"proletakec" je delavski list za misleče č1tatelje
PROLETAREC
Official Organ Yugoaluv Federation, S. P. — - Glasilo Jugo»IovanHke Socialitttične Zveze
— glasilo — p it o s v e t n i; matice j. s. z.
ST. — NO. 1431.
•Cntered mm •m«b|-vI«h ■•il«r, l)*r«akrr a. IM7, at Ikt »«*l alfi«« a t i h len««. II!.. na4er I k« Ar« mt ( »iirtu »r Mareh 8r4. I MTV.
CHICAGO, ILL., 13. FEBRUARJA (February 13), 1935.
• 19
Pabllahrii wrrklj mi
»aaa \v. zaiii n«.
LETO — VOL. XXX.
VPLIV A. F. OF L. IZRIVAN
ODBOROV NRA
ADMINISTRACIJA IN UNIJE NA RAZPOTJU
Napačna taktika, ki jo goji Ameriška delavska federacija, slabi njeno moč
Trdovratno zametavanje industrialnih unij ima za ameriško delavstvo težke posledice
A M KRIŠKA delavska federacija je prišla pri Rooseveltovi administraciji že v popolno nemilost. Navidezno prija-stvo do organiziranega delavstva se je pričelo v »vladnih krogih ohlajati že lansko pomlad. V jeseni odnosaji že niso bili več prijateljski in to zimo so postali povsem nezaupljivi. Vzroka sta (}ya: Prvič, krogi, ki so zastopani v Rooseveltovi administraciji, niso bili kljub svojemu liberalizmu" niti prej posebno naklonjeni strokovnim organizacijam A. F. of L., niti ne drugim, zdaj pa jih smatrajo celo v oviro new dealu. Drugič, Ameriška delatvska federacija je v številu članov v unijah in posebno še politično prešibka organizacija, da si bi mogla izvo-jevati vpliv odločujoče vrednosti.
V proslih dveh letih je na- j—---:-rr
da ljuta tekma za premoč dustrlalne, obllk? "^»mzacije med A. F. of L. in lcompanij- -^ neodvisne delavske politi-
... .. \r i i x\ j čne akcije, si bi demokratska skimi unijami, v veliko škodo . i n	u	* i
, i a	i i •	stranka z Rooseveltom na čelu
delavstvu so slednje v marsika-'	141	.
, . ... ... , ne upala tako enostavno poga-terem obratu veliko jacje, ka- ... K . . , ~ , K . 1	, , •• t/ Iziti svoje obljube. Tako pa je
kor pa svobodne unije kompa-; de|aV8tV0 Jt t kar J
nije imajo nac vec prilike s po-I	"
močjo svojih b^ov zavaroval- , dealom". Zal. da s čita-
A
nin in raznih drugih vabil "organizirati" svoje delavce, kakor pa zunanja unija. Kdor pristopi v "zunanjo" unijo, se izpostavi nevarnosti odslovitve. Kompanije so posebno v pro-šlem letu vrgle na cesto veliko delavcev samo zato, ker so pristopili »v "zunanjo" unijo. Odstavljeni delavci so smatrali, da je točka 7A v N1RA res veljavna in da jih bo vlada protekti-rala. Delavski odtbor v NRA pod kontrolo bivšega njenega načelnika Hugh Johnsona je to parkrat poskušal, ampak sodišča/ bogastvo in vpliv trustov je končno vsak tak spor odločil v korist delodajalcev. Vsled tega so začeli v VVashingtonu resno premišljevati, če ni bila tista točka v Niri odveč in v škodo Rooseveltovemu programu za ekonomsko okrevanje dežele.
Tako je vlada spremenila svojo taktiko in obrnila A. F. of L. hrbet. Zdaj posluša nasvete unijskih voditeljev te (V tistih obratih, v katerih so delavci unije A. F. of L." w večini. Do zadnje jeseni je prevladovalo v NRA in v narodnem delavskem odboru pravilo, da je A. F. of L. edina logična predstavnica delavcev.
To je minilo. A, F. of L. mora delavce najprej organizirati in izvojevati priznanje njihovim unijatn. potem šele bo "u-poštevana" kot njihova predstavnica tudi »v vladnih kragih.
Ako ne bi bilo vodstvo A. F. of L. toliko let zametavalo in-
njem kapitalističnega tiska ne more zapopasti te resnice, ker ga zdaj slepi z "rdečkarsko" nevarnostjo.
n
Volitve" v Jugoslaviji
Iz Dunaja poročajo, da se je pričela v Jugoslaviji dne 9. februarja vroča karmpanja za volitve poslancev v skupščino, ki se vrše v nedeljo 5. maja. Sedanja je bila razpuščena, ker je prevelika skupina poslancev vladne stranice začela kljubovati politiki premierja Bogoljuba Jevtiča.
Volitve seveda ne bodo svobodne in opozicija, ki je res o-pozicija, bo brez kandidatov.
Velika delavska manifestacija v Franciji
Dne 10. februarja je manifestiralo v Parizu nad 30,000 socialističnih in komunističnih delavččv v spomin 19. žrtev, ki so padle na pariških ulicah »v lanskih političnih bojih. Demonstranti so korakali mimo spomenika republike, kjer je vsakdo izmed njih vrgel k njemu rdečo rožo, da počasti geslo na spomeniku. "Svoboda, e-nakost, bratstvo". Kup rož je zrastel 10 čevljev visoko. Potem so jih odpeljali na pokopališče ter jih položili na grobove lanskih žrtev. Manifestacija je minila brez boja s policijo, ki jo je prvotno prepovedala, potem pa dovolila pod pogojem, da ne bo nihče nosil napisov.
Članom JSZ in naročnikom Proletarca
Vmešavanja ameriških klerikalcev v zadeve mehiške republike
V Zed injenih državah j« krisa veliko bolj občutna, kakor pa v sosedni republiki Mehiki. Vslic temu se je sdelo mnogim poslancem potrebno dvigniti svoj glas "mm potlačeno, persekutirano ljudstvo onkraj Rio Grande". Dne 8. feb. je bila v razpravi resolucija kongres-nika Higginsa, v kateri »ahteva in-tervenci io Zed. držav v Mehiki ali pa preklic priznanja sedanje mehiške vlade, kar bi pomenilo svobodno podpiranje revolucije v Mehiki *a obrambo "persekutiraaih katoličanov". Kongresnih VVilliam P. Connerjr je v debati rohnel zoper vlado Mehike, čet, da uporablja vojaštvo v podpiranje starodavnega prizadevanja pomagati paganismu in ateizmu.
"Zedinjene države naj umaknejo priznanje mehiški vladi, razen ako preneha z zatiranjem vere," jo vpil pobožni Connerjr. Trdil je, da ameriški poslanik Josephus Daniels "kooperira s tirani v Mehiki za za-sužnjsnje njenega ljudstva."
Kongresnik Tom Blanton iz Tezama je odgovarjal zagovornikom mehiškega klerikalizma, da ne verjame, da je dolžnost Zed. držav umešavati se v notranje zadeve Mehike ali katerekoli druge dežele. Ob enem je pobožnemu Con-neryju svetoval, da naj obišče Mehiko. pa bo dobil o razmerah v nji drugačno sliko.
Kongres seveda ni vpošteval zahteve klerikalnih poslancev, toda vslic temu ima mehiška republika v klerikalizmu Zod. držav zdaj svo-jega najnevarnejšega nasprotnika. Nobena tajnost ni, da ga podpirajo tudi kapitalisti, ki bi radi ohranili posest in kontrolo nad prirod-nimi zakladi Mehike, katero so imeli prej. Preko meje utihotaplja-jo orožje in ob enem financirajo v Mehiki "revolucionarno'* gibanje za strmoglavijenje sedanje "brezbožne in tiranske vlade'*.
POSPESEVATELJI INFLACIJE
APEL AGITACIJSKEGA ODSEKA V PRID JAČANJA NAŠIH AKTIVNOSTI
"Majski Glas" in "Proletarčev" jubilej. — Proč z mlačnost jo in hibami v našem pokretu
SODRUGI!
H KSEKUTIVA JSZ j«- na svoji m-ji dni- 1. Mtruarja «lala n^ilacij*k<-tiui odboru nalogo storili m po-trebil«' korak«- v »vrlio, <la ne |»o*|m-m agitacijo za razširjenj «* "Proletarca", za ojačanje klubov JSZ in za MAJSKI GLAS, ki izide v začetku aprila t. I. kot jubilejna izdaja k 30-letnici Proletarca.
Sodrugi! Nočemo dolgih besed in lepili fraz, katere končno ostanejo le na papirju—zato kličemo prav na kratko: Takoj na delo! Proletarec ni samo glasilo JSZ, ampak je središče vsega pravega naprednega dela med slovenskimi delavci v Ameriki. Proletarec je ognjišče razredne borbe in delavske zavesti meji nami. Da proslavimo ta izredni jubilej enega izmeri najstarejših socialističnih listov v Ameriki čimbolj, impozantno, smo sklenili posvetiti letošnji Majski Glas proslavitvi 30-letnice Proletarca. Izšel bo na 100 straneh s prvovrstnim gradivom, neoziraje se na velike poteškoče in stroške, ki jih bomo imeli. Mi vemo, da ste vi, sodrugi, z nami. Mi vemo, da boste šli v akcijo, da bo to podvzetje uspelo; da boste nabirali naročnine in oglase, tako, da bo ta jubilejna izdaja ne samo moralen, ampak tudi finančni uspeh.
Te dni so bila klubom in posameznikom poslana
pisma o cenah oglasov in druga navodila z ozirom na
agitaeijo za Majski Glas.
Še nekaj: Na prošli seji agitacijskega odseka JSZ
smo razpravljali o našem lanskem zboru JSZ in o agi-
— Na dan obletnice Wash-iwisconsinska univerza gnezdo taeiji. Nekaj je nekje narobe. . . Aktivnosti so neza-, in K t o n o v ejf a roj st v a v petek 22. U« -valjenje boljfevikov. Vsled , , ;„ živ|j,.nja ,,rimanjkujc. Zupan Simpson na sho- februarja sklicuje ameriška so- tega je wisconsmski senat, ki	j j i	j j
cialistična stranka shode v ga kontrolirajo LaFollettovi Za zelo koristne so se izkazale Konference JSZ in
društev Prosvetne matice. Dokaz so konference JSZ v zapadni Peiinsvlvaniji, Obiti in v Wisronsinti ter llli-noisu. Ampak sama zborovanja ne zadostujejo. Naše naselbine kot so (ihirago, Milnaukee, Detroit, Cleveland itd., bi morale biti v ožjih stikih. Debate, preda-liodi in diskuzijc bi se morale ohdržavati bolj
V Zed. državah je v prometu več milijonov dolarjev ponarejenega denarja, največ papirnatega, pa tudi kovanega je veliko. Vladni krogi pravijo, da ga ni bilo še nikdar toliko kakor sedaj. V Toledu, O., so odkrili tiskarno, ki se ja oglašala za litografijo, toda v resnici je bila opremljena • strojem za tiskanje denarja. Del tega velikega stroja je na tej sliki. Denar, ki ga je tiskala, je izboren posnetek pravih bankovcev.
Beleške o delu soc. stranke
Norman Thomas in drugi v radiu.—Socialistični poslanec in Hearstova gonja v Wisconsinu
du v Detroitu
James Simpson, nedavno izvoljeni socialistični župan mesta Toronto v Kanadi, bo dne 22. feb. govoril na socialističnem shodu v Detroitu.
pojačanje njenih organizacij in za zbiranje vzdrževalnega fonda.
— Z dnem 2H. februarja sej prične serija socialističnih govorov v radiu, ki jih bo čuti s sledečih postaj National Broad-casting kompanije: VVJZ (New
v Ka
vseh važnejt+ih mestih. Name-i progresivci, odločil, da naj se njeni so otvoritve kampanje za v univerzi uvede preiskava, ki
naj dožene dejstva in "enkrat za vselgj stori konec Hearstovi gonji."
Ko je prišla predloga v nižjo zbornico, je govoril proti nji socialistični poslanec Ed Keifer. vanja,
"Progresivei so se udali političnemu slepomišenju," je dejal
Vojne priprave proti Etiopiji
t4 ... .... . t • i Vork),	VVBAL (Baltimore), Keifer, "zato da bi prisilili v, Italija pošilja v svoje koloni- VVBZ (Boston), VVENR (Chi- molk preganjalce copernikov.i
je ob Etiopiji cezdalje več vo- cago).	VVGAR (Cleveland), Jaz sem proti slepomišenju, za-1
jakov, oči vid no v namenu, da WCKY	(Covington), KVVCRjto predlagam, da ta zbornica
se polash te nominalno <e neod-i (Cedar	Rapids), VVJR (De-j resolucije ne odobri. Način, po
troit),	KSO (Des Moines),j katerem to časopisje piše o'
(Nadaljevanje na strani.)
v i sne afriške dežele.
John Terčelj gre na agitacijo v Detroit
A UITACIJSK! odbor JSZ ji pOvtbti s. John Terjfljo no «<ji-,/jL točijo ta Proletarca v Drtroit. Ker ima s. TifBSt) o&vsiiMh *ti do druiinr, mn je triko iti % doma toliko časa. Vendar rt je povabilu odzval in odide v Detroit tretji teden v februarja.
S. John Terčelj je eden naših naj delavne j tih agitatorjev. Alc~ tiren j, if. m »o<jo let. Naše gibanje mu. je poznano kakor maloktt-mu. Oovoril je na neštetih shodih, itdeleieval se razprav in debat na koufereneah ittzborih JSZ ter m konvencijah. Torej je naši javnosti dobro znan in ne potrebuje, da bi ga obširno predstavljali.
Zaeno z drugimi sodrugi v Pentisylvaniji se je zavzel, da se mora agitacija za Proletarec v njegovi državi k 30-letnici našega t/fosila še bolj pospešiti, dasi je Proletaree v naselbinah za pod ne Pen ne proporčno veliko bolj razširjen kakor v drugih krajih. Nadejamo se, da bo med delavci v mestu avtomobilske industrije enako uspešen.
\a sodruge v Detroitu se zanašamo, da bodo naklonili s. Ter-čelju na tej agitaciji vse mogoče sodelovanje.
Se ena železniška nezgoda v USSR
Dne 10. februarja se je dogodila blizu Saratova velika železniška nezgoda, v kateri je izgubilo življenje 18 ljudi. To je bila že tretja velika železniška katastrofa v zadnjih 6. tednih. Poslednja nesreča se je dogodila. ker sta se dva vlaka zaletela drug iv drulgega. Poročilo
WREN (Kansas City), KDKA (Pittsburgh), VVHAM <R:>che-ster), KWK (St.Louis), VVRZA (Springfield), WSYR (Sy račune), KOIL (Council Bluffs) in VVMAL (VVashimirton).
Hauptmannovi obravnavi, ima namen povečati njih cirkulacijo, in enak namen ima Heipgl s svojo gonjo proti rder-karjem.
"V Dane County, kjer univerza baje producira komuni-
OB PRVI OBLETNICI UPORA
AVSTRIJSKIH SOCIALISTOV
- , ^ --
Apel avstrijskih sodrugov mednarodnemu de-lavstvur^^ Vlada v senci bajonetov
Dne 28. februarja bo govoril' „te na vatle, je bilo zadnjič od-Norman Thomas, 4. aprila Har- (]anjh 47,000 glasov za stare ry W. Laidler, 9. maja Broadu3! stranke in le 57 glasov za ko-Mitchell. 16. maja Norman I muniste. Ali se Hearst boji. da
Včeraj, 12. februarja, je mi- stvom v Avstriji so veliko bolj
nilo leto, od kar se je socialistično delavstvo vzlic siloviti premoči diktature pozneje umorjenega kanclerja Dollfussa u-
Thomas in 23. maja spet Harry bo teh 57 volilcev zrušilo njego- prlo'zatiralcem svojih pravic. W. Uidler. Govori bodo od Ve ameriške institucije? Torej Vlada je poslala proti njim.
10:0 do 11. zvečer, vzhodni
pravi, da je nezgodo povzročila standard čas, ali od 9 :30 do površnost delavcev v,dajanju 10., centralni standard čas. signalov, čaka jih smrtna ka-j — Hearstovo časopisje je zen»	*	razkričalo daleč naokrog, da je
Brezposelnost v Nemčiji narašča
nehajmo s farso!"	! njihovim ženam in otrokom- vo-
•Pri glasovanju je bila senat-j jaštvo s topovi in granatami.
na resolucija poražena z 58. proti 34. glasovi.
— Legislativni odbor socialistične stranke v VViseonsinu je
Zrušena stanovanja delavcev s topovskim ognjem so bila nema priča brutalnosti klerikalnih fašističnih diktatorjem. Ves svet se je divil pogumu avstrijskih socialistov ,ki so se postavili v bran za svoje pravice oborože-
predložil s pomočjo socialističnih poslancev v zakonodaji na-
t----| črt, ki določa med durgim usta-
"/Poglejte, kako je Hitler di. Vlada je industrialce urgi-! novitev državne korporacije, ki ni sili in s tem riskirali zadnje, znižal brezposelnost v Nemčiji raja (ia naj sku:aio UDOH|iti bi si pridobivala kontrolo nad kar jim je ostalo — svoja živ-s petih na dva in četrt milijo-1 , , '	...	S. prirodnimi viri, vodila obrate ljenja.
na," je vpil nacijski tisk in na-| <le,8hnoev» kot J,h P°tre?u-jza produciranje izdelkov, ku- Avstrijsko delavstvo na kr-cijski 'govorniki v radiu.	v'ac|a PH Jim bo nakazala povala in razpečevala potreb- vave dneve februar ja ni in ne
Ampak to zmanjšanje brez- subve»cije rajše kakor da bi &ine in sploh atorila vse v svo-; bo nikdar pozabilo. Kljub dik-poselnpsti je bilo umetno, kajti [>r®zP°Melnim nakazovala "do- jj m(>či Za izboljšanje ameri- taturi je na svojo obletnico u-vlada je mobilizirala mlade fante v prisilna javna dela,
»kakor druge tedne.
Tudi vladna "stranka" v Avstriji je "proslavila" spomin na padle vojake, katere je poslala pred letom dni tv smrt. Za njih duše je maševal oboževalec klerikalnega fašizma kardinal Innitzer. Toda vlat»na slavnost je bila le uradna ceremonija. dočim je desettisoče avstrijskih delavcerrčeraj zno-va priseglo z dvignjenimi ppstrni boj fašizmu do zmage. Aretacije in policijske bat^ne jih niso mogle, odvrniti od te demonstracije.
•	| škega živl jenskega standarda, pora »včeraj impozantno de-
Kljub temu se brezposelnost! V ta namen bi država imela monstriralo na načine, proti ka-
v riiiiion.vn
ŠTEVILKI
kjer so deležni le hrane in po v Nemčiji zopet opasno veča. svojo banko, trge za razpeča- kršnim je vlada brez moči. Na bo članek o od noša ji h med docentov na dan "za to-; Vladna statistika sama prizna-! vanje poljskih pridelkov, svoje j ulici pa je začelo z demonstra- želami v Evropi in o /vezi Ja-
nekaj bak",
stalno zaposleni pa so va. da je bilo v začetku febru-l elektrarne itd. Načrt dalje	ci.jami že 10. februarja. Ilegal- pongkef Nemčije in Poljske
morali deliti delo z brezposel- arja že 3,000,000 nezaposlenih, predlaga, da naj se ustava dr-	na Arbeiter Zeitung. ki izha ja ^	Unijj
nimi. Tako je bila beda v Nem- ali 750,000 več kakor aadnjo1 Preuredi, da bo dovolje-	na češkem, je* bila v prošlih
Ičiji razdeljena na čimveč lju- jesen.	*	(Nadaljevanje na 5. strani.)	dneh razširjena -med delav- msmmmmsmmmmšMmmmmsmm
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdajft Jugoslovanska Delavska Tiskovna drušbi, Chicago,
KONEC LINIJSKEGA VODITELJA
m.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.(>0; za pol leta $1.75; za
četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vši rokopisi in oglasi morajo hiti v na*em uradu najpozneje do pondeljkl
^ ^	popoldne za prio>bčitev v številki tekočega tedna.
P R O L E T A It E C
Publlshed every ^ ednesday by the YuposlnV Workmen,a Publishinp Co., Inc.
Establithed 1900.
Editor................................Frank Zaitz.
Business Manager.................Charles Pogorelec.
SUB^KIPTION RA-FrJT
United States: One Year $8.00; Six Months $1.75; Thr^e Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; 8ix Months $2.00.
P R O L E T A R E C
3639 WEST 26TH STREET	CHICAGO, ILL.
Telepkone: ROČKWELL 2864.
Zlocinstva v Washingtonu naraščajo
Washington je mesto uradnfštva v tolikšni meri. kakor nobeno drugo glavno mesto bodisi katerekoli velike države na svetu. Od vsega začetka je bilo grajeno za vzor mesto. Upravlja ga kongres, kajti Washington nima župana in ne mestnih svetovalcev. Prebivalci VVashingtona imajo volilno pravica, le kadar so predsedniške volitve. V tem mestu torej ni "politike", katera baje povzroča zlocinstva v drugih mestih.
Kljub temu ima tudi Washington "val zločinstcv" in administracija, ki ga upravlja, se baje Čudi. Morda pride celo do kongresne preiskave.
Ampak ni prav nič čudnega na stvari. VVashington je poln 'politikov", malih in velikih, med katerimi jih je vse polno, ki nimajo o poštenosti nobenega pdjma. Oni se zbirajo tu, da napravijo "kaj zase". To pa se naredi v Washingtonu najlaglje z nepoštenostjo.
Te "politike" posnemajo na svoj način mali tatiči in roparji. Uradni in ljudski srd je naperjen samo proti tem, zato vVAshington še dolgo ne bo "vzorno mesto".
, ske množice v divjo drhal. Videli smo to v zadnji vojni, videli po vojni, videli bomo isto sliko v bodoče, dokler čfovekov razum ne. postane človečki razum. IiruŽba, kakršna je, je odsev večine dana njega človeštva. In ker postaja človeštvo boljše in razumnejše, ker ga silijo nove inorilne iznajti1 je iskati pota v bolj človeško civilizacijo, jih bo na lo. Razum človeka se bori z razumom barbara in prvi zmaguje. Borba I se ni šele pričela, anjpak se vr« j ši že dolgo dobo in se bo še dolgo vršila. V tej dolgotrajni brir-bi gre človek naprej in barbar zaostaja. Danes je nam še blizu, toda pride čas, ko ga ne bo več videti.
Ženske in volilna pravica v Franciji
Francija je kljub svojim demokratičnim tradicijam dežela, ki ženskam še ni dala volilne pravice. Kadar jim to zbornica poslancev dovoli, zavrže predlogo senat. Brez odobritve obeh zbornic pa postava ne more biti veljavna.
Vzrok temu odrekanju enakih državljanskih pravic je veliko v tem, da je v Franciji socialistična stranka edina velika politična sila, ki se bori za razširjenje volilne pravice med ženske. Liberalne stranke se za stvar mlačno ogrevajo, stari Senatorji pa so večinoma proti bodisi vsled svoje konservativnosti, ali pa vsled kakih predsodkov napram ženskam.
Socialistična zveza, francoskih žensk bo imela prihodnjo pomlad zbor, na katerem bo ukrepala o boju za izboljšanje življenskih razmer dninaric na kmetijah, o razširjenju socialistične vzgoje med ženstvom, o boju za volilno pravico in drugih problemih socialnega značaja, ki se tičejo ženstva.
Prihodnja seja kluba št. 1 bo posvečena Proletarcu
Chicago, III. — V prihodnji številki bo objavljen spored seje klUba št. 1 JSZ, katera se bo vr'ila v petek 22. februarja v dvorani SNPJ. Tega dne prične
Na sliki je Thomas Maloy, "car" unije "movie operatorjee'\ ki J» bil >OCtalistiČna stranka tttdl Z ttO« dne 4. februarja v.Chicagu ubil Ta fototrafij. je bil. snet. takoj po VO sistematično kampanjo za umoru. Maloy je .mel-.loves raketirskeVa vodje. V .voji uniji je bil nepre- nniii^i»nip «v<»iih vrst in / 7hi mafljiv. Operatorjem filmskih .lik je prlboHl razmeroma telo visoke plafe P MfU< f™3 ,	r J
Do te krite .o snaiale povprečno nad sto dolarjev na teden. Tudi nase ni ranJl'm VZtlrZevalliega fonda, S pozabil. Pridobil si je precejinje premoženje. Leni »o v njegovo vilo v oko- katerim ji bo mOgOČe plačevati Jf« CM««, udrli tatovi in mu ukradli nad $60,000 fotovine. V uradu i izdatke, ki jih ima S SVOJO prO-MlT.1reve unije se je tekom let do.odilo mnoge razburljivih pri.orov in tudi | pagando in agitacijo, umor. Omenjenega dne so aavosili tik njegovega avta, najeti "gangsterji", i«.
prasnili vanj svojo strojno puške in odpeljali. To je bil konec moia, ki Na seji kluba dne 22. febrU-
Milwaučani in Mfaukegančani povabljeni na slavje 30 letnice "Proletarca"
Povabilna pisma za poset "Sava" in mijvvauški "Naprej", slavja Proletarčeve M-letnice, nko se odzove, ter solisti, p redki se bo vršila v nedeljo 10. vajanih bo par Reklamacij, nk-marca v dvorani SNPJ, so bila stopil bo klubov mladinski zbor poslana poli/ čikaškim tudi, in vprizorjena bo enodejanka klubom JSZ v Waukeganu, j "Biserno slavje", ki jo je y.a to Aliluaukeeju in LaSallu. Na priliko spisal Iv. Molek. Krat-sodelovanje pa- je povabljen ke (govore o značaju tega jub.-milvvauški hoc. peivskl zbor le ja bodo imeli Jok > Oven* Do-"Naprej" in je upati, da s<* od- nald j. Lotrich, Clarence Be-zove, ako ne ves zbor, vsaj^ok- nior in Frank Zait*z. Igral bj tet ali kvartet.	J. Kochevarjev orkester.
V Waukeganu-North Chlca-j Spored v podrobnostih otjja-gu ?n Milwaukeeju je agitacija 5vimo v kratkem, za j o.set te prireditve že v teku. Vstopnice so po 40c in se do-
Progiam se prične popoldne be pri članih In članicah čika-z živo sliko, predstavljajoča u- ških klubov ter v uradu Proie-s anovitev Proletarca. Zaeno tarča. — Prebitek slavnosti je o o godba igrala Internacionalo. namenjen tiskovnemu fondu V pevskih točkah nastopi zb ir-Proletarca.
je bil dostikrat predmet na prvih straneh cikašltih dnevnikov.
DVOJNI STRUPENI PLINI
Vlade in ljudstvo je zelo vjnostfne bo take protekcije. S
Beda, zaveznica smrti
čikaški listi so nedavno priobčili tole vest: "Mrs. Ella Martindale, žena brezposelnega šoferja, je nosila svojo 5 mesečno hčerko dve uri po ulicah, da ji najde zdravniško pomoč. Ko ji je otrok zbolel, se je ustrašila zanj. Zavila ga je v odejo ifi ga odnesla peš na najbližnji infant welfare stat ion. Ko je dospela tja, ji je bolničarka rekla, da zdravnika ne bo do opol-clne. Nato je mati nesla bolnega otroka v bolnišnico sv. Josipa tla 2100 No. Burling St., v nadi, da Se ga morda tam usmilijo. Zdravnik ga je res pregledal in ugotovil, da je otrok mrtev že eno uro. Ugonobila ga je pljučnica."
Vest bi bila popolnejša, če bi še dostavili: "ki tžročila beda."
skrbeh zaradi strupenih plinov, ki se jih bo v porabljalo v bodoči vojni. V ligi narodov in na razorožitvenih konferencah je bilo že večkrat predlagano, da naj se bi vse države med seboj obvezale, da plina v vojnah ne bodo rabile. Ampak vsak državnik si je bil na jasnem, da pogodbe in svečane obljube v vojnah ne drže.
Nekaj vrst plinov se je rabilo v zadnji vojni. Ti plini so izpopolnjeni in novi iznajdeni, od kar je bilo podpisano premirje in končana vojna. Zadnja vojna je bila morija na debelo in uničevanje na debelo. Bodoča v enakem obsegu se bo razlikovala v moriji in uničeva-
rja ne bo običajnega sporeda, kajti posvečena je Proletarcu, j ki obhaja v tem letu svojo 30. letnico. Gonorili bodo sodrugi, ki so delali za Proletarca v pionirskih letih in tisti, ki so se dela zanj oprijeli pozneje. Sploh bo imel vsak član priliko izraziti svoje mnenje. Po seji bo zabava. C Jbor kluba apelira na vse člane in članice, da se te
Zabava v Strabane
strupenimi kemikalijami bodo letalci lahko uničili ne samo mesta in vasi ampak tudi polja. Kar bo v stanju napraviti ena dežela, bo zmožna napraviti polnoftevilno udeleže.
druga. Kajti vse se pripravlja-' --
jo. Vojna je postala znanost v pravem pomenu besede, znanost barbarsfce civilizacije.
Liga narodov študira poročila raznih komisij, in ker se zaveda katastrofalnih posledic vsake velike vojne* ki bi nastala v bodočnosti, včasi razpravlja, kako preprečiti vojne. Zastopniki vseh dežel obsojajo vojno kot tako in vsi izražajo željo najti pota in sredstva za mirno poravnanje sporov. Strupeni plini jih silijo k temu. In
jo je po-
nju kakor trustjansko podjetje [strupeni plini jim ovirajo pota od delavnice malega oibrtnika. sporazumov. Elektrotehnika, plini,, letala. | Strupeni plini, s kakršnimi se eksplozive, vse to se izpopol- bo v vojni morilo vojake, otro-nuje v vojnih oddelkih posa- ke, žene in starčke, niso edini meznih držav za vojne na strupeni plini. Najhujši so tisti, mene.	s katerimi se zastruplja razum
Strabane, Pa. — Ali je čudno, če katerikrat prirede veselico tudi ljudje, ki so z vsem, kar je, nezadovoljni? Zabava je pač tudi njim Iju-ba. Naš socialistični klub io priredi v soboto 16. februarja v dvorani društva Postojnska jama SNPJ.
Čeprav nas smatrajo za sit-neže in nezadovoljneže, se ljudje vseeno radi in dobro zabavajo na naših prireditvah, kajti mi ne pustimo, da jim bi bilo dolg čas. Klub vabi vse v tem kraju in okolici, da nas v soboto 16. februarja posetijo in se zabavajo v naii sredi. John Ludivik in njegov orkester bo skrbel, da bo tudi plesalcem
o .	. . i. . t	- „ i;..,i: .. ~•	•	•	* ' 1 priuči, u« uu iuji uiesaiccni
S strupenim, plim bo mogoče ; ljudi v mirnem in vojnem času. <im5oljše ustreženo. Dobro-bodoči vojni uničiti prebival-1 časopisje siplje dan za' znani Aibin Florjančič pa bo
Greh odet s plaščem pobožnosti
Vseh devet žensk v Debrečinu na Ogrskem, ki so bile pred sodiščem obtožene zastrupitve svojih mož, so zatrjevale, da so bOgaboječe, da redno molijo in da se varujejo zlih dejanj.
Ampak možje so le umrli in preiskava je dognala, da so bili zastrupljeni. Dalje je bilo ugotovljeno, da so (bili to nesrečni zakoni, v par slučajih pa so se obtoženkfe naveličale svojih mož,
pametnejša
bi veliko gorja v družinah. Ampak svetohlinske dežele je ne dovoljujejo. Verno ljudstvo jo smatra za neodpustljiv greh, ker je naučeno misliti napačno. Pri tem je izpostavljeno "izkušnja-vam", ki res vodijo v velike "grehe".
Večinsko in proporčno zastopstvo
Pri volitvah lansko jesen v avstralski senat so dobile vladne stranke skupno 1,744,144 glasov; socialisti 1,356.184, in druge skupine 187,945 glasov.
Vladne stranke s svojimi 53. odstotki glasov so dobile vseh 18 mandatov v senat, in socialisti, ki so prejeli 41 odstotkov glasov, nobenega. Ako bi bil v veljavi proportfni volilni sistem, bi jih morali dobiti vsaj tretjino, tako pa je 41 odstotkov prebivalstva brez zastopstva.
Basen o ježu in lisici
Pruski premier in Hitlerjev minister za zrakoplovstvo je bil nedavno več dni gost poljskega predsednika Ignacija Moscic-kija. čas sta prebila največ na lovu. Drtrga dva lov«a v njuni družbi sta bila poljski poslanik v Berlinu in nemški v Varšavi. Nedvomno se niso zbrali v Moscickijevem gozdu samo zato, da bi lovili srne in zajce. Hitlerjev zastopnik je prtfel nadaljevati delo za pridobitev Polske na stran Nemčije.
Ako bi bili poljski državniki v tej igri pametni, se bi spomnili basni o lisici in ježu.
Socialisti ne obljubljajo "povrniti prosperiteto", ampak odpraviti sistem, ki povzroča krizo in ga nadomestiti z uredbo, v kateri bo ljudsko blagostanje trajna zadeva.
v
stv o mest — ne samo posame zne oddelke armad — ampak prebivalstvo mest in vasi, kakor se uničijo ; curki in enaka mrčes. Letala visoko v zraku bodo sipala smrt ljudem in živalim. Sovražnik bo pokonča! sovražnika — drug drugega bosta pokončala. Eden bo sicer zmagovalec, ampak kljub temu bodo vsi poraženi. To se je pokazalo v zadnji vojni, v moderni vojni človeštva.
Tudi v vojnah prošlosti je ljudstvo v splošnem veliko trpelo, toda bilo je vendar izven bojnih zon. razun tistega, ki je živelo v krajih, ki so se izpre-menila v bojišče. V bodočnosti bodo vse v vojno zapletene dežele spremenjena v bojišča. Ogromni topovi bodo nosili smrt in razdejanje na večje razdalje kakor v pro&li vojni. Ampak 'glavni uničevalni faktor bodo aeroplani. S pomočjo teh bodo Nemci lahko navalili na Pariz in London in Francozi in AnJgleži na nemška mesta. V nekaj minutah bo mesto v plamenu in ljudje se bodo du-illi in umirali \ ozračju prepojenim s strupenimi plini. Oddaljeni Nevv Vork v bodočnosti ne bo več tako varno oddaljen. Pod vodo bodo plule ladje, visoko v zraku aeroplani. Nič več ne bo prizanasanja starčkom, žei.am in -otrokom. Navali na mesta bodo uničili vse kar bodo mogli doseči..
V dobrih starih časih so se bojevali vojaki z vojaki; prebivalstvo za fronto je bilo navadno varno. Ako se je fronta pomaknila v eno ali drugo smer, se je prebivalstvo umaknilo dalj v ozadje. Spredaj ga je nrotektiraln armada. V bodoč-
Zima, razmere in Chas. Pogorelčeva agitacij -ska tura po zapadu
Diamondville, Wyo. — Kar
se dela tiče, je tu razmeroma boljše kakor v drugih krajih. Ne svetujem pa nikomur prihajati sem za delom, kajti brezposelnih je mnogo tudi med takimi, ki so tu že leta. bodis' starih ali mladih.
Ko to pišem, imamo jako lepo vreme, kar je tu za ta čas nekaj izrednega. Kajti ko boste po drugih krajih že uživali kras pomladi, bomo tu še vedno v zimski sezoni.
Chas. Pogorelca. ki pride v Wyoming na agitacijo, željno pričakujemo. Kličemo mu že sedaj: Dobrodošel med nami!
Charlie, le korajžo, tudi ako bo tre<ba v tem kraju malo ora-ti ledino, če ne bo šlo drugače, se bomo tudi mi uprli v plug, kajti enkrat moramo pričeti tudi pri nas, ker bliža se 12 ura. kar pomeni, da je za začetek že skrajni čas.
Delauec se bo moral naučiti spoznati, kakšno bi lahko bilo njegovo življenje namesto tega. ki ga ima sedaj na tem "pu-klastem svetu". Naučiti se mora najti resnico, da bo vedel, kaj so njegove dolžnosti do sebe in vsega delavskega razreda in kateri stranki bi moral pripadati.
Malo več spoštovanja drug
do drugega, manj s )vl ažnosti in •zavisti, ter več skupnega dela, pa se bo vsem boljše gtj.jjh.
Rojakom po zapadu toplo priporočam, da gredo s. Pago-relcu pri njegovem agitacij-skem delu na roke v vseh ozi-rih in da si naroče "Proletarca", ker je to list, ki je bil ustanovljen edino zato, da se bori za delavske pravice. Radi tega je delavcem le v korist, ako tak časopis čitajo in pomagajo v agitaciji zanj.
Letos praznuje "Proletarec" svojp 30-letnico, kar je za delavski list v Ameriki dolga doba. Želim mu mnogo naročnikov in veliko nadaljnih jubilejev. In pa, da bi mu šli delavci bolj na roke kakor zadnjih 30 let. _
Chas. Pogorelcu pa kličem: Na veselo svidenje v državi WyomingI — Anton Tratnik. -
Službe samo za nacije
Nemške oblasti so izdale dekret, da morajo biti vsi uslužbenci v državnih in napoldr-žavnih ustanovah aktivni naci-ji. To vključu je tudi bolničarke in poštne delavce. Na naslov katoliških bolniških strežnic in usmiljenih sester je nemški minister propagande dejal, da se n.tj brigajo predvsem za ta svet, in v ta namen pričakuje od njih, da se pridružijo delu, ki ga vrši nacijska stranka za prerojenje tretjega raj ha.
|»red trid
dnem ogromne količine stru- imel v oskrbi lunč,. kar je ga-pa. Propagande, ki jih vodijo rancija ,da bodo udeleženci dobro post re žen i.
zle sile, zastrupljajo ljudstva in narode. , Hujskanja naroda proti narodu, dežele proti deželi, intrige, izigravanje igno-rance v ljudskih množicah, negovanje nevednosti, to so stvari, ki jih lahko prištevamo k strupenim plinom.
.Milijarde troši človek v pri-j pravah za ubijanje in razde-, "modernega" j janje. Milijarde za takozvano ' obrambo, človekov um se mu-i
Kadar imamo s prireditvami uspeh, je to ob enem uspeh vseh, ki čutijo krivico, kajti klub eksistira zato, da se bori za odpravo krivic.
John Terčelj.
Iz Sygana, Pa.
Vzrok, da sem s tem poročilom
čr v laboratorijih, da izpopolni zapoznel, je bila bolezen. Od-Vse, kar ima služiti vojni. In potem mori in uničuje. Ogromna bogastva, plod trdega dela, plod misli In znoja, kdpne kakor sneg ob gorkem pomladanskem soncu. In potem mir in nadaljevanje trpljenja. In pripravljanje na novo vojno.
Vojne manifestacije, "pa-triotične" manifestacije, fašiz-mi, propagandisti diktatur, zagovorniki terorja, — vsi ti so sejalci strupenih plinov. Kadar hočejo, spremene mirne ljud-
bor kluba 't. 18 v tem letu je sledeči: Lovrenc Kavčič, taj-nik-blaga jnik : frank Puifc£f*x»««tra vrh, zapisnikar; John Virant, organizator; nadzornika Frank Ursitz in John Mora vi je. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani društva Bratstvo št. 6 SNPJ.
Na člane apeliram, da se sej redno udeležujejo in pridobe klubu novih kandidatov, ker le
na ta način dolžnost. —
bomo vršili svojo Lovrenc Kavčič.
JUBILEJNA PRIREDITEV 30-LETMCE
PROLETARCA
v iietlelj|o I O. m ar <*4i
V DVORANI SNPJ
Bogat varijetni spored. Vstopnice po 40c.
■>> l>asi je bil Proletarec v prvih dveh letih mesečnik, je prinašal tudi "novice". T0 je bilo takrat prav tako na mestu, kakor če bi danes priobčeval "novice" tednik.
Kakšne so bile te novice v prvi številki Proletarca. je razvidno iz sledečih notič:
OD BLIZU IN DALEČ.
(Proletarec januarja 190fi.)
V	Rusiji koraka revolucija vedno naprej. Stavke *ele*ni$kih in brzojavnih u.«lu£l>encev ho na dnevnem re-<lu. M cd vojaki ffevaodi vre m družijo
z levelttrttmarri.
Tudi kmetje se gibljejo in požigajo mpdrokrvnih postopačev — svojih smrtnih savražnikev.
V	zloglasni trdnjavi Slisellun-fr se je uprla vojaSka posadka. Zahteva se, da se mV>ra politične zločince takoj izpustiti iz jede.
Tudi v Mandžuriji opasno vre v vojski, ker vojska strada. Vojaki so v razburjenosti linčali nekaj tatinskih vojaških oskrbnikih uradnikov.
V	Saratovu je neka ženska ustrelila generala Sakharova. znanega rar-jevejfa krvnika, v njegovi lastni palači.
Tudi v gardnih polkih, na katero se je očka car najbolj zanašal, <*> Siri duh revolucije. Revolucionarji trdijo odprto, da se bodo jrardni polki branili streljati na ljudstvo. letake z revolucionarno vse«bino razširjajo tudi v Carskem selu. — Policaji v Pc-trojrradu že odpovedujejo pokorščino. Le kozaki so carju še zvesti. I^e ti so se pa v vojni z Japonci pokazali kot pravcati strahopetci, ki bodo pred re-volucionarci, ako bode le te podpiralo
imi II i
sovanja je občinstvo sprejelo z burnimi klici: "Živela republika!"
V francoski državi jo sedaj popom odklenkalo. Prav je tako!
AMERIŠKE VESTI.
(Proletarec januarja 190(1.)
V Allejfheny-u, Pa., je šla narodna banka "Enterprise" rakom žvižgat in žabam post. Vlagatelji bodo dobili maj h no vsotico od vloženega denarja nazaj, krivci bodo pa najtbrže odnesli svoje pete zasluženi kazni, ker so povzročitelji bankrota znameniti meščanski politikarji.
Ko at .it> peljal naš predsednik KooseveH t ,{tv m ,m,-nikii rWe3 Virginia', io mu častniki izročili lepo okinčano lopato,.jn pa prosti, da naj vrže z njo nekaj piVmopa v openj pod parnimi kotli. Tedi jih je ubopal. Komaj je izvršil to "imenitno** delo, so lopato takoj razsekali na drobno kos-ščke in jo razdelil med moštvom kot relikvije.
Dasi se povsod zatrjuje, da živimo kulturno življenje, vendar dopodki vsak dan dokazujejo, da livarno še V najnižjem barbarstvu. Ko so v sorti, Vt., ob-sili te dni ženo Roper*,-ki je umorila svojepa sopropa. se je pokazalo, da je vrv predolpa. Morilka Rope rs je trpela prozne muke, ker »e jp s prsti na nopah dotikala tal. Slednjič je priskočil pomožni šerif Kin-ney, potepnil je vrv kviško in tako zadavil žrtev krščanske usmiljenosti i»
jjrrbrotljivosti.
Ko je ljudski vihar v Rusiji pnal silne valove, je Samuel (Jompers poslal udanostno adroso profu Witteju, ruskemu ministerskemu predsedniku in sicer v imenu ameriških delavcev.
_ J	nejj.e .delavske strokovne orpanizacije
-	na svetu, se je prcdrznil psovati ru*
Na Saksonskem so socialisti prire-ske proletarec, "ker so podeljeno svo-dill velike demonstracije proti tri bodo onečastili z izpredi". Mi ne ve-razrednem volilnem pravu. V I)ražda-mo, koliko easa bodo ameriški delavci nih so v kraljevskem pradu domon-v svoji sredi trpeli lepa hlapca ameri-strantje pobili šipe. Prišlo je tudi doških kapitalistov, ki se smatra v svoji boja med ljudstvom in policijo. Sevedomišljavosti za nekakcpa avtokrata policija je nastopila po ruskem koza-v delavski ameriški zvezi?! Doli * *kem načinu.	'	(iompcrsom! bi se moralo čuti iz tiso-
—	iev delavskih ust v Ameriki, ako bi
V francoskem senatu jo bil zakond^avci razumeli, kak*no podlo lum-za ločitev cerkve od države sprejet sparijo je (Jompers zopet izvršil s to 181 proti 110 plasovi. Rezultat pla-udanostno izjavo.

E. ZOLA i
RIM
jnTO< KRISTAN
(Nadaljevanje.)
"Ne, ne, moj ljubi sin, sedite semkaj, počakajte... Odpustite mi — pustite me tre-
notek — srce mi hoče pobiti."
Ihtel je v svoje sklenjene roke; ni se mogel premagovati, s svojimi še krepkimi prsti, ki jih je pritiskal na lica, na senci, ni mogel potlačiti bolečine vase.
Solze so vstajale zdaj tudi v l?ierrove oči, medtem ko je Se enkrat preživljal strašni dogodek; silno ga je pretreslo, ko je videl tega navadno tako visokega starca, tega običajno tako ponosnega, samega sebe oblastujočega avetnika in kneza jokati. Zdaj ni ibil nič drugega kakor ubogo, v smrtnem boju in bolečinah se zvijajoče 'bitje — tako zapuščeno, tako slabotno kakor otrok. Dasi mu je bilo samemu, da bi se zadušil, je vendar hotel izreči svoje sožalje in se je trudil, da bi našel nekoliko dobrih besed, s katerimi bi mogel vsaj malo ublažiti ta obup.
"Prosim Vašo eminenco, -verjemite moji bolesti. Va. a eminenca me je obsipal z dobrotami, in bilo mi je veliko na tem ležeče, da takoj izrečem, kako je ta nenadomestna izguba..."
Ali kardinal mu je dal s pogumno kretnjo znamenje, da naj molči.
"Ne, ne, nikar ne govorite, prosim Vas, nikar ne govoriteV*
In vladal je molk, v tem ko je kardinal, se vedno drhteč od svojega boja, plakal in čakal, kdaj bo zopet dovolj močan, da se bo mogel premagovati. Naposled je ukrotil svojo grozo in polagoma odstranil roke od obraza, ki se je počasi umiril. Zdaj je bil to zopet obraz v veri močnega, v božjo voljo vdanega vernika. Ker Bog ni hotel storiti čudeža, ker je tako strogo kaznoval njegov dom, je imel nedvomno svoje razloge, njemu, enemu njegovih slug, visokemu dostojanstveniku njegovega zemeljskega dvora pa ni ostalo nič drugega, kakor da se pokloni.
Molk je trajal še trpnotek — potem je iz-pregovoril in posrečilo se mu je dati svojemu glasu naraven in prijeten avok:
"Zapuščate nas, ljubi moj sin? Jutri odpo-tujete?"
"Da, jutri, čast mi bo posloviti se še od Vaše eminence in se še enkrat zahvaliti za izkazano mi neizčrpno dobroto/'
"Zvedeli ste torej, da je kongregacija indeksa obsodila Vašo knjigo, kar je bilo seveda neizogibno ?"
"Da, imel sem izredno čast, da me je papež sprejel in ob njegovih nogah sem se vdal in zavrgel svojo knjigo."
V vlažnih kardinalovih očeh se je zopet za-lesketal plamen.
"Oh, to ste storili! To je bilo prav, ljubi moj sin! Bila je le Vaša stroga duhovniška dolžnost, ali v naših dneh jih je toliko, ki ne izpolnjujejo niti dolžnosti!. .. Kot član kon-fcregacije sem izpolnil svojo obljubo ki sem Vam jo bil dal, da bom čital Vašo knjigo, in zlasti sem študiral mesta, ki jih je označila obtožba, če sem pa pozneje ostal nevtralen in se delal, kakor da me ne zanima ta reč, tako da sem celo zamudil sejo, na kateri se je izrekla sodba, se je to zgodilo le zategadelj, da sem napra»vil veselje svoji ubogi, ljubi nečakinji — ona Vas je ljubila, ona Vas je "zagovarjala
Zopet so ga premaigale solze; pomolčal je, zakaj čutil je, da mora zopet oslabeti, če zaroti spomin Benedete, oboževane, oplakova-ne. Zato je nadaljeval z bridko bojevitoatjo:
"Ali, ljubi moj sin, dovolite, naj Vam povem, da je knjiga vredna kletve! Rotili ste se ml, da ste spoštovali dogmo in še vedno se vprašujem, kakšna zmota Vas je mogla tako zaslepiti, da ste sami izgubili zavest svojega zločina! Spoštovali ste dogmo — veliki Bog, ko je pa ivse delo zanikavanje naše svete vere same! Torej niste čutili, da pomeni zahteva-nje nove vere toliko kolikor zametavanje stare, edino prave, edino dobre, edino večne vere? To je zadostovalo, da je bilo Vaše delo najsmrtonosnejši strup, sramotna knjiga, kakršne je nekdaj sežigala rabljeva roka, dandanes pa se morajo po sili puščati v prometu, ker ni mogoče nič drugega kakor prepovedati jih in s tem še posebno označiti perverzni radovednosti, kar razlaiga nalezljivo gnilobo stoletja... O, predobro sem spoznal v njej ideje našega odličnega, pesniškega sorodni-
ka, ljubega vikonta de la Choue! On je lite-rat, da literat! Literatura, nič kakor literatura! Boga prosim, naj mu odpusti, zakaj on gotovo ne ve, ne kaj dela, ne kam brede s svojim elegičnim krščanstvom, ki je namenjeno lepobesednim delavcem in mladim ljudem obojega spola, katerih duše so vsled znanosti izgubile vsak značaj. Svojo jezo ohranim le za eminenco kardinala Bergerota, zakaj 011 ve, kaj da dela, on dela, kaj- hoče. . . Ne recite ničesar, ne zagovarjajte ga. On pomeni revolucijo v cerkvi, on je nasproten Bogu!"
Zares je Pierru, dasi se je bil namenil, da ne bo odgovarjal, da se ne bo prepiral, vpričo teh besnih napadov na moža, katereiga je spoštoval in ljubil najbolj na vsem svetu, ušla prosivedujoča kretnja. Toda vdal se je takoj in se še enkrat poklonil.
"Ne morem dovolj krepko izraziti svojega gnusa, da, svojega gnusa pred vsemi temi votlimi sanjami o novi veri," je Boccanera grobo nadaljeval. "Gnusi se mi to pozivanje najgr-ših strasti, ki hujska siromake proti bogatašem, pa jim obljubuje bogve kakšno delitev, kakšno dandanes nemogočo skupnost! To nizkotno prilizovanje pri prostem ljudstvu, kateremu se obljubuje, ne da bi se mogla kdaj izvesti, enakost in pravičnost, ki prihaja le od Boga samega, in zavlada le tisti dan, ki ga je Bog sam določil »v svoji vsega mogočnost i! Ta samoljubna ljubezen do bližnjega, ki se zlorablja zoper sama nebesa, da ae obtožujejo zaradi nepravičnosti in brezbrižnosti! Ta solzava, slabeča, čvrstih iti močnih src nevredna ljubezen do bližnjega! Kakor da ni človeško trpljenje potrebno za izveličanje, kakor da nismo večji, čistejši in da se ne bližamo tem bolj neskončni sreči, čim bolj trpimo!"
Razgrel se je; bil je ponižen in prevzeten obenem. Kar ga je tako silno ogorčilo, je bila njegova žalost, njegova srčna rana; udar#eq s sekiro ga je za trenotek zrušil; ali zdaj je iz-zivaje vstal zoper bolest, trmasto se držeč svoje stoične predstave o vsegamogočnem Bogu, ki je gospod ljudi in hrani svojo srečo le za svoje izvoljence.
Zopet se je naporno potrudil, da se pomiri, in je potem blaže nadaljeval:
"No, ljubi moj sin, ovčji hlev je vedno, odprt, in Vi ste se itak vrnili vanj, ko ste se skesali. Saj ne morete verjeti, kako sem srečen zaradi tega."	—
Zdaj se je trudil Pierre, da bi pokazal spravljivost, da ne bi še bolj izmučil tega silovitega, užaljenega srca.
"Lahko ste prepričani, Vaša eminenca, da se potrudim, da ne pozabim nobene Vaših do-brotljivih besed, prav tako ne pozabim na očetovski sprejem pri Njega svetosti Levu XIII."
Ali bilo je, kakor da bi ta fraza pehala Boc-canerc nazaj v njegovo prejšnjo razburjenost. Začetkoma je dajal le zamolkle, na pol potlačene besede od sebe, kakor v boju, da bi neposredno ne izpraševal mladega duhovnika.
"Oh da, videli ste Njega svetost, govorili ste z njim, in gotovo Vam je dejal, kakor vsem tujcem, ki se mu prihajajo poklanjat, da hoče spravo, mir... Jaz, jaz vidim Njega svetost le ob neizogibnih prilikah; zdaj je minilo že več kakor leto dni, odkar nisem bil poklican na zasebno avdienco."
Ta javni dokaz nemilosti, ta tajni boj, ki je vihral med Svetim očetom in njegovim kardinalom komornikom prav tako kakor v dobi Pija IX., je navdajal kardinala z ogorčenjem. Nič več ni mogel premagati naigona, da bi govoril, a nedvomno si je dejal, da ima pred sabo zaupnega, zanesljivega človeka, ki vrhu-tega že jutri odpotuje.
"Mir, sprava! S temi lepimi besedami, ki so tako često prazne resnične modrosti in resničnega poguma, se prihaja daleč. . . Strašna resnica je v tem, da je osemnajst let koncesij Leva XIII. vse v cerkvi omajalo, in da razpade katolicizem, če bo še dolgo vladal, v prah kakor zgradiba, če so njeni stebri izpodro-vani."
iPierra je to zanimalo in ni si mogel kaj, da bi ne ugovarjal, hoteč se poučiti.
"Toda, kaj ni zelo pametno ravnal, ni li ščitil dogme in je spravil v nepremagljivo trdnjavo? Z eno^besedo, čeprav je navidezno po-pušeal v -mnogih točkah, se je to vendar vedno (godilo le v obliki."
(Dalje prihodnjič.)
BO.I ZA "SVOBODO" V LOUISIANI
K DRAMI "RDEČE ROŽE"
Zmaga kapitala nad delom ne more večno trajati. Bodočnost pripada socializmu. Bodočnost pripada svobodi.
(Ignasio Silone.)
Premnogim je delavska* organizacija kot dežnik: spomnijo se nanjo le, kadar jo potrebujejo.
Detroit, Mich. —Z neobičajno spretnostjo in v razumljivem tonu nam podaja pisatelj Jože Moškric borbo med delom in kapitalom — borbo ubogih in ponižanih s paraziti in po-hotneži— ivmes se pa razvijajo tragedije, ki so posledica neču-venih škandalov in izkoriščanja mogoteev, katerim je delavstvo le stopnjica za dosego njihovih ambicij — v drami "Rdeče rože", katero vprizori dramski odsek klubov št. 114 in 115 na pustno nedeljo, dne 15. marca v Slov. del. domu. V tej drami vidimo značaje, ki nam slikajo življenje in borbo delavstva tako kot je. V njej se zrcali antagonrzem dveh »vetov. Na eni strani zavedno delavstvo, gradeč novo civilizacijo, ki kljub nepremagljivim o-viram ne klone tilnika, na dru-| gi pa kapital z mogočnimi apa-Irati v vseh oblikah. Prizori, ki se pred nami razvijajo so tako Realistični in pretresujoči, da se nehote vživimo vanje, ker smo pač tudi sami del te drame. "Rdeče rože** so
i šljeno delo, zato imajo kar pet glavnih junakov in tudi podrejene vloge so silno važne. Ko se zastor dvigne vidimo na odru
V dr i* vi l.oui si a nit c »Square Del Li,.' i. podal* ' diktaturi" .e- m,a(Ja ZJ|ro*enca delavskega natorja Huejr Longa. Ot>oro*cn upor, ki ga je planirala nedavno, i« ji je u* | .. . " jalovil, po.ku.i na sodiščih tudi in še veliko bolj njen boj na voliščih Naj ^Upnika F. Majcena in Ivan-vrhu je oddelek milice pri »trojnih puškah v glavnem mestu Baton Rouge. i ko, ki Sanjata () roniailtičlli IjU-Governer, ki je orodje Huey- Lbnga. je namreč mobiliziral milico, da je zrn- | bežni in domaČem OgnjiŠČU__
• tratila vse javne urade, ker se je bal napada, t katerim je pretila omenjena liga. — Spodaj je dekle s ča»opi«om ''Freedom'*, ki ga isdaja Squ»re Deal liga v boju proti diktatorju Louisiane.
IZ NAŠEGA GIBANJA
Toronto, Kanada. — V. F.
Ručigaj, ki je živel nekaj časa v Oshavvi, Ontario, se je preselil nazaj v Toronto. Pomagal je v razpečavanju Koledarja in Proletarca. Obljublja, da napiše v prihodnji Majski Glas informativen članek o Slovencih v Kanadi.
New Mexico. — Charles Pogorelec je poslai iz naselbin naših premogarjev v tej državi nad 40 naročnin na Proletarca.
Johnftown, Pa. — John f>an-gerholc je poslal 4 naročnine. Ob enem je poslal Proletarčevi knjigarni tudi nekaj naročil za knjige.
Arma, Kana. — V uradu Proletarca se je oglasil Anton šu-lar iz Arme in prinesel nekaj naročnin. »Prišel je na sejo gl. odbora SNPJ.
Cleveland, Ohio. — "Pošljite nam čimpre j še 12 koledarjev," je pisal Ivan Babnik. Anton Jankovič pa se je zavzel, da jih proda. — Soc. pevski zbor Zarja priredi v soboto februarja domačo zabavo. — S. Ed-vvard Branisel je zbolel. Zdravi se v Marine Hospital.
Herminie, Pa. — "Še deset koledarjev mi pošljite," naroča Anton Zorni k v svojem pismu. Ob enem je poslal v njemu pet naročnin na Proletarca. — Federaciji SNPJ za to okrožje so bile poslane iz arhiva Prosvetne matice igre, da vprizori eno na priredbi, ki jo ima v načrtu.
Los Angeles, Calif. — Frank Petrichf^den pionirjev pri Pro-letarcu in JSZ, je poslal članek k 30-letnici našega glasila za objavo v Majskem Glasu. Napisal ga je v angleškem jeziku.
Al iquippa, Pa. — Bartol Vera nt je bil spet na agitaciji. Poslal je osem naročnin.
Detroit, Mich. — John Zorni k je poslal še štiri naročnine.
Jump RiVer, Wia. — Eden prvih sotrudnikov "Proletarca", zastopan že v prvi številki pred HO. leti, je bil William Brun-schmidir ki je tedaj živel v Minneapolisu, Minn. Zdaj ima farmo v VVisconsinu. Pred par leti ga je zadel na eno stran telesa mrtvoud, toda ne toliko, da bi ga onesposobil za delo. Pravi, da bo poslal članek k 30. obletnici Proletarca za objavo v Majskem Glasu. ^
Akron, O. — Am. dfuž. koledar je dobil tu velik krog naročnikov. Pred nekaj dnevi je naročil Joseph Jereb še dva izvoda.
Ljubljana. — Starokrajski list "Delavec" ima v izdaji z dne 10. januarja o Ameriškem družinskem koledarju zelo laskavo oceno.
Kirkland Lake, Ont.t Kanada. — "Z vprizoritvijo igre 'Dva potepuha', ki smo jo dobili iz arhiva Prosvetne matice, smo napravili dober uspeh," piše Matt Oton ič ar, predsednik dramatičnega društva SKPI), katero je tudi v tem letu včlanjeno v Prosvetni matici.
Frontenac, Kans. — "Naše društvo št. 27 SNPJ se pridru-'kaj racj
toda cesta bodočnosti je polha temnih senc, trnja in ovir. Ali jih bodeta premagala? V tovarni, kjer je France zaposlen,
Filder ne doseže svojega namena. Tedaj se pa prikaže Mara
—	vse je slišala. Znano ji je tudi, da se jo Filder hoče izne-biti.lla bode učinek popolnejši, h lin i Mara glavobol in zahteva vode. Filder ji nasuje strupa v vodo. Ona pa zlije vsebino na robec, kot corpus delieti. Tedaj se pa Yname borba za robec. Mara pograbi v silobranu no$ na mizi in 'ga zasadi lopovu v srce. Filder obleži mrtev. Mara pa v obupu hiti v kamnolom in tam stori svoj nesrečni konec. Dvojna tragedija vpliva na delavstvo Z - mešanimi občutki. Umora je osumljen delavski voditelj Jerič.Njegova žena Cilka wse nahaja v poslednjem štadiju jetike. Skrb za družino in siromaštvo so ji izpodkopali zdravje. Kljub temu pa še rada živi
—	ne radi življenja, pač pa radi moža in dvoje srčkanih otrok, toda usoda je neizprosna. V hišo stopi orožnik in napove aretacijo njenega moža Jeriča. Tega pa Cilka ne vzdrži — še enkrat vstrepeta njeno
široko žaml- teto in kontne je njenega živ-ljena. Slovo Jeriča od mrtve žene in prijateljev je pretresljivo. Baš tu doseže drama najizrazitejši učinek. Predno odide pravi: Pozdravljena ti duša moja, kar tako moram od tebe. Ni mi dano niti, da bi te pokopal. Pozdravljeni tudi vi, moji prijatelji. Vam jo izročam — pokop-, ljite jo. V mojem imenu ji na-sujte na grob rož — rdečih rož, ki so simbol ljubezni, trpljenja
žuje Prosvetni matici, ' sporoča MikePencil, ki je poslal tudi članarino društva za pol leta naprej.
Girard, O. — Kari tajnik društva št. 108 JSKJ, sporoča, da so bili njihovi člani zelo žadotvoljni s knjigami, ki jim jih je poslala meseca decembra Prosvetna matica. Društvo je sklenilo, da še ostane v tej ustanovi, članarino je plačalo za 6 mesecev naprej.
Cleveland, O. — "V kulturnih aktivnostih deluje naše društvo stoodstotno," poroča Tony Zigman, tajnik dram. društva "Anton Verovšek". Kljub slabim razmeram so imeli na svoji zadnji prireditvi dobro udeležbo. "Verovšek" je včlanjen v Prosvetni matici.
Foreat City, Pa. — Joseph Drasler sporoča, da je razprodal tudi zadnjo pošiljatev koledarja. Piše, da je mrzlo vreme koncem januarja pripomoglo, da so premogovniki obratovali vi'i kakor običajno.
Springf ield, III.--Jos. Ovca
je poslal vsoto za 13 izvodov
koledar ja. Vsega ^kupftj so j
prodali 30 iztisov.
Newburgh, O. — Frank Hribar v svojem pismu omenja, da se je društvo 477 SNPJ pridružilo Prosvetni matici. Kar se tiče kluba, mu primanjkuje agilnih članov. Drugi vzrok kluboive pasivnosti je neobiska-vanje sej.
Chicago, III__Joseph Oblak
je poslal prošli teden 3 naročnine in John Rak ter Frank Za it z vsaki po dve. — Donald Lotrich Je prevzel v svoje področje nabiranje oglasov v Majhni glas v tem mestu. — V nedeljo 17. februarja bo v Koli-zeju shod, na katerem bodo govorili Norman Thomas, Benson in Schlossberg.
nameravajo vsled "krize" re- in svobode, ducirati mezde in osobje. Vsled tega skliče glavni zaupnik Tone Jerič sestanek delavcev, na katerem sklenejo, da gredo na stavko. Ravnatelj Goldsmith (bela »vrana) sicer rad vstre-gel delavcem, toda proti njemu so mogočne sile delničarjev in pa brezobziren podravnatelj Filder, ki pravi, da delavec mora biti vedno lačen, potem si ga lahko ovijete okoli prsta, če mu pokažete kos kruha, če je pa delavec sit, se vam bo pa upiral. V odsotnosti
Goldsmitha vzame Filder vodstvo tovarne v svoje roke. Potom vohunov izve, da nameravajo delavci zastavkati. Njih Rogel, . odposlanca surovo zavrne, nato pokliče orožnike. Delavstvo se zbira na dvorišču. Jerič se
gov govor vžiga, seka in boža. Navdušenje množice prikipi do •vrhunca — doli s kapitalisti — živela svoboda, enakost, in bratstvo! se čuje iz sto in sto grl. Tedaj pa pošlje Filder svojega vohuna Dularja med nje, ki z demaigoško spretnostjo in s pomočjo orožnikov razdvoji stav-karske vrste in stavka je zaenkrat odložena. Slabiči so podlegli — ni pa strt uporni duh in morala zavednih delavcev, kar nam priča še nadaljni razvoj.
Dogodki se vrstijo w bliskovitem tempu. Filder, pijan zmage, si zaželi zabave. Iz tovarne pokliče brhko Ivanko. Medtem pa vstopi njegova bivša ljubica Maličeva Mara, ki mu razkrije, da bo postala mati. V njem še porodi satanski načrt. Ko Mara vidi prihajati Ivanko, se v svoji ljubosumnosti skrije v drugo «obo. Filder* zahteva od Ivanke sestanek, toda ona ga odločno odkloni. Za kazen ji grozi, da bo odslovil njenega svaka in zaročenca.
Odigravajo se napeti prizori.
Odkar se nahaja Jerič v preiskovalnem zaporu, je prevzel France »vodstvo organizacije.
Dogodki in žrtve so zelo vplivali na delavce. Nasprotna organizacija je po Dularjevi zaslugi na tleh. Tovarna je na pritisk delavcev umaknila svoje zahteve. Prve žrtve nišo bile zamanj. Oblast je izpustila Jeriča vsled pomanjkanja dokazov na svobodo. Izkazalo se je, da je umor izvršila Mara. Jeriča so dogodki poslednjih dni docela štrli. Pričel se je udajati turobnim mislim, tedaj pa pride na pozorkšče Ivanka, ki mu z ognjevitimi besedami vlije novega poguma. Jerič postane zopet bojevit. . Pod njegovim vodstvom se strne delavstvo v
ki kijubuje vsem oviram in ki čvrsto koraka k poslednjemu cilju — k soncu in svobodi!
Frank Česen.
Število brezposelnih v Franciji naraslo
Cenijo, da je bilo meseca januarja v Franciji okrog pol-drug milijon brezposelnih delavcev. Vseh industrialnih delavcev na Francoskem je 7 milijonov 500 tisoč. Socialisti trdijo, da je izmed teh 3,500,000 le delno zaposlenih.
.......................... • ♦ *
FEi\CL*S
IN
RESTAVRACIJA KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 138»,'
Pfistna in okusna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna.
fi II■ ■ ■ ■ ■
■BARETINCIC & SON
"	Tel 147S
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
I
m MiMM-.m*
..................i—...........................------------- *
. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISK AKNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
*	o
Mi tiskamo e slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE m m m u u u ■ * a X? ■■■■■■■■■■■■■■ ■■!
I PARK VIEW VNET WASH LAUNDRV CO. I
1	FRANK GRILL, predsednik	V I
l PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU l
M	Nafti vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in	£
Berwynu in dovažajo čistega na dom	^
| TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMčENO |
1727-1731 W. 21»t STREET	CHICAGO, ILL.
Telafonit CANAL 7172-7173

ZAPISNIK VZHODNOOHIJSKE KON FIRENCE JSZ V powfer IPOINTU
PETORČKI JIMA DALI "SLOVES"
žili
Konferenca klubov JSZ in društev »Prosvetne matice v vzhodnem Ohiu se je vršila 27. januarja 1935 na Povver Poin-tu. Zborovanje je otvoril Flo-rian PiAek, tajnik Konferečne organizacije, ob 10:30 dopol dne. Po njegovem nagovoru je bil izvoljen za predsednika seje J ose p h Snoy in za zapisnikarja Nace Žlemberger.
Matt Tušek pozdravi zborj^
valce z vznesenimi besedami v • rmeiui dru-Uev in kluba v Po-wer Pointu.
Zapisnik prejšnje konference prečitan in sprejet s popravkom, da bi moralo namesto "klub št. 275 Maynard" biti pravilno zapisano društvo in ne klub.
Navzočih je okrog 30 zastopnikov in zastopnic od štirih klubov in štirih društev Prosvetne matice. Na tej konferenci je bil prvič zastopan klub št. 24 iz Salema, O. Zastopala sta g« Jakob in Frances Mihe ve.
Tajnik Pišek prečita pismo tajnika kluba št. 222 JSZ v Gi-rardu, v katerem poročajo, da pošljejo za zastopnika s. J. Tancka in A: Kervino. Nadalje prečita pismo sodružice Albine Kravanja iz Glencoe, O. Pozdravlja zborovalce in jim žel: čimbolj.:i uspeh ter napredek. Rada bi bila navzoča, a vsled zadržkov ji to ni mogoče.
Prečitano je pismo tajništva JSZ, v katerem med drugim apelira na sodelovanje pri zbiranju agitacijsikega fonda JSZ, v kakor ga je določil deseti redni zbor JSZ. Nabiralne pole so bile poslane vsem klubom.
Konferenčni tajnik Pišek je poročal, da so bili dohodki od --prejšnje konference $45.25. izdatki $35.50.. V blagajni je $9.75. Od teh je $6.69 v banki, | ki je v likvidaciji, in na roki $3.06.
Sodruga Joe škof in Frank]
co z njo jn z državnim uradom stranke. Drugi zastopniki tega kluba so bili Joseph in Kozi škof, .Peter in Marjr Kroflič, Frank Mat ko, Anton Kravanja in J. Volk. Vsi so mnenja, da bi bili uspehi tega kluba še boljši, če ga ne bi ovirala kriza.
„ Blaine, O. — Iz te naselbine sta bila na zborovanju F. Mi-helčič in njegova soproga.
Klu<b ;t. 25, Povvhatan Point. — J. Snoy omeni pismeno sporočilo, da se iz te naselbine radi preoddaljenosti niso mogli udeležiti zborovanja.
Klub št. 24, Salem, O. — Poročata Jacob in Frances Mi-hevc. Naselbina je majhna. Delujejo, kolikor morejo. Razpe-čali so nekaj izvodov A m. druž. koledarja, o katerem se ljudje pohvalno izražajo.
Klub št. 95; Piney Fork. — Nace 21emberi/cr pravi, da je tudi to majhna naselbina. Klub je v zastoju. Fr. Zaveršnik je razpečal 15 iztisov koledarja.
Društva včlanjena «\ Prosvetni matici.
št. 13 SNPJ. Bridgeport. — Poročajo Snoy, Kravanja in KrofJič^
št. 275, SNPJ, Maynard. -Snoy pravi, da to društvo ostane v Prosvetni matici. # št. 358 SNPJ, Power Point. Poročata Jacob Bergant in Ste-v*e čuk.
št. 181 SSPZ, Povver Point. Poročata Pučnik in John Cuk.
Vsa poročila zastopnikov sprejeta na znanje.
Predsednik vpraša, če kdo izmed somišljenikov, ki so prišli na zborovanje, želi besedo. Oglasil se ni nihče.
Joe škof, ki je delegat konference na X. rednem zboru JSZ, je o njemu obširno poročal.
Razprava o našem tisku, predvsem o Proletarcu. Joe Snoy izjavi, da je to list, ki zasluži,
ne na
•r posvetilo temu delu, toda bo njeno peticijo doletela najbrž prav taka usoda kakor mo jo in pretežne večine vseh ostalih kandidatov. Demokratska mašina v Chicagu namreč mara nobene opozicije niti volilni dan, še manj pa v mestni i zbornici. Z republikansko ma-Sino ima nepismen dogovor, po katerem si delijo mestno repre-zentacijo in službe; približno pet sedmink demokrati in dve sedminki republikanci. Cika ska 44 palitika" je reducirana na matematična pravila!
Kljub temu, da bodo na.-e peticije skoiaj sigurno zletele .v koš, se ne mislimo podati! Kampanjski odbor našega in čeških klubov je na svoji zadnji seji zaključil prvič, da organiziramo protestno kampanjo in drugič da agitiramo med vo-lilci, naj gredo 26. februarja na volišče in vpišejo ime in naslov na'rh kandidatov v posamezni vvardi na glasovnico: Antona Gardna v 22. vvardi in Olge Bera nek v 23. wardi. Da je tak glas veljaven, mora biti pred imenom vpisanega kandidata narejen četverokot in v njem |na primer: [x) Anton Garden. V slučaju 23. vvarde pa: g Olga Beranek.
■■	.	V četrtek večer, dne 21. IV-
renci v Canonsburgu, kjer so -hitan Point, John Omerzu; bruarja, se bo v dvorani SNPJ izvolili posebne delegate, ki Povver Point, Matt Tušek; on je vr6il protestni shod proti faši-imajo nalogo v ta namen pose- ob enem zastopnik Proletarca-čati seje društev. Bilo je skle- Salem. Frances Mihevc; Pinev njeno, da se tega načina poslu- Fork, Frank Zaveršnik. ži tudi vzhodnoohijska Konfe-I renca. Naloga agitacije v dru-štivih je bila poverjena za Po-j wer Point in okolico Matt Tu-
•■UKOVOSE*!'r?.	agitacijskega odseka v
V slučaju sodruginje Bera®-'	mmAmmm ■ m >> m Z m mm m
jacanja naših aktivnosti
Ko »ta Ol.va i. E Ur« Dionnr t Kanadi dobrla petorčk*. it« »e u.tra-
•	•la kajl, pet otrok polog tak. ki .ta jih že imela, to a« revno družino ni •ala. Toda petorčki %o nekaj tako iaredne«.. d. je o njih pitalo ve ča.o-p..je. Na «tro«ke države »o jim dali posebno bolniinico. .trežnice in nepre-
•	tano adraeniiko pažnjo, .amo da jih ohranijo pri življenj«. Oče in mati pa kri*er
•	U bila najeta, da »a.topata e .lediicih. Za.lužita boljie kakor m.r.ikateri dober-igralec. Priila »ta tudi v Chieago. Gornja njuna fotografij, je i« Con-gre«* hotela.
(Nadaljevanje s 1. strani.) pogoHlo in |)()Hehno oh trli runih, ki ho za delavstvo luko važni!
T« vii grajanje, noclriigi! To je le samokritika, ka* krnila je vsem (ako zelo |»otrel>na! Organizacija in delo v organizaciji — to je nane orožje, h katerim si pri. I>orimo zmago.
Naš agitacijski odsek je odobril tri toeke za okrepitev naših aktivnosti v tem letu, ki ho:
1.	Intenzivna kampanja za jugoslovansko socialistično zvezo in "Proletarca^.
2.	Koncentriranje vseli našiti sil, da bo jubilejna izdaja Majskega Glasa k 30-letnici Proletarca moralen in finančen uspeh.
3.	Skli« •evanje shodov in aranžiranje predavanj v hodočih par mesecih.
/a ta program potrebujemo kooperacije — in ta kooperacija ste vi, sodrugi.
Mi bomo delali, mi bomo v stikih z vami in kar od vas želimo in pričakujemo, je vaše sodelovanje. Sode-lovanje za ojačanje našega gibanja pa je nas vseh SO.
CIAL1STIČNA DOLŽNOST! Za agitacijski odsek JSZ, Joško Oven, Anton Garden, Donald J. Loirich, John Rak, Angela Zaitz.
šku in Chas. Bogataju. Za Btidigeport in okolico Joe škofu in Florijanu Pisku.
Volitve odbora Konference. Ta j n ik-b 1 a ga j n i k Jos. Snoy;
Prihodnja konferenca bo zadnjo nedeljo v juniju zaeno s piknikom v prid konferenčne organizacije. Podrobnosti se prepusti v ureditev tajniku in klubu v Bridgeportu.
Kolekta je znašala $5.50.
Zaključek zborovanja ob 2.
organizator Florian Pišek ; nad-j P°P°^ne. Zatem je sledila prosta zabava, kot običajno po vsaki konferenci.
Nace Žlemberger, zapisnikar. Joe Snoy, predsednik;
zornika Frank Mat ko in Joe škof.
Organizatorji po okrožjih: Bridgeville, Louis Gorenc ; Povv-
Matko poročata, da sta knjige da mu naklonimo agitacijsko in pregledala in soglašajo s prej gmoino podporo. Nace 21em-omenjenim tajnikovim poroči- berger izvaja, da. bi delavski
lom popolnoma. Poročila/vseh treh se odobri.
Konferenčni organiz.°.fo** Joe Snoy poroča, da sta šla s tajnikom Florjanom Piskom na , Elmgrove, W. Va., v namenu, da pridobita naše delavce za ustanovitev kluba. Obljubili so, da to store.
Dalje J. Snoy poroča, da je bil klub na Povvhatan Pointu reorganiziran. Obiskal je tudi naselbino Maynard. Ima upanje, da se klub v nji spet obnovi. Skušal je zainteresirati so-druge in somišljenike za poja-čanje kluba tudi na Piney Fork.
Joe škof in J. Snoy poročata, da sta se v imenu vzhodnoohij-ske Konference udeležila zborovanja zapadno- pennsylvan-ske Konference, ki se je vršilo v nasel-bini Moon-Ru«, in dobila zelo dobre vtise. K stvari sta govorila Jacob Bergant in Matt Tušek. Poročilo se sprejme.
Poročila zastopnikov. Klub IL 9* Powar I\>int. — Poročajo Jacob Bergant, Matt Tušek, Steve Cuk, Thomas Mercina in Chas. Bogatay. Naselbina je majhna in polje s tem omejeno, vendar delujejo kolikor je v danih razmerah mogoče. Razpečali so precej izvodov koledarja.
Klub št. 11, Bridgeport. — Jos. Snoy poroča o aktivnostih kluba na dramskem polju, na političnem, v. sklicavanju shodov itd. Prošlo poletje je klub na en svoj shod povabil srbska sodruga Petra Kokotoviča in Božo Stojanoviča. Klub ima zdaj 53 članov jn v blagajni približno $80. Am. druž. koledarja so precej razpečali. Delujejo tudi v County organizaciji in tajnik vodi koresponden-
listi dosegli več, ako se jih bi delavci potrudili pravilno čita-ti. Poglobiti se bi morali posebno v Članke in jih čitati tako, da bi jih razumeli. Ako bo hotelo delavstvo vladati svet, se bomoralo boIjTzobraziti kot je sedaj.
Rozi Škof predlaga, naj se zbira prispevke v korist, Proletarca. Sprejeto.
Joe Snoy priporoča, da naj da Konferenca oglas v Majski glas. kateri izide letos kot slavnostna številka k 30-letnici Proletarca. Razprave se udeleži precej sodrugo«; in sodružic. Sklenjeno, naj se da skupen oglas s klubi in v ta namen se
klube vpraša^ naj za oiglas pri-1 umaknila; V vseh 50 wardah je
bilo vloženih, oziroma je iskalo a 1 dermansko nominacijo prihli-žno 350 lančTTdatov. Tamanit-
lz čikaske aldernianske kampanje
Po več letih "abstinence' se I fašistično nagnjene demokrat-je socialistična stranka okraja ske mašine. Na peticiji podpi-Cook prošlega novembra odlo- sanega ni na primer niti enega čila, da se udeleži letošnjih al- imena, proti kateremu ne bi bi-dermanskih in županskih voli- lo enega ali več izmed 27 teh
tev v Chicagu.___Klubom se je ničnih ugovorov Priatni in la-
svetovalo, naj se odločijo za al-j stnoročni podpisi so označeni dermansko kampanjo in nomi- za potvorjene; registrirani vo-nirajo kandidate v svojih war- lilci so označeni za neregistri-dah. V akcijo je šlo približno 20 klubov, ki so postavili kandidate v 15. vvardah. Klubi, ki niso nominirali kandidatov, so dobili navodilo, naj pomagajo v kampanji bližnjim klu-bom.
Zadnji dan za vložitev peticij je bil 22. januarja. Vloženih je bilo 13 socialističnih peticij — dva kandidata sta se prej
stični taktiki dem. stranke. Obenem bo to tudi kampanjski shod. V nedeljo zjutraj, dne 17. februarja, je raznaaanje letakov v obeh wardah. Na to delo se poživlja vse sodruge. Bodite v uradu Proletarca ob osmih zjutraj.
Isto nedeljo ob 3. "popoldne, namreč 17. februarja, ima stranka tudi velik shod v Koli-zeju na VVabash in E. 15. St. Govorili bodo Norman Thomas, Al Benson in Joseph Schloss-berg od Amalgamated Cloth-ing VVorkers unije. Vstopnice v j preči prodaji lOc, pri vhodu i 25c. Del shoda bo posvečen obletnici avstrijske revolucije. So-drugi, agitirajte za ta shod in tudi za shod v dvorani SNPJ štiri dni pozneje!
agitacije s. Ch Pogorel ca po zapadu
S. Chas. Pogorelec, ki je zdaj gorelec dobil v teh par nasel-
Vse sodruge se obenem pozi- ka daleč naokrog. Tudi
spevajo po $2 vsaki. Morda se bi dalo nekaj sličnega zaključiti tudi v društvih.
Snoy vprašuje, ako ima kdo kako mnenje o ideji za združenje s Farmer-Labor Party.
Nadalje priporoča, naj vsak klub skrbi, da bodo dobivali vsi člani soc. stranke njen uradni mesečnik.
John čuk predlaga, da naj se sestavi protestno resolucijo proti zatiranju Jugoslovanov na Primorskem in se jo pošlje italijanskemu poslaniku v Wash-ington. Sprejeto z dodatkom, da se to delo poveri tajniku Konference.
Sklenjeno, da Konferenca pošlje delegata na konvencijo ohijske soc. stranke dne 6.-7. aprila. Izvoljen Joe Snoy. Namestnik Matt Tušek. Dnevnica $3.	•_
Sledi razprava o pridobiva-
rane — uključivši kandidat sam! Od 27 oseb, ki so podpisale peticijo, so "vvard heelerji" baje dobili "zaprisežene izja-ive", da peticije niso podpisali. Od štirih pod piscev so baje dobili "zaprisežene izjave", da je •bila peticija brez kandidatovega imena, ko so jo podpisali, kar je absolutna laž. Kjer niso mogli dobiti drugega pogreska, so pa napravili ugovor, da "pi-sava teh in teh podpisov zyle-
va, da se podvizajo z nabiranjem podpisov na župansko peticijo. Do 23. februarja jih moramo zbrati 60.000. Vse petiči-je morajo biti z naše strani, namreč članov kluba št. 1, v Proletarčevem uradu pred tem dnevom. Vrnite tudi prazne peticije in pricinktne liste.
Anton Garden.
na agitaciji za Proletarca, JSZ in Prosvetno matico po zapadu, se je ustavil naj prvo v Trinida-du, Colo. Tu je razpečal precej izvodoiv koledarja, a drugih uspehov ni bilo. Vzrok so okol-ščine, ki vladajo v tej naselbini, in pa seveda mizerne razmere.
V Sugarite, New Mexico, pa je bil uspeh presenetljiv. Rojaki, katere je s. Pogorelec tu obiskal, razumejo položaj. Nekateri so mu pri agitaciji tudi pomagali in ugoden rezultat v takih okolščiiiah je bii v naprej zagotovijen^-Posebno mu je pomagal Louis Kopriva, ki je znan delavec na polju napred-
več
drugih je energično sodelovalo z njim. S. Pogorelec jih bo omenil v svojem poročilu o agi-taciji, ki ga. pošlje v kratkem.
ska maši na (demokratje) jih je do 1. februarja — prvi dan zaslišanja pred volilno komisijo — znižala za nekaj nad sto. j To je dosegla deloma z obljubo službe s pogojem, da odstopijo od kandidature. Za razveljav-ljenje ostalih poticij se je pa
Ha enaka." (Rubrika takih
imen znana listi ugovorov — lista je dolga 17 velikih in (gosto tiskanih strani — nad sto imen.) Peticija je napadena iz vseh mogočih in nemogočih tehničnih strani.
Slično je z drugimi peticijami. Nobena socialistična petici
vrgla z vso silo advokatske pre- ja pa ni bila toliko razkosana
brisanosti politične neskrupu-loznosti, potvarjanja, laži in celo terorja.
Klub M. 1 JS7. je skupno s češkimi klubi v lawndalskem okrožju postavil kandidata v 22. in 23. wardi; v prvi pisca teh vrstic, v drugi pa Olgo Be-rankovo. šli smo na delo in zbrali zadostno število podpisov; v 22. vvardi približno 95% nad minimalno potrebnim številom, v 23. wardi pa okrog 75
nju društev v Prosvetno mati- , . , .	. . .
eo.Cha*. Bogatay poro?«, kaka od£ p0dpiS°Vin,ad m.lnlmom-vrše to delo pennsylvanski so-
drugi. Bil je na njihovi konfe-
Vsako vlogo ti o $.1000
ZAVARUJE
Federal Deposit Insurance Corporation
kaspar american state bank
1900 Blue 1 si and Ave., vogal 19. cette CHICAGO, ILL.,
Ko smo vložili peticije, smo bili dokaj sigurni, da jim niti neskrupolozna demokratska mašina ne more z uspe,hom, napasti. Podpisi 80 bili "bona fi-de", to je pristni in po našem mnenju veljavni. Za morebitne tehnične pogre^ke pri nekaterih podpisih smo itak imeli rezervo, v 22. vvardi skoraj tako veliko, kakor je bazično ali-mi-nimalno število.
V sredo, 30. januarja, ko je volilna komisija nam doslavila ugovore proti našim peticijam, pa smo imeli priliko spoznati pravi karakter korumpirane in
kakor v 22. vvardi, kar pomeni, da je mašina aldermana Son-nensheina najbolj perfektna, neskrupolozna in fašistična.
V zvezi z "zapriseženimi izjavami" naj omenim, da so jih pricinktni vodje dobili deloma pod napačno pretvezo, deloma z grožnjami in deloma so jim obljubili delo ali kakšno drugo politično "uslugo".
Proti takim "ugovorom", čeprav v pretežni večini bazirajo na laži. misreprezentaciji in cVbljubljenih "uslugah"* je mogoče uspe-no nastopiti le z dokumentarno evidenco — zapriseženimi izjavami podpisanih volilcev in drugimi fakti. Za preskrbo teh dokumentov je potrebno vsaj par dni časa s strani vsaj tucata ljudi. V mojem slučaju sem imel na razpolago le en dan, od petka popoldne do sobote popoldne, ko je prfcla moja peticija na vrsto. Ker sam nisem imel niti ure Časa za posvetitev temu delu, da ne govorim o efektivni "maši-ni", ki je potrebna za take slučaje, so odvetniki stranke vlo-
Iz Collinwooda
Na "naši fronti" je zopet vse mirno. Bitke so končane in o-stalo je po starem. Opazujemo razna združevanja demokratov s komunisti in uskokov iz naprednih vrst. Pa saj to ni samo pri nas. Koliko jih je že, ki so se izneverili pnncipom, in ni | malo takih, ki so v boju pristo-1 pili k nasprotnikom!
Ampak to naj nas ne straši. Kjer je socialistično gibanje je vzlic omahljivcem dovolj takih delavcev, ki so trdni v svojem socialističnem prepričanju.
Tudi v unijah niso vsi za unijo, čeprav so njeni člani. Nekateri se unijskih sej udeležujejo zato, da potem tožarijo aktivne unijske delavce kompani-jam. Nič ni čudnega, če ne ra-
stemo, ko se bi spodobilo. *
"Ameriška Domovina" z dne 30. januarja pravi v uredniškem članku, da je socializem na razpotju. Staro socialistično gibanje, ki je učilo nauk mirnega razvoja (evolucije) se je nagnilo h komunistom po taktiko, in v dokaz navaja socialistične upore v Avstriji in Španiji. V Franciji in v Avstriji so se socialisti "na lastno pest" odločili za enotno fronto s komunisti. Komunisti pa so prenehali s svojimi napadi na socialiste, pravi omenjeni članek, zarili so se v socialistične organizacije in jih sistematično odtujili socialističnim voditeljem.
Tolmači, da se fašizem po sredstvih in taktiki v ničemer ne loči od komunizma. Obema je masa bog in človek nič. "In oba pijeta kakor vodo Človeško kri."
Naj vprašam urednika A m. Domovine, kaj je človek da-
^ Iz naselbine Raton in Gallup, N. Mex., omenja med drugim: "Ako ne bi bile razmere tako gnile kot so, bi bil uspeh te a-gilacijske ture tudi nedtvomno boljši."
Vsega skupaj je s. Chas. Po-
binah nad 40 novih naročnikov, skolektal precej starih, prodal mnogo izvodov Am. druž. koledarja ter brošure "ABC socializma".
Zdaj se s. Pogorelec nahaja na agitaciji v Californiji. Poroča, da so razmere slabe povsod, vendar pa v nekaterih krajih veliko bolj mizerne kakor v drugih. Na agitaciji ima opravka, kot je običaj, z ljudmi vsakovrstnih mnenj. Nekateri hočejo revolucijo čimprej, drugi so nad delavskim gibanjem obupali, tretji mislijo, da bo Roosevelt veliko naredil in marsikdo se še nadeja, da je Upton Sinclair ali pa dr. Town-send obljubljeni mesija.
Ker je socialistično gibanje stvar razuma, mora temeljiti na realnosti. Zato-je agitacijski posel socialistov^ tej krizicelo
težavnejši, kakor poprej. Vendar pa je nas delavstvo pripravljeno poslušati, kar na tej turi ugotavlja tudi s. Pogorelec. Delavsko ljudstvo podzavestno čuti, da smo koncem konca socialisti vendarle v pravem, ampak "prezgodnji".
nes? Nič drugeiga kot košček pohlevne mase, ki jo magnati upoštevajo edino za predmet izkoriščanja. — Frank Barbič.
a l

Preproste pesmi
—MilfL Klopčič, ki je znan so-n trudnik Ameriškega družinskega koledarja in posebno še "Prosivete", v katero stalno poroča o dogodkih v starem kraju, je izdal lično zbirko poezij z naslovom "Preproste pesmi". Vezana je v trde platnice in ilustrirana. Knjižica stane nas 58.86c, kljub temu smo ji za ameriški trg določili ceno samo 60c, kar ne bo pokrilo niti naših stroškov.
Za knjige, ki jih naročamo iz starega kraja, moramo plačevati zdaj nad 40 odstotkov več kot pa pred ukinjenjem zlatega standarda ameriškemu dolarju. Njegova vrednost se je namreč v mednarodni trgovini za toliko znižala.
To Tiavajamo v pojasnilo o-nim. ki bi morda mislili, da je zbirka "Preproste pesmi" predraga.
Naročili smo le 50 izvodov teh Klopčičetvih poezij. »Priporočamo čitalnicam in posameznikom, da sežejo po njih.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURi,: At 3724 W. 26th Strett
1:30—3:30; 6:30—8:30 Dtilj Tit. XTr\mTorJi
A t 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily T«l. Canal 9695 Wedne»dmy and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If no »niwer — Call Austin 5700
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK

99
PROSVETA
Stan« m celo leto $6.00, pol lota £3.00
Ustanavljajte nova društva. Des«t članov(ic) je treba ia novo druitvo. Naslov za liat i-za tajništvo je*
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VI*ST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNMJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CIIICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TlSfCA P Rt NAS.
SLOVENSKI ČASOPISI V AMERIKI VlSSflTS.iaKCSS PROŠLOSTI IN NJIHOVI NAMENI
Piše Simon Kavčič•
(Nadaljevanje.)	Istva. Izhajala
S pomočjo ose 'jnega dopisovanja «mo kcvali razna gesla in bodrili drug drugega za os-	,
nova rje socialističnega gibanja | ^fjf^jf "^J". ^f** med našimi priseljenci.
Pustolovec Ivan Po-
! lista, se za socialistične zadeve1 1 v • g k	*1 *
ni brigal. Njcijova specialista drZaj Spet V AllieriHl je bila borba proti farjem, toda
»piše socialističnih dopisnikov Ivan Podržaj, bivši častnik v (je navadno dal na odlično me-1 jugoslovanski armadi, je prišel j sto. Na ta način jrn je dal mno- 29. jan, spet v Ameriko. Ain-gokrat več kot potnim j> pri- P^k u-klenjen. Ameri kim obla-
Ttkoj v počet k u sedanjega stoletja je zavladala med ameriškimi Slovenci epidemija u-gtanavljanja časopisov. Novi li-sti z mikavnimi imeni so se pojavih v raznih mestih. Vsi pa s > imeli enak namen: koristiti lastnikom
je nekaj manj
kot tri mesece. V tem čan>	•	'	" ' |Mt,m ga je izročila Avstrija. Po-
potegnila precej brazd na te	, <|rtaJ jp osumIjen umora HVoje
popolnoma nenačeti ledini, za-i ' UU)1 V .l i t a,;	At/nes Tufvtskson o kite-
| ki bi moglo vzdrževati dva slo-; z«1"* Agnea luiverson, o Kaie-
venska lista. Zato se je G. S.,' ri nj več ne duha ne sluha štiri
ki je prišel v gmotne težkoče.dni po njuni poroki.. Izginila
na nasvet čikaških socialistov i jt*. bo bj imela iti s Ppdržajem
Naši potovalni agitatorji
Želja vseh klubov in agita- gle. kega o Iseka pri razpošilja-torjev, da naj JSZ in tipraua nju ob.estil o potečenih nanč-Proietarca pošlje svoje zastop- niuah in cirkularnih pisem, nike tudi na dalje agilacijske C h as. Pogorelec je na agita-
nju "Zore" se je tega načetega polja z veseljem prijel g. M. V. Konda.
- V času postanka "Zore" so se socialisti širom dežele spoznali, poslali, listu svoj* naslove, nabirali naročnike, katerih je »bil > že precej in dopisovali. Večina
. .	, teh naročnikov je. bilo dostop-
en v oglašanju in gmot- nih ,vobodomisel«tvu, ali pa so no. V tedanji epidemiji usta-j je biIi gVobodomisleci.
nciii.ieni listi so že davno po-1 rj . 4	...
Z vsemi temi nasiovi se je
Aleksander Tomart, urednik
»r j- fll.	.bivše "Zore", podal na zapaj.
Tudi socialistično gibanje Martin Hočevar v Pueblu, Co-
® na?:nu (1f,avci ** Je P"*«: lo., je lansko leto pisal v Pro-
l0VPff^Hft St ,UvJf- PrVI «veti, da ga je on pozval za u-soc ahsticni klub je bil usta-|rednika k MMiru» T sIužbo je
^ A..1 I A V« * I I AlkUlIltMl.k 1	1 A I __	J
davno pozabljeni in edino v zgodovinskih spisih se jih kdo spomni.
mvljen 2. februarja 1901. člani tega kluba so v poletju 1901 ustanovili prvi slovenski delavski list \ Ameriki \X<»ra". Nobeno gibanje ni že v počet k u skristalizirano, zato ne moremo zameriti, če tudi to ni bilo. Ko pride skupaj na sestanek večje število ljudi enakega prepričanja in stremljenja, se v razpra-
imel le malo časa. Nekako istočasno je prišel tja tudi Martin V. Konda, ki je živel prej že dalj na z a padu. V Putblo je prijezdil in Se potem dostikrat pojamral. kako naporno ježo je imel na tej dolgi poti.
V Pueblo je baje prinesel ve-
preselil 1. 1903 v Chicago, kjer | je izhajal do konca.
Lastnika lista Kopja in Medica sta tudi v Oh:ea*n izražu-la naklonjenost socialistom in pomagala pri ustanavljanju sedanjega kluba št. 1 (julija 1903). Medica je urejeval Glas Svobode, dokler ga ni nadome-! stil "ajzunponarski socialist" Jože Zavertnik, kakor so ga imenovali nekateri. Po J Za-vertnlkovim urejevanjem je "Glas Svobode" postal, v koli- ? kor je bilo to m,go<%\ socialističen list. Pravim kolikor mogoče, kajti odločujoča oseba pri listu je bil Konda. Po odhodu Fr. Medice v stari kraj je postal M. V. Konda edini last-! nik lista. Njegov vplk v SNPJ ! je rastel. Mislil si je, da je naj konju in da ni več odvisen odi
Klicarji v delavskem gibanju
Ni je slovenske naselbine, iz katere bi enam ali druirem Hitu še ne _ bilo kl.'cirakexa dopi>». "Delavci, or-lure, je končno uresničena. De- ci ji dosegel že precejšnje uspe- ! if»nirirajt«? ae!" je geslo v-uh t_»h čud-seti redni zbor JSZ v Clevelan- he, posebno v par nase lianah v du je lani razpravljal o tem|New Mexici. V drugih je imel vprašanju in ga sklenil uvelja- delo težavnejševzroki no kri-i viti s pomočjo posebnega agita- za, brezposelnost in pa p> cijskega fonda, čj*ar sredstva manjkanje mislečih ljudi v 1o-| se bi porabilo samo v ta namen, tičnih naselbinah. Kjer ni teh.!
Prošlo jesen so al.ib.li klubi Ve jim postavijo na čelo zdraž-in agitatorji nabiralne pole z barski duhovi, ki se razumejo apelom, da naj store kolikor|le na insultiranje, pa prav mu-morejo i zbiranju prispev-j Jo na smotri no delo.
IVAN PODRŽAJ
na parnik. Podržaj je po pv>ro-ki odpotoval v Kvhopo — sam. Toda ker ameriškavblast nima nikakih dokazov proti Podr-žaju, ga je v Avstriji obtožila bigamije, kajti na Dtinaju je živel z drugo svojo ženo.
Nekateri listi ga imenujejo Ivan Ivanovič Podržaj. Dozdaj
kov. Od z^i ln je jeseni do konca januarja t. I. je bilo zbranega v agitacijski fond vsega skupaj $309.93.
To je seveda premalo, da bi megli upo-liti stalnega agitatorja, magari za plačo, ki bi mu zadoščala le za stroške, toda člani eksekutive JSZ in upravnega odbora Proletarca so v sporazumu s tajnikom inuprav-nikom Chas. Pogorelcem odlo-
Ta mesec prič le z agitacij;* v Detroitu s. John Terčelj. V t č o njegovi turi je na 1. strani.
V Peniny Ivani ji obiskujeta naselbine na uritaciji Anton Zoni!k in Bartol Verant, v vzhodnem Ohiu in West Virginiji J.-eph Snoy in Slovence v Clevelandu ter okolici Anton Jankom ich.	, -Vsi ti in oni. ki (Je
iujejo \
čili. da on po<h zam<* p*rmt)fe- >V(,iih "a.clhinah, * ) ozinževa
čno agitacijsko turo p> zapa-l
ni od časa do časa v rubriki "Iz
stov. Pričel jih je mrzeti in
jo moč je precenjeval in socia-
čjo vsoto denarja. Težkeiga de
■JH III »VI VIIIIJ1 HJH, OV > I (l/. 1/1 If 1	.	... . .	I ' ".......... •*----------------
»i kmalu pokaže, da imajo Vz-	je navclioal in premelje- kontno naravnost odbijati. 8vo
Ifctej skupnosti; različna mnr-'v*	kl,ke,fa bU!"nW8» " "»J' »ja
prtdlop klubu
a nit."-*- .......""Toda vplivni benediktinski pa-
\ počet k u m bito veliko bo- ter	^ z ,je ()(,
Ije v sedanjem sociah.st.cnem j kmaia izp(1(lrinil Tomana klirou v ( hicajfu, " kateri je I. 1933 s
letnico. Marsikdo bi lahko re-,Wev,nju Xoman je vedno sve. kel eemu je b.lo treba onega | tova| ljU(lem v 5usinefts Tlldi kluba, k, se je rodil m kmalu Konda je mig|l, samo na busj. zatem umrl. da je nekaterim! nes, Toman mu je pred|aKaI: povzročil razočaranje in trplje- Začni svoj list! obrni se za nje? Temu pa ni tako. kajti tu-jtnoč Ma socialUte in jim v Lsmil di klub je vršil svojo važno'..„:„._: i.„i„ in • ^„.,...„,„1
zgodovinsko naloKo kolikor mu! " vsem me"mi Sod« ra . ,,NadaljeVanje 8 K strani ) je bilo v tedanjih okohMinah ' l H u LT^ in nH nl vala taka 'Podvzetja. kajti se-mogoče. Dosegel je zve,o s slo- ™	da»Aa P^lo« privatnim iz-
pomoči in sodelovanja sociali-lso bili Slovenci le Ivani in Ja-
"1	k m a m izpodrinil lomana 111
, (>t 1 JSZ), Kondr?, Ni čudno, ako se je v davd svojo 30- obemJrVzfeudila želja po ma-
Socialistom ni preostajalo drugega kot prelom s Kondom in njegovim listom. Ta prelom je socialistom ob enem pokazal nujno potrebo lastirega glasila.
(Dalje prihodnjič.)
nezj, zdaj pa, kakor izgleda v tem slučaju, bodo še "Ivanovi-či" po vrhu.
časniškim poročevalcem je na parniku dejal, da naj ga dobro slikajo, da bo svet videl, kako izgleda. In je res "fest fant". Toda če se zaplete v komplikacije in ga obtožijo u-mora, bo imel sitnosti, ameriško časopisje pa materijal za sodno napetost, kakor zdaj r slučaju R. R. Hauptmanna.
du. To je zelo obremenilo osta-	gibanja'' in^v seznamu
la dva v uradu, kljub temu, dal 'Agitatorji na delu . je nekaj sodrugov obljubilo po-j Tako smo agitacijo za Prole-ma ^ati pri raznih delih, na pr. I tarča in JSZ v njunem jubilej-Peter Bernik pri urejevanju o-, nem letu uspešno pričeli. Treba glasov za v Majski (ilas in v i i« K> tu li enako uspešno nada-Prosvetni matici, I). J. Loltrich i Ijevati.
pri nabiranju oglasov v Majski j Dalje naj tu e poudarimo, C i las in Anton Garden tkolikorjda je za nadaljevanje široko bo-utegnil v korespon lenčnih zasnovane kampanje potrebno, zadevah. Poleg teh pomagajo da nadaljujemo tudi z zbira-naši mladi člani in članice an- njem agitacijskega fonda.
BELEŽKE 0 DELU SOC. STRANKE
venskimi sodrugi iz.ven Chica'ia in izdal, kot že omenjeno, prvi slovenski svobodomiselni in delavski list "Zora". To je bil ob enem prvi časopis, ki ni bil ustanovljen za zavajanje naro-
slove »vseh bivših naročnikov "Zore". Vsi so zanesljivi. To bo busmess, ki se ti mora obnesti."
Konda se je v predlog poglobil. Odločil se je zanj tudi vsled jeze na župnika Cirila. V dru-
koriščevalcem.
— Socialisti v Baltimoru so nominirali Klizabeth Gilman za župansko kandidatinjo. Njen municipalni program določa
\Vabash Ave., masni shod, ki ga sklicuje socialistična stranka skupno z naprednimi unijami. Govorniki l>odo Norman Thomas, Al Benson, bivši socialistični šerif v Milvvaukeeju. Joseph Schlossberg, eden voditeljev unije Amalgamated
j * 1 »	^HP , . žbi Frank Medice in Tomana je
da žal, da vsled urednika, ki Konda izdal meseca okto(bra
ni bil kos nalogi, ta list ni mo-j j«^
gel pokazati ovlločno socialisti- bode
čnihtendenc
med drugim mestne mlekarne,1 Clothing VVorkers in drugi. To pekarne, ledenice, skladišča bo ob enem kampanjski shod ni bil kos nalogi, ta list ni mo-| V^ao	^c ^c-T' Premo^a- iavne tr^e »td., da se socialistične stranke v Chicagu.
-------• " -	• - "	,,s; z l™nom. prebivalstvu omogoči dobiti po- Za nominiranje kandidata za
t™ lo;,el^VerQ I^j^-jtrebščine po najnižjih mogočih, župana in dru^e odbornike po-
V Proletarcu z dne 2. jan. t.' kočnik i To dobVpTvo ^	l!*Ue je zf1re^,tev ^jebuje nad 60,000 podpisov.
1 ie bilo na ancrleški str-mi v'^1 c aooui prvo	novanjskega problema na na-1 V vzdrževalni fond soc. stranke
i. je Diio na angiesKi sirani \ "Glasa Svobode na ogled, ti-, »„	i • 111 u 4- »o ca^ ^
članku o 30-letfiici Proletarca sti katere je Toman označil	'"T , m!je sklen,la *brati $8,600. Ob
m P H Hriicrim ru/"n ti r\ ♦ul? »aIo <	__	.	zgradi ni e, v katerih bodo dru- enem bo to shod" v spomin so-
žine delavceu dobile dostojno! cialističnih delatvcev, ki so pa-
med drugim rečeno tudi tole: Kondi za socialiste, so pa predora, ustanovljena 1. 1901, ni f jeli par dni potem tudi pismo, po svojem kratkem življenju v katerem jih je Konda vabil zapustila drugega kot grenko- na sodelovanje. "Zora" je torej
bo in obup in celo klub je razpadel."
bivališče.
—	Socialistična mladinska liga (YPSL) je izdelala študijo o otroškem delu v industriji. Dobi jo lahko vsakdo, ki piše ponjo na 549 Randolph St., Chicago ter priloži kolkovano povratno kuverto.
—	Znameniti nemški socia-
dli februarja pred letom dni v Avstriji.
Priredbe v Chicagu
pustila cb svojem koncu poleg bridkosti in obupa tudi del upa Iz mojih zgodovinskih podat-j in naslove svojih sotrudnikov kov, ki niso brez podlage, la- ter naročnikc.v, ki so služili za hko vidite, da temu ni tako. podlago' ustanovitve "Glasa "Zora" je pričela delo na po- Svobode".
polni ledini. Tista mala peščica "Glas Svobode" se je v svo-
s!o»venskih socialistov, ki je bi-' jih prvih številkah jnuzjikoval jlist Oerhard Seger je v tej de-toUknt v Ameriki, je bila laz- 0d d?ugih listov TgTiriaslovu. V ' želi na govorniški turi v prid kropljena in ni vedela drug za podlistku je priobčeval "PridM^nd* v pomoč preganjanih ev-r^VJ^ st' °59 SNI'' v Jed ~ artigega. Niti oni socialisti, ki i garja". Radoveden sem bil, kaj ropskih delavcev, so bili organizirani v prvem neki je ta pridigar in videl, da klu/bu, niso delali složno roka je bil prav tak kot oni, katere široki, marveč drug drugemuUsera *voj čas poslušal. Nisem kljubovali. V takih odnošajih mogel zapopasti, kako je na';el
Zora" OntnvA tii m/urln *.»• J	____1 - ..	p,^
V Chicagu bodo to leto iledrtf ilovenike prireditve:
Sobota 16. februarja: Veselica
Iz John»townaf Pa.
A m. družinskih koledarjev je bilo letos v tem okraju raZ-pečanih precej več kakor lanskega letnika. Podpisani jih je prodal 40 in približno toliko s. Andrevv Vidrich, kljub temu. da gre ljudem za denar še ve-|ne morejo živeti. To jim je prav dno "trda".	. , lahko verjeti, posebno" ker se
Cena koledarju (75c) se z Ji j življenske potrebščine čezdalje večini na prvi pogled visoka, bolj draže. Tisti, ku iščejo za-toda ko ga človek prečita, ve., služka, pravijo, da je primerno da je vreden več nego je pla-jdelo pod nevv dealom prav tako
delati kot živina. New deal jim. je pomagal le toliko, da napravijo isto delo, ki so ga preje v 10., zdaj v 8. urah; namreč kjer so plačani od kosa. Majne-ri pri Bethlehem Steel korpora-ciji se pritožujejo, da z zaslužkom 2 do 3 dni dela na teden
čal zanj. Gradivo v njemu je vseskozi zanimivo. Meni najbolj ugaja opis o Slovencih v Minnesoti.
*
V klub št. 5 JSZ smo dobili še par novih članov. Tajnik je poročal, da jih ima vseh skupaj 30. Udeležba na sejah pa ni tako zadovoljiva.. Kje je navdušenost nekaterih sodrugov, ki .so jo kazali, ko smo volili o novi deklaraciji? Takrat jim je bilo vse premalo radikalno. Danes pa, kot pogorela slama. Niti na seje ne prihajajo. In kaj je vzrok, da se sodrugi iz "Kel-so" bolj ne zanimajo za klubo-ve seje?
Na decemberski seji je klub sklenil prirediti majsko proslavo, ki bo v soboto 4. maja. ako le mogoče, z igro. Izvoljen je pripravljalni odbor, ki ima
nih klicurjev. Drug /.u drugim ponavljajo, ;l<4 jih kapitalizem izkori£4a, <lu se morajo organ i lira 11, da je treba to in ono.
Te klLarje je trt'»a odprto vprašati: Kuj mi.-Kt.? 1 vas mi pozivi? ("e-tu st* ne organ i liro t* Rftmi, da bi dali drugim dober v*gL-d?
Delavec je U-hko zaveden *ili pa ne-zavedt n. Lahko je za politiko brezbrižen, ker mu plidko znanje« n„» do-pujea, da ti jo razumel. Lahko je za strokovno, organizacijo indifeienten, ktV misli da je to stvar, ki jj prišla <ama od »the. Lehko je «<^»alist in zaveden člgn svoje un je, ako se je potrudil dobiti dovolj znanja. Lahko je komunist, če se mu tako bolje do-pade. Vse to ima gotovo smisel. Kli-arji, ki pozivajo drug? v organizacijo, pa nimajo prav nobenega smisla.
Ali si je mogoč*' misliti večjo ne-n:st;l kot je delavec iz klicarakega abora? "Delavci, organizirajte se tuji politično!"'f?č Te jih v imeniku delavskih političnih organizacij, pa ni liti sledu o njih. Tak radikalizem je .ttstonj. Kapitalizem -e mu t-meje, če Si se sploh brigal zanj.
Ali !>i ali pa nisi. Ali si zaveden član delavskega raireda ali pa nisi. c^e si samo klicar in nič drugega, obstoji ves tvoj radikalizem v dopisu, ki ga ponavljaš po drugih podobnih dopisih in ga pošlješ svojemu najpri-Ijubljenejiemu listu v objavo.
Vprašanje je: Ali se SAM ravnaš po svojih nasvetih? To je vprašanje.
Vsaka unija je bila zgrajena 1 delom, pri katerem taki klicarji niso sodelovali. Vsaka socialistična organizacija je bil* ustanovljena in vzdrževana z velikimi na|K>ri, pri katerih klicarji niso sodelovali.
Obrni se v politiki v eno določno <mer i/i bodi karkoli, samo ne klicar! Kajti, kdor samo poziva ne da bi sam vedel kaj hoče, ovira delo onim, ki se trudijo d lavstvo organizirati in ga vigojiti ter vsposobiti r.a boiiio.
Spominski shod v N. Y.
Nevvvorški socialisti so imeli dne 11. teb. velik shod v spomin padlih avstrijskih socialistov, ki se ga je udeležilo tisoče ljudi.
Nov socialistični list
V High Pointu, N. C., ie začel izhajati nov socialistični list "Southern Socialist".
1> III It i: 1» II i:
K V. I! nov
#1* K* šjm
težko dobiti kot v Hoovrovih časih.
Z uvedbo socializma bodo te kapitalistične bolezni odpravljene. — John Langerholc.
Seje kluba št. 49
Collinwood, Ohio. — Zaradi spremenjenega datuma naznanjam članstvu kluba št. 49 JSZ, da se zdaj na;e seje vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer V Čitalnici Slov. del. (loma. Ako priredba vaieea kluba ni vklju-
Tajnik. Čena, nam sporočite.
—------FEBRUAR.
BRIDGEPORT, O. — Konte.t ca popularnost in plesna zabava kluba st. 11 JSZ v soboto 16. februarja v dvorani na Bojrdsvillu.
STRABANE, PA. — Veselica kluba st. 118 JSZ v soboto 16. februarja ni društva Postonjska Jama
V sledečem sernamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov.
Nacionalizacija in vojna
Hugh S. Johnson, bivši načelnik NRA. je dejal pred kon- o^ grešnim odborom za vojne za-|snpj. -deve, da bi nacionalizacija in-, chicago, ill
dustrije v času vojne prav go-
nalogo oskrbeti aranžmo. Toda |tovo	mčil poraz dežele.
ve je potreti-i 0nn ^ fcongresnike na na kooperacija vseh sodrugov | ^^ ^^ kj ne dovoljuje
'Zora" gotovo ni mogla vršiti svojega zgodovinskega poslan-
svoje mesto v listu.
—	Socialisti v Philadelphlji ustanove s sodelovanjem unij delavsko Žolo.
—	V nedeljo 17. februarja ob 3. popoldne se bo vršil v či-
začeli v Glas Svobode dopiso- kaškem kolizeju na 1513 So.
!

5
K\JH. 'J

Cankarjeva družba
je i/dulu leto 1933 sledeče knjige:
/. STARI VEK. /. zrezek. Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev. 1. SRlŠbNJr VEK. //. zvezek. (Obe ti knjigi sta delo Maks Hčera.) .7. POD SEVERNIM NEUOM. Pavel M živo j.
1
f*. SESUT/ STOLP. Ivan Molek. 5. KOLEDAR CANKARJEVE DRU ŽRE.
%r	*
Vseh teh pet knjig dobite po pošti za -1.40. Ako pridete v urad
dobite za $1.25.
Proletarca sami, iih
Naročila naslovite: PROLETAREC, 3639 W. 2f>th St, Chi enpo, III.
i
s
Sobota 23. februarja: Veselic« kluba *t. 1« JSZ v Aldine Hali, 911 Center St. (nnrth side). — Veselica slovenskega kluba brezposelnih.
Sobota 2. marca: Zabava drufltva "Delavec" št. 8 SNPJ v Starčevih prostorih, 10063 Ave. N./ So. Chi-cavro, 111.
Nedelj« 10. marca: Slavnost .10-letnice Proletarca v dvorani SNPJ.
Nedelja 7. aprila; Koncert pevskega r.bora "Prešeren' v dvorani SNPJ.
Nedelja 14. aprila: Koncert soc. pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ.
Sobota 27. aprila: Zabava društva "Sosedje" na 2227 S. T>2nd Ave., Ci-c<»ro, 111.
Nedelja 2S. aprila: Vfeselica s programom pevskepa društva "Slovan" v Hrvatskem domu, So. Chicajro.
Sobota 4. maja: Veselica društva Intesrrity v dvorani SNPJ.
Sobota 15. junija: Večerni piknik tfruštva Pioneer pri Stefcinarju v Willow Sprinjpsu.
Nedelja 23. junija: Piknik društva "Delavec" št. R SNPJ.
Nedelja 30. junija: Piknik dru-Stva "Narodni vitezi" št. 89 SNPJ pri Kcplu v Willow Sprinjrsu.
Četrtek 4. julija: Piknik federacije SNPJ čikaškejra okrožja pri Ke-glu v Willow SprinRsu.*
Nedelja 28. julija: Piknik druHtva Pioneer pri Stezinarju v Willow Sprlngsu.
Nedelja 20. oktobra: Slavnost 2T>-letnlce JSZ v dvorani ^SPS.
Sobota in nedelja 2.-3. nov.: Slav-nort 10-Mtnlce društva Pioneer.
Nedelja 24. novembra: Koncert pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ.
Torek 31. decembra: Silvestrov« r.abava kluba št, I v dvorani SNPJ.
za uspeh prireditve na kooperacija vsel
. . .	. ,	I	i	t4 V V f-t 11 lini« » V| m "V	. v/.,|«,i
in somišljenikov posebno kar MUcionalizacijef ne prisilne voj se tiče igre. Odbor sam je ne
more vprizoriti. Zato računamo na sodelovanje. Naj nih£e, ki
l><» vprašan, ne ddreČe.
#
Eksekutiranje 117. bivših ruskih komunistov in drugih Rusov, o katerih so poročila trdila, da so bili delavci, je zdaj že zgodovina. Dati so morali življenje zaradi atentata na enega visokega komunističnega voditelja.
Vsak razAoden socialist obsoja atentate, a prav tako nasproten je smrtni kazni. Masne eksekucije niso socialistična metoda, pa tudi revolucionarna ne, kajti vsa zgodovina priča, da so bili umori in eksekucije na debelo sredstvo vsMi tiranov. čemu jih naj delavska vlada posnemrf? Ne samo, da je to ostanek barbarizma, ampak Rusija je dala s tem masnim umorom raznim Hearstom še več materijala za boj proti nji in za blatenje vsega delavskega giban ja. Tretje slabo pa je, ker se fašizma željni elementi v tej državi poslužujejo teh ruskih eksekucij v hujskanju" ljudstva proti rdečkar jem in za j
pripravljanje tal fašizmu.
j- ■
Z razmerami so tukajšnji delavci upravičeno nezadovoljni. Delavci pri National Radiator j korporaciji jamrajo, da morajo)
ne službe.
Ampak ustava je le za industrijo. kajti industrija v prošli vojni ni bila nacionalizirana, dočim so prisilili v armado sto tisoče mož in fantov.
r ' ■---r--
Listnica uredništva
F. N., Mihvaukee. — Ko smo prejeli vaš dopis, je bil list že napolnjen. Ne moremo drugače kot odložiti ga za prihodnjo Številko.
Milvvaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $.'1.00 za pol leta, 11.50 za tri mesece.
Naslovi 540 W. Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
••n Y:\AMITI:-
Tbr Storjr of Class Violence in America
By LOU18 ADAMIČ
Revised Edition
$2.00
ORDER FROM
PROLETAREC
3639 W. 26tK St., Chica«o,
III.
Manifestacijski shod v kolizeju na S. VVabash Ave. v nedeljo 17. februarja pop. v protest proti fašizmu ob priliki obletnice upora socialistov v Avstriji.
CHICAGO, ILL. — Veselica kluba št. 16 na north side v soboto 23. februarja v Aldine Hali. .
marec.
DETROIT, MICH. — V nedeljo 3. marca vprizorita kluba št. 114 in 115 JSZ v Slov. del. domu socialno dramo ''Rdeče rože".
CHICAGO, ILL. — Slavnost 30-letnice .Proletarca v nedeljo 10. marca v dvorani SNPJ.
IMPERIAL, PA.—Konferenca klu-bov JSZ in društev Prosvetne matice
v nedeljo 24. marca dopoldne.
APRIL.
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 14. aprila koncert Save v dvorani SNPJ.
CLEVELAND. O. — Koncert aoc. pevskega zbora "Zarja" v nedeljo 14. aprila v SND.
CLEVELAND. O. — Veselica kluba št. 49 JSZ v Slov. del. domu, v nedeljo 21. aprila.
MAJ
JOHNSTOWN, PA—Majska slav-nost kluba št. 5 v soboto 4. maja.
SPRINGFIELD, ILL. — Prvomaj. ska slavnost kluba št. 47 JSZ in vpri-zoritev drame "Razvalina življenja**.
WAUKEGAN, ILL. — Konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. maja v Slov. nar. domu.	»
WAUKEGAN. ILL.- V nedeljo 19. maja pop., po konferenci JSZ, vpri-zori dramski odsek kluba št. 1 Mo-škričevo soc dramo "Rdeče rože1'.
JUNIJ.
BRIDGEPORT. O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija.
BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba št. 1 I in konferenčne organizacije JSZ v nedeljo 30. junija.
JULIJ.
CLEVELAND, O. - Piknik kluba št. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi.
A Vugoslav \Veekly Devotcd to the Intoiest of tlie VVoikers 0FF1C1AL ORCAN OF Vugoslav Federation S. 1*.
PROLETAREC
RDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPKRATIVK
• COMMONWEALTH
NO. 1431.
Publisked We«kly al 3639 W. 26lh Si.
CHICAGO, ILL., February 13, 1935.
VOL. XXX.
Masters of Capital Concede Nothing And Ask VVorkers To Surrender
Back to the olj capltalism t i nlcn who talk of this right is matter what happens to their That is the fclotgan of the Na- adding insultto injury.	victinu.
tional Assoeiation of Manufac- The program vvould prohibit Our ruling classes vvould turers in a 'Troposed Platform sympatheticanJ general strikes travel back to a point where aH fcr Recovery." In March, 19^3,1or lockouts, blacklists and boy-lthe forces that brought on the the big shots of capitalism were cotts. Ali labor history shovvs depression would be a ga in re-
drowning. Industry and bank-ing were crumbling throughout the country. The sinking ca-pjtalists and bankers eagerly grasped the rope throvvn to
that the blacklist is almost im-possible to detect, while the strike and boycot by their very nature are open. The lockout can easilv be effected on the
them by the Federal Govern- ground that there is no busi-ment. They were humble. In ness. The big shots concede their hands the vvhole capital- nothing on these issues and ask ist order haj almost collapsed the vvorkers to surrender. in ruins.	Hours and wages as proposed
;n 80-hour bills are opposed. Relief "must not entice vvork-
They have recovered from
their fright and want to march.
leased to vvork .their terrible havoc. Back to the old capitalism! They have forgotten nothing old and wi 11 leam nothing new.
The road to deliverance lies ahead, not behind. It leads to Socialism and taking the indus-tries out of theliaTTds of these big-shot failures. This is the jcb ot the working class, the
PEACE FORCES NOT DISCOURACEP
In *nit« <»f the defeat of the vvorld ertnrt projeet before the sonate, I stili think that th<> peace movement ha* inade more progres* in the last 15 vears than anv great reform in his-t<»ry ever did in a similar tirne. The only an -vver vvieh the peace forces can niak»» is to redouble their offorts to make the United States a construc-tive foree for organited international peace.—Dr. Hairy Emerson Fosdick.
The defeat of the world court to-day must be regarded as a calamity, but only as h minor one, because this defeat will simi»ly mean membership in the court vvill be postpotied. Such membership is inevitablc, and ali thos«< intererted in world peSce must ioin in the effort to bring the United State« into the court at the earliest possible moment.—Robert M. H utehi n«, Piesident, University of Chicago.
Signs Of The Times
POVERTY AND PLENTY
, .. 4 .	... . , , In New Vork City. unemploved
class that has nothing to lose ' wafon ||riwri trundU. ^
back to 19^8. Much of the pro-'ors from* or fii»courage tfeeiriand eveything to gain by abol- riages to relief stations to get their
gram is hooey, like the demand | that the constitutional "ba-lance between legislative, exe-cutive and judical povver" should be maintained. What effect that balance vvould have on restoring their industry is not disclosed.
They want a Federal sales tax and the vvithdravval of the i government from ali activities that compete vvith their class. j They want "harmonious co-i operatton of labor, manage-ment and investors" in indus-j try. Investors are scattereij throuighout the country, and how the investor in Pittsburgh steel living in California or Maine can cooperate remains a mystery.
The workers vvho remain in industry should be "free to bar-gain collectively or individual-Jy" ■ vvith the masters of indus-try "in such forms as are mu-tually satisfactory." Experi-ence has shown that most -sa-tisfactory method of bargain-ing favored by the big shots is not the collective but the in-dividual method, which is fu-tile to the worker facing the giant Corporation.
"Protect men in their right to~work." That right does not exist for more than ten million. If they could eat the "right" or transform it into shelter and clothing they woulcl be happy. Protecting workers in the right to work vvhile many industries' are close-d by the very gentle-!
return to, private . employ- ishing the capitalist system.
ment." That'is to say, keep the jobless on rations 80~d0W that they vvill be humbled and vvifl accept a starvation vvage if it is offered. Unemployment insur-ance must not "create further unemployment or make re-em-ployment hazardous." Be kind to the masters of capital, no
The Nevv Leader.
lole of 100 M>s. of coal. Relief headquarters can't afford to | have the cojd delivered.
Much has been vvritten in the past fevv years about pove rty in the midst of plenty. We have vvritten our share of it. The para lox is a shameful one, utterly unnecessary. We also have assailed the notion that this paradox could be sol-ved by limiting produetion or destroying products vvhich the people needs.
It wasjeft to a vvriter in Cur-rent Histor.v, hovvever, to make one of the most piguant obser-vations on the subjeet. He says there has been an attempt to get rid of the paradox by abol-ishing the plenty, not the po-verty.
Of course, that is vvhat we and others have said in differ-ent vvords, but he put it in a very striking form. It is exactly vvhat the Roosevelt administra-
tion has been futilely and fool-isly attempting to do: to abol-ish the paradox of poverty in the midst of plenty by abolish-ing, not the poverty, but the plenty!
The result of this absurd po-licy is that there are novv near-ly 20,000,000 men, vvomen and children on relief in this coun-try, living on a erust, so to speak; that is, living on the very least that vvill make soul and body hang together, in-stead ot the great abundance vvhich vvould make for fullpess of life. Many millions of others are but little better off.
Security/
people have to put up vvith this folly?
VVell, we are sorry to say, that the American people prob-ably have to put up vvith it un-til they acquire sense enough
to demand that it be stoppeu. Last November they voted to have it continue. Neverthelemj if they should wake up, they could stili bring pressur« to be ar for a change of policy.
The doors of the industrie« could be throvvn open at any tirne, giving employment to ali of the unemployed, and ma-nufacturing badly needed products. The government vvould have to take them over, to be sure, and that is vvhat the people shoiild demand.
Recent events shovv vvhat can be done by mak ing a loud enough demand. There are mil-
The arniy an<l the navy are sai«l to be seekinjf one billion out of the four which Roosevelt it trying to tret from ConRTc?ss.
And the bili i« supposed to Ik* for »ecurity!
UNEMPLOYMENT INSURANCE
FOR OHIO
Hovv long do the American Uions of unemployed, and they
have millions of employed sym-pathizers. Let them demand vvhat they should have—steady employment at good vvages in publlc industries.
—The Milvvaukee Leader.
A 1EAR Ali O THIS JI O.VITI
A year ago thia month, Auatria, a country smaller than the stale of Ohio, witnes*ed within ita boundaries one of the crueleat, and bloodiest atruggle between democracy and fatcism in which hundreds of our comrades loat their livea protecting that which they had built during a fifteen year reign of Social Democracy. Our Austrian fel!ow worker» battling the armed Faacist forcea of the Dollfuas government gave up their livea fighting rather than submit to the hedioua terror of a faacist regime.
A year has passed. The leader of the Faacist government — Dollfuss — is no more, killed by the sams method he used to kili innocent Austrian men, women and children. The Fascist government continues. Many Socialista are stili in jail. The terrorism of a dietatorship stili exists. Capitalism, through its reactionary forces, is stili on top, but its days are numbered. the working class has met defeat many times. Each time our comrades have come back rtrenger and stronger. Someday —- and that day isn't far away, the working class will again arise — vviping out Capitalism and its child, Fascism from this earth.
Our comrades of Austria have not fou«rht in vain. The martyrs of Vienna will not be forf, >tten. Men and wom;n of their špirit will win out in the cr.d!
Clc-vrland. O. — The last meeting lates that not more than \% of
of the Jugoslav seetion for unemploy-ment insurance waa interestinif and informative. Louis Zorko and Frank Turk. delegate« to the Washington congreas for the prumotion of the Lundeen BiH, jfave excellent reports. At this meeting the "Proposed Ohio rTnemployment Insurance BiH" was discussed and endorsed. The organi-r.ation is working in conjunction with the American Federation of I^afeor j Meinbers League to promote this bili.
The bili is complete even to the administrative end, and is one of the finest bit« of social legislation within the realm of possible adoption, yet proposed.
It provides a two-weck vvaitinjj period to the n w u:u>mployedt where-upon ali normal employable unem-plo.ved, without any diserimination. shall receive benefit« of $10 per week and $3 per dependant.
Thi* bili in contradi.-linction from the Old Harrison v BilH which has been re^drafted by a certain group of liberals, forces the state to be liable j to thp pavment of ben?fits, that is to >ay: should nrrt enough money accure I froni premiums of the emp!oyers and employee« to cover the demand on
premium shall be paid by the em-ployee, nor less than 3% premium
shall be charged to the employer.
• • •
, Johnny Rak informs me that the contest on play-writing is stili on — and those who have any desire to write plays — may stili enter it. You •m4ght be a tfood story teller and don't know it, so try. Ali you have to do is write a play, sign your name to it, and send it to Proletarec—and maybe win a prize.
Loui* Jartx.
CHLIGHT
Donald Lotrich
lil.........»lil
WeVe been gettinjf prettf'critical j a couple weeks in Milvvaukee to help «t>out some of our Socialist CUnctions i in our vast field there. Ali of you lately. At least. we tried tojpoint out' will have to understand that expens«s
rV11 /lo f i,/« iiin/«i m« o r% A Atit* ok	11 1_______1 i ____" J i_______t___
NEW DE AL PROFITS
Income tax returns for 1933 show that the proapect of inflation brought a vundfall to the big traders and speculators. as it always does. Little of this profit wa« probably realized In the real estate marke t, which re-tnained inaetive. It was obtained largely in the finanrial markets, in the \vheat pit, jn foreign exchange. Here is evidence that a general priče rai«inar program is of benefit first and for«most, not to those of low in-c« ne, *>ut to speculators. , Here, in fact, we find a specifk- sounce of benefit paymonts then the state must, criticism of the prcsident*s po lici es: use means of taxation to meet	The expectation of inflation vvhich he
fit disbursemento. Should this state deliberately stimulated at the begin-
ning led to a growth of speculative
our deficiencie« and our shorteomings. Yet, no one can deny that we did not give praise and rejoicement where it was due. Nevertheless, we have al-ways tried tA be tolerant no matter
how seriou« the charge«.
• • *
Everythlnjr went lovely with the Tony Sender meeting at the Chicago Woman's Club on Feb. 3 excet»t that some of us had expected a different kind of a lecture. Tony Sender uses unusual!y high Kngli^h <worda but she told us of none of the things we haven't heard so fre<juently beforo. VVhat we have expected was more of an inner soul speech which vvould teli us more intimately of the tense mo-ments just before and just after Hitler came to povver. Branch No. 1 of the Jugoslav Federation \vas vvell re-presented at this meetinff vvith a-bout 10% of the total attendance. This speaks well for branch No. 1 and not so veli for the re«t of the Cobk County movement. The coffee was
exceeding!y good.
• * •
Our Federation has lacked or^rani-
will be incurred in sending organiior« to these localities but unless we take advantage of vvhat opportunitie« ar« presented now, vve cannot expect to grow. We solicit the help of everyon« in one way or another and if yoo (-an't do anything else circulate • subsoription list for our agitational fund.
m * 0
I>ast Friday night liel<l a com-memoration meeting of the Austrian revolution that wasn't i>o vvell aUend-ed and the program was far from satisfactory. Cnirade Adolph Dreifun was timely until he started mixinf-contiaversial statements of Americsn Socialist« into it. We should have at least another speaker especiallj when so many out of tovvners ; available. We did make some literature sales and collected enough to cover the cost of the meeting. The conirades hovered around the hali for several minute« after the meeting, a
sign of greater expe<*tations.
• • •
Pioneer Lodge No. 55l> SNPJ U h«»l(linjj a Valentine Dance Sat. Fcb. lfi ut the SNPJ Hali. A fur «how mr$»
of affairs arise, vvhich is most likely, then the proposed bili direets niethods of taxation to |»rovid3 for funds in the channels of high income«, in-I heritance« and ffifts. The bili stipu-
profits and of larjfe incpmcs, vvithout benefitihg those lovver in the scale.
George Soule in Ftbruary Current History.
zorsand solicitors soT-eth.ng terrifcle |;orijfinally achl.dulod for thig day ^ And smeenon of our comrades could ,)ecaus(> of a ja,)or ai9pute at the take the time-to travel, comrade Chi» Kvans Fur c who was to t on ^ Pogorelec, secretar.v of the Federa- show for we t.ancelk,(J it< Pioneer tron, stepped out for a few months. Ix><Jjrc has a, bccn a 1)roJfres,iv« He is makinET his rounds down the
This And That From Cleveland
THATU THAW IT OUT!
V*
ClrvrUnd, O. — Socialist Singing Soclety Zarja, branch No. 27 JSF and its Kngljsh Seetion fnvite ali their comrades and sympatizers to join them in spending a sociable evening Saturday, February 2'J. A program of mulcil selections, recitations and short talks is being arranged. After that we'll vvind up the evening by playing "tbingo". Refreshments vvill 'be servtd too. Remember—February 2.1 at 8 P. M., Slovene National Hali (old building, room 1).
Comrade Branisel, member of branch 27 i« very ill and is at the Marine Hospital. Comrades and friends wish-ing to visit him should see Louis Zorko or John Krebel at 6409 St. Clair
Ave., concerning vigiting hours. •
The next concert of Zarja, vvhich vvill b« held Sunday, April 14, will present "It Can't Be Done", a comic operetta, in vvhich a fe-w selected younger member« vvill sing the solo parts. The afternoon porformance vvill contrtitute the operetta, already mentioned, a humorous skit, and a medlcy of octets, quartets, and choruse«. A more detailed account
vvill be ;>ubmitted in the noar future. •
It is a pleasure to note the aetive interest the .vounj? people take in "Zarja", and also, the sub^raneh No. 27. Several have accepted res-pon«ible poiition« as follows: Josephi-ne Turk, i« vice-president; Rose Sum-rada, seeretary; and Betty Bogatay, custodian.
John Vehar i« accretary of the sub-braneh No. 27, and Sophie Turkman,
is recording i2cretary.
#
It »eems that Mr«. Obed. nee—Lil Vehar, and Cy Obed regard their
they will take it upon themselves to follovv alonjf the j»ath taken by their dads.—"čestitke".
Betty Bogata?.
So That'a Ali That'a THe Matter!
At last the depression problem is solved! A letter to the New York Times kicks Old Man Depression in the slats and he takes the count of nine, gets up, and dovvn he goes for a knockout.
The vvriter says, say« he: "We Americans need a chiropractor to stiffen our backbones, a big doso of iron and steel for our blood, and a lot of bear jfrease to oil our elbow joints. Instead of vvhining and complaining, lolling on «treet corner«, or sitting around the stove in the country Rtore, vve should realize the stern truth that life at it« best is hard, and stiffen our «inews and gird up our loins to over-come life's hardness by overcoming our ovvn softnes« and weakness."
Having seen your chiropractor, the vvriter then vvould urge President Roosevelt to buy aH small farma and settle the joble«« on them, telling them: "Root, hog or die."
Novv then, quit vvhining, see Doc and have a gin guzzle vvith us!—T. N. L.
WAGES GO UP — TAXES GO DOWN
City employees of Marshall, Mich., vvill get a Ift per cent salary inerease this year, and at the same time the citizens vvill have their taxes reduced to the lowest point in 17 years.
Quite an anomaly, i«n't -it? It has been made possible, accordingTo The Chistian Science Monitor, by a sur-plus of $19,000 vvhich the municipal
nevv-lborn son as the eight wond»r. electric lijrht plant has tranrferred to The same can be said for Mr. and the municipality*s general fund. M rs. Anthony J. Pire, who are alno And, besides, the city geU approxi-proud parenU of a baby l»oy. I hope , mataly $14,000 vvorth of street light-that, when these two lad« grow older, ing vvithout cost.
••nuthcrn course thru Arizona and New Mcxir-o to California from where he will ir<» to Oretjon and Washincton and then frmek thru Wyo-min^. Montana, Colorado, etc. So far comrade Pogorelec has bee<n very successful in securing subs for Proletarec and in selling various books
and literature and it is hoped thatjj^ ;5 are yc	)fJ
the rest of h,s journey will be even j ;<0 of jssue 4 am, more fruitful.
lodge. Wo have always backed up the orzanized labor movement. Hcnce, vve feel justified in inviting them to 1 t»ur dancc.
• * •
No .'I issue «»f Arise bas been soM out. We had 20 of them an«l had no difficulty selling ali of them. It's t good snagasinc and the contents «f
w i 11 order 4 and wc a>k our rade« to purcha.se it from our literature committee.
With comrade Pogorelec <»nt on th" road th«» office work »vvill be handled by J. Rak vvith the asistance of several Chicago comrades. We are al-readv at work on our 30th anniver-«ary issue of the May Herald and it is in this endeavor that vve urge our manv friends, comrades and *ym-pathizers, to expend extra efforts to get a large circulation for this worthy venture. We must have ads and financial contri»butions too and aiSove
aH many orders for it.
* * •
It has l»een pretty much agr^ed that comrade John Tercel of Canons-burg. Pa., vvill go to Detroit, Mlch., for a similar mission on the 2lst of Feibruary. The special ca-mimign com-miftee of the Federatiorf was in a short session last Friday night again and adopted an appeal for rcncvvod activity among our comrades and branehes. It is our desire that comrade Zakovsek of VVaukcgan spend
Election Returns
The Ins vvere in and the Outs were out.
Novv the Outs are in and the Ins are out.
And some folks shout and some folks pout,
But vvhat in the 'ell i« it ali about!
The Operating Engineer.
Two Of A Kind
"Wc must make the vvorld safe for democracy." — Woodrow Wilson.
"We must take the profit« out of vvar."—Franklin D. Roosevelt.
C lose Tongue
rioriat: Want to *mY »t with fl<»wers? Ailvout three dozen roses, say?
CyriljL. Hovv about six—I don't want to say toti much!
SiHhMAST
roiisi:i>i
ItAIJ.Y Al
John B«.»r, in "Labor" Washington, D. C
Chicago. — Norman Thomas, Joseph Sehlossberg of the AmaJga.:nated Clothing Workers and Al Benson for-mer Socialist sheriff of Milvvaukee vvilT speak at a mass meeting Sunday, February 17, at 3 P.M. at the Chicago Coliseum arranged by the Chicago Socialist« and trade unions. This rally and meeting vvill aerve a threefold purpose. It vvill launch the United Socialist Drive in Cook Count.v vvhich
1 undertook a quota. of $3,000 and vvind up the drive for 60,000 signa-tures necessary to nominate a Mayor i for the eoming eleetions.
Finally the meeting will be the scene of an impressive memorial for the Socialist vietims of the Fascist In the
Austrian Civil War a year ago.
In
this cere.mony the Socialist Guard will be assi«ted by the Amalgamated Clothing VVorkers Women'i Choru« who vvill render a number of fine
lections.
Ticket« are 10c in advance and 25c at the door. They are available
from ali party memfcers. A more d«* tailed announceinent of this meeting is published on page 1.