GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1924/25 ŠTEVILKA' 2 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLE DALI \ČA VOJUBLJANI !*+•+***m* t tovarne čevlje P®KOZinaRO. z znamko " Tržič Glavna zaloga v Ljubljani, Breg štev. 20 Aleksandrova cesta štev. 1 Prešernova ulica (Seljak) Podružnica v Zagrebu, Račkoga ulica 3 Filip Bizjak krznar Gosposvetska cesta 13 Kolizej se priporoča za vsa krznarska dela. Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine. A. cu Eo SKABERNSD št. HO iia m©dliaa ts^ovainia SoSidlKasv posftirešlba. leS,________________________/•> Najfinejša svetlobna telesa .--------------------------^-=— za stanovanja, vile, banke, bare, kina itd. kakor: lestence, namizne in stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Napočila samo na atelje ..VESTA", Ljubljana, Kolodvorska ul.B/l. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 14. oktobra Zaprto. Sreda, 15. „ Cyrano de Bergerac .... Red F Četrtek, 16. „ Firma P. B. ...................Red B Petek, 17. „ Paglavka........................Red E Sobota, 18. „ Moč teme........................Red C Nedelja, 19. „ Šest oseb išče avtorja. . . • Izven. Ponedeljek, 20. „ Cyrano de Bergerac .... Red A Torek, 21. „ Zaprto. Sreda, 22. „ Firma P. B......................Red D Četrtek, 23. „ Pri Hrastovih...................Izven Petek, 24. „ Cyrano de Bergerac .... Red B Sobota, 25. „ Šest oseb išče avtorja . . • Red F Nedelja, 26. „ Firma P. B. Ljudska predstava. Ponedeljek, 27. „ Moč teme........................Red E OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 1 orek, 14. oktobra Netopir........................Red E Sreda, 15. „ Zaprto. Četrtek, 16. „ Majska noč......................Red A Petek, 17. „ Rigoietto.......................Red D Sobota, 18. „ V vodnjaku — Cavalleria rusti- cana.........................Red B Nedelja, 19. „ Carjeva nevesta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 20. „ Zaprto. Torek, 21. „ Rigoletto.......................Red C Sreda, 22. „ Majska noč......................Red F Četrtek, 23. „ Zaprto. Petek, 24. „ Rigoietto.......................Red E Sobota, 25. „ Carjeva nevesta.................Red D Nedelja, 26. „ Sevilski brivec. Gostovanje tenorista Josipa Rijavca . . Izven Ponedeljek, 27. „ Zaprto. INO PERILO KRAVATE NOGAVICE KUPUJTE PRI ZNANO SOLIDNI TVRDKI NARAMNICE, ČEPICE ITD. 5QHW/1B Začetek ob 8. Konec po 11. Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Spisal Edmond Rostand. Poslovenil Oton Zupančič. Režiser: B. PUTJATA. Cyrano de Bergerac...........................................Putjata Kristijan de Neuvillette.........................................Drenovec Grof Guiche..................................................Levar Ragueneau....................................................Lipali Le Bret......................................................Kralj Stotnik Carbon de Castel-Jaloux..............................Skrbinšek Ligniere.....................................................Rogoz Valvert......................................................Medven Prvi \ .............................................Smerkolj Drugi [ marki j..............................................Sancin Tretji J '.............................................Rakar Montfleury, > .......................................Cesar Bellerose, igralci ! ................................ Jerman Jodelet, > l......................................Danilo Cuigy................................................... Peček Brissaille...................................................Sancin Meščan.......................................................Plut Njegov sin ..................................................Jan Prvi mušketir................................................Gregorin Drugi mušketir...............................................Žagar Prvi paž.....................................................Vida Drugi paž....................................................Slavčeva Gledalec.....................................................Košič Vratar.......................................................Murgelj Žepar........................................................Gorjupova Kapucin......................................................Plut Bertrandou, piskač...........................................Murgelj Roksana, Cyranova sestrična..................................Saričeva Nje duenja...................................................Rakarjeva Liza, Ragueneaujeva žena.....................................Medvedova Točajka......................................................Mira Danilova Igralka......................................................Ježkova Mati Marguerita, x ..................................Juvanova Sestra Marta, j nune ..................................Vera Danilova Sestra Klara, ’ l.................................Mira Danilova Množica, meščani, markiji, žeparji, mušketirji, peki, pesniki, gaskonjski ka- deti, igralci, godci, paži, otroci,vojaki, Spanci, gledalci, gledalke, precijoze itd. Prvi štirje akti leta 1640., peti leta 1655. — 2 — Začetek ob 8. Konec ob 7*11. Firma P. B. Veseloigra v treh dejanjih. Spisala Glass in Klein. Poslovenil Josip Kostanjevec. Režiser: B. PUTJATA. Pepelik Jakob, trgovec............. Koza Pepelikova, njegova soproga Irma, njuna hčerka................. Bisernik Martin, Pepelikov družabnik. Dr. Poljšak, odvetnik.............. Pazinski, 1 I ■ • ■ Mrevlje, trgovski potniki ... Gospod, J I . . • Zlatoperova, vzorčna risarica .... Veselova, kontoristinja............ Dobravčeva, model.................. Zan, trgovski učenec .............. Boris Todorov, blagajnik........... Starman, bogataš................... Svetnik Moravec, odvetnik.......... Modic, | | . . . Primec, ) Pollcliska uradnika j Še dva modela Veseloigra se godi v trgovskih krogih dandanes. Pohištvo v drugem dejanju je last firme The Rex Go. Ne zamudite obiskati tvrdko »IM. S Ljubljana, Mestni trg 19. Vedno novosti za dame in gospode. •V Cene konkurenčne. Lipah Medvedova Vida Šest Medven P ut j ata Plut Danilo Šaričeva Ježkova Mira Danilova Gorjupova Jan Drenovec Cesar Smerkolj Sancin Začetek ob 8. Konec ob 11. Moč teme ali En prstek zapleten, ves ptiček izgubljen. Drama v petih dejanjih (šestih slikah). Spisal Lev Nikolajevič Tolstoj. Poslovenila M. Govekarjeva. Režiser: J. OSIPOVIČ. Pjotr, imovit kmet..................................Rogoz Anisja, njegova žena................................Juvanova Akulina, Pjotrova hči iz prvega zakona .... Rogozova Anjutka, druga hči..................................Gorjupova Nikita, hlapec......................................Levar Akim, Nikitin oče...............................Šest Matrjona, njegova žena..................................Rakarjeva Marina..............................................Wintrova Semjon Matvejevič...................................Plut Mitrič..............................................Cesar Snubec..............................................Drenovec Kuma................................................Ježkova Marfa...............................................M. Danilova Prva ) \...............................Vida - , deklica . x Druga > '...............................Slavčeva Voznik..............................................Jerman Kum.................................................Sancin Narednik............................................Smerkolj Gostje, kmetje, kmetice, narod. Na toaletni mizi vsake dame naj služi kot okrasek najboljša in originalna KOLINSKA VODA 'JST Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiilichs-Platz, ki si je tekom enega stoletja pridobila in obdržala svoj svetovni sloves. Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijah. Lir;; t flropriii ..Aflriia", Liljana, tsrsrs — 4 — Začetek ob 8. Konec krog 10. Člani gledališča Čl anice gledališča V Sestero oseb išče avtorja. Komedija v zarodku. Spisal Luigi Pirandello. Poslovenil Ivo Šorli. Režiser gledališča..........................Šest ...................Levar ...................Danilo ................... Drenovec ...................Gregorin .................... Cesar .................... Medven .................... Rogozova ....................M. Danilova ...................V. Danilova-Balatkova ................... Ježkova ................... Juvanova ...................Rakarjeva Inspicient..................................Smerkolj Suflerka....................................Povhetova Oderski mojster.............................Leben Razsvetljač.................................Premk Rekviziter..................................Košič Vratar................................................ *** Osebe, ki iščejo avtorja: ......................................Rogoz ......................................Wintrova Pastorka....................................Nablocka ^'n ......................................Skrbinšek Deček.................................................. * Deklica............................................... *** Gospa Pacetova..............................Medvedova Vrši se podnevi na pozornici dramskega gledališča. EN GROS I EN DETAIL D. Z 0. Z. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 Največja konfekcijska trgovina Mojstrsko krojena damska in moška oblačila Začetek oh 8. Konec okrog 11. Slavnostna predstava za 50 letnico rojstva gospoda Ksaverja Meška. Pri Hrastovih. Drama v treh dejanjih. Spisal Ksaver Meško. Režiser: O. ŠEST. Hrast, velik posestnik in trgovec z vinom . Levar L°jze, 1.1 Rogoz Tone, J sina l Gregorin Anica, hči Šaričeva Stara Mica Medvedova Tilika, njena vnukinja Juvanova Strelec, bogat kmet Cesar Tončka, njegova hči, Tonetova žena . . . . Marija Vera Malčeva Francka, bivša dekla pri Hrastu . Vera Danilova Malec, njen oče Kralj Tine, pastir pri Hrastu Jan Zefa Rakar jeva Godi se v večji vasi na Spodnjem Štajerskem koncem preteklega stoletja. Med prvim in drugim dejanjem trije meseci, med drugim in tretjim dejanjem ena noč. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, izdelane v najmodernejšem slogu! Aleksandrova cesta 5. Telefon interurb. 524. 1 ["EODOR KUNC DAMSKA KONFEKCIJA L]UBL]niin, Mestni trs M (Pod trančo 2] Zaloga izg svile itd. - otovljenlh kostumov, toalet in bluz ter kožuhovine, modnega blaga, - Izdelujejo se po meri angleški kostumi, rlašči, francoske toalete in bluze ter vsa v to stroko spadajoča dela. — 6 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. Majska noč. Opera v treh dejanjih po besedilu Gogolja. Uglasbil N. Rimski-Korsakov. Poslovenil Luka Pavlanc. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: B. PUTJATA. Zupan ..................... tevko, njegov sin.......... Zupanova svakinja.......... Hana....................... Pisar ............... žganjar. ............. Kalenik.................... Kraljica rusalk, stotnikova hči, ) « I Kolja, | 3 j Vrana, Mačeha, lil Zupan Banovec Ropasova Sfiligojeva — Thierry - Kavčnikova Pugelj Mohorič Šubelj Rozumova Korenjakova Ribičeva Mišičeva Fantje, dekleta, občinski čuvaj, rusalke. Dejanje se godi v maloruski vasi poleg Dikanke ob binkoštnem alirusalkinem tednu. Baletne točke priredil baletni mojster g. Trobiš, pleše baletni zbor. I. dejanje. Pred Hanino hišico igrajo fantje in dekleta „proso“. Ko se razidejo, pride Levko, županov sin, Hanin fant, pod okno in ji poje ljubavno pesem. Hana se prikaže med vrati. Levko ji razodene, da mu oče zabranjuje poroko. Na Hanino prošnjo poje Levko zgodbo o hčerki kozaškega stotnika in o hudi mačehi-vešči. Zbor deklet nastopi v daljavi in poje binkoštno pesem. Vinjeni Kalenik nastopi in poskuša na radost deklet zaplesati hopak. Ne najde svoje hiše. Dekleta ga vlečejo k županovi hiši. Župan se prikaže pod Haninim oknom, jo kliče in se ji bahaško hlini. (Zgodba o carici Jekaterini.) Hana ga podi od okna. Levko Pride in spozna očeta. Najame fante, da se norčujejo iz starega ljubimca in pojejo zbadljivko na župana in pisarja. II. dejanje. L slika. V županovi hiši. Zupan, žganjar in svakinja se menijo, kdaj oodo začeli žganje kuhati. V hišo se zaleti pijani Kalenik in, misleč, da je doma, se zlekne za peč in zaspi. Župan se jezi, kar prileti v sobo kamen. Pod oknoni se oglasi fantovska pesem zbadljivka. Župan plane iz hiše in privleče v sobo zakrinkanega Levka. Vsled prepiha ugasne luč in Levko se zmuzne na prosto. Zupan, misleč, da je Levko, zgrabi svakinjo in jo zapre v shrambo. Pisar pride, -upan mu hoče pokazati zlikovca in spozna svakinjo. II. slika. Pri žganjarjevi hišici lesena zgradba. Župan in pisar gledata skozi špranjo v kolibo. Misleč, da je notri hudič, hočeta zažgati barako. Začudena spoznata svakinjo, kiv župana ozmerja, da je kaj. Občinski stražniki privedejo vinjenega Kalenika. Župan ga spozna in zaprosi stražnika, naj išče zločince. III. dejanje. Ukrajinska noč ob bregu jezera. Levko poje in se spremlja na panduri. .. or rusalk nastopi. Levko jim igra, one plešejo. Kraljica rusalk ga prosi, naj j poišče veščo — zlobno mačeho. Levko jo spozna. Vse planejo po njej in sc da h V iezeru> Rešena kraljicav rusalk da Levku za zahvalo pismo na očeta, I evk *>rivoli'. v Por°l dvorniki j..................................Debevec Ceprano, > '........................Perko Grofica Ceprano..................................Assejeva Paž..............................................Jero m o va Stražnik.........................................Pip Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v 16. stoletju. E-3 Vsakovrstne informacije dobavlja informačni zavod E-3 e-s Drago Beseljak v Ljubljani Židovska ulica štev. 5. E-3 IVAN BOGATAJ, Ljubljana KONGRESNI TRG ŠTEV 19, POLEG NUNSKE CERKVE Instalacije: Telefonske centrale, hišni telefoni, zuonci in električna razsuetljaua. Trgovina in zaloga: Instalacijski materijaI, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in suetiljke. Telefon štev. 3. Začetek ob pol 8. Konec ob 10. V vodnjaku. Komična opera v 1 dejanju po besedilu Karla Sabine. Uglasbil Viljem Blodek. Poslovenil Pavel Debevec. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: P. DEBEVEC. Veruna..................................Sfiligojeva Lidunka.................................Rozumova Vojtek..................................Banovec Janek...................................Zupan Fantje in dekleta. Godi se na kresni večer na Češkem. Cavalleria rusticana. Opera v 1 dejanju. Besedilo po Vergovi drami napisala Targioni-Tozzetti in Menasci. Uglasbil Pietro Mascagni. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: P. DEBEVEC. Santuzza.................................Thalerjeva Lola.....................................Korenjakova Turiddu..................................Kovač Alfio....................... ............ing. Cvejič — Zathey Lucia....................................Smolenskaja Vaščani, vaščanke. - Godi se dandanašnji v Siciliji. SS353 HHSTOU* BRICELJ topleje priporoča za sli- LJUBLJANA Kanje napisov na steklo, _ , . kovine, les, zid itd. itd. Aleksandrova cesta 1 Telefon 908 '"IIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII manufaktura, galanterija, USNJE, najboljše kakovosti „DANICA“ Majzelj & Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg 1 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll CENE NAJNIŽJE, POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA ""ininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll - 9 — Začetek ob pol 8. Konec po 10. Carjeva nevesta. Opera v štirih dejanjih. Uglasbil N. Rimsky-Korsakov. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Vasilij Stepanovič Sobakin, novgorodski trgovec....................................Betetto - Zupan Marfa, njegova hči.......................Rozumova Grigorij Grigorjevič Grjaznoy.ing. Cvejič - Popov Grigorij Lukjanovič Maljuta Skuratov . Pugelj Bojar Ivan Sergjejevič Lykov .... Banovec Ljubaša ....................................Sfiligojeva — Thierry-Kavčnikova Jelisej Bomelij, carjev zdravnik .... Mohorič Domna Ivanovna Saburova, trgovčeva žena...................................Assejeva Dunja, njena hči, Marfina prijateljica . Smolenska Petrovna, gospodinja pri Sobakinovih . Ropasova Carjev kurjač...............................Perko Sobarica.................................Jeromova Mlad fant......................................... * * * Dva odlična jezdeca.............................. * * * Opričniki, pevci, pevke, bojari in bojarke, godci, sobarice, sluge in narod. Dejanje se vrši v Aleksandrovski Slobodi (vaško predmestje Moskve) v jeseni leta 1572. •X. WA N E K LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 priporoča najmodernejše obdelane kožuhovine, kakor tudi barvanje lisičjih in drugih kož; športne čepice in moške klobuke. Sprejema vsakovrstno kožuhovino čez poletje v shrambo in v popravilo Opero, opereto, svetovne pevce, moderne plese Vam proizvaja dober -or s A. Rasberger, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. — 10 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. Gostovanje tenorista Josipa Rijavca. Sevilski brivec. Opera -buffo v dveh dejanjih. Besedilo spisal Cesare Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: BUČAR. Grof Almaviva.......................................Rijavec k. g. Bartolo, doktor medicine in varuh Rosine . . Zupan Rosina..............................................Lovšetova Figaro, brivec......................................Popov Basilio, učitelj glasbe.............................Betetto 1' iorello, služabnik grofa Almavive................Pugelj Berta, služabnica Bartola...........................Smolenska Notar, častnik, vojaki in muzikantje. Dejanje se vrši v Sevili v 17. stoletju. — Prva vprizoritev v Rimu v „Teatro Argentina" dne 5. februarja 1816. Veletrgovina z železnino in poljedelskimi stroji ~~m fr. STUPICA jubljana, Gosposvetska cesta štev. 1. Zaloga, smodnika in drugih razstreliv, vžigalnih kapio in vrvlo. Gospodinjsko orodje, kuhinjska posoda, štedilniki, peci, železno pohištvo, razno okovje, vodovodne cevi, nosilke, tračnice, armature, fitingi, črpalke, jermeni, železne blagajne. Najfinejši pisemski papir priporoča M. TIČAR LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL. — 11 — Ksaver Meško. Ksaver Meško je rojen 28. oktobra 1874. pri Sv, Tomažu nad Ormožem v Slovenskih goricah. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Ptuju, višjo pa dovršil v Celju; po maturi je bil tri leta v mariborskem semenišču, četrti letnik pa je končal v Celovcu, kjer je bil posvečen v mašnika 1898. Kot kaplan je služil v Skocijanu v Podjuni, kot župni upravitelj v Knezovem nad Trgom in St. Danielu nad Preva- ljami, kjer je postal leta 1901. župnik in se kot tak preselil leta 1906. k Mariji na Zilji blizu Beljaka, odkoder so ga pregnale v januarju 1918. nemške tolpe. Meško se je že kot gimnazijec pridno bavil z literaturo in se seznanil z ruskimi, francoskimi in angleškimi realisti, zlasti s Tolstim; kot višji gimnazijec je pošiljal pesmi dunajski „Vesni“, „Listke“ celjski „Domovini“, kot mariborski bogoslovec je zalagal ..Ljubljanski Zvon“, Mohorjevo družbo, „Dom in Svet" in drugo. Glavna zasluga Meškova pa je, da je poleg Cankarja uvedel v naše slovstvo moderno psihološko novelo. V svojem prvem romanu „Kam plovemo" kaže odločen vpliv naturalizma, posebno kar se tiče tehnike. Ta zveza naturalistične tehnike s psihološko poglobitvijo je znak tudi njegovih „Slik in povesti". Toda pesnik podčrtava vedno bolj zanimanje za življenje duše in srca in je preprežen s simbolsko - psihološkimi in subjektivnimi elementi. Tako prihaja naravno do izpovedi svojih lastnih duševnih bojev v delih: ..Moje poti“, ..Izgubljena duša“, »Življenja večerna molitev", „Razne poti", „Sen poletne noči" in drugo. Tu se je šele razvila Meškova lirsko - psihološka umetnost, ki se kaže še prav posebno v poznejših delih: „0 človeku, ki se je vračal", „Človek, ki stoji ob grobovih in plaka", „Pot spokornikov." Na isti višini kot so Meškovi mladostni spomini „Ko so zvonovi plakali", „Za deveto goro" so tudi ostale psihološke novele. Najlepša pa je njegova zbirka „Ob tihih večerih", kateri je sledil „Mir božji". Višek Meškove pripovedovalne umetnosti je skoro lirski roman „Na Poljani". Poljana je simbol slovenske domovine, v bolečini in trpljenju ljubljene. Prav posrečeno se je izkazal tudi v dramah „Na smrt obsojeni", „Mati“ in „Pri Hrastovih". * * * Toda, dragi moji, to so samo suha data. Pisati za jubilej možu, ki je pred vojno in med vojno toliko delal in dejansko trpel za svoj mali rod, mogočno držal našo zastavo na severni meji, bil preganjan, sedel v ječi, izgubil vse premoženje in vedno in vedno navduševal naše malodušne in obupane ljudi, kaj je še treba pisati o njem! Saj je Meško simbol našega človeka, ki je z vso nežnostjo vdan domovini, moža, ki ji je posvetil vse najdražje, duševne moči in ji pel slavo in ona mu zato ni dala ničesar! Cankarjev brat! Poln ljubezni do ubogih, trpečih, slabotnih, teptanih in blodečih. Njegova — 12 — — 13 — KSAVER MEŠKO prelepa dela čita ves kulturen svet zdaj, ko on sam živi v prav slovensko skromnih razmerah v štajerski hribovski fari. Generacija, ki je uživala Meška in ž njim sanjarila ob tihih večerih, ljubila svojo veliko Mater, trpela za svojo Poljano, ne bo svojega ljubljenca nikdar pozabila. Ne bo pozabila Klopinjskih prelepih jezer, Gosposvetske zemlje in Junske doline. Marija na Zilji Te je zapustila kakor Tvojega velikega prednika Matijo Majarja in Te poslala v trpljenje, toda med nami si vendar ostal, ,,Meško, z dušo nebeško", in mi se Ti klanjamo in Ti kličemo ob petdesetletnici: „Naš si, Bog Te šivi!“ Različni repertoari. Narodno kazalište v Zagrebu (septembra 1924.). Drama: Maškarada na podstrešju, Žlahtni meščan, Graničari, Sumljivo licc, Začetek pomladi (Wcde-kind), Oče (Strindberg), Kir Janja, Šest oseb išče avtorja, Revizor, Hudičev učenec (Shaw). Opera: Lakme, Hasanaginica, Knez Igor, Rigoletto, Luiza, Evgenij Onjegin, Hoffmannove pripovedke, Carmen, Carska nevesta, Predana nevesta, Sevilski brivec, Manon, Zrinjski. Narodno divadlo v Pragi (od dne 15. do dne 30. septembra 1924.). Drama : Slamnati klobuk. Opera: Speča krasotica, Prodana nevesta, Kmečki navihanec, Od bajke do bajke, Poljub, Jenufa. — Stavovsko divadlo: Slamnati klobuk, R. U. R., Iz življenja žuželk, Hlače (Sternheim), Mignon. — Vinogradsko: Nahrbtnik, Koncert, Deveta loka, Zimska pravljica, Beneški trgovec, Lucerna etc. — Švandlovo: Kamela skozi uho šivanke, Čipke gospoda kneza, Polkovni petelin, Kurnik, Kokota Lissi, Gospodična poslanec. Mestno gledališče v Brnu. Drama: Žižkova smrt, M. S. Gčne, Dolly, Husiti, M. Pompadour. Opera: Aida, Poljub, Libuša, Rusalka, Vrag in Kaira, Rigoletto, Louskaček, Tosca, Jenufa, Branibofi u Čechach. — Staro gledališče v Brnu: Čardaševa princeza, Frak, Nova firma, Eva, Potasch in Permutter (Firma P. B.), Pes in mačka, Kamela skozi uho šivanke, Janošik, Jesenski manevri, Odpeljana žena, Ugrabljene Sabinke. Mestno gledališče v Plznu ima na letošnjem repertoaru: Cyrano de Ber-gerac, Pahljača L. Windermeerove (Wilde), Monna Vanna (Maeterlinck), Protckcija (Frcybal) in Sneg (Przybyszewski). Državno gledališče na Dunaju (všteta Akademie- in Schonbrunner Schlofi-Theater) med drugimi: Devica Orleanska, Komedija zapeljevanja, Potopljeni zvon, Labod, Ljubimkanje-Literatura, Mala Dorit, Javanska punčka, Lokalna železnica, Ugrabljene Sabinke.— Deutsches Volkstheater na Dunaju: Modra ptica, Kol-portaža, Kamela skozi uho šivanke, Tajfun. — Državna opera na Dunaju: M. Butterfly, Rosenkavalier, Netopir, Deseta Malilerjeva simfonija. — Volksoper na Dunaju: Carmen, Židinja, Hoffmannove pripovedke, Dijak prosjak, Hans Heiling, Srečna roka, Domača vojna. Razno. Na Švandlovem gledališču v Pragi je imenovan za režiserja dosedanji tajnik Jul. Lebl. Češki Studio se snuje na Moravskem, in sicer po vzorcu ruskega Študija. Skupina mladih literatov in igralcev, ki niso več zadovoljni s tem, da gledališka umetnost hlapčuje trgovskemu izkoriščanju, se je združila in hoče ustvarjati samo čisto gledališko umetnost. Do sedaj so si izbrali tri igre, katere nameravajo popolnoma predelati in prerežirati. Gojenci v Latherheadskem zavodu za slepe na Angleškem so igrali igro, ki je namenjena samo za slepce. Seveda je bilo jedro in podlaga te igre samo dialog in živa beseda, ki je nadomeščala poslušalcem vse ono, kar je nam — 14 — dandanes teater. Predstava je imela velik uspeh in je dala mnogo inicijativc za nadaljnje predstave. Naš znanec, oslepeli Fr. Bohuslav, bo igral v bodoči sezoni v Švandlovem gledališču vlogo oslepelega slikarja v lastni veseloigri „V mladeneckem pokoji". Prvotni Hamlet. V mestnem gledališču v Oxfordu so igrali igro ..Kaznovani bratomor ali danski princ Hamlet", ki je bil podlaga Shakespearjevega nesmrtnega Hamleta. Grško gledališče v Macedoniji. Nedavno so odkrili ostanke najbolje ohranjenega grškega teatra izven mej sedanje Grške, in sicer pri razvalinah Strobi v Macedoniji. Ta grški teater je bil razrušen 479. leta in nekateri njegovi deli tvorijo stene starokrščanske bazilike. Kritiki protestirajo. Na nekem manjšem gledališču v Hamburgu sta bili pred kratkim premieri dveh veseloiger, katerih vsebina ni bila v moralnem oziru najboljša. Zveza hamburških kritikov je energično in odločno odklonila vsako kritiko in informacije za občinstvo, češ, da ni naloga literarnega kritika podpirati interesov zgolj trgovskih podjetij. — To stališče naj bi zavzeli vsi evropejski gledališki kritiki in gledališke lažiliteratnre bi bilo kmalu konec. Londonski balet. Convent Garden je začel jesensko sezono z baletnimi večeri, v katerih prvači gracijozna svetovna plesalka Ana Pavlova, splošno znana »božanska Pavlova". Največji triumf sta doživela baleta „Don Quichote“ in »Kraljica lutk". Pavlova mora vsak večer dodati svojo sijajno gavotto. Velike uspehe žanje v Londonu, ki nori za plesom, tudi Laurent Novikov za svoj edinstveni „Bo!ero“ (Minkuse). Balet vodi Ivan Ciustin, eden izmed prvih ruskih baletnih mojstrov. v Gledališče Haymarket (London) igra z velikim uspehom igro »Velika Požrtvovalnost", ki jo je spisal Arnold Bemett. Kurijozna vsebina igre je: Slavni s'kar, eden prvih svoje stroke v Angliji, ponižen in miroljuben človek, je radi žalostnih gmotnih razmer, proti katerim se ne more več boriti, prisiljen, proglasiti se mrtvim. hi res čita svoj lastni nekrolog v dnevnih listih, vidi svoj pogreb z velikim pompom v vvestminsterski opatiji — in je srečen, da je končno našel mir. v svojem skrivališču se oženi s preprosto vdovo, izborno gospodinjo, ki -v nekem londonskem predmestju. Tam živi srečne dni, dokler ga ne -ohr!Ci° *r20vci s slikami. — Pod smešno in humorja polno obleko te veseloigre Dcuduje gledalec odločno kritiko navad in običajev današnje dobe. Glavni vlogi g a v Londonu Mr. Leslie Faber in Mrs. Hilda Trevelyan. Teatro del Convegno v Milanu. 18. oktobra se otvori to intimno gledališče i ™ Kdeži. Gledališče ima po vzoru pariških „Vieux-Colombier“, „L’Atelier“ »otudio" namen, igrati dela literarne avantgarde, znanih in neznanih avtorjev. n;mf°'V nleccn v'n vodja, Enzo Ferrieri, ki se je stvari oprijel z največjim ognjeni! glasa, da noče postavljati nobenih ekscentričnih scen, temveč hoče imeti samo ohM his Sjedališče" z izbranim literarnim in umetniškim repertoarjem. Med turi' i avtorji niso samo Pirandello, Rosso di San Secondo, Chiarelli, temveč Čirih . ®nonyand, Crommelynck, Drinkvater, G. Kaiser, von Scholz, Čehov Moir 'n k)asi'{i Shakespeare, Ibsen, Hebbel, Merimee, Marivaux, Musset, Nave^C’ S10'c*0ni in drugi. Premiera bo Pirandellijeva igra „Sagra del Signore della skun' ’ "n *la Ostrovskega „Burja“. — V smislu umetniškega dela je Ferrieri zbral 1’onti'1'0 slikarjev in dekoraterjev, nenavadnih talentov, kakor so Marussig, Carra, Po h‘n drugi, ki se bodo izogibali vsega konvencijonelnega in navadnega, tvoriin P.azni° bodo polagali na igro luči in pavze bodo kar najkrajše. Ensemble javnost ve?!non!a mlajši igralci, ki so se na drugih odrih že izkazali. Umetniška pričakuje od tega mladega gledališča prav posebnih uspehov. niku ’,n'ftre t*u ^ieux Colombier je dalo priliko mlademu dramskemu umet-visokn h °Uye^ PovzPet' se v prav kratkem času svoje gledališke kariere tako ' , Qa stavi ves francoski gledališki tisk nanj največje nade. vadna^!'*^1"? Palas igra že več mesecev dnevno opereto „Jai t’aime“. To je na-obisknv \mai * o.Ppreta, ki sicer ni bogve kaj, a vendar nori Pariz za njo. Poučeni drugim it Prihajajo po prvem aktu in odhajajo pred tretjim. Zakaj? — Med scena v°i t 'm deianiem sentimentalne operete je vložena popolnoma samostojna Meller a • nastoP' Prc.d zastorjem najslavnejša španska chanteusa, Rachel njeno umetnost je vredno pogledati. V njenih ustih, v njenih preprostih, — 15 — skoro primitivnih gestah nastajajo iz drobnih popevk prave igralske bajke. Občinstvo je očarano. Parižani razumejo komaj vsako deseto špansko besedo, toda nikjer niso tako fascinirani od igralske umetnosti. Rachel Meller se zasmeje — vse gledališče se zasmeje, ona umira — gledališče pobledi. Kaj je to? Mogoče prisrčnost podajanja, mogoče njena očarljivost, ki je tako zelo različna od „gole“ opreme operete „Je t’aime“. „L’homme et ses fantomes,“ najnovejši veliki uspeh H. R. Lenormanda v pariškem Odeonu, bodo igrali to zimo na dunajskem državnem gledališču. Glavno vlogo, ki jo je v Parizu igral M. Gemier, igra Aslan. Nemški prevod je priredila gospa Zuckerkandl, ki je preložila tudi „Le Simon" in „Les Rates". Pravijo, da je ta gospa sestrična francoskega tigra — G. Clemenceauja. Moliere je prišel na prav originalen način h gledališču. Njegov oče, tapetniški mojster Jean Poquelin, je bil premožen meščan in je hotel prvotno sina obdržati doma, no, pozneje ga je dal vendar v šole. Toda Moliere je že v zgodnji mladosti vzljubil gledališče in se odločil, da postane igralec. Biti igralec pa je bilo tedaj naravnost nekaj nečastnega in zato so bili njegovi starši ogorčeni radi sinove namere. Ker pa ni vse skupaj nič pomagalo, so poslali k sinu bivšega domačega učitelja, ki mu naj bi dokazal vso beračijo, nečastnost in nesmiselnost igralskega stanu. Moliere pa je učitelju povedal par gorkih in tako navdušeno govoril o igralstvu, da se je sam učitelj navdušil in šel s svojim učencem k gledališču. Na gledališkem listu Moličrovega teatra imamo v resnici ime G. Pinci, ki je bil nekoč njegov učitelj. Končno se je stari PoqueIin vdal in sina celo življenje izdatno podpiral. — Nekoč je Molieru javil igralec Baron, da bi rad ž njim govoril neki Mondorge, ki je bil v veUkem pomanjkanju. „0, poznam ga,“ pravi Moliere, „igra!a sva skupaj v Languedocu; to je sijajen človek. Koliko naj mu dam?“ „Kake štiri denarje," pravi Barou malo nesigurno. „Dobro,“ je odgovoril Moliere, „dal mu jih bom v svojem imenu, vi pa mu jih boste dali v svojem dvajset!" — Mondorge vstopi, Moliere ga objame, potolaži, mu da poleg denarja še kostumov, da je mogel pri njem igrati tragične vloge. Moliere je dobil mesto dvornega komornika. Ker je to službo opravljal le - ob gotovih prilikah, je seveda ostal še nadalje pri gledališču. Nekoč je prišla vrsta nanj, da pripravi kralju posteljo. Eden izmed komornikov se je protivil delati z njim skupaj, češ, ker je igralec. Bellocq, duhoviti pesnik, pa sc je prostovoljno javil in pomagal Molieru. Kralj je povabil zato nekoč Moliera na kosilo in ko sta sedela že za mizo, je pozval vse dvorjane v sobano in jim dejal: .Kakor vidite, sedim za mizo z Molierom, katerega moji komorniki prezirajo . . .“ Dumas oče je napisal peto dejanje neke svoje igre pod čudnimi okoliščinami. Ko je bila bralna skušnja, je imel samo štiri dejanja gotova. Rekel je, da petega še ne more čitati, ker ni gotovo, da ga pa lahko oriše s par besedami. Ko je prečital štiri dejanja, so vsi navzoči bili tako navdušeni, mu ploskali in ga prosili, naj jim prečita še peto dejanje, češ, da ga ima v žepu. Dumas vzame res iz žepa šop praznih listov, navidezno čita in improvizira tako brez pavze peti akt, ki je bil navdušeno sprejet. Gotovo je gotovo. Na pogrebu reditelja gledališča Gaite, Larochella, se je razgovarjal Dumas z J. Vernom o nesmrtnosti. Končal je z opazko: „Veste, zakaj pisateljem in umetnikom obetajo pri pogrebnih govorih nesmrtnost na onem svetu? Ker jo na tem svetu tako malokateri doseže, dasiravno bi mu bilo to ljubše." Spominska knjiga. K Dumasu je prišla dama in ga prosila par vrstic v spominsko knjigo. Dumas je zapisal: „Kaj je dolžnost? To, kar zahtevamo od drugih." Zato! Leon Gozlan je nekoč obedoval v društvu, v katerem je bil navzoč tudi nemški diplomat. Nemec je silno hvalil literaturo, znanost in podnebje svoje domovine, nazadnje se je spustil še na blagoglasnost nemškega jezika: „Da, brez dvoma, to je najmilejši in prvi jezik na svetu, z eno besedo, oni jezik, ki sta ga govorila že Adam in Eva v raju." Gozlan, ki je dotlej molčal, je odgovoril: „A, zato sta bila izgnana ...!“ — 16 — k IX AAAAAAAAAAAAAAA Najmodernejši salon za dame in gospode ji šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledaliških lasulj in potrebščin „ORIEHT“, Ljubljana Touarna oljnatih baru, steklarskega kleja, lakou in firneža - Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin zajutrkovalnica zajutrkovalnica T. MENCINGER LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 43 PRISTNA VINA! - NIZKE CENE! ¥ SI KOLINSKO CIKORIJO IZ¥RSTEM T&lfo&TZK Zd HOTEL mLLOYD", LJUBLJANA SV. PETRA CESTA Prenočišča z zračnimi sobami — Izvrstna kuhinja z mrzlimi in gorkimi jedili — Poleti krasen senčnat vrt — Točna postrežba Sprejemajo se tudi učenke v kuhinjo Marija TAUSES, lastnica hotela ,,Lloyd“ DOBROVOLJACKA BANKA, S: v ZAGREBU PODRUŽNICA LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 31 TELEFON INTER. ŠT. 5 IN 720 IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE *TTTTTTTTTTTTTY t Urejuje Fr. Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Nosile mm® kaučuk kaučuk polpldle! Boljše in cenejše so koi usnje. Elastična noja, varstvo proti vlagi.