Neža Zajc1 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki – v času revolucije leta 1917 Izvleček: Prispevek obravnava razmere med ruskimi intelektualci v letu 1917, ko je rusko realnost prežemalo vrenje revolucionarnih dogodkov in revolucijskih zapletov. Avtorica se osredotoča na stanje zavesti izbranih pesnikov, Aleksandra A. Bloka, Osipa E. Mandel- štama, Vladislava Hodaseviča in Anne A. Ahmatove. Še posebej so proučeni osebni dokumenti, kot so dnevniki, pisma in pričevanja. Pričujoče besedilo kar se da verodostojno opisuje doživljanje ome- njenih pesnikov (odzive, dvome, vprašanja, ki so se porajala ob zgo- dovinskih  dogodkih)  ter  njihove  poskuse  zaobjetja  zgodovinske resničnosti kot neke idejne celostnosti, ki se je najbolj odražala v mislih o umetniški svobodi ali svobodi v ustvarjanju. Članek namreč podrobno predstavlja notranje življenje (vzgibe, pobude, nuje) tistih umetnikov besede, ki so se čutili poklicani, da s svojim ustvarjanjem ljudem tudi duhovno pomagajo.    Ključne besede: poezija, osebni zapisi, revolucija, besedna umet- nost, vprašanje umetniške svobode, ideja svobode v ustvarjanju UDK: 821.161.1''1917'' The Concept of Freedom in Artistic Expression as Held by Russian Poets during the 1917 Revolution Abstract: The article deals with the situation among Russian intel- 139 Moni tor ISH (2018), XX/1, 139–177 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Neža Zajc je raziskovalka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU  in  raziskovalka  na  Inštitutu  za  civilizacijo  in  kulturo. E-naslov: neza.zajc@zrc-sazu.si. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 139 lectuals in 1917, when Russian reality was simmering with revolutionary events and concomitant complications. The author  focuses on  the state of consciousness of selected poets: Alexander A. Blok, Osip E. Mandelstam, Vladislav Hodasevich, and Anna A. Akhmatova. Partic- ular attention is given to personal documents, such as diaries, letters and testimonies. The paper seeks to describe as authentically as pos- sible the experience of the abovementioned poets (their responses, doubts, questions raised by the historical events) and their attempts to embrace the historical reality as a totality of ideas. This conceptual totality was most prominently reflected in their thoughts about artistic freedom or freedom of creation. Presented in detail is the inner life (motives, initiatives, needs) of those verbal artists who felt called upon to help people spiritually by means of their creativity. Key words: poetry, personal records, revolution, verbal art, the issue of artistic freedom, the idea of freedom of creation 0 0 0 Uvod Če bi verjeli zgolj resničnosti, kot se le-ta kaže, in pesniku, da on ni- kdar ne laže, ter ob tem omalovaževali prepad človeškega spomina, vedenja in zgodovine, potem bi bilo mogoče tudi zanikati posamez- nikovo nesrečo, duševni zlom in vero v življenje. Vendar so se leta 1917 ruski intelektualci znašli v še bolj zagonetnem položaju, saj so živeli sredi zrušenja zgodovinskega trenutka, sredi propadanja sle- hernega upa in zamisljivih idej ter med ljudmi, ki so umirali z upa- njem – brez obupa. Zato se zdi, da bi nemara mogli verjeti pesniku Aleksandru Aleksandroviču Bloku, da ga je vodila neoporečna drža- vljanska volja, ko  je sprejel službo pri začasni vladi. 8. maja  je bil Neža Zajc 140 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 140 pesnik  imenovan za  redaktorja  stenografskih poročil, ki  so  jih za Ustanovitveni zbor evidentirali člani Nujne zasliševalske komisije, ustanovljene v začasni vladi pod predsedstvom Nikolaja Konstanti- noviča Muravjeva. Blok je šele iz časopisne notice, dne 7. maja, ko je gosto naletaval sneg in je vremensko podporo notranjemu občutenju vznemirjenosti ob neki veličastnosti Peterburga doživljal kot naravno podporo, izvedel, da je bil skupaj s Pjotrom Osipovičem Morozovom (literarno-gledališkim kritikom in strokovnjakom za A. S. Puškina) in s Pavlom Nikitičem Sakulinom (literarnim zgodovinarjem) izbran za člana literarne komisije, ki je nasledila nekdanjo Gledališko-lite- rarno komisijo Aleksandrinskega gledališča. 25. maja leta 1917 je v svoj dnevnik zapisal naslednje misli: “Stara ruska oblast se je delila na odgovorno in na neodgovorno. Prva je bila odgovorna le pred drugo, ne pa pred ljudstvom. A takšna ureditev je bila namenjena verujočim ljudem (vera v cer- kveno krizmo), možatim (nerazdvojenim) in poštenim (aksiom nravstvenosti). Z neizmerljivim razvojem Rusije v globino in ši- rino je oblast terjala še velelnik genialnosti. Vseh teh lastnosti že dolgo ni bilo med nosilci oblasti v Rusiji. […] Brezvladje na vrhu je bilo uravnoteženo z ravnodušjem spodaj. Ruska oblast se je opirala na korenine ruskega naroda. Zanikanju je odgovorilo zanikanje […] Zato je nastala vojna med leti 1914–1917. Vendar se je treba zavedati, da se je stara ruska oblast opirala na zelo globoke lastnosti ruske duše, ki so bile vztrajnejše, kot se je bilo tega mogoče zavedati po revoluciji. […] Zato pojmovanje revo- lucijskega naroda ne ustreza povsem realnosti, saj se rusko ljud- stvo ni moglo tako hitro in nepričakovano preobraziti.”2 141 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 2 Aleksandr Blok, Sobranie Sočinenij, T. 7, Avtobiografija 1915, Dnevniki 1901–1921, Moskva-Leningrad, 1963,  254–255. Dalje po kazalko: Blok, SS, št. dela zbirke pesnikovih zbranih del, str.  08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 141 … iz prejšnjega stanja vernikov v ljudi drugačnega kova, z nado in  zastavo  in  sposobnostjo  pozabe,  bi  nemara  mogli  nadaljevati pesnikovo razmišljanje, če bi si v tem trenutku dovolili odstop od poskusov premočrtnega literarnozgodovinskega in znanstveno ve- rodostojnega osmišljanja. Vendar je Aleksander Blok še dodal, da revolucija predpostavlja močno voljo, ki pa je v pojavu ruske revo- lucije sam ni našel. Tistega  leta  je bila njegova korespondenca z ženo Ljubov Dmitrijevno Blok, ki je tedaj kot igralka z gledališčem gostovala v Pskovu, podvržena vojaški cenzuri. Nova služba redak- torja v Zim(n)skem dvorcu je pesniku omogočila državljansko le- gitimnost, pa tudi prisotnost na zaslišanjih. Ob tem je bil Blok nav- zoč  ob  takih  pričevanjih,  ki  so  govorili  o  dogodkih,  kakršne  po njegovih besedah “slišijo in vidijo le redki in to enkrat na sto let”.3 Protislovna občutja, okus grenkobe in tudi čudna pomembnost so navdajali pesnika, ki je leta 1917 začel obiskovati jetnike v zaporih ter zbirati hrano za reveže. Tako je dva dni po citiranem zapisu, 27. maja, obhodil osemnajst ječ, kjer je pogosto doživel tudi neprijetne stike s trpečimi. Svojo tesnobnost in popuščanje zdravorazumskosti ob številnih “grozljivih (strašljivih zaradi človeške brezumnosti dob. histeričnih) prizorih”,4 je pesnik opisal z naslednjimi besedami: “Ko možgani od napetosti  skoraj popustijo  (poleg  tega, da  je nujno  zdržati  v  opredeljenem  umskem  stanju  in  obenem  biti pozoren, da ne bi ničesar spustil, nemara ne slišal ali ne videl), je za hip nekoliko lažje, ko pa se odmakneš, postane zelo nela- godno: strašna osamljenost  in nikomur ne moreš ničesar reči niti se z nikomer posvetovati. Ne vem, kako bo dalje, ne vidim naprej.”5 Neža Zajc 142 3 Blok, SS, 6, 491. 4 Prav tam, 497. 5 Prav tam, 496. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 142 Nekaj dni zatem je kupil živež (kašo) ter ga poslal v zaporniške prostore. Nezaupljivost do vseh dozdevnih evropskih zaveznic se je kazala v nazornem razmerju med čutom za resnico in ponever- bami le-te. Resnicoljubnost je ostajala lastnost redkih molčečih pes- niških duš. Zato se ne gre čuditi tedanji Blokovi razdvojenosti, ki je posegla globlje od trenutnih ravnanj: “Nasploh imajo vsi prav: in kadeti, in Gorki ‘z dvema dušama’6 imajo prav in v boljševizmu je to strašljiva resnica. Ničesar ne vidim naprej, čeprav nikdar ne  izgubljam optimizma. Vsi oni, ‘stari’ in ‘novi’, sedijo v nas samih; v meni še najbolj. Že vidim v zraku; zemlje ni, pa tudi neba ne. Ob vsem tem pa je Peterburg spet nenavadno lep.”7 Pesnik je imel ostanke “stare banalnosti in vsakdanjosti, ki gnez- dita v mnogih zidovih” za najhujše zaviranje revolucionarnih do- godkov. A historični položaj Rusije, ki se je začela – morda lahko rečemo – prvič v zgodovini odpirati Evropi, pa tudi lastni nezava- rovani resničnosti, je bil še bolj zapleten, saj so se preizkušnje ruske tradicije – teh so bili Rusi namreč vajeni – izkazale za redundantne, medtem  ko  se  je  ruska  zgodovina  zazdela  prosojna,  lahkotna  in skorajda  neoprijemljiva.  Celo  na  trenutke  zamegljena,  čeprav  ne nebistvena. Ruska resničnost se je čedalje bolj spreminjala v krvavo in  nesmiselno  vojno,  kakor  bi  se  izmikala  vidu,  kot  je  tožil  Blok (“ne vidim naprej”) in tako tudi zaključil pismo materi, v katerem ji je pretresen sporočil o obnovitvi smrtne kazni (pa “čeprav na fronti” in “načeloma” le “v primeru bega”), ki ga je napisal zvečer, 12. julija v Petrogradu: “Ponovno ne vidim prihodnosti, zato ker se prekleta vojna vleče in spet zaudarja po njej. Veliko reči me zmede in vzne- 143 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 6 M. Gorki je leta 1916 napisal traktat z naslovom “Dvodušje”. 7 Blok, SS, 6, 495–496. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 143 miri, da ne morem razumeti, za kaj gre. […] Danes nekako ne morem pisati, tako zelo spet ni mogoče videti prihodnosti.”8 Tolažil se je le s  tem, da  je ubeseditev dogodkov v predsednikovih ustih mogel izenačiti  z vzdušjem  iz Puškinove pesnitve  Gostija v času kuge.9 Njegov položaj ponazarja tudi Blokova udeležba na lokalnih mes- tnih volitvah in njegovo zadovoljstvo, da se je mogel pridružiti najn- ižjim slojem (“krojač, kuharica  in veliko delavcev”), ko  je volil za socialistično stranko, nasprotno menjševikom.  Misli o zgodovini Tudi o ruski zgodovini so ruski intelektualci v tistem času mislili zgolj z veliko težavo in naporom. V nasprotju z resničnostjo je bila primerjava  z  Evropo  neprestano  pred  očmi.  Blokove  besede  (“V vsem svetu zveni zvon antihumanizma”)10 so tradicijo ruskega pra- voslavja umeščale višje od propadlega evropskega humanizma. V proznem zapisu “Propad humanizma” je Blok z nekakšnim zanosom zapisal: “Glavno dejstvo, ki ga ne moremo zanikati, je, da gibanje, ki smo mu priča v današnjem času, ne moremo izmeriti z nikakrš- nimi humani(stič)imi merami, ne moremo ga pojasniti z nikakrš- nimi  civilizacijskimi  oblikami.  Civilizacija  je  zadnja  leta  večkrat brezupno  poskušala  ujeti  gibanje;  najbolj  nesrečen  primer  je  bil poskus, da bi se prilagodila najbolj banalni  in najstrašnejši vojni med vojnami ….”11 Take misli pa niso navdajale samo pesnikov. Med intelektualci v Rusiji je bilo tedaj razširjeno misliti o renesansi kot o vzorčnem podvigu evropske umetnosti tako, da so nanjo preusmerili tedanje stanje,  renesanso pa zato razumeli predvsem v rušenju evropske Neža Zajc 144 8 Prav tam, 506. 9 Prav tam, 502. 10 Blok, SS, 6, 114. 11 A. Blok, SS, 6, 113. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 144 idejno-estetske zasnove. Čeprav bi podobne interpretacije zgodo- vinskih umetnostnih smeri mogli najti tudi drugod po Evropi, tudi v Sloveniji,12 pa je bilo za ruske mislece značilno svojevrstno pred- rugačenje kriterijev in novo sprejemanje na podlagi ideje o (narav- nost  mesijanskem)  poslanstvu  Rusije.13 Nenaključno  so  se  tedaj pojavili esejsko zasnovani prozni zapisi pesnikov in pesniške ideje pisateljev o pojmovanjih in smereh iz zgodovine svetovne književ- nosti, torej širše zasnovane, kot bi se prilegale Rusiji. Osip Emiljevič Mandelštam je v svoje avtobiografske zapise vpletal pesniške misli o Evropi, ki niso dopuščale približkov opisa realnega stanja. V ruski literarni preteklosti je jasno našel potrditve povezanosti z Evropo in prek avtentičnega pesniškega navdiha celo organsko navezanost, saj je ugotavljal, da je nazor A. I. Hercena izviral iz pisateljeve udo- mačenosti v Evropi, da  je Karamzin v Švici  “prelil  solze  ruskega popotnika”  in  so  bile  najboljše  pesmi  F.  I.  Tjutčeva,  v  katerih  je izrazil zgodovinska občutja evropske zemlje, pravzaprav namenjene Alpam. Mandelštam je napisal tudi svoj znamenit esej z naslovom Pogovor o Danteju. Misli o neki izjemnosti ruske kulture v nasprotju z evropsko renesanso je najti tudi pri vodilnem ruskem pravoslav- nem filozofu Nikolaju A. Berdjajevu v dveh razpravah z nedvoum- nima naslovoma Konec renesanse (o sodobni krizi kulture) in ‘Živa cerkev’ in religiozna obnova Rusije.14 Umetnostnozgodovinski  in 145 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 12 Prim. Tudi I. Cankar je “ustvarjal v času velike duhovne krize, ki je bila splošno evropska, a je okoli leta 1900 zajela tudi slovensko kulturo. To je bila kriza liberalizma, ki je sredi 19. stoletja bil v Evropi že prevladujoči model kulture, politike in socialne misli, nato pa je proti letu 1900 zašel v krizo, podobno tisti, ki je proti letu 1600 zaznamovala pozno renesanso …” (Kos, 2017, 44).  13 To je odraženo v zborniki Sofija, ki je izšel leta 1923 v Berlinu pod re- dakcijo N. A. Berdjajeva. 14 Sofija, 1923, 21–47; 125–135. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 145 teološki esej  z naslovom “Stolp. Utemeljitev  resnice”,  ki  je  le del obširne študije z naslovom Obratna perspektiva15,  je napisal ten- kočutni teolog in filozof Pavel Florenski, ki je v študiji v primerjalni perspektivi razčlenjeval zahodno religiozno umetnost ter pravosla- vno ikonopisje.  Zapolnitev zgodovinske praznine (veljalo je, da ruska zgodovina ni doživela renesančnega obdobja) so mnogi našli v neustavljivem služenju zunanjemu svetu,  ljudstvu in družbeni  ideji – avtohtono ruski stihiji, v kateri so pesniki zrli izhod iz svetovne humanistične krize. Aleksander Blok, ki je tenkočutno na mizi opazil Biblijo le pri Mihailu Mihajloviču Andronnikovu, drugače zavezniku G. E. Ra- sputina,16 je šele v intimni zaznavi prepletanja svoje službe in oseb- nega življenja ter hkratnem zavedanju, da se Rusija vpleta v diato- nične  frekvence evropskega življenja, doumel zahtevo po novem preimenovanju znotraj pesniškega jezika. Pesnikova samoidentifi- kacija, ki je temeljila prav na protislovnosti revolucionarnih dogod- kov leta 1917, je bila zanj dvorezna misel o neizrazljivosti tedanjega stanja  brezupa  in  neusmiljenosti.  Ob  nenehnem  prisluškovanju, govoricah in paniki, ob tem, ko je za revolucijo vstajala kontrarevo- lucija kot njena reakcija in ljudje niso več znali živeti, ker so izgubili okus življenja in začeli iz lastnega strahu ustrahovati še druge, kot je Aleksander Blok popisal v dnevniških zapisih,17 je začel misliti natanko tisto glasbo ruske resničnosti, ki naj bi imela moč spremi- njati  človeka  na  bolje  (ta  naj  bi  postajal,  po  A.  Bloku,  “muzikali- čen”):18 “Tako da se nasploh glasba zapleta. Saj je vendar vse življe- Neža Zajc 146 15 Florenski, 2006, 28–86. 16 Grigorij Evfimovič Novyh, ali Rasputin (1872–1916). Prim. Aleksander Blok imenuje Rasputinove dokumente, ki jih je imel priložnost brati, do- besedno kot “zelo gosta pornografija” (Blok, SS, 8, 494). 17 Blok, SS, 7, 281. 18 Prim. Blok, SS, 6, 114. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 146 nje naših generacij, življenje Evrope – metulj okoli sveče; odkar se zavedam sebe, drugega nisem videl, ne poznam sredine med fru- stracijo in mrzlico; taka sredina je lahko le starčevska naduha, po- sebna oblika vrtoglavice pri poletu, slutnja katere me že dolgo nav- daja.”19 Na tistem robu, ki ga je Blok zaznal kot mejo med rusko in evropsko kulturo, ki pa je bila zanj poetsko plodna, se je tudi začel prelom v njegovi osebni poetiki, med ruskim, domačim in provin- cialnim verzom ter – evropskim, kot je to opredelil Osip Emiljevič Mandelštam,20 drugi prelomni pesnik tiste epohe.   Umetniški odzivi na revolucijo Pravzaprav so se najbolj pozorni umetniki tedaj zavedali, da je leta 1917  Rusija  neodvrnljivo  vstopila  v  svetovni  tok,  postala  enako- vredna in enako neogibno opazna v goltanju tistega vrtinca, ki je nastopil v 20. stoletju z največjo silo kot nasledek po francoski re- voluciji sprejetega imperializma za osnovno celico mišljenja.21 Zdi se, da je med revolucionarnim vrenjem mnoge ruske intelektualce najbolj prevzel nekak priokus svobodnosti in namišljene prostosti, ki  sta  se  udejanjala  tudi  v  množičnih,  prisilnih  ali  prostovoljnih, emigracijah. In vendar je tudi vprašanje svobode pri najbolj literarno in poetično ozaveščenih ostajalo zgolj v izrazih posmeha, nezaupa- nja in realnega strahu pred tisto nevidno roko, ki lahko udari nena- povedano v slehernem trenutku lahkomiselnosti ali noči. Enoznačno opredelitev odobravanja revolucije je bilo morda najti samo pri Ma- rini Cvetajevi in njenih zlaganih verzih o Rusiji, kot jih je razumel 147 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 19 Prav tam, Blok, 6, 505. 20 Mandel'štam, 2016, 38. 21 Na krizo liberalizma in na kapitalizem kot imperialistično sodobnost je mislil pisatelj Andrej Platonov, ko je spregovoril o tistem valu, ki poruši vse vezi sveta, poseka gozdove in človeške duše. V proznem besedilu “Novi Rousseau” ga je poimenoval imperalizem (Platonov, 1976, 379). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 147 Osip Mandelštam,22 ki se je že prej navduševala nad Napoleonovimi podvigi  in brezumno podlegala občudovanju zahodnih simbolov zmage  in moči. Ostro  je obsojal  tovrstna podleganja  izpetim ev- ropskim simbolom moči tudi A. Blok, ki je posmehljivo zrl na des- ničarje, kadete in tiste, ki niso bili v partiji in ki so brezglavo napo- vedovali Napoleona, “eni prvega, drugi tretjega”.23 Mnogi ruski pesniki so do revolucije ostali zadržani. Iluzijam in upom niso verjeli. Resnici kot taki niso več zaupali. Sprejemanje ru- ske revolucije je bilo med temi ruskimi literati povsem brez misli. Ni se nikakor skladalo z njihovimi trajnejšimi težnjami in moralno- estetskimi pogledi na položaj  ruskega ustvarjalca. Doumetje pro- blema posameznikove svobode je bistveno zametovalo njihovo in- dividualnost,  tako  imenovana umetniška svoboda pa  je bila zgolj ena od neizogibnih ostankov poimenovanja  resničnosti. Nekateri pesniki  so  umetniško  svobodo  namreč  kljub  nepredstavljivim  re- presijam, ki so jih doživeli, zrli v okrutni resničnosti skozi fragmen- tarnost lastne vere, izražene v obliki bodisi individualnih zaznamkov neoprijemljivosti posameznikovega vzpenjanja k duševnemu preži- vetju onkraj zgodovinskega časa bodisi v bolj opredeljenih zrcaljenjih redkih  trenutkov  miru  in  nekega  skupnega  upa.  Proti  represijam notranjega življenja posameznika so se borili z umetniško besedo v različnih poskusih ali obvladovanja dejanskosti (akmeisti) ali pre- puščanja le-tej v visokem pozivu k predanosti in pomiritvi z rusko realnostjo  (simbolisti). Zato  so bila  to  leta,  ko  so  se med  ruskimi umetniki razvile težnje po neki skupni poetiki in so se oblikovale različne  poetike  dobe:  poetika  simbolizma  ali  ruskega  srebrnega veka, nekoliko bolj sofisticirana poetika akmeizma ter celo, pogojno rečeno,  poetika  ruskega  futurizma.  Tedaj  se  je  namreč  začel  tisti Neža Zajc 148 22 Prim. Mandel'štam, 2016, 49. 23 Blok, SS, 6, 508. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 148 preobrat na ravni umetnikovega izraza; ko so ruski formalisti svojo teoretično in intelektualno dejavnost začeli razumevati kot zgodo- vinsko poslanstvo; ko se je pesniška beseda začela ne le krhati ali rušiti v svoji blagozvočni ritmičnosti, ampak tudi prelamljati vase; in je mnogoznačnost, neodvisna od konteksta ali celo pesniškega okolja, postala ozaveščena norma, pogojena zgolj z mnogoznačnostjo interpretacij razvoja človeške kulture ter ne z mitotvorno, ampak z mitorušilno sposobnostjo izraza najbolj porogljive groteske – brez sleherne ironije ali sarkazma, pač pa s strogim vodilom upovedovanja resničnosti. Ta preobrat na ravni umetniškega izraza bi mogli po- imenovati z revolucionarnimi termini, če ne bi slednji dosegal tiste stopnje zavedanja, ki bi s svojo ukalupljenostjo v neko individualno poetiko mejila tudi na nevarno odstopanje od resničnosti.  Zato je lahko razumeti močan upor novega literarnega gibanja, akmeizma, proti nihilizmu in anahronističnemu romantizmu ruskih simbolistov. Kot poglavitna akmeista sta Osip Emiljevič Mandel- štam  in  Anna  Andrejevna  Ahmatova  idejno  zagovarjala  etične vrednosti (vrednote/ideale) splošnih nravstvenih simbolov člove- ške zgodovine, kot so pokončnost, možatost in sposobnost tihega trpljenja za sodržavljane, ki so po svojem namenu tako zgodovinski trenutek kot tudi nekak patos družbene angažiranosti presegali. Med Mandelštamom in Ahmatovo se  je  leta 1917 stkala tesnejša vez, ki se je odražala tudi v njunem pesemskem opusu. Mandelštam je tisto leto napisal dve pesmi, posvečeni Ahmatovi in navajamo prvo,  ki  upesnjuje  tisto  nesmrtno  ljubezen,  ki  se  more  poroditi zgolj na duhovni ravni: Tvoja čudežna izgovarjava – žgoč je žvižg divjih ptic. Rečem: živ vtis nekakšnih svilnatih jutranjic. 149 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 149 “Kaj” – glava je postala težka. “Ca” – tako jaz tebi zakričim! In daleč je zašelestelo: “Na zemlji tudi jaz živim!” Naj govorijo: ljubezen je krilata – smrt ima stokrat več kril. Še duša je v boj objeta in najine ustnice letijo k njej. In toliko zraka in svile in vetra v šepetu je tvojem, in kakor slepi ponoči dolgo pijačo brezsončno pijeva midva! (1917)24 Poeziji Mandelštama in Anne Ahmatove sta se začeli oprijemati krščanskih izrazov in metaforike. Tudi v zadnji pesmi, vključeni v pesniško zbirko Anne Andrejevne Ahmatove Bela jata, ki je bila, tedaj, ko je izšla leta 1917, edina datirana s tem prelomnim letom, bi lahko prek vrednostnega sistema krščanskih podob opazovali so- rodno nravstveno merilo resničnosti.  Mar res ne, ne od vsega tega, vznemirjena gledam  na te palače mračne, ko zapuščam lahkost prekleto? Že vajena visokih, čistih zvonov, ne po tuzemskih zakonih že sojena, se, jaz kot zločinka, še vlečem tja, na mesto kaznovanja dolgega in sramu. In gledam prelepo mesto, in slišim glas blag, Neža Zajc 150 24 Mandel'štam, 2006, 56–57. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 150 kakor bi ne bilo še skrivnostnega groba, kjer, dan in noč, sklonjena, od vročine in od hladu, čakati moram na poslednjo sodbo. (Januar 1917)25 Pozneje je to pesem pesnica vključila kot zadnjo v kratek cikel treh pesmi, ki so potem vse nosile isto letnico in so bile nedvoumno in ikonografsko enoznačno naslovljene – “Triptih”. S triptihom, sesta- vljenim  iz  treh osebnih  interpretacij duhovnih preizkušenj, ki  so soočale z izkušnjo preseganja sedanjosti, je torej pesnica poimeno- vala svoj odziv na dogodke, ki so se zvrstili v letu 1917 in po njem. Vendar je Anna Ahmatova v pesmih znala občutja tesnobnosti tudi izničevati. Iz naslednje pesmi se zdi, da se je še predobro zavedala minljivosti tedanjih dogodkov in volje, s katero je bilo edino mogoče ujeti presežno razsežnost človeškega trenutka: Zbuditi se v svitu od tega ker radost duši, in gledati skozi okno kajute na zelene valove, ali na vlažno palubo, v meh zavito, puhasto, poslušati, kako udarja stroj, in na nič ne misliti, v srečanja slutnji  z njim, ki je zvezda moja postal od vetra in slanih pljuskov z vsako uro pomlajen biti. ( julij 1917, Slepnevo)26 151 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 25 Ahmatova, 1976, 179. 26 Ahmatova, 1976, 134. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 151 Tudi v pesmi, posvečeni Antonu Vladimiroviču Kartaševu, ki je postal leta 1917 prvi minister za veroizpoved začasne vlade, kmalu pa emigriral, je bilo Mandelštamovo občutenje povsem zaverovano v posebno poslanstvo ruskega verovanja: Med svečeniki je kot levit mlad na jutranji straži dolgo stal. Noč judovska zgostila se je nad njim in razrušena cerkev je bila mračna. Govoril je: “Nebes trepetajoča rumenina!” Že nad Evfratom je noč: bežite, hebrejci!” A starci so premišljevali: ni naša krivda – za to črno-rumeno svetlobo, za radost Judeje! On je z nami bil, ko na bregu potoka, v dragoceni lenobi Soboto so povijali in s težavo je osvetljevalo sedem svečenikov Jeruzalema noč in saje nebitja. (1917)27 Kartašev je imel leta 1912 odmevno predavanje, ki je Bloka osup- nilo z neomajno vero v neko svetlo vizijo, ki je predpostavljala, da “šele ko bodo vsi prepiri in nasprotja postavljeni na resnično osnovo in privedeni do konca, bo nastopila ne evangeljska, a večja od evan- geljske,  religija Jezusa Kristusa.”28 Zdi  se, da  je vzdušju  te pesmi ustrezalo pesnikovo razpoloženje leto pozneje, ko je 8. aprila 1918 napisal prozni spis Izpoved pogana (moja izpoved), ki se začenja z naslednjimi  besedami:  “Peterburška  pomlad  1918  in  veliki  post. Neža Zajc 152 27 Mandel'štam, 2006, 56. 28 Blok, SS, 7, 182. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 152 Komu, razen obhajancu ali revnemu uredniku koledarja, ki neuspe- šno poskuša prilagoditi stare svetniške datume novemu stilu, pride na misel tako sovpadanje? // Ne vem, kako dolgo, a ruske cerkve ni več. Jaz in mnogi drugi meni podobni nimamo več možnosti jadi- kovati ob tem, ker cerkve ni več, čeprav cerkve niso zaprte in niso zapahnjene; nasprotno, polne tistih, ki trgujejo in prodajajo Kristusa, kakor bi dolgo že ne bile tako polne.”29 30. maja 1917 je pesnik Alek- sander  Aleksandrovič  Blok  skoraj  pristopil  h  krstu.30 Tako  lahko morda razumemo tudi njegov upor akmeizmu kot odpor proti sle- hernemu formalizmu, umetnemu teoretiziranju in izumetničenosti v poeziji, kot je zapisal v enem poslednjih zapisov pred smrtjo, aprila 1921, z naslovom Brez božanstva, brez navdiha (Ceh akmeistov), na- menjen pa je bil predvsem Nikolaju Gumiljovu in Igorju Severjaninu: “Potem pravijo, da mora biti vsaka pesem podvržena opazovanju z zornega kota fonetike, stilistike, kompozicije in ejdolologije. Zadnja beseda je zame nerazumljiva.”31 Pravzaprav je Blok akmeistom očital nepristnost navdiha, človeku nenaravno ravnodušnost ter – kar je bilo  bistveno  –  pretrganost  z  rusko  tradicijo:  “Ko  odvržeš  vse  te grenke šale, postane bridko; saj so N. Gumiljov in nekateri drugi ak- meisti nedvomno nadarjeni, vendar dušijo sebe v hladnem močvirju brezdušnih teorij in vsakršnega formalizma; spijo v neprodušnem snu brez zrenja sanj; nimajo in ne želijo imeti nikakršne predstave o ruskem življenju in o življenju sveta na splošno; v svoji poeziji (in posledično tudi v sebi) omalovažujejo najpomembnejše, tisto, ki je edino vredno: dušo.”32 V svoj zagovor tradicionalne ruske poezije je vnesel ostro kritiko vseh novih smeri, ki so se začele v poeziji od za- 153 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 29 Blok, SS, 6, 38. 30 V tem trenutku nismo našli biografskega podatka, ali je to svojo namero pesnik uspel uresničiti v prihodnosti.  31 Blok, SS, 6, 182.  32 Prav tam, 183. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 153 četka ruske vojne leta 1905, se nadaljevale s prvo svetovno vojno in doživele vrhunec z rusko revolucijo leta 1917:  “Kajti ruski futurizem je bil prerok in predhodnik teh strašljivih karikatur in grdobij, ki nam jih je prinesla doba vojn in revolucij; v svojem meglenem zrcalu je odražal svojevrstno veselo grozo, ki sedi v ruski duši in ki  je mnogi zelo jasnovidni in pametni ljudje niso zaznali. V tem smislu je bil ruski futurizem neskončno pomenljivejši, globlji, organski in bolj življenjski kakor akmeizem; slednji ni ničesar odražal, saj ni nosil v sebi nikakršnih domo- vinskih  ‘viharjev  in  pritiskov’,  ker  je  bil  prinesen  s  tujega.”33 Med akmeisti je drugače razumel le Anno Andrejevno Ahma- tovo:  “Prava  izjema  med  njimi  je  bila  le  Anna  Ahmatova;  ne vem, ali je sebe imela za ‘akmeistko’; v vsakem primeru pa ‘razc- veta fizičnih in duhovnih sil’ v njeni utrujeni, bolezenski, ženski in vase poglobljeni drži ni bilo mogoče najti. Čukovski je nekoč opredelil njeno poezijo kot asketsko in samostansko po svojem bistvu. Glas Ahmatove pa je vedno za seboj potegnil ljudi.”34 Naslednja kitica je zaključevala pesem Anne Ahmatove, ki jo je napisala  julija  leta  1917  in  na  pesniški  način  vliva  kljub  brezupu tudi skrivno duhovno smiselnost vztrajanja in (v) ljubezni: Pozabila bom dneve ljubezni in slave, mladost mojo bom pozabila, duša je temna, poti so krive, a tvoj obraz, tvoj podvig pravi do smrtne ure bom varovala jaz. (19. julij 1917, Slepnevo)35 Neža Zajc 154 33 Prav tam, 181. 34 Prav tam, 180. 35 Ahmatova, 1976, 140. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 154 Vendar je bilo med Aleksandrom Blokom na eni strani in Osipom Mandelštamom ter Anno Ahmatovo na drugi strani več naklonjenosti in poetičnih podobnosti, kot se morda kaže. Če  je Mandelštam že konec leta 1916 odločno zavrnil rusko teozofijo kot ostanek stare ev- ropske znanosti in evolucionizma v mišljenju,36 je s tem tudi začel zagovarjati poseben ruski helenizem, ki naj bi bil svojstven ruskemu jeziku, v čemer se je ujel z Aleksandrom Blokom, saj sta oba prisegala na zvočno stihijo ruščine, ki se ne podreja ne državniškim ne cerkve- nim oblikam. Če je Blok našel v glasbi ruske resničnosti, ki jo najbolje more poustvariti ruski pesniški jezik, odgovor na umetniška iskanja, je bil Mandelštam prepričan o ontološki vrednosti ruščine in njenem notranjem, njej svojstvenem (“domač(ijskem)”) helenizmu. V začetku leta 1917 je izšla Blokova pesnitev Maščevanje, vendar pesnika ustvar- jalno ni zadovoljila, vsebuje pa verze, ki rusko tedanjost istovetijo z nesrečno družino, kakor je to zapisal L. N. Tolstoj v prologu k romanu Ana Karenina, in odražajo tedanje pesnikovo trpljenje: V družini je bridkost. Opustošen je njen najdražji del: najmlajša hči je vse razveseljevala, a iz družine je odšla, živeti pa je zmedeno in težavno: saj – nad Rusijo visi dim … oče, siveč, gleda v ta dim .. Tesnoba! Od hčerke redko so vesti … Nenadoma – se ona vrne … A kaj je z njo? Kakor stan prosojna je in tenka! Suha, izmučena, bleda … in v naročju ji otrok leži.37 155 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 36 Prim. Struve, 140–141. 37 Blok, SS, 3, 327.  08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 155 Vendar je bilo sprejemanje novih vrednostnih simbolov težav- nejše  od  življenja  z  njimi,  zdi  se,  da  so  nedotaknjeni  od  le-teh lahko izstopili iz ruske resničnosti le pesniki. Anna Ahmatova je to zmogla: Kobilarja vedno bridki glas slišim in bujnega poletja pozdravljam upad, a h kolesu prižet tesno klas zareže srp s kačjim svistom. In pokončnih žanjic kratka krila kakor ob prazniku zastave v veter poletijo. Zdaj bi bil zvon veselih bobnov kakor skozi prašne trepalnice pogled dolg.  Ne čakam laskanja, ne ljubezenske nežnosti v neodvrnljive teme predslutnji, a na raj se ozri, in pridi tja, kjer skupaj blažena in nedolžna sva bila. (27. julija 1917, Slepnevo)38 Pesniški jezik Aleksandra Bloka se je v nedoločnosti in med proti- slovji ruske resničnosti odločil za jezik starih, nemočnih in otroških obrazov, ki so ga ganili bolj od revolucijskega nemira, saj je v pismih pogosto uporabljal metafore otrok, v dnevnikih pa je slednje še na- tančneje opredelil (“kjer so otroci, tam je tudi pes”).39 Grozljivo rav- nanje ruskih oblasti je opisal takole: “Ko streljajo po svojih, običajno stremijo le k moralnemu učinku, zato streljajo po vrhu. Čeprav (ka- kor zdaj po 11. armadi) so prestrelili tudi povsem nedolžne, ki so se Neža Zajc 156 38 Ahmatova, 1976, 140. 39 Blok, SS, 7, 281. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 156 tam znašli po naključju.”40 Aleksander Blok je konec leta 1917 napisal pesem, ki se je edina ohranila s to letnico:  V svojih zahtevah smo nesvobodni, nesvobodni smo v svoji krvi. Detece, – nam je grenkobno in boleče vzpenjati se po lestvi ljubezni. Mesec srebrni, škripajoč led, okno v višini večerni, in verjemi duši, verjemi zveneči – verjemi struni napeti. (Konec leta 1917)41 Z metaforičnim izrazom otroškega sveta, v katerem je lahko za- znati evangeljsko človekoljubno širino, je Aleksander Blok vse po- gosteje  imenoval  ruske  ljudi  –  narod  –,  v  katerem  je  našel  tisto zdravo razumskost, ki se je pri inteligenci izgubljala, v pesniku pa je izzvala retorično vpraševanje in žalostni krik: “Kako naj bi imeli pravico se bati  svojega velikega, pametnega  in dobrega naroda? Mogli  pa  bi  svoje  izkušnje,  kupljene  s  krvjo  otrok,  deliti  s  temi otroki.”42 Že v naslednjem pismu materi pa je sebi nasprotujoče za- pisal tudi o dvomu o oblasti proletariata, ki ne more poskrbeti za red. Potem je dopuščanje take oblasti ponovno ponazoril s prene- senim pomenom otroških realij: “Pa naj bo oblast proletariata; zato ker staro igračo morejo narediti za novo in zanimivo samo otroci. *Pripis pod črto: jojmene, dejansko bo nastal tak kompromis, odrasli bodo kakor vedno vzeli otrokom del igrač, obrezali bodo otroke.”43 157 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 40 Prav tam, 279. 41 Blok, SS, 3, 371. 42 Blok, SS, 7, 504. 43 Prav tam. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 157 S fantazijskimi pokrajinami prostrane, notranje (podzavestne) dežele, ki je spominjala na svetopisemska preseljevanja in beg ljud- stev v odročne neobljudene predele sveta, pa je Mandelštam upo- dobil negotovost evropske prihodnosti:  “V današnji Evropi ni in ne sme biti nikakršne veličine, niti ti- rad, niti krone, niti veličastnih idej, ki bi bile podobne masivnim tiradam. Kam je vse to izginilo – vsa masa litega zlata zgodo- vinskih oblik in idej? – vrnila se  je v tekoče stanje, v gladko zlato magmo ni izginila, a to, da se je izdala za ceno svoje veli- čine – to je prevara, izgred, slepilo? Treba je gledati trezno: da- našnja Evropa je ogromna vreča človeškega zrna, prave člove- ške pšenice in mošnjiček z zrnom danes monumentalne gotike. // A vsako zrno hrani spomin na nek daven helenski mit, na to, kako se je Jupiter spremenil v preprostega bika, da bi na široki hrbtenici, težko sopihajoč in z rožnato peno utrujenosti okoli ustnic, prenesel prek zemeljskih voda dragoceno breme, nežno Evropo, ki  se s  šibkimi  rokami drži na njegov krepak oglati vrat.”44 Ne sme se zdeti nenaključno niti nenavadno, da je podobno občutje, v  pesmi  Po poteh zrna,  tistega  usodnega  leta  izrazil  tudi  pesnik Vladislav Hodasevič,45 ki  je izviral iz poljsko-judovske družine in ki ga je, po besedah pesnika Nikolaja Gumiljova, zaznamovalo slo- vansko-evropsko poreklo.46 Hodasevič je tedanjo rusko dejanskost poetiziral in gledal nanjo skozi besede evangeljske modrosti:47 Neža Zajc 158 44 Mandel'štam, 2016, 35–36. 45 Z V. Hodasevičem in z Vološinom je imel Mandelštam v Teodosiji lite- rarni večer 18. julija 1916, a publika se ni odzvala na njihove pesmi (Struve, 2016, 272). 46 Zverev, 1991, 12. 47 Prim. Zverev, 1991, 13. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 158 Hodi sejalec po ravnih brazdah. Oče njegov in ded sta šla po enakih poteh. Zlato bliska se v njegovi roki zrno, ki mora pasti v zemljo črno. In tam, kjer črv slep utira si rov, v zavetni uri umreti in zrasti mora. Tako tudi moja duša gre po zrna poteh: odide v mrak, umre in oživi ona. In ti, moja dežela, in ti, njen narod, umreš in oživiš, prehajajoč to leto to, - Vemo, da modrost nam edina je dana: vsem živečim je iti po zrna poteh. (23. decembra 1917)48 Sleherna beseda  je na  ravni umetniškega  izraza začela pred- stavljati novodoben izziv, preizkušnjo preteklosti in sedanjosti, saj je s svojim reflektiranjem resničnosti, ki  je bilo bistveno za dou- metje problema individuuma v tistem času, postajala preveč pro- sojna, pa tudi nevarno porozna. Razplastenost besednega izraza je šele  v  najglobljih  plasteh  dosegala  oblikovanje  tistega  semanti- čnega polja, ki  je umetniku moglo nuditi  tudi neko premišljeno pomenskost, utemeljeno in zapečateno vsebino, ki  je ustvarjalca sicer res da determinirala – ni pa ga osvobajala. Opisano je obsta- jalo kot neizraženo razmerje med umetniškim tekstom in ustvar- 159 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 48 Hodasevič, 1991, 81. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 159 jalcem samim ter v tistem času prevzemalo odgovornost za dol- goročno ustvarjanje. Na to pa mnogi niso bili pripravljeni. V zave- danju nesvobode sta se uresničevali najvišje pojmovani pesnikova in pesniška svoboda. A pogosto je bilo odzvanjanje groze, kot je moglo  odmevati  zgolj  v  pesnikovi  notranjosti,  težko  ločljivo  od slutenj in slišanj tudi preveč oddaljenih trpljenj. 9. julija leta 1917 je  v  dnevniku  Aleksander  Blok  zapisal:  “Proti  noči  dolgo  slišim nekakšne gluhe udarce, podobne streljanju iz pušk (v smeri morja). Očitno je to moja domišljija, zato ker na ulici nihče temu ne posveča nikakršne pozornosti.”49 Tako je Blok pri vsej zamegljenosti ruske resničnosti zmogel jasno razmišljati zgolj v terminih svobode in zgodovine, kot je zapisal v dnevniku 25. julija 1917: “Lahko mislim in poskušam ujeti zgodovinski tok le v dveh oblikah: ali v obliki velike  raziskave,  svobodne  raziskave,  predvsem  z  zornega  kota zgodovinskega pristopa do dogodkov, ta pa zahteva čas in razpo- laga z vsem dragocenejšim gradivom; ali v obliki političnega refe- rata, strnjeno in z izključenjem vseh podrobnosti zato, da bi izrazil glavni  namen  (obsodba  stare  ureditve  v  celoti).”50 Zato  je  Blok zmogel tudi tiste zgodovinske objektivnosti v razmerju do ruske zgodovine, kot je to ugotavljal Osip Mandelštam.51 Z reminiscencami na znamenito Puškinovo pesem Sanjarije in upesnjevanja prvoosebnega lirskega subjekta v poeziji J. M. Ler- montova, je 17. decembra 1917 nesvobodno svobodnost izrazil pesnik Vladislav  Hodasevič  v  pesmi  Sanje,  ki  nekoliko  bolj  prozaično odraža tedanjo pesnikovo vsakdanjost: Tako, smo končno v svoji deželi! Obleko – na tla, telo – na posteljo, Neža Zajc 160 49 Blok, SS, 7, 279. 50 A. Blok, SS, 7, 288. 51 Mandelštam, 2016, 39. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 160 korakaj, duša, v neizmernih sanjskih podobah sanjari in trpi! Po poti sanj, mučnih in zmedenih, blodi, blodi, nepopolni duh, o, kako si ti v hipnih prebliskih in slep in gluh! Še sanjariš v mojem nemočnem telesu skozi grobo plast tuzemskega bitja, nauči se dihati in v drugačnem predelu živeti, kjer si ti – ne jaz; kjer, odtrgan od zemeljske misli, si svoboden ti … Ko se v tesnobi prebudiš, s teboj se znova združiva v neradostni zvezi. Iz dneva v dan, v trenutku težke prebuditve, se spominjam zloveščega tvojega sna, gledam skozi okno in vidim siv,  otožen moj svod neba. Enoinisto megleno in prazno dvorišče,  in golobi, plešoči po njem … samo meni je jasno, da nek neznan odsvit leži na vsem.52 161 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 52 Hodasevič, 1991, 79–80. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 161 Osip Mandelštam je šele maja leto pozneje, 1918, zmogel zapisati svoje znamenite Mrakove svobode (navajamo prvi dve kitici): Proslavimo, bratje, somrak svobode, veliko somračno leto! V kipeče nočne reke spuščen tovorni gozd tone. Vzhajaš ti v gluhih letih – O, sonce, sodnik in narod! Proslavimo usodni čas, ki ga ima ljudski voditelj v solzah. Proslavimo oblasti somračno breme, neznosno nasilje njeno. Tisti, ki srce ima – mora slišati tisti čas, ko ladja tvoja tone do samega dna.53 Pesnikova jasna kristološka usmerjenost je pogojevala njegovo antropološko sprejemanje ruske vsakdanjosti, ki je v poeziji postalo najpomembnejše  merilo  in  ograditev  od  pustošnega  minevanja časa. Povezanost ruske poezije in svetovne zgodovine pa je bila v filozofiji Mandelštama razumljena kot neka historična nit, ki je bila bolj utemeljena, kakor njena povezanost z evropsko preteklostjo. Kakor je ruski jezik po prepričanju Osipa Mandelštama sprejel vas svojevrsten helenizem ne prek etimologije ali književnosti, temveč prek načela notranje svobode, ki naj bi bila lastna tako helenski fi- lološki kulturi kot ruščini, tako naj bi bil tudi ruski pesnik osvobojen smrtnosti zgolj v lastnem jeziku.54 Slednje se nemara lahko občuti v pesmi Tristia, posvečeni Anni Andrejevni Ahmatovi: Neža Zajc 162 53 Mandel'štam, 2006, 62. 54 Prim. Struve, 2016, 142–143. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 162 Preučil sem znanost poslavljanja v razoglavih pritožbah noči žulijo voli in vleče se pričakovanje – poslednja ura mestnih vigilij in bdim v obredu te petelinje noči, ko dvignem skrbi bremena poti, gledale so v daljavo objokane oči in ženski jok se s petjem muz je zlil. Kdo more razpoznati v besedi “poslavljanje”, kakšna ločitev je sojena nama, kaj nam petelinje prisodi oglašanje, ko ogenj v akropoli gori, in v nekakšnega življenja novega zarji, ko leno vol stoka v zarji, petelin, glasnik življenja novega zakaj, na mestnem zidu bije s krili? In jaz ljubim navadno predivo: snuje prevoznik, vreteno se vrti. Glej, na proti, dobesedno puh labodji, že bosa Dalija leti! O, našega življenja skromna osnova, kjer je kakor reven radosti jezik! Vse bilo je včasih, vse se ponavlja znova, in sladek je nama le spoznanja hip. Naj bo tako: prosojna postavica na čistem krožniku glinenem leži, kakor belo razgrnjena tančica, sklonjena nad voskom, deklica se zjasni. 163 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 163 Ni nama uganiti o grškem Erebu, za ženske je vosek – kar je za moške medenina.  Nama le v bitkah pade žreb, a njim je dano, v ugankah, umreti. (1918)55 V pesmi, ki je tej sledila, je Mandelštam naposled izpovedal: Tu je zemlja negibna in skupaj z njo krščanstva zrak pijem zgornji, tako okrutno izpoved ‘verujem’ kot tudi  premor pevca iz psalma, in ključe in oblačila apostolskih cerkva.56 Omenjeni Triptih Anne Andrejevne Ahmatove, ki je bil del cikla “Glas spomina”, sta sestavljali še dve pesmi: v prvi se je ohranil, skoraj edinstveno v njenem opusu, odraz tedanje ruske literarne vsakdanjosti, v drugi pa je posameznikova svoboda izražena kot potrditev (naših) besed o nesvobodnosti tedanjega ruskega pesnika, če je le bil dovolj pozoren, previden in ozaveščen zahrbtne nevarnosti človeškega zla: 1 Da, ljubila sem jih, tista druženja nočna – na mali mizi kozarce ledene, nad črno kavo, s prosojno paro dišečo, kamin rdeč in težak zimski žar, veselje rezkih literarnih šal in prijatelja pogled prvi, nemočen in prestrašen.57 Neža Zajc 164 55 Mandel'štam, 2006, 63–64. 56 Prav tam, 65. 57 V pesniški zbirki leta 1958 “Pesmi”, Moskva, je ta pesem podnaslovljena: Odlomek iz prijateljskega pisma, datum: 1944–1950, posvečeno N. I. Igna- tovi (Ahmatova, 1976, 491). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 164 2 Skušnjave ni bilo. Skušnjava v tišini živi, postilca vznemirja, na duhovnika pritiska In ob majski polnoči nad mlado črnico neutešno v ranjeni orlici kriči. A tem razpotnikom, tem grešnicam ljubeznivim neznan objem je rok železnih.58 Četrtega januarja leta 1918 je Aleksander Blok v dnevniškem zapisu upodobil dvorezni položaj ruskega intelektualca in obenem pesnika (Blok je imel v mislih Andreja Belega), ki je svoboden na nesvobodi: “(Inteligent) je kakor ptica v kletki; k njemu se steguje roka zdrava  in žilava (narod); on se bojuje  in kriči od strahu. A njega  bodo  zajeli  …  in  izpustili  (kretnja  navzgor);  nasploh  to  je napev A. Belega, ko bere verze in v kretnjah, in v pogovoru.”59 Že na začetku  leta 1918  je podoživljanje dogodkov minulega  leta v Bloku porodilo natančne odzive, ki so že vključevali neogibno fe- nomenološko  poimenovanje  osebnih  doživetij  s  termini  glasbe in  vere.  Kot  odgovor  na  anketo60 je  Blok  osmega  januarja  1918 iskreno zapisal in z naslednjo izjavo potrdil, da so ga pri političnem udejstvovanju vodili zgolj umetniška narava, čut za človečnost in ustvarjalni zagon: “Jaz sem politično nepismen in ne bom sodil o taktiki soglasja med  inteligenco  in boljševiki. A po notranjem občutku bo  to 165 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 58 Ahmatova, 1976, 178–179.  59 Blok, SS, 7, 313. 60 Odgovor na anketo je Blok narekoval po telefonu (Blok, SS, 6, opombe in komentarji, 496). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 165 soglasje muzikalno. // Onkraj odvisnosti od osebnosti, pri inte- ligenci zveni enaka glasba kakor pri boljševikih.// Inteligenca je bila vedno revolucionarna. Dekreti boljševikov so simboli in- teligence. […] Človek misli drugače, kakor se izjavlja. Skoraj bo nastopila spokorjenost, spokorjenost glasbena …”61 Tudi pesnik Hodasevič62 je tisto zimo, januarja 1918, občutil so- rodno pojavljanje glasov v sebi samem, kot je slišati iz zaključnih verzov pesmi Epizoda, napisane med 23. in 25. januarjem 1918: Videl sem pred seboj knjige, slišal glasove. Bilo mi je težko znova občutiti vse telo, roke, noge … Tako ob odvrženih veslih in sestopanju na breg čutimo sebe nenadoma še težje. Izčrpanje me je prešinjalo ponovno, kakor bi od dolgega grabljenja – v ušesih  zvenel nejasen hrup kakor plenilcev odmev jezerskega je ali vetra z morja.63 Januarja  leta  1918  je največji pesnik  ruskega  srebrnega veka, Aleksander Blok, začel pisati pesnitev Dvanajst, v kateri je s tradi- Neža Zajc 166 61 Blok, SS, 6, 8. 62 Pesnik, ki je tedaj precej zaslepljeno verjel v usodo Rusije, je bil kmalu razočaran in je zato že čez nekaj let, junija leta 1922, emigriral v Evropo, od koder je lažje zrl na rusko politiko. V začetku leta 1925 je objavil v emi- grantskem časopisu Dnevi razkrinkavajoč članek z naslovom “Gospod Rodov”, v katerem je spregovoril kot očividec o dvoličnosti sodelavca Vse- sovjetske združbe proletarskih pisateljev S. A. Rodova. Po tej objavi se se- veda V. Hodasevič ni nikdar več smel vrniti v Rusijo. Selil se je iz mesta v mesto, ob tem napisal obširen literarnokritičen in skromen pesniški opus. Umrl je 14. junija leta 1939 v Parizu (Zverev, 1991, 17–22 ). 63 Hodasevič, 1991, 85. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 166 cionalnim čutom za harmonično pesniško enovitost  jezika in ce- lotno strukturo besedila, po mnenju mnogih ruskih teoretikov (Etim Etkind, Dmitrij E. Maksimov, Vladimir Orlov, V. M. Žirmunski),64 zmogel ubesediti tisto nesrečno zavijanje in ritmično pozvanjanje, ki ga je pesnik pojmoval dobesedno kot glasbo in ki je bilo lastna zgolj  ruski  revoluciji  leta  1917.  Pesnitev  se  začenja  z  naslednjimi verzi, ki uvajajo nepomirljivo in očitno nasprotnost doživete ruske resničnosti. Črni večer. Beli sneg. Veter, veter! Na nogah človek več ne stoji. Veter, veter – na vsem Božjem svetu! Zavija veter beli snegec, pod snegcem pa led. Spolzko, težko, vsak korak  zdrsne – ah, revščina! V  resnici  je  bila  to  ista  melodija,  ki  je  izvirala  iz  pesnikove rahločutnosti,  kot  bi  lahko  sklepali  iz  njegovih  besed,  ko  ga  je prevzel navdih upesnjevanja pravkar minulega leta, v pismu An- dreju Belemu že nekaj mesecev pozneje, 9. aprila leta 1918. V tem pismu  je  samoobčutje  nazorno  poimenoval  z  besedno  zvezo  iz Goethejevega Fausta (odtlej so bila vsa pesnikova pisma datirana po novem koledarju): 167 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 64 Etkind, 1977, 120–121. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 167 “Tvoje pismo mi je zelo pomagalo in Tvoja svarila sem vzel zelo resno.65 Zgodilo se je ( januarja in februarja), da sem začel slišati močan  hrup  znotraj  in  okoli  sebe  ter  pogosto  fizično  občutil drgetanje. V sebi sem to poimenoval  ’Erdgeist'om ‘(Duh zem- lje).”66 Ko je pesnik pozneje, 1. aprila 1920, končal pesnitev Dva- najst, je  tisti hrup opisal kot šumenje, ki  je  izviralo  iz krhanja starega sveta.67 Slednje je še nazorneje izrazil, ko se je ovedel neke odsotnosti, ki jo je čutil pred tem obdobjem, ko naj bi leta 1917 “ves evropski zrak spremenila ruska revolucija”, kot “potok, ki je odtekal v zemljo, v globino in temo – in ta spet šumi; in v tem šumenju je nova glasba.”68 V pesnitev Dvanajst je Blok po- ložil  vse  svoje  doživljanje  ruske  revolucije  in  –  njene  glasbe. Vzporedno s pesnitvijo je napisal esej Inteligenca in revolucija, v katerem je opredelil glasbo kot zgodovinsko ustvarjanje ljud- stva, novo glasbo pa kot glasbo revolucije. Tako uglaševanje no- tranjih pesnikovih glasov z glasnim šumenjem ruske resničnosti, ki naj bi ustrezalo disonanci sodobne klasične glasbe, kot je to odkril  V.  Žirmunski,69 pa  je  bilo  določnejše  in  v  poetiki  tiste ruske dobe daljnosežnejše, saj je leta 1922 Osip Mandelštam za- radi Blokove drzne verzne strukture zapisal misli o kulturnem višku, ki ga more doseči zgolj poezija: “Poetska kultura se poraja iz težnje spremeniti katastrofo, jo narediti neodvisno od središ- čnega  sonca  celotnega  sistema,  pa  naj  si  bodi  to  ljubezen,  o Neža Zajc 168 65 Andrej Beli je 17. marca 1918 pisal A. Bloku: “S trepetom Te berem. Skiti so epohalni verzi in gromozanski kakor Kulikovsko polje … Po mojem Ti nekoliko preveč neprevidno uporabljaš drugačne note. Pomni – ne bodo ti odpustili nikdar.” (Blok, SS, 8, komentarji, 622). 66 Blok, SS, 6, 512. 67 Prim. Žirmunski, 343. 68 Etkind, 1977, 120–121. 69 Žirmunski, 1922, 100. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 168 kateri je povedal že Dante, ali glasba, h kateri je konec koncev prišel Blok.”70 Tudi Aleksander Blok, ki je moral dejavno poseči po izrazih iz glasbenega  slovarja  ter  se  posluževati  tudi  slikovnih  dopolnitev pesnitve Dvanajst, je vztrajal pri upodobitvi lika “Kristusa z zastavo”, ki bi šele mogel predstavljati tisto značilno komaj uresničeno zo- perstavljanje revolucijskemu viharju pustošenja, ki ga je pesnik iz- razil v pismu slikarju Juriju P. Annenkovu, ki je upodobil pesnitev Dvanajst, 12. avgusta 1918 z naslednjimi besedami: “O Kristusu: on je popolnoma drugačen: majhen, pohleven kot pes zadaj, ki pravilno nosi zastavo in odide. ‘Kristus z zastavo’ – to je vendar ‘tako in ne tako’. Veste mar Vi ( jaz to poznam celo življenje), kako je, ko v zastavo piha od spodaj veter (v dežju ali snegu in predvsem v nočni temoti). Takrat se zdi, da je pod njo nekaj ogromnega, nekaj, kar je v razmerju z njo ( je ne podpira, niti ne nosi, vendar pa je pod njo – ne znam povedati). Na sploh je to najtežje, lahko le najdeš [pravi izraz – op. N. Z.], jaz pa po- vedati tega ne znam, kakor sem morda tudi to najslabše izrazil v Dvanajst (po svojem bistvu, vendar se tudi temu ne odpove- dujem, ne glede na vse kritike).”71 Pesnikove besede so se navezovale na poslednjo kitico njegove pesnitve, ki se glasi: … Tako gredo z državljanskim korakom – zadaj pa – lačen pes, spredaj – z zastavo krvavo, in za metežem neviden 169 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 70 Mandel'štam, 2016, 45. 71 Blok, SS, 7, 514. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 169 in med streli nedotaknjen, z nežno hojo nad razpršenim snegom, s snežnimi in bisernimi kristali v belem vencu iz vrtnic – spredaj – Jezus je Krist. Žal učinki mnogih pesmi, še zlasti pesnitve Dvanajst, ki  je ne glede  na  različne  interpretacije,  po  besedah  Osipa  Mandelštama kakor folklora, zato nesmrtna,72 ostajajo komaj prevedljivi,  tako  je tudi dogodke ruske revolucije težavno poustvariti v nekem literar- nozgodovinskem zapisu. Morda je zato Blok ob opredeljevanju svoje pesnitve pomislil tudi na Dürerjevo sliko Kristusa, čeprav je bilo to šele povratno najdevanje ustreznih analogij ali po pesnikovih bese- dah “nekaj, kar nikakor ne sodi sem in je le neko obstransko spomi- njanje”.  Tedaj  je  podal  nekakšno  slikovno  podobo,  ki  bi  nemara mogla bolje opredeliti dogajanje v pesnitvi: če bi skozi pršenje snega uzrli Kristusa,73 bi bilo to ustrezno gledišče, vzpostavljeno zunanje previdnostno oko, na pesnitev Dvanajst. V tem bi bilo izčrpano vse trpljenje pesnikov, povezano z revolucijo, če si v tem trenutku znova dovolimo nekaj besed prostega in ne znanstvenega govora. Kajti vendarle se zdi, da je bila to ista izčrp(a)nost, ki jo je Anna Ahmatova upesnila v poslovilni pesmi od Aleksandra Bloka kot “smrtno utrujenost”,  lastno zgolj  tistim pesnikom, ki  so ne samo najbolj zaznamovali rusko poezijo začetka 20. stoletja, ampak ki jih je tudi ruska resničnost najbolj prevzela in posrkala vase. Zato pa lahko pritrdimo Anni Ahmatovi, da je “Blok imel prav”, kot se za- Neža Zajc 170 72 Mandelštam, 2016, 44. 73 Dob. “Če bi iz levega zgornjega kota ‘Katjinega umora’ hušknil gost sneg in bi skozi njega pogledal Kristus – bi to bil izčrpavajoč okvir.” (Blok, SS, 7, 514). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 170 čenja njena monumentalna pesem,74 ki jo je pesnica napisala šele leta 1946. Ta pesem, ki sicer predstavlja odmev na Blokovo pesem Noč, žaromet …, zaključuje cikel treh pesmi, posvečenih vodilnemu ruskemu simbolističnemu pesniku srebrnega veka, s kratkim na- slovom Tri pesmi: 3 Prav je imel on,75 – žaromet, lekarna znova, Neva, nemota, granit … Kakor spomenik začetku stoletja, tam ta človek stoji – ko se je od Puškinovega doma poslavljal, pomahal je z roko, in sprejel utrujenost smrtno kakor nezaslužen mir. (7. junij 1946)   Pesnica se je navezovala na eno izmed Blokovih poslednjih pe- smi,  ki  jo  je  spesnil  11.  februarja  1921,  torej  šest  mesecev  pred smrtjo, v  tesni navezavi na govor, ki ga  je napisal na poziv aka- demske  ustanove  Puškinov  dom  ob  obletnici  smrti  velikega  ru- skega romantika. Blok se je s svojo značilno nonšalantnostjo odzval, in  pri  tem  odkritosrčno  dvomil  o  pesniški  vrednosti  naslednjih verzov  zadnjih  štirih  kitic,  ki  so  opevale  prav  skrivnost  poetske svobode: 171 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 74 Anna Ahmatova je A. Bloka imela za enega svojih učiteljev, če sodimo po posvetilu, ki ga  je napisala pesniku v svojo pesniško zbirko Rožni venec, spomladi leta 1914: “Aleksandru Bloku, Anna Ahmatova: ‘Od tebe je k meni prišel nemir// in sposobnost pisati verze’” (Žirmunski, 1977, 328).  75 V pesmi sicer ni uporabljen pretekli čas, vendar se zdi zamolčan, zato smo si ga zaradi pesniškega okolja spominjanja in žalnega slovesa dovolili uresničiti (op. N. Z.). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 171 Puškin, skrivno svobodo peli smo za teboj! Podaj nam ob slabem vremenu roko, pomagaj nam v nemi boj! Mar ni tvojih zvokov sladkost ta leta navdihovala? Mar nam ni tvoja, Puškin, radost tedaj krila dala? Glej zato znanec tvoj in domač srcu je zvok – imena doma Puškinovega v Akademiji znanosti. Glej, zato, ob zahoda uri, uhajajoč v nočno temó, z belega trga Senata tiho se njemu klanjam.76 Vendar pa Ahmatova ni živela pod vtisom enake akustične po- dobe o podzemnem divjanju revolucije, kot jo je narekoval Blok,77 njeno podzavestno spoštovanje pesnikovega glasu pa se je pokazalo šele pozneje, v, za pesnico najpomembnejši, stvaritvi Pesnitvi brez junaka.78 Aleksander Blok je bil tudi tisti, ki je v spisu Inteligenca in revolucija leta 1918 jasno zapisal, da je med leti 1909 in 1916 čutil tesnobo in bolezensko domotožje. Njegovo stanje se je spremenilo Neža Zajc 172 76 Blok, SS, 3, 376. 77 Prim. Žirmunski, 1977, 343. 78 Glej več o tem v monografiji Zajc, 2015. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 172 šele po ruski revoluciji, ki je spremenila tudi evropsko vzdušje.79 V tem spisu je tudi opredelil pesnikov poslanstvo z besedami, da je dolžnost umetnika – videti, kar je mišljeno in poslušati glasbo, ki jo grmi “zrak, razrvan od vetra”.80 Šele pod prisluškovanjem slednjemu se nahaja revolucija kot metež, upor, prevrat, ki je bolj umirjen, po- nižen  in  nizkoten  ter  leži  nižje  od  glasbe  zgodovine  in  njenega minljivega časa. Prav takšno pojmovanje pesnikovega poslanstva, ki ni sledilo najburnejšemu v resničnosti,  temveč podtalnemu in zgodovinsko pomembnejšemu, je bilo skupno Bloku in Ahmatovi.81 Bilo je drugačno od akmeističnega nadčasnega bdenja v odtujeni perspektivi, ki bi jo mogli pripisati akmeizmu O. Mandelštama in N. Gumiljova.  Leta 1921 je na začetku poletja Aleksander Blok začel bolehati. Zadnje pismo materi, ki ga je napisal 4. junija, vsebuje tudi podatke o sumu zastrupitve, pesnik pa ga je zaključil optimistično: “Mama, doktor Pekelis pozna vse moje bolezni, motiš se, nika- kršne zastrupitve ni bilo in sploh ne more biti. // O boleznih je pisati neznosno dolgočasno, a o drugem ne morem pisati. Delati ne morem, zato ker imam temperaturo redko normalno, vse me boli, težko diham itd. Za kaj gre, ni znano. Če se bodo živci ne- koliko izboljšali, potem bo jasno, ali je to srčna bolezen ali le ne- vroza. Nujno bi bilo znižati vročino. […] (Kot pripis za končnim podpisom:) Hvala za kruh in jajca. Kruh je pravi, ruski, skoraj brez primesi, že dolgo nisem jedel takega.”82 173 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 79 SS, 6, 11, 80 Prav tam, 12. Dosledno manifestacijo v poeziji je uresničil V. Hlebnikov, ki je v pesmih dejavno poustvarjal zavijanje vetra (prim. Jakobson, 1987, 317–324). 81 Prim. Struve, 2016, 23. 82 Blok, SS, 8, 533. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 173 Sedmega avgusta je Aleksander Blok umrl zaradi vnetja srčnih zaklopk, doma, v svoji postelji, pri polni zavesti. Take oblike smrti se je Anna Ahmatova spominjala kot ene najstrašnejših.83 Na pesnikovo človekoljubje in nespremenljivo nadarjenost pesniško upodobiti rusko grozo z osebno ironijo ter sposobnostjo uravnoteženja preveč krvo- ločnih izgredov s pozabo preteklosti sta se nanašali prvi dve pesmi iz cikla Bloku, ki ju je Anna Ahmatova napisala skoraj štirideset let po pesnikovi smrti. Pravzaprav se je pesnica zavedala, da ni nihče tedaj  zmogel  s  tako  zmožnostjo  simfoničnega  upesnjevanja  ujeti glasbe ruske revolucijske resničnosti, kot je to storil A. A. Blok:  1 Čas je pozabiti zvoke velblodov  in belo hišo na ulici Žukovskega, čas je, čas oditi do brez in gob, v široko jesen v Moskvi. Tam vse sedaj sije, vse je v rosi, in nebo se širi visoko, in široka Rogačevska cesta84 pomni, kako je razbojniško zažvižgal mladi Blok ...  (1944–1950) 2 In v spominu črnem pobrskaš, najdeš rokavico, ki pokriva celo laket, in peterburško noč. In v somraku lož je tisti zadušljiv in sladek vonj. Neža Zajc 174 83 Čukovskaja, 1997, 404. 84 Rogačevska cesta je združevala Moskvo in Klinski predel, kjer se je na- hajalo Šahmatovo, posestvo družine Blok. Pod Blokovo pesmijo Jesenska volja je zapisano: “Julij, 1905, Rogačevska cesta” (Ahmatova, 1976, 491). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 174 In veter iz zaliva. Tam pa, med vrsticami, z minulimi ahi in ohi, nasmehne se prezirljivo ti Blok – tragični tenor epohe. (1960?)85 Te verze je Ahmatova prvič prebrala Lidiji Čukovski 8. oktobra leta 1960.86 28. novembra je še istega leta iz teh pesmi oblikovala majhen cikel o Aleksandru Bloku, ki je imel zunajosebnostno sporočilo in zgodovinski  okvir.  Pesnica  je  ta  cikel  ovila  v  posebno  rdečkasto knjižico kakor neko častno odlikovanje.87 Tretjega decembra se je kmalu  odločila,88 da  bo  Blokov  cikel  vključila  v  svojo  poslednjo pesniško zbirko Tek časa,89 ki jo je oblikoval isti slikar Annenkov, ki je nekoč ilustriral že tudi Blokovo pesnitev Dvanajst. Epilog V tem besedilu obravnavani pesniki so predstavljali tedanjo rusko duhovno  elito.  To  pa  zato,  ker  so  brezpogojno  sledili  visokemu osebnemu imperativu. Zanje namreč moremo trditi – da so spreje- mali odgovornost ne samo za svoja dejanja, temveč še zlasti za sle- herno besedo, ki so jo zapisali, izgovorili ali izrazili, pa čeprav zgolj v mislih.90 175 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 85 Ahmatova, 1976, 258- 259. 86 Čukovskaja,  1997, 426. 87 Prav tam, 440–441. 88 Prav tam, 444. 89 Ciklu, posvečenem A. Bloku, je sledil cikel z naslovom “Antična stran” s prvo pesmijo Sofoklejeva smrt. 90 Prispevek je nastal v okviru izpolnjevanja programa P6-0094 (A), ki ga iz proračunskih sredstev Republike Slovenije financira ARRS. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 175 Bibliografija AHMATOVA, A. (1976): Stihotvorenija i poemy, spr, b.: A. A. Surkov, opombe in komentarji: V. M. Žirmunski, Leningrad, Sovetskij pisatel'. BERDJAJEV, N. A.  (1923):  “Konec renessansa (k sovremennomu krizisu kul'tury)”, v: Sofija, Problemy duhovnoj kul'tury i religioznoj filosofii, Berlin, 21-47. BERDJAJEV, N. A. (1923): “‘Živaja Cerkov’ i religioznoe vozroždenie Rossii”, v: Sofija, Problemy duhovnoj kul'tury i religioznoj filosofii, Berlin, 125–135. BLOK,  A.  (1960):  Sobranie Sočinenij, t. 3, Stihotvorenija i poemy (1907–1921), Moskva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK,  A.  (1962):  Sobranie Sočinenij, t. 5, Proza (1903–1917),  Mo- skva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK,  A.  (1962):  Sobranie Sočinenij, t. 6, Proza (1918–1921), Mo- skva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK, A. (1963): Sobranie Sočinenij, t. 7, Avtobiografija 1915, Dnevniki 1901–1921, Moskva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK,  A.  (1963):  Sobranie Sočinenij, t. 8, Pis'ma (1898–1921), Mo- skva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  ČUKOVSKAJA, L.  (1997):  Zapiski ob Anne Ahmatovoj, t. 2, 1952– 1962, Moskva, Soglasje. ETKIND, E. (1977): Forma kak soderžanie. Izbrannye stat'i. Collo- quium slavicum 9, Würzburg, Jal-Verlag. FLORENSKI, P. (2006): Imena. U vodorazdelov mysli, Moskva, Ek- smo (Antologija mysli).  HODASEVIČ, V. (1991): Stihotvorenija, Moskva, Molodaja gvardija. JAKOBSON, R. (1987): “Iz mel'kih veščej Hlebnikova: 'Veter-penie' “, v: Jakobson, R., 1987, Raboty po poetike, Moskva, Progress, 317–324. KOS, J.  (2017): Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom, Ljubljana, SAZU. Neža Zajc 176 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 176 MANDEL'ŠTAM, O. (2016): Vospominanija, Šum vremeni, Moskva, 2016, Izd. Ast. MANDELŠTAM, O. E. (2006): “Vek moj, zver' moj…” Stihotvorenija, Moskva, Izd. Ast.  PLATONOV, A. (1976): Veličie prostyh serdec, Moskva, Moskovski rabočij.  STRUVE, N. (2016): Osip Mandel'štam (2. izd. dopolnjena), Moskva, Russkij put'. ZAJC, N. (2015): Uvod v poetiko Anne A. Ahmatove, Ljubljana, ZRC SAZU. ZVEREV, V. (1991): “Grustnyj put' Vladislava Hodaseviča”, v: Hoda- sevič, V. (1991): Stihotvorenija, Moskva, 5–22. ŽIRMUNSKI V. (1922): Poezija A. Bloka, Peterburg, Kartonnyj do- mik. ŽIRMUNSKI, V. M. (1977): Teorija literatury. Poetika. Stilistika, Le- ningrad, Nauka. 177 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 177