Ntcv. 5. Ljubljana, 16. maja 1886. Tečaj IV. Bl&r^msM čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. -----M- lakaja enaki m«-««' enkrat in »k paiUja lulo»t brezplačna; nriuhm za 1 gld. 30 kr. tla leto. Innrrati in priloge en! unijo nt po najnižji ceni. — Lelnina sa lule znaia »amo 1 gld. OliKt'K: Naznanilu — Celirle rojijo! — Kako naj Iii so eobeloreja podpira]«. — Vihravna bolezen pri naših breskvah. -- Naš dopis. — Imenika. — Mrtvaški list. — Inserati. Letošnji občni zbor bo prvo nedeljo po binkoštih t. j. 20. junija ob 4. uri popoludne pri Krištofu v Lescah. Dnevni rod: 1. Pozdrav dmätvenikov po prvosedniku iu kratko poročilo o stanji društva. 2. Volitev novega odbora, t. j. predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika iu računovodja in 4 odbornike, tedaj S mož. Izvolitev bo veljala 3 leta. 3. Predlog o razširjenji lista slov. čebel, in sadjerejca. 4. Ali se napravi sadjarska in čebelarska razstava? 5. Posamezni predlogi udov in prosti pogovori. K obilnej vdeležitvi vljudno vabi Odbor. -K- Čebele rojijo! Rojiti! Kakošna resnoba od jcdnc in kako vesel glas od druge strani je v tej besedi skrit! Višji v vojski kliče podložnim, kedar jo čas, naj se izogibajo sovražnikovih k rogelj, kedar preblizo initno bučo, če potreba zahteva, da se vsak satn varuje in čuva varnost svojega telesa, in kakor bi trenil, razkrope se nagovorjeni vojaki po predatoječem prostoru, vsako drevo, vsak grm, vsaka majhna vzvišenost površja zemlje je dobra v prikritje, med tem ko mole njih puške proti sovražniku. Naenkrat začujo se znamenje: Zberite se skupaj! in z ravno tako hitrostjo zbere se črcdica oboroženih okrog svojih višjih, ter pričakujejo nadaljuih povelj, ter na-daljujejo s temi pričeli boj za obstanek. Kakšno veselje je pa čebelarju beseda: „rojiti" 1 V več slučajih jo čebolno življenje podobno onein vojakom, če so na polji in v bitvi. Natlačeno okrog svojega poveljnika, okrog njih kraljico, hite na dano znamenje i/, pauju. ter letajo iu krožijo po zraku ter včasih tudi ral>ijo svoje ostro orožje (želo). Na zopet dano znamenje zbere se divja in razpršena druhal, ter obsedejo svojo zapovednieo iu matico, tako da jo v sredi med sabo imajo, ter so pripravljene se s to za obstanek vojskovati in boriti. Da je rojenje čebel največji in uajziiamcnitcji dogodek v čchclnem življenji, je samo po sobi razumno, vsaj se čebele ločijo ml svoje dobro poznane domačijo, jo zapuste, ter se napravijo postaviti si novo. Sicer zamore tukaj čebelar naravi vmes poseči, s tem da naravno rojenje z umetnim rojem zabrani, vendar jo iu bo pod vsemi pogoji naravno rojenje čebel se svojim pisanim, križajočim so mešanjem najbolj prava „umetnost o če bol o rej i." Sledeči spis ne bo nikakor učeni poduk o rojenji, temuč bode so dotaknil lo najbolj važnih dogodkov, in s temi združil prijetno uro čobolarjeve. Veliko je vzrokov, ki so povod rojenju, a najvažneji je ta, da je. pomanjkanje prostora nastalo, ter da ne morejo več vso čebelo v panju biti, ker so so preveč pomnožile. Da se pa takošna pomnožitev zgodi, je potrebna dobra rodovitna matica. dobro in srečno prozimovanje, ravnotaka pomladna paša iu dovolj medu v panju. Ve se temu pridruži šo zgoilno nastavljanje zalego, toplo in bolj mokrotno vreme, so vse predpogodbe rojenja popolno iu vsestransko dopolnjene. Co jo vslod vsega tega v panju nastal nagon rojenja, ga jo težko zavrniti, kakor kakega svoje-glavneža. Hitro začnejo čebele, med tem ko je žo dovolj trotov, matične celice naslavljati, in matica, kakor da bi vedela, da morajo ostalo čebelo tudi vladarico imeti, nastavi sedaj še brez vsega zavidanja svojoj naslednici, piskrico z jajčeki in sicer pravilno. Kakor hitro so matične celice že zaprte, spremeni se poprejšnja misel matici. Ni jej vso jedno, da bo v pauju naslednico dobila iu da bo ona morala stanovanje zapustiti; postane nemirna iu zelo zavidljiva; rada bi videla če bi onih piskricov no bilo. rada bi jih sama podrla, a čebele skrbne, da bi so novo valečej matici kaj žalega no zgodilo, čuvajo celico in starej matici zabranjujojo pristop. Vsled tega skoro gotovo v njej nastane sklep in resna volja, no dalje ostati v tem panju. Pošilja tedaj ogleduhe vunkaj iz panju, da okolico pregledajo, če bi so kje dobil pripraven prostor za novo naselitev. Malica pa, kakor bi si holla napravljeni izlet polajšali, neha jajčeca uesti, lo sein in tja znese prav nepravilno kako jajčece. To dela več dni. Tudi s čebelami se som iu tja malo bolj nemirno obnaša, in tako nemir v panju šo povokša. .Matica ni kmalo več tako spoštovana in čislana kakor popred, no dobi več medu, drvi neprenehoma in nesklepčno ter vsa razjarjena od satu do satu. Veliko čebel je sledi, iu tako se vsled tolikšnega nemira toplota v panju povekša. Vse lo je znamenje, da bo kmalo roj. Ko je poslednjič nemir in ropot že najvišjo stopinjo dosegel, iu ko so posamezne čebele z dovoljno množino živeža za pot oskrbe, so prične izlet. Ko bi mignil hitro leto pri žrelu v zrak, tako so drve in drenjajo, da nekatero kar po glavi iz panju pridejo. A matica pa vselej ne izleti tako hitro; že dobra polovica čebel je zunaj, prodno matica za njimi pride. Zdajci vendar so zgodi, da gre za njimi ter z drugimi čebelami vred veselo leta po zraku sein iu tja. Taki trenotki so gotovo veseli dogodki za čebelarja. „06c, čebele rojijo!'' To besedo slišimo ua pol veseli, na pol pa v skrbeli v sobo doneli! In, če bi tudi /.a celo kraljestvo šlo, skoči oče čebelar po konci, ter pozabivši svojega vsakdanjega počitka o poludnc hiti k svojemu čebelnjaku, kjer ga neizrečeno vesolje čaka. In ros! Tu vrč kakor močan curek z dolgim dolgim repom iz najboljšega iu najmočnejšega panju, iz panju, kateremu že več časa ni veliko zaupal. Hitro jo pripravljen, da mu roječi roj ne uide predaleč in previsoko. Oče biti v čebelnjak ter poišče svojo iz stare puškiue cevi narejeno brizgljo, med tem, ko mu mala hčerka, ki mu je prva povedala o rojenji, ravno z veliko težavo nese polno posodo vodo. Zdajci vidimo, kako pridno, skrbno in varno brizglja oče čebelar vodo nad letajoče čebelo, da potem, kot pohleven dežek rosi na njo. In glej! ljubi prijatelj! v resnici so čebele vso zmešane ibog nepričakovanega dežja ob najlepšem solnčnem svitu. Od kod li neki deži? Mi iu marljivi čebelar že vemo, a čebelam nočemo povedati po nobeni ceni, temuč jih pustimo v tej zmešnjavi, da mislijo, da jo to naravno djanje, vsled kteroga, čo so ua paši, urno hite domov v svoj panj k njih kraljici. Kaj pa sedaj počno? — Zo jo veselo letanje in kroženje po zraku matici predolgočasuo poslalo, njene perutnice so tudi že opešalo, ker niso navajene tolikaujcga nalezanja, vsled toga si hoče na najpriročnejši veji odpočiti. Komaj so je pa ona vsodla. žo so jo tudi drugih čebel, ki so z njo letalo, jo sprein-Ijevale, ta želja poprijcla. Hitro začnejo okrog njo sedati, ter jo tako v svojo sredino dobe, brez da bi jej kako bolečino napravilo. Naposled vsedle so se vse, ter naredilo kepo grozdu podobno na ondotnem mestu, kamor seje bila matica vsedla. Tiščo se skup, ker so mokre vsled kropljenja. Tam gori, na koncu skrajno veje bližnjo mogočno stoječe hruško sodi, ali bolje rečeno, visi močen in lop roj. Iz uucga panju na levi strani so izletole. Poglej! dragi bralec, kako se zapuščeni panj žalostno drži, ker jo tolikanj ljudstva zgubil. Kad bi so precej skril za kako drevo, le da hi ga nikdo videti 110 mogel. Tam zadaj pa stoji oče čebelar s hčerko, ozre se še jeduokrat po roju, katerega je z brizgljanem obvaroval prod ubegom. Vendar pa oče čebelar ne premišljuje dolgo, in ni ga miru, dokler je roj še zunaj na prostem, od koder mu je ubeg tolikanj priložen. Tamkaj že nese .lanez, hišni potnagač največjo lestvo. da se bodo moglo do veje priditi; k temu podučil je oče dobro vse. Ob času rojenja morajo vsi delati in pomagati, le mama je izvzeta, da sine le pri zgornjem čumnatnem oknu gledati ter se na dvojno pridnostjo veseliti. liCstva je pa vkljub njeno kot zvonik visoko dolgosti prekratka! I'a tudi v tej zadregi jo lahko si pomagati: Se druga lestva se prinese, ter so obe z močnimi vrvmi zvežete. To opravi Janez. Oče pa, ker jim je skrb za roj, pazijo vodno če je roj miren. Vročo opoldansko solnco jo mokre čebele že posušilo in nekatere poskušajo okrog letati. To pa v čebelarju zopet zbudi sum. da bi roj znal ubežati. Hitro vzame brizgljo v roko, ter pusti zopet nekaj kapljic vode na letajoče čebele v podobi dežja pasti, to pa zato, da so zopet vsedejo ter mirno čakajo, da pride oče čebelar po njo in jih nastani v lopo osnažeu panj, katerega jim je v novo bivališče odmenil. Prva lestva z drugo podaljšana jo sedaj skoro predolga, kajti veliko je nad vejo kviško moli. Vedno boljša predolga, kakor prekratka misli si očka čebelar, ter pripravlja, da bodo lezel na visoko lostvo. Se sabo vzame panj tor nekaj vrvic. Ko dospe do roja priveže z urno in že vajeno roko panj k veji, ter strese rahlo visečo kepo vanj. Ako so mu jo pa roj na tako močno vejo vscdcl, da jo ne more strasti, pobira ga Jopo in nježuo z zato pripravljeno zajemalko, ter ga deva v panj. Ko ga je, bodi si ua ta ali uni način, skoro do čistega zdeval v 5* panj. ter čuti, tla je matica tudi notri, zleze počasi na tla, panj pa pusti k veji privezan. Veseli ga, ker vidi, kako pridno in hitro druge okrog letajoče v panj sedajo, ter nič več ne pridejo iz njega. Še jednokrat se dvigne oče v to visočino, zapre panj. ga odvezo od veje ter ga varno nese na tla. Zdajci pa ima beguna v kletki, postavi ga v čebelnjak. Drugi dan vidi. da so čebele z novim stanovanjem popolnoma zadovoljno; nekatere izletavajo, druge se pa že vračajo s hlačicam. Tudi notranja oprava se je že nekoliko spremenila, čebele so že začele satovje delati. Seveda čebelar jim je že zvečer dal nekaj pričetega dela. da so zamoglc drugi dan delo nadaljevati. Če je bil ta roj prvič, če je matica še zelo rodovitna in paša dobra, se jo panj kmalo toliko popravil, da je jeden najboljših postal. To pa čebelarju ljubezen do čebelarijc še zdatno povejfša. Dr. o. Kr. v. L. -K - Kako naj bi se čebeloreja podpirala, Znano je, da naše ljube čebelice ne koristijo samo čebelarju, kateremu pripravijo o dobrih letinah poleg obilega veselja in kratkočasa tudi marsikak goldiuarček, ampak tudi kmetovalcem, ki se sami ne pečajo s čebelorejo. čebele, letajoče od cvetlice do cvetlice, prenašajo nehote cvetni prah od cvetlico do cvetlice, ki se drži po njihem životku; ali pa v malih kepicah, ko hlačiee, na zadnjih nogah. S tem pomagajo da se rastline oplodijo in sad nastavijo; kar bi se brez čebel in drugih žužkov težko zgodilo. Več, ko je v katerim kraju čebel, boljše je za sadje, pa t tuli za poljske sadeže. Ne bodite torej vi nečebelarji svojim sosedom, čebelarjem nevoščljivi, ne delajte jim hudovoljno še celo škode. Bolje bo za vas, če jih po svoji moči podpirate, ali pa se še sami poprimete čebeloivje. ki vedno še donaša nekoliko dobička, če tudi ne toliko, kakor nekdaj. — Slovenci so nekdaj vedeli med, ki je zdrava in tečna hrana, vse bolj ceniti, kakor današnjo dni. Gospodinje so znale med v kuhinji na razne načine porabiti ter z njim jedila sladiti. Še se spominjam, da sem še ko otrok jedel z medom začinjene koruzne žgance, ki so mi kaj dobro dišali. Dandanes so začele nespametne matere podajati v rakiji namočen kruh otrokom, ki so jih komaj od prs odstavile; otroci dobijo, ko v šolo gredo kruha in šnopsa, da potem v šoli drentljejo, ali pa topi sedijo ko bitja brez duše. Ali bi ne bilo pametnejše otroku podati košček kruha z medom kakor s šnopsom ali vinom, če že kruh sam ni dober? Med je zdrava in tečna jed, pa tudi zdravilo, ki leči marsiktero bolezen, ali pa njeno nalezenjc zabranjuje. Posebno hvalijo s strojem izmetani med, ki ni izgubil mravljinčeve kisline. V jeseni morajo čebelarji dostikrat med oderuškim prekupeem na pol zastonj dajati. Gotovo bi ga radi tudi svojim sosedom prodali, ko bi le po njim prašali. Pomagano bi bilo tako čebelarjem in drugim, še najbolj pa naši mladini. — Se ve, da bi čebelarji mogli z medom tudi utnnejše ravnati kakor zdaj, da bi bil med snažen in okusen, in za porabo precej pripraven. Cas je, da se sedanje med vedsko čebelarstvo opusti; poprimimo se boljega, kakor nas učijo čebeljarska društva in knjige, katere so spisali razumni in skušeni možje. Prijatli, zdramite se, ne bodite trmasti, ter posnemajte vse, kar je koristnega! (u„l. Nooice.) Vihravna bolezen pri naših breskvah. Ta bolezen, katero francoski vrtnarji „doniio" imenujejo, je jedna najbolj nevarnib, opustošilnih, pokončljivih, pa hvala Mogul tin Ii najbolj redkih bolezni pri breskvah. Večkrat se kar ob hitrem iu nenadoma prikaže ua mladih percscih in še mehkih mladikah in sicer v podobi majhnih, komaj vidjočih se radeSerujavih pik. Te marogice postajajo vedno iu vodno večjo, peresa postanejo rumenkaste in bolno barve, zvijejo se skupaj, dobe napihnjene izrastke in postanejo vedno manj gladka; pozneje postanejo kakor rija rujava in kmalo odpadejo. Mladike, katerih lub je bil popred gladek, raven in »vitel, dobe ulesa in močne izrastke, postanejo nenavadno debele in pote smolno tvarino iz sebe. Vse drevo lahko vsled tega pogine. O uzrokih te čudne in posebne bolezni naši sadjerejci in rastlinski preiskovalci še sedaj niso edini. Večinoma vsi gojitelji breskev pripisujejo to deloma hitri spremembi vremena iu toplote, deloma pa tudi škodljivemu učinku mrzlega dežja ter suhih iu mrzlih vetrov. Molezen se tudi največkrat prikaže, če je pomlad mrzla in mokra. Drugi zopet trdijo, bolezen nastopi vsled orgaiiičuih napak, ki se po-dedovajo tudi po cepljenji, namreč po cepovih in očescih, ki se od dreves, katera so tej bolezni podvržena, vzela. V najnovejšem času je nek rastlinski preiskovalec v mi-kroskopično majhnih organih dobil nekaj, kar hoče, da je pravi vzrok te bolezni. Znabiti in skoro gotovo je, da se kot podedovana bolezen preroditev soka. v tem morebiti taki pa zelo majhni organi dobe. Samo to je vselej le vzrok. Tudi se da iz tega sklepali, da se ravno po cepljeni z očescem ali popkom ta bolezen nadalje razširja. Tudi je lahko, če tudi bolezen vsled unanjega učinka in neugodnega spreminjanja vremena nastane, da se sokovi tako napadenih dreves pokvarijo in ti že v cepovih od takih dreves vzetih kal bolezni v sebi imajo, ki se potem na ta ali uni način pokaže. Zelo važno je tedaj, pri izbiri trakov zelo previdno ravnati, iu te le od popolno zdravih in ne od preveč divno ali pa od preveč slabo rastočih droves jemati. Cepovi se ne smejo jemati od spodnjih ali srednjih vej. temveč vedno le od vrlia. Hitro napihajenje peres, mnogi izrastki, ki se na mladikah od te bolezni napadenih dreves prikažejo, kakor tudi veliko iztečene smole na naj-niočucjih vejah, kaže na preobilnost slabih ter že obrabljenih sokov, kar se vsled hitre spremembe toplote zgodi. Pri raznih opazovanjih, ki so se ob prikazanji te čudne bolezni vršila, se je že večkrat opazilo, da se pri breskvah, čeravno so se strehami zavarovane, vse jedno bolezen prikaže in sicer na zapadni strani najhujše, pa nikoli pri gorkom vetru, pa tudi ne vselej po mrzlem z močnim vetrom spremljevanim dežju ali pa po hudi slani brez solnčnega svita, da tri se moglo reči, da jo pouzroči hitro pa občutljivo spreminjanje toplote, to se pravi: če toplemu, solnčnemu vremenu sledi naenkrat hladen, mrzel veter. Nikoli ni bilo videti, da bi se listi in mladi odrastki breskev ob močnem in mrzlem severnem vetra „gorenjcu" krčili in zavijali, če so bila drevesa z potrebnimi strehami ali naravnim varstvom obvarovana; ravno tako bolezen breskev pri severnih in severovzhodnih vetrovih ne napade, če ni popred mimoidoče pa zelo pekoče solnce in vrhu tega še precej za mrazom sijalo, ali pa če ni bila za isti letni čas prehuda vročina. Vselej se pa ta bolezen ne razširja na enak način, večkrat se naenkrat prikaže, večkrat pa tudi zelo počasi, včasih precej, ko se mladike začno razvijati, včasih pa še le, ko imajo že 5 do 0 listov. Ta vihravna bolezen nastane vsled nepričakovano, hitro in znatno spremembe toplote v kroženji motenega in zato ne povoljno pripravljenega surovega soka; popred se tudi ne prikaže ne, če tla niso že precej časa ogreta, ali pa če je vročo solnce sok naenkrat prebudilo in v kroženje nastavilo. Oe zdaj naenkrat prav oster mraz nastopi, nehajo organi delati, sok ne gre nazaj navzdol, temveč v najbližnjo dele, kamor je bil namenjen, v mladike iu perje. Od tod pridejo tisti izhiihujcui izrastki, iu kakor hitro se ti prikažejo, treba jo drevo oprostiti teh delov, odrezati se morajo. Na ta način se otejo vse veje in vejice, katero so obderžati zamorejo iu sok se napelje na zdrave drevesne dele, katerih razvoj hitreje spod rok gre, ker ves sok dobe, kar bi ga še v velo in že skoro posušene dele šlo. Zalihog, da pa takošnje obrezovanje še drugo bolezni rado pouzroči, kar so pa ne sme prezirati. Pri tem treba je poprijeti so vseh previdnih pravil iu nasvetov, da se tudi ta nova bolezen zadržuje in odpravi. uc. u. Ol»tyurien. -x- Naš dopis. h Dovjega. V zadnjič som poročal kako smo prozimili naše čebele, ter koliko škodo pouzročil jo sneg ali prav za prav zajec v tukajšnji šolski drevesnici. Danes pa hočem nekak dostavek k zadnjemu dopisu priobčili. Pretečeno prezimovanje je hudo pritisnilo vse gorenjsko čebelarje, posebno pa nas po „Gorenjski dolini." Pa prezimovanje ui pouzročilo še vse škodo, osinodila nas je tudi ostra iu mrzla pomlad v njenem začetku. Splošno so tukajšnji čebelarji z glavami majali iu rekli, da je čudno: panj je prazen (brez čebel) modu pa še dovolj notri. Od kod je to? Letošnja pomlad ni bila takošna kakor bi imela biti, čeravno se je še le dobro umestila. Njena mrzla sapa v mescu aprilu, (pa vsaj temu mescu ni zameriti, ker mu že sploh pravimo, tla rad nori,) naredila jo čebeloreji veliko škodo. Gorko solnce, ki je ob vetrovih prenehljejih posijalo na panjove, zvabilo je čebele na prosto. Komaj so revice vunkaj prilezle, že je jel pihati mrzel veter; revice namesto, da bi so veselile, omedlele, odrevenele ali premrlo so na hladnem vetru, počepale so na tla iu nikdar več niso vstale, poginilo so. Takö se jc panju ljudstvo pognbilo, da ga ali nič ali pa komaj polovico toliko imelo kot popred. Na tak način so bolj slabo obljudeni panjovi prazni postali, močni pa oslabeli. Slabim paujovom se je ljudstvo pogubilo popustivši še meti v panju. Na ta način je letos tudi pomlad začela udrihati po čebelarjih, ter jim tako prazne žepe obračati. Upajmo pa, da se pomlad pri koncu zboljša. ter nam zato podeli veliko rojev. A kaj, ko se jih skoro nič ni se nadevati vsled oslabelosti panjov. Naj še nekaj povem, kar sem že vzadnjič hotel, pa sem v hitrici pozabil. Vsak čebelar ve, da je bil vlansko leto zelo slab med, in da so čebele vsled tega bolehale. Jaz sem pa poskusil čebele črez zimo so sladkorjem ohraniti. Dal som jim prazne panjove t. j. brez medu, satovje jc bilo notri. Notri postavil sem posodico z raztopljenim sladkorjem. Hitro so ga znosile v piskrice in ga zadelale, kot med. Tako dal sem ga blizo 3\hj vsacemu. Kaj pa je bilo pomladi? Glejte! drugi panjovi z medom bili so vsi onesnaženi, sladkorjevi pa popolno čisti iu čvrsti. Kakor hitro sein jim pa tla! pomladi modu, so precej nekoliko panjove onesnažilo, pa vendar desetino komaj toliko, kakor drugi. Zaradi tega lahko priporočam krmenjo se sladkorjem. Za danes toliko, prihodnjič pa še nekaj o novih panjovih. JegJjii. Y. Tiiieu ik ?i. 'osi. Jesenice-Radovna dne 16. maja 1886. Ivan Modic, »opro;/. Ludovit, Viktor, Ivana, Malvina, Minka in Cerila, otroci. Valentin in Uršula Gasperin, «tnriii. Viktor, Alfons Josip in Matilda, bratje hi mitrn. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik. Lastnina „Cclielarikega In aailjerujakaga 4ru!tva za Kranjsko*. — NalUiiila Klein In Knvaü v IJnliljaiil. l'l'ilofja /•' št. t». „Slovenski čebelar in sadjerejec" za l. 1886. .s* 4s S S >: r® i if Brez te vai'stven« znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kol ponarejeno. Cvet zoper trganje, po «|r. JlillitMI. ji! uilločii» najboljše '/.ilraviln zoper prolin ter rerinalizem. trganje /i» i/ilih, bolečine r križi ter žirrili, oteklino, otrpnete mir ill kile i. t. d., tnalu rasa če se Ribi, pa mini! popolnem trganje, kar dokaznji- utiilno zalivat. Zahteva naj se sam« „eeet zoper trganje po ,lr. .Ilaličir s waren stoječim znamenjem; 1 steklenica SO kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, Hi izhori-n sopar kašelj, hripmrost, rraloLol. prsne in plučnr holeeine; ■ki). 1 sti-kl.."w; kr. Koristnejši nogo vsi v trgovini s« nahajajoči snki in sirupi. ©5* r 8? . - m £ & (Vmalvriin niiamkH). Pomuhljeno (Dorscli) jetrno olje, najboljši- vrsti*, izborilo zoper bramore, pljučnico, kožne izpnstke in bezgarne otekline. 1 steklenica lili kr. Salicilna ustna voda, najboljše za ohnim-njo zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smrailljiro sapo i/, ust. 1 steklenica SO kr- Kričistilne krogliice, c. kr. nriv., ne smele bi se v nijednem gospodinstvn pogrešati in so se uic tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glaroboln. olrpnenili nilili. skaienem želoilcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 3! kr.; jeden zavoj s li škatljami / gl. .« kr. ltii7.I>i>NilJsivii se najmanj ictlcii xhviij. Naročila iz dežele vrše se takoj. Lekarna Trnk6czy-ja /.raicn rotovža ti a liest nem (v fl.jiihl.ja ni. x.x x x x x x x x x x x x x x x x x x x x k x t* <>-\ äßöczv BUDIMSKA Priporoča se kot iz- vrstno čistilo vedno prijetnega upliva in ne neprijetnega ukusii. S^öücica. Dobiva se po vseli špecerijskih prodajaliiieali in prodajalttieali mineralnih voda. kakor tudi v skoraj vseli lekarnah in drogucrijah, vedno ua novo natočena. Laslniki: bratje Loser v Budapešti. -- ¥' tlataratei P" KLEIN in KOVAČU (EGER) v Ljubljani, Špitalsko ulice št. 5, so sledeče knjige v zalogi ter na prodaj: Deželni zakoni iu ukazi deželnega ]io0 kr. Kliivbiuski red (zakon) vojvodine Kranjske s 25. oktobra 1875. (V slovenskem in nemškem jezici.) — Cena i>0 kr. Deželni zakoniki za vojvodino Kranjsko. — Posamezne pole po 4 kr. Izbrane narodne srbske pesni z dodatkom iz smrti Smail-Age Cengiča. S srbsko slovnico. slovenskim tolmačenjem. rečiiikom tujih besed in eirilsko abecedo. Priredil Janko Pa j k. — Drugi pomnoženi natis. — Cena 4U kr. sodiSčem. županstvom Nadalje priporočamo svojo najlepšimi črkami bogato oskrblje: Kazi ieiie I iskovine. potrebne c. kr. o k r a j u i m o b 1 a s t v o in, itd. dobro iiredjeno, z najnovejšimi iu . no tiskurnieo, ki je v stanu vsa naročila prav hitro in po najbolj nizkej ceni izvrševati. Tiskaruica se priporoča posebno za literarna dela, brošure, časopise, cirkulare, povabila, jedilne liste, vizit-karte. mrtvaške liste, obrazce (formulare). fakture, vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, etikete itd. Zavil ki za pismu in iiradnu pisma (dokumente) se (lobodo po ceni. ' US* I'ifrna iieiia pisma (Lehrbriefe) po 12 kr. R» r7>?V vr, x' 1 x .v i ■