sproščeno pripombo), da bi ustvaril pozitivno vzdušje ali preusmeril pozornost. S praktično in čustveno podporo zna ustvariti pozitivno vzdušje in spodbuditi sodelovanje. B1 Ustvariti zna pozitivno vzdušje s tem, kako pozdravi in izrazi dobrodošlico ter postavi vprašanja, s katerimi izrazi zanimanje za sogovorca. Obdelava besedila – govorna ali znakovna V tekočem, dobro strukturiranem jeziku zna jasno povzeti glavne točke zahtevnih besedil, ne glede na to, ali se nanašajo na njegovo strokovno ali interesno področje ali ne. C1 V tekočem, dobro strukturiranem jeziku zna povzeti informacije in argumente iz zahtevnih govornih ali pisnih besedil o velikem razponu splošnih in specializiranih tem. B2+ Pojasniti zna implicitna mnenja in namene govorcev, vključno z njihovimi stališči. B1+ Povzeti in komentirati zna stvarne informacije s svojega interesnega področja. Stran 242 Dodatek k SEJU Obdelava besedila – pisna Pisno zna povzeti glavne točke preprostih informativnih besedil o aktualnih temah ali temah osebnega interesa. B1 Z uporabo preprostih izrazitev in s pomočjo slovarja zna pisno povzeti glavne točke govorjenih ali pisnih informativnih besedil o temah, ki ga zanimajo. Slikovno predstavljanje informacij Abstraktne koncepte zna drugim približati tako, da jih predstavi slikovno (z miselnimi vzorci, razpredelnicami, diagrami poteka itn.), pri čemer spodbuja razumevanje z osvetljevanjem in pojasnjevanjem odnosov med idejami. Informacije zna predstaviti slikovno (z miselnimi vzorci, razpredelnicami, diagrami poteka itn.) tako, da so ključ- ni koncepti in odnosi med njimi (npr. problem in rešitev, primerjava in nasprotje) bolj razumljivi. B2 Glavne ideje iz besedila zna predstaviti grafično (v obliki miselnega vzorca, tortnega diagrama itn.), da bi drugim pomagal razumeti predstavljene koncepte. Glavne točke abstraktnih konceptov zna drugim približati s slikovnim prikazom (z miselnim vzorcem, razpre-delnico, diagramom poteka itn.). Koncept ali proces zna predstaviti slikovno, pri čemer izpostavi odnos med posameznimi podatki (npr. z diagramom poteka, razpredelnicami, ki pokažejo povezavo med vzroki in posledicami, med problemom in rešitvijo). S skico ali grafično zna predstaviti bistvene prvine koncepta ali glavne korake v preprostem postopku. B1 Grafično zna jasno predstaviti preprosto informacijo (npr. PowerPoint predstavitev s primerjanjem prej in potem, prikazom prednosti in pomanjkljivosti, problema in rešitve). S skico ali diagramom zna ilustrirati preprosto besedilo, napisano v vsakdanjem jeziku. Izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem) A2+ Iz leposlovnega dela zna izbrati preproste odlomke, ki so mu še posebej všeč, da bi jih uporabil kot svoje navedke. A2 V preprostih stavkih zna pojasniti svoje občutke ob branju leposlovnega dela. Analiziranje in kritika ustvarjalnih besedil (vključno z leposlovjem) C2 Analizirati zna zahtevna leposlovna dela, prepozna pomene, mnenja in implicitne odnose. C1 Pojasniti zna učinek retoričnih/literarnih sredstev na bralca, npr. kako avtor z menjavo sloga prikaže različna razpoloženja. Spodbujanje sodelovanja pri interakciji B2+ Spodbuditi zna sodelovanje, uvesti teme in usklajevati prispevke v zvezi z zadevami s svojega znanstvenega ali strokovnega področja. B2+ Pri delu v skupini zna slediti idejam in odločitvam, jih s skupino obravnavati in oblikovati poročilo za plenarno srečanje. B2 Poseči zna v razpravo in podpreti predlog koga drugega za skupno iskanje rešitve. Sodelovanje za oblikovanje pomena B2+ Ob koncu razprave zna povzeti njene glavne točke. Vodenje interakcije B2+ Poseči zna v razpravo, da se odzove na težave v skupni in prepreči zapostavljanje katerega od udeležencev. B2 Z jasnimi navodili zna organizirati delo v parih ali majhnih skupinah in ga zaključiti s povzetkom na plenarnem srečanju. Dodatni opisniki Stran 243 Spodbujanje konceptualnega govora Učinkovito in nevsiljivo zna spremljati diskurz, delati zapiske in pozneje dati jasne povratne informacije. B2+ Spremljati zna delo v skupini, poudariti značilnosti dobrega dela in spodbujati medsebojno ocenjevanje. Spremljati zna razpravo v majhni skupini in zagotoviti, da se mnenja ne le izmenjujejo, ampak so uporabljena za razvijanje argumentacije ali poizvedovanje. B2 Predstaviti zna informacijo in druge poučiti, da jo samostojno uporabijo pri reševanju problemov. Spodbujanje raznokulturnega prostora Prepozna različne sporazumevalne konvencije in njihov vpliv na potek diskurza, svoj način izražanja zna ustrezno prilagoditi in oblikovati s tem povezana “pravila” kot podporo učinkovitemu medkulturnemu sporazume-C1 vanju. Prožno in učinkovito se zna odzivati v situacijah, kjer je treba upoštevati medkulturne vidike in opravila izvajati skupaj, pri tem pa izrablja svojo sposobnost biti del skupine in vendar ohranjati ravnotežje in distanco. B2+ Sočutno se zna vživeti v razmišljanje in občutke drugih ter se z jezikovnimi izrazi in dejanji primerno odzvati. Vzpostaviti zna odnos s predstavniki drugih kultur in s postavljanjem vprašanj, z izražanjem strinjanja in prepoznavanjem njihovih čustvenih in praktičnih potreb pokazati zanimanje in sočutje. B2 Z izražanjem razumevanja in upoštevanja različnih idej, občutkov in pogledov zna spodbujati razpravo, ne da bi skušal prevladovati, tako da prisotne spodbuja k sodelovanju in odzivanju na ideje drugih. S spodbujanjem neposredne/posredne ter eksplicitne/implicitne komunikacije pomaga ustvarjati medsebojno razumevanje. Spodbujanje sporazumevanja v občutljivih situacijah in ob nesoglasjih Z usmerjanjem razprave k bistvenim zadevam, ki jih je treba razrešiti, zna olajšati sporazumevanje v občutljivih situacijah ali ob nesoglasjih. Z oblikovanjem odprtih, nevtralnih vprašanj zna pridobiti informacije o občutljivih zadevah, pri čemer kar se da zmanjša nelagodje ali žaljenje. S ponavljanjem in parafraziranjem pokaže podrobno razumevanje pogojev, ki jih strani postavljajo za dosego dogovora. S ponavljanjem in povzemanjem izrečenih trditev zna pojasniti ozadje občutljivih situacij ali nesoglasij. B2+ Pri pogajanjih zna z odprtimi vprašanji, ki ustvarjajo nevtralno ozračje, pojasniti koristi in cilje. Nesoglasja v razpravi zna pomagati zgladiti s pojasnjevanjem ozadja problema, ponavljanjem argumentacije ene in druge strani, poudarjanjem bistvenih zadev, ki jih je treba razrešiti, in s prepoznavanjem skupnih točk. S tehtanjem prednosti in pomanjkljivosti predlaganih rešitev zna nasprotne strani usmeriti k razmišljanju o različnih možnih rešitvah. Oceniti zna stališče ene od nasprotnih strani, ji pokazati, da so njeni argumenti združljivi z argumenti nasprotne strani, in jo zaprositi, da ponovno razmisli o zadevi. B2 Povzeti zna glavne točke tega, kar je bilo dogovorjeno. Povezovanje s predhodnim znanjem S slikovnimi predstavitvami in razlagami (npr. diagrami, preglednicami, diagrami poteka) zna pri ljudeh vzbu-B2 diti zavedanje, kako se stvari navezujejo na predhodno znanje. Jasno zna pojasniti, kako se nekaj, o čemer se bo razpravljalo, navezuje na to, kar ljudje najverjetneje že vedo. Razčlenjevanje zapletenih informacij C1 Kompleksno zadevo zna narediti razumljivejšo z oblikovanjem zaporedja korakov ali z nizanjem argumentov in ponavljanjem na ključnih točkah. Stran 244 Dodatek k SEJU Prilagajanje jezika C1 S predstavitvijo vsebine v drugačnem slogu ali registru zna informacijo v zahtevnem besedilu (npr. znanstve-nem članku) preoblikovati v dostopnejšo. Za strukturiranje vsebine, poudarjanje pomembnih vidikov in označevanje prehodov med temami zna prilago-B2+ diti artikulacijo, stavčne poudarke, intonacijo, hitrost in glasnost izražanja. S parafraziranjem zna težke koncepte v zahtevnem ustnem ali pisnem besedilu preoblikovati v razumljivejše. B1+ S parafraziranjem zna vsebino govorjenega ali pisnega besedila o znani temi razložiti poenostavljeno, bolj konkretno. Širjenje zgoščenega besedila B2 Podpre lahko razumevanje nepoznanih jezikovnih izbir v besedilu z dodatnimi primeri v podobnem jeziku. Kleščenje besedila C1 Ponovno zna napisati zahtevno vhodno besedilo, pri čemer ga preoblikuje, da bi poudaril točke, ki so za ciljno publiko najpomembnejše. Iz različnih delov vhodnega besedila zna izluščiti relevantne informacije, da bi prejemniku pomagal razumeti bistvene točke. B2 Iz različnih delov vhodnega besedila zna izluščiti informacije, da bi v besedilu vsebovane nasprotujoče si informacije in argumenti postali razumljivejši. Iz besedila zna odstraniti vse, kar se v njem ponavlja in oddaljuje od glavne teme, da bi bilo bistvo sporočila razumljivejše. Opiranje na raznokulturni repertoar Osebno in pisno zna učinkovito uporabiti široko paleto pretanjenih sporazumevalnih strategij za izražanje za-C2 povedi, za utemeljevanje, prepričevanje, odvračanje, pogajanje, svetovanje in izkazovanje sočutja na kulturi primeren način. B2+ Svoje zavedanje o podobnostih in razlikah med kulturami zna uporabiti za uspešno medkulturno sporazumevanje na osebnem in poklicnem področju. B2+ Ustrezno lahko sodeluje v sporazumevanju, pri čemer uporablja glavne kontekstu ustrezne verbalne in never-balne konvencije in vzorce ter obvladuje večino težav. Prepoznava kulturne stereotipe - naklonjene in izključujoče - in zna opisati njihov vpliv na lastno obnašanje ali na obnašanje drugih ljudi. Analizirati in pojasniti zna ravnovesje, ki ga osebno vzdržuje v procesu prilagajanja novemu kulturnemu okolju in ohranjanja svoje kulture (svojih kultur). B2 Svoje obnašanje in izražanje zna prilagoditi novim kulturnim okoljem, pri čemer se izogiba vedenju, za katerega meni, da lahko izpade nevljudno. Pojasniti zna svoj pogled na kulturno specifična mnenja, prakse, prepričanja in vrednote, pri čemer poudari podobnosti in razlike med svojo in drugimi kulturami. O kulturnih razlikah zna oblikovati komentarje, pri čemer jih poglobljeno primerja z lastnimi izkušnjami in obi- čaji. B2 Učinkovito se zna sporazumevati v situacijah, v katerih je treba za skupno izvedbo opravila upoštevati kulturne razlike. Pri sodelovanju v medkulturnem stiku zna poizvedeti o relevantnih kulturnih normah in praksah ter potem to znanje uporabiti ob omejitvah interakcije v realnem času. Raznojezično razumevanje A2 Izrabiti zna prepoznavno besedišče (npr. mednarodne izraze, besede, ki imajo skupne korene v različnih jezikih, kot sta “banka“ ali “muzika“), da bi predvidel pomen besedila. Dodatni opisniki Stran 245 Opiranje na raznokulturni repertoar C2 Izposoja si lahko metafore in druge besedne figure iz drugih jezikov iz svojega raznojezičnega repertoarja, da doseže retorični učinek, tako da jih po potrebi razdela, preoblikuje ali pojasni. C1 Povedati zna šalo iz drugega jezika, pri čemer ohrani poanto iz izvirnega jezika, ker je šala odvisna od nje, in pojasniti šalo tistim prejemnikom, ki je niso razumeli. Sledi lahko pogovoru okoli sebe v jeziku ali jezikih, v katerih ima sprejemniške zmožnosti, in zna izraziti svoj prispevek v jeziku, ki ga razume eden ali več sogovorcev. Olajševati zna razumevanje in razvoj idej pri delu v večjezični skupini, v kateri udeleženci prožno uporabljajo različne jezike iz svojega jezikovnega repertoarja. B2 Sporazumevati se zna v dveh ali več jezikih iz svojega raznojezičnega repertoarja, da se razprava ali opravilo na-daljujeta, pri čemer spodbuja ljudi, da prožno uporabljajo svoje jezike. Večjezično skupino zna vključiti v dejavnost in spodbujati sodelovanje v različnih jezikih s pripovedovanjem zgodbe/o dogodku v enem jeziku iz njihovega raznojezičnega repertoarja in z razlago v drugem. Izrabiti zna in po potrebi pojasniti izraz iz drugega jezika iz svojega raznojezičnega repertoarja za koncept, za katerega v jeziku, ki se uporablja, ni tako ustreznega izraza. B1 Uporabiti zna ustrezen izraz iz drugega jezika, ki ga ima tudi sogovorec, kadar se ne more domisliti primernega izraza v jeziku, ki se uporablja. ZMOŽNOSTI RABE ZNAKOVNIH JEZIKOV Repertoar znakovnega jezika C2 Opisati zna pojav, npr. NLP, na kreativen, abstrakten način. C1 Oblikovati zna izvirne, umetniške kretnje, onkraj znanega besedišča. Natančno zna opisati različne vidike dogodka ali udeleženca v njem. B2+ Natančno zna pojasniti posledice sprejete odločitve. Odkretati zna posredna sporočila (posredna vprašanja, želje in zahteve). Povzeti zna predlog, ki je dan na glasovanje, tako da ga z ustreznimi kretnjami izrazi bolj preprosto. B2 Kljub jezikovnim omejitvam zna jasno in točno izraziti svoje želje. Ustrezno zna spreminjati ročne in mimične prvine kretenj. S pomočjo primerjave zna označiti osebe ali predmete. B1+ Pozna specifične kretnje, ki so povezane s kulturo znakovnega jezika. Sposoben je razpravljati o prednostih in pomanjkljivostih posamezne zadeve. S pomočjo poustvarjanja dejanja zna oponašati obnašanje živih bitij (oseb, živali). B1 V preprostih stavkih zna opisati kraje, ki jih je med počitnicami obiskal. Če ne pozna kretnje za določen koncept, ga zna razložiti s pomočjo parafraze. A2+ Razumljivo zna razlagati. Kljub omejenemu besedišču razume enostavno kretano besedilo. A2 Z ustaljenimi kretnjami zna pokazati živali. Pravilno zna uporabljati neustaljene kretnje, npr. za osebe ali barve. Razume vsakdanje sporazumevalne izraze (npr. pozdrav ali zahvalo). Razume ustaljene kretnje za mesece, dneve, števila in časovne izraze. Razume pozdrave v znakovnem jeziku. A1 Razume ustaljene kretnje za živali. Sledi preprostim navodilom, razlagam in splošnim izjavam. Primerno kontekstu zna uporabiti preprosto ustno mimiko. Stran 246 Dodatek k SEJU Vidno-prostorska pravilnost C1 Pokazati zna gibanje predmetov/živih bitij (na primer premikanje različnih živali). B2+ Izražati zna primerjave (enak kot, različen od.). B1+ S pomočjo neustaljenih kretenj zna izraziti številčnost. B1 Na različne načine zna zanikati stavek. A1 Razume preproste izjave. Sociolingvistična ustreznost in kulturni repertoar Izjavo zna opredeliti glede sociokulturnega registra. C1 Razume vlogo pomembnih zakonov, institucij in organizacij za gluhe (npr. Svetovne zveze gluhih, Evropskega združenja tolmačev znakovnih jezikov). Razložiti zna sociokulturne navade in pravila v svoji državi (npr. postopke volitev). B2+ Našteti zna ljudi, ki so pomembni na področju znakovnih skupnosti in znakovnih jezikov (lokalno in medna-rodno). (Posredno) zna navesti pomembne datume, osebe in institucije v svoji državi. Diskretno zna govoriti o prisotnih osebah, tako da na primer za kretanje uporabi ožji kretalni prostor ali da z B1+ dlanjo zastre kazalec, tako da se ne vidi, v koga je usmerjen. Navesti zna organizacije, zakone in predpise, ki so v njegovi državi pomembni za znakovni jezik. Pozna nazive pomembnih vladnih sektorjev in političnih strank v svoji državi. B1 Pozna organizacije, ki so ključne za gluhe (npr. društva in zvezo društev gluhih in naglušnih). Pozna stanje na področju znakovnega jezika v svoji državi (npr. Švica: 3 znakovni jeziki, 5 narečij nemško-švicarskega znakovnega jezika. Zgradba kretanega besedila Povedati zna zgodbo od začetka do konca, ne da kaj izpusti. B2+ Pri opisovanju zna uporabljati ustaljen znakovni red krajevnih stavkov, pri katerem najprej uvede velike nepre-mične predmete in potem majhne premične predmete. Povedati zna besedilo z jasno rdečo nitjo. Obnoviti zna, na primer, vsebino filma, pripovedi, stripa. B2 Na ustrezen način zna podati dovolj pomembnih informacij in opustiti nepomembne. Tekoče zna povezati dane kretnje v kratko koherentno besedilo. Primerjati in razložiti zna tuja mnenja. B1+ Uporabiti zna osebno izkušnjo kot primer za utemeljitev svoje trditve. Pri opisovanju osebe, značaja ali živali zna vidne značilnosti podati v pravem zaporedju (npr. od glave do pete). B1 Jasno zna odgovarjati na vprašanja v zvezi z določenim besedilom. Okvir in perspektiva Nad C2 Na umetnostni način zna uporabljati paleto različnih oblik kretenj in kretalnih tehnik. C1 Povezovati zna dogodke s čustvenimi stanji, ki jih vzbuja neposredna okolica (sončni vzhod - občutek sreče). B2 Prepričati zna druge (npr. da se prijavijo na dogodek). B1+ Ustvariti zna primerne pogoje za kretanje besedila (osvetlitev, ozadje, atmosfera v prostoru). A2 Z mimiko zna pokazati čustva. Dodatni opisniki Stran 247 Jezikovno zavedanje in interpretacija Razlikovati in uporabljati zna različne vrste utemeljevanja (npr. logično, moralno in pragmatično). C2 Prepozna, kdaj kretalec poseže izven obravnavane teme, da bi s tem dosegel točno določen učinek. Razume umetniško izražene misli in čustva. Iz konteksta lahko razbere s temo povezane neznane izraze. Prepozna glavne ideje kompleksnega besedila, čeprav ne razume vseh delov in podrobnosti. C1 Lahko sodi, ali besedilo naslovnika tako pritegne, da pozabi na vse drugo. Lahko sodi o slogovni ravni besedila. Prepozna in zna razložiti vsebino in nameravani čustveni učinek besedila. Ločiti zna dejstva od mnenj. B2+ Pojasniti zna, zakaj je besedilo privlačno. Osebo ali lik, ki ju oponaša ali nakazuje kretalec, lahko prepozna s pomočjo poznavanja značajskih značilnosti oz. vedenja (npr. da boječa oseba pogosto odvrača pogled, da komunikativna oseba stopi naprej in prva B2 pozdravi). Razlikovati zna med opisom mnenj drugih ljudi in osebnim mnenjem sporočevalca. Iz poročila zna izluščiti ključne informacije in jih kronološko urediti. Razume in povzame sokretalčevo mnenje glede obravnavane teme. B1+ Razvijati zna lastno mnenje o besedilu. Hitrost procesiranja C2 Hitro izlušči ključne podrobnosti tudi iz daljših besedil. Stran 248 Dodatek k SEJU Priloga 9: VIRI ZA NOVE OPISNIKE Abbe, A., Gulick, L. M. V. in Herman, J. L. 2007. Cross-cultural competence in army leaders: A conceptual and empirical foundation. Arlington, VA: United States Army Research Institute for the Behavioral and Social Sciences. Pridobljeno s https://apps.dtic.mil/dtic/tr/fulltext/u2/a476072.pdf (7. 5. 2021). Alberta Teachers of English as a Second Language. 2005. Section 7. Intercultural Communicative Competence. ATESL Adult ESL Curriculum Framework. Figure 2, Adapted Intercultural Knowledge and Skills Strand of the Massachusetts Curriculum Framework. Edmonton, AB: Alberta Teachers of English as a Second Language. Pridobljeno s https://www.atesl.ca/ resources/resource-library/ (9. 9. 2019). Alexander, R. 2008. Culture, dialogue and learning: An emerging pedagogy. V: Mercer, N. in S. Hodgkinson (ur.). 2008. Exploring talk in schools. Sage: London, 91–114. ALTE Can Do Statements. 2001. Priloga D v SEJU 2001. Pridobljeno s http://www.coe.int/en/web/common-european- framework-reference-languages (9. 9. 2019). Association of American Colleges and Universities. (brez datuma). Intercultural Competence and Knowledge Value Rubric. Pridobljeno s https://www.aacu.org/value/rubrics/intercultural-knowledge (9. 9. 2019). Barrett, M. 2013. Intercultural competence: A distinctive hallmark of interculturalism? V: Barrett, M. (ur.). 2013. Interculturalism and multiculturalism: Similarities and differences. Strasbourg: Council of Europe Publishing, 147–68. Barrett, M. 2014. Competences for democratic culture and intercultural dialogue (CDCID). 3. srečanje ad hoc skupine ekspertov. Strasbourg, Svet Evrope, 16. in 17. junij, prva faza CDCID: Collation of Existing Competence Schemes, CDCID 3/2014 – Doc.4.0. Barrett, M. idr. 2014. Developing intercultural competence through education. Pestalozzi Series št. 3. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16808ce258 (9. 9. 2019). Beacco, J.-C., Porquier, R. in Bouquet, S. 2004. Niveau B2 pour le français: Un référentiel. Pariz: Didier. Beacco, J.-C. idr. 2006. Niveau A1.1 pour le français/référentiel DILF livre. Pariz: Didier. BULATS Summary of typical candidate abilities (global scale). Pridobljeno z www.englishtest.it/wp-content/ uploads/2015/05/Cambridge_English_BULATS_Sample_Certificate.pdf (9. 9. 2019). Byram, M. 1997. Teaching and Assessing Intercultural Communicative Competence. Clevedon: Multilingual Matters. Cambridge Assessment Scales for Speaking: gl. www.cambridgeenglish.org/exams-and-tests/cambridge-english-scale/ (9. 9. 2019). Cambridge Common Scale for Writing: Overall Writing Scales. Pridobljeno iz, na primer Cambridge English Business Certificates. Handbook for teachers for exams from 2016, pridobljeno z www.cambridgeenglish.org/images/business- english-certificates-handbook-for-teachers.pdf (9. 9. 2019). Cambridge Overall Speaking Scales. Cambridge Overall Writing Scales. CARAP/FREPA. A Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures. Pridobljeno s http://carap. ecml.at (9. 9. 2019). CEFR–J – Projekt SEJA za japonske dijake angleščine, 2011: za posodobitev gl. http://events.cambridgeenglish.org/alte- 2014/docs/presentations/alte2014-masashi-negishi.pdf (9. 9. 2019); gl. tudi Negishi, Takada in Tono (2013). Center for Applied Linguistics, Washington DC: Opisniki za prevajanje, zbrani leta 1992, vključeni v banko opisnikov pri raziskavi opisnikov SEJA, vendar nikoli uporabljeni. Center für berufsbezogene Sprachen, das Sprachen-Kompetenzzentrum der Sektion Berufsbildung des BMBF, Dunaj. CERCLES – opisniki iz listovnika, vsebovani v Lenz, P. in Schneider, G. 2004. A bank of descriptors for self-assessment in European Language. Pridobljeno z www.coe.int/en/web/common-european-framework-reference-languages/bank-of- supplementary-descriptors (9. 9. 2019). Viri za nove opisnike Stran 249 Common European Framework of Reference for Sign Languages: development of descriptors for Swiss-German Sign Language. Swiss National Science Foundation research project. ZHAW: Zurich University of Applied Sciences, School of Applied Linguistics, Institute of Language Competence. Corcoll López, C. in González-Davies, M. 2016. Switching codes in the plurilingual classroom. ELT Journal, 70 (1): 67–77. Creese, A. in Blackledge, A. 2010. Translanguaging in the bilingual classroom: A pedagogy for learning and teaching? Modern Language Journal, 94 (I): 103–15. Dunbar, S. 1992. Integrating language and content: A case study. TESL Canada Journal, 10 (1): 62–70. Eaquals. 2008. Eaquals can do SIP: Eaquals/ALTE Portfolio Descriptor revision. Pridobljeno s https://www.coe.int/en/web/ common-european-framework-reference-languages/bank-of-supplementary-descriptors (9. 9. 2019). ELTDU. 1976. Stages of attainment scale. English Language Development Unit. Oxford: Oxford University Press. Eurocentres adaptation of ELTDU scale. Pridobljeno z www.eurocentres.com (9. 9. 2019). European Language Portfolio Serial No. 1 (prototip, izhajajoč iz švicarskega projekta opisnikov SEJA). Pridobljeno z www. coe.int/en/web/portfolio (9. 9. 2019). European Profiling Grid, EPG Project. Pridobljeno s https://www.coe.int/en/web/common-european-framework- reference-languages/bank-of-supplementary-descriptors (9. 9. 2019). Fantini, A. in Tirmizi, A. 2006. Exploring and assessing intercultural competence. World Learning Publications, Paper 1. Pridobljeno s http://digitalcollections.sit.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1001&context=worldlearning_publications (17. 7. 2018). Federal Bureau of Investigation, Washington DC: Opisniki za prevajanje, zbrani leta 1992, vključeni v banko opisnikov pri raziskavi opisnikov SEJA, vendar nikoli uporabljeni. Frau-Meigs, D. 2007. General Rapporteur’s report on the workshop on ‘Media literacy and human rights: Education for sustainable democratic societies’. Gradec, Avstrija, 5. do 7. december 2007. GCSE: UK General Certificate of Secondary Education, assessment criteria for English. Glaboniat, M. idr. 2005. Profile deutsch A1 – C2. Lernzielbestimmungen, Kannbeschreibungen, Kommunikative Mittel. München: Langenscheidt. Gollob, R., Krapf, P. in Weidinger, W. (ur.). 2010. Educating for democracy: Background materials on democratic citizenship and human rights education for teachers. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16802f727b (9. 9. 2019). Green, A. 2012a. Language functions revisited: Theoretical and empirical bases for language construct definition across the ability range. English Profile Studies (Vol. 2). Cambridge: UCLES/Cambridge University Press. Green, A. 2012b. Performance conditions added to descriptors, Priloga k Language functions revisited: Theoretical and empirical bases for language construct definition across the ability range. English Profile Studies (Vol. 2). Cambridge: UCLES/ Cambridge University Press. Grindal, K. 1997. EDC: Basic Concepts and Core Competences: The approach in Norway. Strasbourg: Council of Europe Publishing. GSE (Global Scale of English: Pearson). Pridobljeno z www.english.com/gse (9. 9. 2019). Hardman, F. 2008. Teachers’ use of feedback in whole-class and group-based talk. V: Mercer, N. in Hodgkinson, S. (ur.). 2008. Exploring Talk in Schools. London: Sage, 131–150. HarmoS: EDK (Švicarska konferenca kantonalnih šolskih direktorjev). 2008. Projekt Bildungsstandards HarmoS: Vorschläge für Basisstandards Fremdsprachen. Pridobljeno z www.edk.ch/dyn/11659.php (9. 9. 2019). Himmelmann, G. 2003. Zukunft, Fachidentität und Standards der politischen Bildung. Braunschweig: Institut für Sozialwissenschaften, [neobjavljeno, povzeto v Byram, M. 2008. From Foreign Language Education to Education for Intercultural Citizenship. Toronto: Multilingual Matters.] Hodel, H. Pädagogischer Hochschule Luzern: Descriptors for Literature 2007. Descriptors for Literature 2013 (osebna komunikacija: delo v nastajanju v projektu HarmoS v zvezi s cilji za leta šolanja). Huber, J., Mompoint-Gaillard, P. in Lázár, I. (ur.). 2014. TASKs for democracy: Developing competences for sustainable democratic societies. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Stran 250 Dodatek k SEJU INCA Project. 2004. Intercultural Competence Assessment, INCA Assessor Manual. Pridobljeno z ec.europa.eu/migrant- integration/librarydoc/the-inca-project-intercultural-competence-assessment (9. 9. 2019). Interagency Language Roundtable, Scale of Proficiency. Pridobljeno z www.govtilr.org (9. 9. 2019). Jørgensen, J. N. idr. 2011. Polylanguaging in superdiversity. Diversities, 13 (2): 22–37. Pridobljeno z www.unesco.org/shs/ diversities/vol13/issue2/art2 (9. 9. 2019). Karwacka-Vögele, K. 2012. Towards indicators for intercultural understanding. V: Huber, J. (ur.). 2012. Intercultural competence for all: Preparation for living in a heterogeneous world. Strasbourg: Council of Europe Publishing, 51–60. King, J. in Chetty, R. 2014. Codeswitching: Linguistic and literacy understanding of teaching dilemmas in multilingual classrooms. Linguistics and Education, 25: 40–50. Koch, L. [soavtor švicarskega EJL 2000 (CH-2000)], Predlagani dodatni opisniki za branje v srednješolskem kontekstu (neobjavljeno). Lázár, I. idr. (ur.). 2007. Developing and assessing intercultural communicative competence. A guide for language teachers and teacher educators. Strasbourg/Gradec: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s http://archive.ecml.at/mtp2/ publications/B1_ICCinTE_E_internet.pdf (9. 9. 2019). Lenz, P. in Berthele, R. 2010. Assessment in plurilingual and intercultural education. Satellite Study No. 2 accompanying Beacco, J.-C. idr. 2016a. Guide for the development and implementation of curricula for plurilingual and intercultural education. Strasbourg: Council of Europe, Language Policy Unit. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16805a1e55 (9. 9. 2019).67 Lewis, G., Jones, B. in Baker, C. 2012. Translanguaging: Developing its conceptualisation and contextualisation. Educational Research and Evaluation , 18 (7): 655–70. LICI Project. Handbook: Language in content instruction. Pridobljeno z www.yumpu.com/en/document/view/17817415/ language-in-content-instruction-lici-project (9. 9. 2019). Lingualevel/IEF (Swiss) project for 13–15 year olds. 2009. Pridobljeno z www.lingualevel.ch (9. 9. 2019). Lüdi, G. 2014. Dynamics and management of linguistic diversity in companies and institutes of higher educations: Results from the DYLAN project. V: Gromes, P. in Hu, A. (ur.). 2014. Plurilingual Education: Policies – practices – language development. Studies on Linguistic Diversity 3. Hamburg: John Benjamins, 113–18. Mercer, N. in Dawes, L. 2008. The value of exploratory talk. V: Mercer, N. in Hodgkinson, S. (ur.). 2008. Exploring Talk in Schools. London: Sage, 55–72. MIRIADI Project. Skills reference data on multilingual communication in intercomprehension. Pridobljeno z www.miriadi. net/en/printpdf/book/export/html/746 (9. 9. 2019). National Institute for Dispute Resolution. 1995. Performance-based assessment: A methodology for use in selecting, training and evaluating mediators. Washington, DC. Pridobljeno z www.convenor.com/uploads/2/3/4/8/23485882/ method.pdf (9. 9. 2019). Negishi, M., Takada, T. in Tono, Y. 2013. A progress report on the development of the CEFR-J. V: Galaczi, E. D. in Weir, C. J. (ur.). 2013. Exploring Language Frameworks: Proceedings of the ALTE Kraków Conference, July 2011, Studies in Language Testing Series No. 36. Cambridge: Cambridge University Press, 135–63. Neuner, G. 2012. The dimensions of intercultural education. V: Huber, J. (ur.). 2012. Intercultural Competence for All: Preparation for living in a heterogeneous world. Pestalozzi Series No. 2. Strasbourg: Council of Europe Publishing, 11–49. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16808ce20c (9. 9. 2019). Newby, D. idr. 2006. European Portfolio for Student Teachers of Languages (EPOSTL). Gradec/ Strasbourg: European Centre for Modern Languages, Council of Europe Publishing. Pridobljeno z www.ecml.at/tabid/277/PublicationID/16/Default. aspx (9. 9. 2019). North-South Centre of the Council of Europe. 2012. Global education guidelines. A handbook for educators to understand and implement global education. Lizbona: North-South Centre of the Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe. int/168070eb85 (9. 9. 2019). Oatley, K. 1994. A taxonomy of the emotions of literary response and a theory of identification in fictional narrative. Poetics, 23: 53–74. 67. Dokument je bil pripravljen za strateški forum “Pravica učencev do kakovosti in enakosti v izobraževanju – vloga jezikovne in medkulturne zmožnosti”, ki je potekal v Ženevi, Švica, od 2. do 4. novembra 2010. Viri za nove opisnike Stran 251 OECD 2005. The definition and selection of key competencies. Executive summary. Pariz: Organisation for Economic Cooperation and Development/DeSeCo. Pridobljeno z www.oecd.org/pisa/35070367.pdf (9. 9. 2019). Pierce, K. M. in Gilles, C. 2008. From exploratory talk to critical conversations. V: Mercer, N. in Hodgkinson, S. (ur.). 2008. Exploring Talk in Schools. London: Sage, 37–54. Purves, A. C. 1971. The evaluation of learning in literature. V: Bloom, B. S., Hastings, J. T. in G. F. Madaus (ur.). 1971. Handbook of Formative and Summative Evaluation of Student Learning. New York: McGraw-Hill, 699–766. Research Centre for Language Teaching, Testing and Assessment. (brez datuma). Mediation descriptors related to the mediation tasks in the Greek KPG examinations. Atene: National and Kapodistrian University of Athens. ROPP, Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam. Pridobljeno s https://www.ecml.at/Portals/1/ documents/ECML-resources/CARAP-ROPP-objava.pdf?ver=2018-03-20-120703-537 (7. 5. 2021). Svet Evrope. 2009. Autobiography of intercultural encounters. Pridobljeno z www.coe.int/lang-autobiography (9. 9. 2019). Schneider, G., North, B. in Koch, L. 2000. A European Language Portfolio. Bern: Berner Lehrmittel und Medienverlag. Takala, S. (neobjavljeno). AMMKIA: Finnish Project. Thompson, S., Hillman, K. in De Bortoli, L. 2013. A Teacher’s Guide to PISA Reading Literacy. Melbourne: ACER. Pridobljeno z www.acer.org/files/PISA_Thematic_Report_-_Reading_-_web.pdf (9. 9. 2019). Trim, J. L. M. C1 Level Can Do Specifications for Profile Deutsch. Priloga A. V: Green, A. 2012. Language functions revisited: Theoretical and empirical bases for language construct definition across the ability range. English Profile Studies, Volume 2. Cambridge: UCLES/Cambridge University Press. Tuning Educational Structures in Europe (brez datuma-a). Approaches to teaching, learning and assessment in competences based degree programmes. Pridobljeno s http://tuningacademy.org/?lang=en, (9. 9. 2019). Tuning Educational Structures in Europe (brez datuma-b). Generic competences. Pridobljeno s http://tuningacademy. org/?lang=en (9. 9. 2019). Tuning Educational Structures in Europe (brez datuma-c). Education – Specific competences. Pridobljeno s http:// tuningacademy.org/?lang=en (9. 9. 2019). Vacca, J. S. 2008. Using scaffolding techniques to teach a social studies lesson about Buddha to sixth graders. Journal of Adolescent and Adult Literacy, 51 (8): 652–8. Vollmer, H. in Thürmann, E. 2016. Language sensitive teaching of so-called non-language subjects: A checklist. V: Beacco, J.-C. idr. (ur.). 2016. A Handbook for Curriculum Development and Teacher Training – the language dimension in all subjects. Strasbourg: Council of Europe Publishing.68 Walqui, A. 2006. Scaffolding instruction for English language learners: A conceptual framework. International Journal of Bilingual Education and Bilingualism, 9 (2): 159–80. Webb, N. 2009. The teacher’s role in promoting collaborative dialogue in the classroom. British Journal of Educational Psychology, 78 (1): 1–28. Zwiers, J. 2008. Building Academic Language. San Francisco: Jossey-Bass. 68. Razširjena različica kontrolnega seznama je objavljena v nemščini: Thürmann, E. in Vollmer, H. J. 2012. Schulsprache und Sprachsensibler Fachunterricht: Eine Checkliste mit Erläuterungen. V: Röhner, C. in Hövelbrinks, B. (ur.). 2012. Fachbezogene Sprachförderung in Deutsch als Zweitsprache. Weinheim: Juventa, 212–33. Stran 252 Dodatek k SEJU Priloga 10: SPLETNI VIRI ALTE. 2011. Manual for language test development and examining – For use with the CEFR. Strasbourg: Council of Europe, Language Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680667a2b (9. 9. 2019). Bank of supplementary descriptors. Pridobljeno z www.coe.int/en/web/common-european-framework-reference- languages/bank-of-supplementary-descriptors (9. 9. 2019). Barrett, M. idr. 2018. Reference framework of competences for democratic culture. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno z www.coe.int/competences (9. 9. 2019). Beacco, J.-C. idr. 2016a. Guide for the development and implementation of curricula for plurilingual and intercultural education. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16806ae621 (9. 9. 2019). Beacco, J.-C. idr. 2016b. A Handbook for Curriculum Development and Teacher Training: The language dimension in all subjects. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16806af387 (9. 9. 2019). Beacco, J.-C. in Byram, M. 2007. From Linguistic Diversity to Plurilingual Education: Guide for the development of language education policies in Europe. Strasbourg: Council of Europe, Language Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe. int/16802fc1c4 (9. 9. 2019). CEFR QualiMatrix. A quality assurance matrix for CEFR use. Pidobljeno z www.ecml.at/CEFRqualitymatrix (9. 9. 2019). CEFTrain (Common European Framework of Reference for Languages in Teacher Training): www.helsinki.fi/project/ ceftrain/index.php.35.html (9. 9. 2019). Competences for Democratic Culture. Pridobljeno z www.coe.int/competences (9. 9. 2019). Coste, D. in Cavalli, M. 2015. Education, Mobility, Otherness – the mediation functions of schools. Strasbourg: Council of Europe, Language Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16807367ee (9. 9. 2019). Committee of Ministers, Recommendation CM/Rec(2008)7 on the use of the Council of Europe’s Common European Framework of Reference for Languages (CEFR) and the promotion of plurilingualism. Pridobljeno s https://search.coe.int/ cm/Pages/result_details.aspx?ObjectId=09000016805d2fb1 (9. 9. 2019). Committee of Ministers, recommendations on language and language learning. Pridobljeno z www.coe.int/en/web/ common-european-framework-reference-languages/recommendations (9. 9. 2019). Council of Europe. 2001. Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment. Cambridge: Cambridge University Press. Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680459f97 (9. 9. 2019). Council of Europe. 2009a. Relating Language Examinations to the Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment (CEFR) – a manual. Strasbourg: Council of Europe, Language Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680667a2d (9. 9. 2019). Council of Europe. 2009b. Autobiography of Intercultural Encounters. Pridobljeno z www.coe.int/t/dg4/autobiography/ default_en.asp (9. 9. 2019). Council of Europe. 2018. Reference framework of competences for democratic culture. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno z www.coe.int/competences (9. 9. 2019). Council of Europe. Official texts and guidelines relating to linguistic integration of adult migrants. Pridobljeno z www.coe. int/en/web/lang-migrants/officials-texts-and-guidelines (9. 9. 2019). Eaquals “Practical resources for language teaching”. Pridobljeno z www.eaquals.org/our-expertise/cefr/our-work-practical- resources-for-language-teaching/ (9. 9. 2019). European Centre for Modern Languages of the Council of Europe: gl. www.ecml.at (9. 9. 2019). European Centre for Modern Languages thematic pages for the CEFR and the ELP: gl. www.ecml.at/Thematicareas/ CEFRandELP/tabid/1935/language/en-GB/Default.aspx (9. 9. 2019). Europass: gl. http://europass.cedefop.europa.eu/ (9. 9. 2019). European Language Portfolio (ELP). Pridobljeno z www.coe.int/en/web/portfolio (9. 9. 2019). Spletni viri Stran 253 FREPA/CARAP. A Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures. Pridobljeno s http://carap. ecml.at/Accueil/tabid/3577/language/en-GB/Default.aspx (9. 9. 2019). Goodier, T. (ur.). 2018. Collated Representative Samples of Descriptors of Language Competences Developed for Young Learners – resource for educators, Volume 1: Ages 7–10. Strasbourg: Council of Europe, Education Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16808b1688 (9. 9. 2019). Goodier, T. (ur.). 2018. Collated Representative Samples of Descriptors of Language Competences Developed for Young Learners – resource for educators, Volume 2: Ages 11–15. Strasbourg: Council of Europe, Education Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/16808b1689 (9. 9. 2019). Goullier, F. 2007. Council of Europe Tools for Language Teaching – Common European framework and portfolios. Paris/ Strasbourg: Didier/Council of Europe. Pridobljeno s https://rm.coe.int/168069ce6e (9. 9. 2019). Guidelines for intercultural dialogue in non-formal learning/education. Pridobljeno s https://pjp-eu.coe.int/en/web/ youth-partnership/icd-guidelines (9. 9. 2019). LINCDIRE: LINguistic & Cultural DIversity REinvented. Pridobljeno z www.lincdireproject.org (10. 9. 2019). MIRIADI Project Plan. Pridobljeno z www.miriadi.net/en/miriadi-plan (9. 9. 2019). Noijons, J., Bérešová, J., Breton, G. idr. 2011. Relating Language Examinations to the Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment (CEFR) – Highlights from the Manual. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno z www.ecml.at/tabid/277/PublicationID/67/Default.aspx (9. 9. 2019). North, B. in Piccardo, E. 2016. Developing illustrative descriptors of aspects of mediation for the CEFR. Strasbourg: Council of Europe, Education Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/168073ff31 (9. 9. 2019). PETRA-E Network. Pridobljeno s https://petra-education.eu/ (9. 9. 2019). Piccardo, E. idr. 2011. Pathways through Assessing, Learning and Teaching in the CEFR. Strasbourg: Council of Europe Publishing. Pridobljeno s http://ecep.ecml.at/Portals/26/training-kit/files/2011_08_29_ECEP_EN.pdf (9. 9. 2019). Piccardo, E. 2014. From communicative to action-oriented: A research pathway. Curriculum Services Canada. Pridobljeno s https://transformingfsl.ca/en/resources/?pagenum=2 (9. 9. 2019). Piccardo, E. 2016. Phonological Scale Revision Process Report. Strasbourg: Council of Europe, Education Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/168073fff9 (9. 9. 2019). Platform of resources and references for plurilingual and intercultural education. Pridobljeno z www.coe.int/lang-platform (9. 9. 2019). PRO-Sign Project: Sign languages and the Common European Framework of Reference for Languages – Descriptors and approaches to assessment. Pridobljeno z www.ecml.at/ECML-Programme/Programme2012-2015/ProSign/PRO-Sign- referencelevels/tabid/1844/Default.aspx. Reference Level Descriptions (RLDs). Pridobljeno z www.coe.int/en/web/common-european-framework-reference- languages/reference-level-descriptions (9. 9. 2019). Relating language curricula, tests and examinations to the Common European Framework of Reference (RELANG). Pridobljeno s https://relang.ecml.at/ (9. 9. 2019). Techno-CLIL 2017, moderatorici: Letizia Cinganotto in Daniela Cuccurullo. Pridobljeno s https://moodle4teachers.org/ enrol/index.php?id=90 (9. 9. 2019). Trim, J. (ur.). 2001. Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment – A Guide for Users. Strasbourg: Council of Europe, Education Policy Division. Pridobljeno s https://rm.coe.int/1680697848 (9. 9. 2019). Stran 254 Dodatek k SEJU Dodatek k SEJU širi razpon jezikovnega izobraževanja. Odslikava znanstvene in družbene razvojne tokove vse od prve izdaje Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) ter predstavlja posodobitev različice iz leta 2001. Pomembno so ga SKUPNI E sooblikovali strokovnjaki s področja poučevanja jezikov v Evropi in širše. Ta publikacija vsebuje: VROPSKI JEZIK ► razlago ključnih vidikov SEJA za poučevanje in učenje jezikov; ► celoten niz posodobljenih opisnikov SEJA iz leta 2001, ki jih nadomesti: - z opisniki, ki so vključujoči glede načina sporazumevanja ter spolsko nevtralni; - s podrobnejšo obravnavo poslušanja in branja; OVNI OKVIR: UČENJE, POUČE - z novo ravnjo "Pred A1" ter obogatenimi opisi na ravneh A1 in C; - z zamenjano lestvico za fonološko zmožnost; - z novimi lestvicami za posredovanje, spletno interakcijo ter raznojezično in raznokulturno zmožnost; - z novimi lestvicami za zmožnosti rabe znakovnih jezikov; ► kratko poročilo o štiriletnem poteku razvijanja Dodatka k SEJU, njegove validacije in posvetovalnih dejavnostih med njegovim nastajanjem. Dodatek k SEJU predstavlja nadaljnji korak v procesu spodbujanja jezikovnega izobraževanja, čemur se Svet Evrope posveča od leta 1971, ter stremi VANJE, OCENJE ► k promociji in podpori učenja ter poučevanja modernih jezikov; ► h krepitvi medkulturnega dialoga ter s tem vzajemnega razumevanja, socialne kohezije in demokracije; ► k zaščiti jezikovne in kulturne raznolikosti v Evropi; ► k podpiranju pravice do kakovostnega izobraževanja za vse. VANJE EDUCATION FOR DEMOCRACY www.coe.int/lang-cefr SLV Svet Evrope je vodilna organizacija za varovanje človekovih pravic v Evropi. Sestavlja ga 46 držav članic, vključno z vsemi članicami Evropske unije. Vse države članice Sveta Evrope so podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah – pogodbe, ki je namenjena varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Evropsko sodišče za človekove pravice nadzoruje izvajanje Konvencije v državah članicah. http://book.coe.int ISBN 978-961-03-0770-9 (PDF)