USTO VT. / ŠTEV. 42 KRANJ, 17. OKTOBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK 7 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA $T. 624-»T<;-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV 11 ne za mir no in Napadalca bomo ustavili na prvem koraku - Vztrajamo pri naših zahtevah - Minili •o časi, ko smo mirno gledali, da so drugi barantali za našo zemljo - O stvareh, M so za nas zivljensko važne, hočemo odločati sami Glas ljudstva ie glas našega vodstva Iz govora Borisa Tovariš) in tovarišice! Danes smo se zbrali na pred- volilno zborovanje, ki naj bi bilo hkrati protest proti ukrepom, ki so jih zasnovali brez nas in proti naši volji predstavniki Anglije in ZDA. Mislim, da je danes kakor »a vsakem predvolilnem zborovanju, treba govoriti o najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo naše življenje in našo bodočnost. Nobenega dvoma pa ni, da je prav ob tej priliki, prav danes najbolj pereče vprašanje — vprašanje zaščite pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe in naše socialistične graditve. Med vprašanja take zaščite spada nedvomno vprašanje Trsta in cone A. Vi sami veste, da nimamo nobenega drugega namena, kakor v miru graditi. Toda mislimo, da je ena največjih nevarnosti za našo mirno graditev, če jo kdo skuša motiti z vojsko tistih, ki so se še nedavno po naši zemlji klatili kot osvajalci, raznaredo-valcl, uničevalci in požigalci. Tisti, ki so pred nekaj dnevi sporočili svotu svoj sklep, da upravo v coni A izroče Italiji, skušajo vso to stvar predstaviti kot malenkosten administrativen ukrep, ki naj samo upravo spremeni, vse drugo pa pusti pri starem, še več, oni skušajo predstaviti to kot dejanje največje miroljubnosti, ki naj spravi dva soseda, Jugoslavijo in Italijo. Toda, čeu sar sami v svojih izjavah o tem sklepu niso povedali, to so Italijani že prvi večer «z-blcbetali. Italijanski oblastniki so prvi večer izjavili, da j£ to samo prva stopnja. Za Italijanske imperialiste je bila to vedno prva ,,-opnja za dosego njihovih osvajalnih namer proti Jugoslaviji In vsemu Balkanu. Trst, ki ga obdaja sklonjeno slovensko ozemlje In prebivalstvo, Trst, v katerem samem živi znaten slovenski 614031601, ta Trst ni za Italijo nikdar pomenil nekega gospodarskega činitelja. Trst je od sredo preteklega stoletja italijanski reakciji zmerom pomenil začetek osvajanj na Balkanu. Tisti med Italijani samimi, ki so bili zares demokrati, kakor njihovi misleci in buditolji, so $9 zavedaiU, da Trst lahiko pp-stane samo jabolko razdora In da nimajo Italijani ničesar iskati v njem. Toda kakor marsičemu zares Z i Ji grla v Kranju velikemu in lepemu v svoji zgodovini so se Italijani odpovedali tudi pametnim mislim svojih buditeljev Mazzi-nija in drugih ter šli po poti osvajanj, imperialističnih pohodov in groženj. Jasno so izpovedali, da jim je cona A samo prva stopnja, da jim ja druga stopnja cona B, da jlni jo tretja stopnja, kakor je dejal Pella, ozemlje, ki je nedavno pripadalo Italiji, pri čemer ne vem, ali misli pri tem ozemlje, ki jim je pripadalo pred vojno ali celo tisto, ki so ji ga z Nemci razdelili med vojno. Angleški in ameriški diplomati ter njihovi časopisni pi-suni skušajo danes varati svetovno javnost, češ, kaj pa Tito še zahteva, saj je Italija po mirovni pogodbi dobršen del svojega ozemlja tako že prepustila Jugoslaviji. Mi pa vprašamo, kdaj je tisto ozemlje bilo njeno, italijansko. Ne, ml »mo dobili le svojo zemljo- Mi ne zahtevamo ničesar tujega in še nikomur nismo nikdar nič vzeli. Toda treba je reči, da so minili časi, ko smo mirno dopuščali, da so drugi me-šetarili z našo zemljo. Mi danes nočemo več, da bi o stvareh, ki so za nas življenjsko važne, odločal kdo drug. Pri tem hočemo soodločati. Pravijo, da je treba Italija- tržaškim županom, da vsak dan moli za stare italijanske meje. Ne gre torej samo za diplomatsko igro, gre za zaroto najbolj črne reakcije, ki sega od italijanskih imperialističnih krogov do najbolj a-gresivnih elementov ameriške reakcije. Na Zapadu se danes čudijo, kako da smo mi, sorazmerno majhna država, mogli tako odločno, energično odgovoriti na izsiljevanje imperialistov. Pojavljajo se glasovi, češ, Tito lahko rožlja z orožjem, saj ima Rusijo za sabo. S to prozorno spletko pa ne bodo dosti dosegli. Kdo je stal za nami takrat, ko smo se pred petimi leti zoperstavili grožnjam in izsiljevanju Stalinove birokracije? Prav tisti, ki je bil za našim državnim vodstvom takrat, stoji za njim tudi danes, ko smo se zoperstavili krivičnim sklepom v pogledu Trsta in cone A. To ste vi, to je vse jugoslovansko ljudstvo. Iz tega vira, iz globokega ljudskega vira smo v najtežjih okoliščinah ustvarili tisto, kar danes imamo in kar hočemo dalje razvijati ter izpopolnjevati in braniti pred vsakim, ki bi se nad tem spozabil. Iz tega vira izvirajo naši delovni napori, iz tega vira izvira tisto, kar je tudi v moderni vojski najvažnejše, hrabri, zavedni vojak. Taka opora je najtrdnejša opora, taka opora je janju Anglije in Amerike glasovalo za zunanjo politiko naše države. To je politika miru, ni pa nikdar bila in ne bo politika miru na kolenih. Mi hočemo mir med enakopravnimi narodi, ne pa miru hlapca, v sponah ležečega pred gospodarjem. Ti časi so v naši zgodovini z letom 1941. enkrat za vselej minili. Takrat je spregovorilo naše ljudstvo in govori do današnjega dne. Ljudski glas je glas našega državnega vodstva, je temelj naše politike na zunaj in na znotraj. Mi se ne bomo dali begati z ničemer, niti s spletkami, niti s provoka.cijami. Trdni smo v svoji zavesti, da je naša pravična stvar neločljivo zvezana z napredkom človeštva, z našo socialistično bodočnostjo. Vsako takole veličastno zborovanje, kakršno je danes tukaj v Kranju, je nov odgovor tistim, ki se sprašujejo, odkod naša moč in odkod naša odločnost. Tisti, ki se bori za svojo pravično stvar, je lahko mi" ren, ker ve, kaj hoče. Naši narodi dane« vedo, kaj hočejo. Njihova zunanja in notranja politika enakopravnosti in mlini med narodi, je politika enakopravnosti in miru med svob. ljudstvi. Mi imamo z omahovanjem slabe izkušnje. Pred vojno se je zaradi tega redil m krepil Hitlerjev fašizem, će se iz tega niso dmgi ničesar na- 15.000 Kranjčanov je protestiralo proti enostranski kršitvi mirovne pogodbe rtom dati kar največ, da jim je treba dajati koncesije zato, da bo atlantski pakt bolj trden. Toda, kakšna je ta trd-n-. t atlantskega pakta, za katero se danes v Italiji potegujejo vsi šovinisti od rojallstov do kominformistov? Ne gre tukaj za atlantski pakt, gre za vse druge stvari. Gre za to, da je treba, kadar so stvari'na tehtnici, oškodovati socialistično Jugoslavijo, da bi zadovoljili pohlep reakcionarne imperialistične klike v Italiji Igra je jasna. Daues v Italiji vsi reakcionarji Izjavljajo, da mislijo na stare meje Italije, za meje, ki nam jih je vsilil londonski pakt In potem ra-pallska pogodba. Vsi molijo, njim na čelu papež, ki zmerom Istoveti cerkev z interesi italijanskega imperializma. Papež je izjavil v razgovoru s tista, ki navdaja človeka s samozavestjo, ga usposablja za največja dejanja. In samo tako oporo Ima danes za seboj naše državno vodstvo, nobene druge. Uprli smo se sklepu, da cono A s Trstom izročijo tistemu, ki nam je bil v pretekli vojni sovražnik, ki je požigal, moril in ubijal v naši deželi. Ne želimo, da bi bil tukaj, v našem delu Evrope, ogrožen mir. Će ga kdo ogroža, nismo to nikakor ml. Pripravljeni smo na razgovor. Nikakor pa nismo pripravljeni sprejeti kakršnekoli samovoljne odločitve držav, ki se jih Trst pravzaprav nič ne tiče. Naše ljudstvo jo zadnje dneve jasno dokazalo, da v celoti in strnjeno stoji za ukrepi našega državnega vodstva, še preden smo stopili na volišča, je naše ljudstvo ob tem nezaslišanem de- učili, mi smo se precej. Zato italijanski imperialistični agresiji ne bomo pustili, da bi to pot napravila drugi, tretji ali četrti korak, ustavili jo bomo na prvem. Izkušnje nas učijo, da je dosti laže ustaviti osvajalca na prvem koraku, kakor na zadnjem. Duh, kl nas je 1. 1941. dvignil v boj proti tujim fašističnim okupatorjem, nas spremlja danes v zavesti naše pravične stvari. Vatrajajli bomo pri naših zahtevah, ker se dobro zavedamo, da je naša pot v skladu z interesi vseh svobodoljubnih ljudstev. Naj živi naša socialistična domovina Jugoslavija! Naj živi njeno junaško delovno ljudstvo! Roke proč od naše zemlje! Smrt fašizmu - svobodo narodu! POTEK DOGODKOV 30. avgusta 1953. — Italijanske divizije poslane na jugoslovansko mejo. Pričnejo se prve italijanske provokacije. Pomirljiva jugoslovanska politika naleti v Rimu na gluha ušesa. 1. septembra. — Protest jugoslovanske vlade v Rimu za-mdi italijanskih vojaških demonstracij na naših mejah. 6. septembra. — Ob prazni- Pella ku Primorske, ki ga je slavilo 400.000 ljudi, predsednik Tito v svojem govoru predlaga, naj Trst postane internacionalno riKsto, vse slovensko ozemlje p,i naj se priključi k Jugoslaviji. 7. septembra. — Francoski in zahodnonemški listi poudarjajo, da trojna deklaracija ni podlaga za pogajanja o Trstu. Opozarjajo na Titov predlog, ki je realen in objektiven. 8. septembra. — Turčija in Grčija odobravata stališče Jugoslavije do Tržaškega vprašanja in predloge maršala Tita. 9. septembra. — Neodvisni listi poudarjajo, dta je Titov govor začetek novega obdobja jugoslovansko-itali.janskih odnosov glade Trsta. 8. oktobra. — V Londonu in VVashingtonu objavljena skupna angloameriška deklaracija, v kateri vladi obeh držav izjavljata, da bosta opustili angloameriško vojaško u-pravo v coni A STO in poverili upravo te cone italijanski vladi. Zvečer demonstracije državljanov po vsej Jugoslaviji. 9. oktobra. — Izbruh množičnih demonstracij širom po Jugoslaviji Z odgovorom — Ne dovolimo! Jugoslovanska vlada izroči britanskemu veleposlaniku in odpravniku poslov v (i('|M)slaiiištva ZDA protestno noto z zahtevo, da se krivičen in nevaren sklep nrekliče. Govor maršala Tita v Le_ gkOVCU: Branili bomo naše pravice v skladu z načeli OZN, Če bo treba, tudi C orožjem. Ćete JLA vkorakale v cono B-Zadnji predlog U rešitev spo- ra: Gona A in B avtonomna encta pod jugoslovansko suverenostjo, mesto Trst pa avtonomna enot>co_ rikanci prepustili Trst in cono Tako so Kranjčani v četrtek na A in cona B -- naši sta A italijanskim imperialistom, sprejeli angloameriški sklep, obe« skoraj ni.so pustili tova- je zavielo v njih. Takoj so V petek, 9. oktobra dopoldne, rišu Borisu Ziherlu govoriti- prekinili delo, se obrali pred je mesto Kranj preplavila de- Tri ure kasneje je bilo na Ti- izhodcm tovarne ter z odloč- settisočglava množica in ogor- tovem trgu vnovič protestno nimi besedami obsodili njihov čeno protestirala proti krivic- zborovanje, ki so ga organi- zahrbtni sklep. Povedali so ni odločitvi naših takozvanih zirali gasilci kranjskega okra. Žal pa je določen del državi ja- položajem "v kateremsmo si svoje mnenje o tržaškem vpra- zaveznikov. Govorniki: Pepca ja. Prisotnih je bilo 1.000 gasil- v pozabil na svojo držav- „Tor:.!,,,, hiti ,»». i««npm nr&v šanJu, mnenje, ki so ga izra. Ježeva, Plevnik, Franc Košir cev in veliko število mešča- zili milijoni naših državljanov in polkovnik Babic zaradi šte na enodušno odobravanje, še zionamerni provokatorji, in več, tisoči in tisoči so z de- kliko naivno nekateri odgovur- monstracijami dokazali, da so jajo na t<). >>Saj m nic hutltt_ cnUočno proti takim »zavezni- ga<<) >>Saj „e ^ mc<< itd ^ab škim« dejanjem in prav tako način l>orbe proti provokaei- odločni braniti svoje pravice, jam m alarmantnim vestem je ki jim jih nočejo priznati. nesmiseln in tudi nepravilen. S se je spremenilo v veličastenko — predsednik LOMO hi major JLA tov. Deržič. Poslali so več protestnih resolucij. Titov glas — ljudski glas nov pozatal na svojo urznv- moramo biti na jasnem prav ljansko disciplino in dolžnost. vsi. će hoii0 Italijani prestopi. Pričeli so se na debelo zala- u mej0 cone A j0 bomo tudi gati z živili, misleč, zdaj je mi: fa ni prav nobene seuti- čas, da pokupimo in naložimo mentalnosti. Prav zato moramo denar v jedilno shrambo. Pri biti pripravljeni, kajti kdor je in ki ga je v Leskovcu in Skopju izpovedal maršal Tito. Pozno v noč so po mestu od- nov. Govorili so Vztrajali bomo pri naših zahtevah, so dejali Domžal-čani, zbrani na protestnem tov. Vinko zborovanju. Zborovanja so se* vilnih medklicev skoraj niso Hafner, tov. Dušan Horjak in udeležili tudi številni okoliški prišli do besede. Najburneje je Metod Rotar. Demonstranti s0 kmetje, ki so pustili delo na polju in prihiteli, da dajo du_ bil pozdravljen predstavnik izjavili svojo predanost mar- mevali klici: »Trst je naš«, »Ti- naše armade. Z vzkliki Hoče- šalu Titu in državnemu vod- tem pa zadene del krivde tudi trgovsko mrežo, oziroma prodajalce, ki so hiteli postre- pripravijen, ga prav nobena stvar ne preseneti. Tako je tudi z nami. će je ljudstvo pri- či tem »grosistom«. Dogodil se pravljeno, ga ne bo nič pre je celo primer, da je neki senetii0. Tako kot moralna pa čani izražali svoj srd in pripravljenost braniti nacionalne funkcionar sam stopil za pro da jalno mizo in pomagal usluž je važna tudi materialna pripravljenost. Kakršnokoli vna- bencem, namesto da bi ljudem §anje anarhicnosti na tržišče o pojasnil, da sj prekomernim gromno škoduje tej pripravlje nakupovanjem škodujejo skup ni stvari. Prav gotovo je zanimivo, da Ja neka ženska V nosti. Ne glede na namen, pomeni to vnašanje zmede na trg sovražno dejanje, ki ga bo Stražišču kupi|i celo kjošaro o51ast morala kot takega pre pralnega in čistilnega praška. Kaj b0 z njim, uredništvu ni znano, morda pa misli emigri rati v Italijo za perico? Nihče se ne bi ob to spotaknil, če ne bi v teh nakupih na veliko »sodelovali« v pretežni večini kmetje, ki so se spozabili tako daleč, da so z vozovi vozili domov polne vreče! To je, milo rečeno, egoizem, ki je sociali- to — Armija«, »Smrt fašizmu«. Takega ogorčenja na Je. senicah že dolgo ne pomnijo Naslednje jutro so se dolgemu sprevodu demonstrantov pravice tržaških Slovencev, na Jesenicah pridružili še ja- Trsta, za katerega so krvaveli vorniški delavci z godbo in za- borci Prešernove brigade, bor-itavami, pa tudi okoličani z ci XXxL divizije, Ix. korpusa Blejske Dobrave, Hrušice in In IV. armade, ne bomo prepu-Javornika so prišli. V pone. stili nikomur. Protestne reso-deiljek je zbrani množici go- lucije so poslali: vajeniška voril tov. Perovšek, član IO mladina, LOMO, mUadi|na in SZDL Slovenije in obsodil iz- OSS. še ceiQ pionirji so po- , dajalsko politiko zahodnih za- slali odločno pismo maršalu ganjati. Javnost pa je ze obso- ^J Kzr . , . K , , kot sovražnike vezn,kov- Zborovanja se še na. Titu, v katerem ga prosijo, naj daljujejo, ne dovoli, da bi Italijani zopet V Žirovnici, na Koroški Beli preganjali očete in matere njL in po vseh ostalih krajih ra- hovih bratcev in sester v Tr-dovljiškega okraja ljudstvo čedalje odločneje zahteva pravič-Ob zaključku redakcije smo no rešitev tržaškega vpraša-prejeli poročilo, da je oblast nja. že intervenirala zaradi preko- ška svojemu ogorčenju. V pro- nio puške — gremo v Trst«, stvu in se po končanem zbo- »Mi ne damo Trstac, so Kranj- rovanju v sprevodu podali sko- t€stnin brzojavkah, ki so jil zi mesto. Demonstracije še trajajo. dila te ljudi ljudstva. Brez nas ne bo o Trstu nihče odločal Tudi delovno ljudstvo v Kamniku je ostro obsodilo atentat na interese Jugoslavije in tržaških Slovencev, že prvi večer so demonstranti izrazili enotno voljo, da so priprav- poslali Državnemu sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ, Zveznemu Izvršnemu svetu in Izvršnemu svetu LRS, zahtevajo preklic izdajalskih sklepov. Ali se ne sramujete svojega dejanja Tako sprašujejo Tržičani gospode na Zapadu. Med vojno stu. V torek, 13. oktobra ob enih popoldne, je bilo v Kranju veliko predvolilno zborovanje, ki ljeni žrtvovati vse, da prepre. smo vam stali ob strani, zdaj čimo Italijanom ponovno oku- pa ste svojim zaveznikom obr- pacijo slovenskih pokrajin. Na nili hrbet. Vsi delovni ljudje m zborovanju v petek, 9 okto- Tržiča so na številnih protest- bra so pred šest tisoč ljudmi nih zborovanjih odločno izja- tov. Perovšek, tov- vili' da bodo branili Pridobitve govorili Rot, tov Brejčeva, tov. Jan- Dobra izbira kandidatov - sigurna bodočnost Državljani radovljiškega o-kraja so že v začetku predvolilne dejavnosti pokazali mno- mernega nakupovanja živil. V stičnemu državljanu v veliko pripor in v kazensko preiska- sramoto. Te kmete, ki so po- vo zaradi dajanja prednosti zabili, kaj je naš interes, in so kupcem so morali nekateri po- ob prvem pišu izdali stvar slovodje trgovin s prehrambe- skupnosti, so ljudje že obsodi- nimi artikli Jože Podakar iz li in jim povedali, kar jim gre. škofje Loke, Janez Prosen iz Naš namen pa je, opozoriti Cerkelj, Milka Kveder iz Šen- nzivnevania nri iavnost ni te Hudi da iim sto- čurja, Pavla Bolka in Roksa £o smuna in lazumevanja pri javnost na te ljudi, da pm sto- ^, lzbiri k dldat Za zvezne m novani so kršiU kazenska do- republiške pos ance obeh zbo- da bodo tudi naprej ločila o dajanju prednosti kup- TOV ln ** v'olltve v trajni < cem. Prekršek so storili s tem, zbor proizvajalcev, da so nekateri še pred objavo V vseh občinah našega o- . .„ okrožnice Trgovinske zbornice, kraja so se že večkrat sestali £ s je shrambe, kar nam v resnici da ne smejo prodajati živil nad aktivi SZDL. lahko škoduje. Ti ljudje, ki so običajno količino -- nekateri Na teh konferencah je vla- tako pokazali hrbet skupnosti, pa še po prejemu okrožnice — dalo posebno zanimanje za no- prodajali strankam prehrambeno blago visoko nad normal pi na prste pri tem škodljivem, lahko rečemo izdajalskem početju. En del naše skupnosti je nasedel sovražnim provokacijam in geslom ter pričei polniti svo- zali, da so vredni zaupanja in bura in Ivo ščavničar, ime uspešno tov. Franca Arha pa se pogosto omenja v zvezi z izbiro Tako garancijo nam dajejo kandidata poslanca jv Zvezni imena, ki smo jih najpogoste- zbor proizvajalcev. Proizvajalci radovljiškega o-vanjih — Franc Perovšek kot kraja so tako izredno razgiba. zverzni poslanec, Mirko Zlatnar, ni v zvezi z volitvami svoiih zaiPao-m kapitalisti prodati na narodnoosvobodilne borbe. Zborovanja po podjetjih in vaseh (Podijuhe 1 j, Kovor, Križe, Lese, Puterhof, Sv. Neža, Lom) potrjujejo, da sleherni državljan, tudi v najoddaljenejši vasi, odklanja barantanje za našim hrbtom. Pri Sv. Ani se je nabralo toliko ljudi, da vsi še v dvorano niso mogli. Hočemo mir, zanj s bomo tudi borili Zbor članov Zveze borcev v škof ji Loki je bil ravno na večer, ko smo zvedeli, da hočejo nimajo niti trohice patrioliz-ma v sebi. Eno in edino gibalo v njih je polna lastna skleda, vse drugo jim ni mar. Kako bodo ti ljudje opravičili svoje delo. Po našem mnenju tega zlepa ne bodo popravili-Pri tem se nehote vriva misel, od kot naenkrat toliko de nimi, tekočimi potrebami. Tako so poslamezmi poslovodje prodali eni sami stranki po 50 kg soli in 50 kg sladkorja in nenormalno količino moke. Šli so tako daleč, da so za svoje znance rezervirali večje koli-narja" pri "teh »potrošniških čine živtil, drugim strankam, mrzličarjih«, ki vedno tarna- ki so kupovale za tekoče po-jo, da jih oblast z davki tako trebe, pa so dejali, da je bla-obremenjuje, da ne morejo ne ga že zmanjkalo, naprej ne nazaj. (Mimogrede Nujno je bilo, da je tak na-naj rečemo, da po vojni še čin prodajanja izzval posledi-prav noben kmet ni prišel na ce. Poslovodje trgovin s pre- boben!) Zdaj s0 se pa ti go- hrambenimi izdelki bodo za to tacata OK ZKS spodje naenkrat zaleteli in po- neodgovorno in protiljudsko kazali denar, ki ga vse do- delo prejeli zasluženo kazen, slej niso imeli ter so sploh sa- Posami:tzne trgovske posio-mo za davke delali in prodaja- valnice bodo mora'e voditi toli! Zaključek iz tega je več čen pregled nad svojimi odje-kot logičen in jasen, kje je de. malci in prodajati samo njim nar. In prav gotovo ne bi bilo potrebna živila. Le na ta na-»protiljudsko«, če bi te ljudi čin bomo zajezili poplavo papri davkih malo bolj pritisnili, ničarjev in špekulantov, ki že ker vse kaže, «la imajo preve- lijo ribariti v kalnem. šo zemljo. Člani so takoj prekinili zborovanje, odšli na ulice protestirat. Kmalu se jim je prikljiuiči]o prebivalstvo Škof- Ivan Bertoncelj-Johan, dr. Mi. predstavnikov v up ravne or-ha Potočnik ter Anton Dolin- gane. Imena: ing. Lojze Pove demokratične pndobitve ki šek kot republiški poslanci. har, Viktor Ropret Dante Jas-j.h izraža novi vol.lm zakon. Jasno in pC,polnoma razum. nič> Ivan Vovk, Bogdan Knaf. Tako so bili že v raznih pre- 1 pivo pa je, da bodo zbori vo- lič,' Valentin Marinko, Matevž Je Lo^e ln v°Jska- Na demon- delih okraja predlagani in ob- livcev, ki bodo v radovljiškem Novak, Lojze Božič in Ivan straeijah na trgu je bilo toli. ravnavani nekateri predlogi za okraju od 14. do 23. oktobra, Arzenšek so vsem delavcem ko ^ud*1 kot i[h L,°^an} še ne kandidate v zvezno in republi- dali svojo končno besedo o dobro znana in v načelnih dis- PomniJ°- Parola »Pustite nas ško skupščino. kandidatih. kiusijali so jih že obravnavali bili predlagani za nove kandi-data; Tone DoUnšek za območje mesta Jesenic, Mirko Zlatnar za območje bohinjskega kota, Albin Jenstrle za zgornjo savsko dolino in Ivan Bertoneelj za radovljiški kot. Poleg tega so predlagali še Milana Kristana in Zvonela Laburo, tako da bodo imeli Je. soničani na prihodnjih sestankih kaj lahko izbiro kandida- Mihaela Simčič, nameščenka iz tovarne Veriga Lesce in dosedanji ljudski poslanci: Albin Jenstrle, Tone Dolinšck, Jože doseči čimvečjo udeležbo pri oz. federacije, če bodo hoteli Kapus, ' Jože Rus in Franc volitvah. Po številnih zborova, dejavno poseči v njeno žlvlje- Perovšek. nJin« na katerih je ljudstvo od- nje. To pa bodo morali, saj Izbira med temi kandidati lo^no podprlo naš0 politiko, se jih bo življenje samo sililo k daje volivcem radovljiškega m* ^^i mnogo važnejše, usme- temu in jim iz dnnva v dan katere bo volil. Še manj vemo i k" že" okraja popolno jamstvo, da jih riti predvolilne priprave k te- nalagalo nove korake in reši- o nalogah nove ljudske skup- Pregled predlagani tovariši v teh dveh mi1' kar volitve v socialistični tve. Pa tudi to ni vse. V okra- ščine. Vsekakor zanemarjamo Danes domala vobe3 ne gre morali temeljito spoznati po-več za to. da si prizadevamo tre.be in stanje vse republike, okoliščin bi bilo treba več misliti že zdaj pred volitvami. Ni niti skrivnost niti novost, da se velik del volivcev ne spozna v velikem številu organov, v predlagal najvišjih predstavniških te|e- demokraciji dejansko pomeni- ju bodo morali — tako pred politične priprave za volitve in sih naše ljudske oblasti na bo. J°- Gre za to, da izvolimo ti- ljudskim odborom kot pred posvečamo neprimerno več po- do razočarali. ste- ki s svojimi dosedanjimi volivci — zagovarjati svoje zornosti sicer tudi potrebnim Dolžnost SZDL pa je, da pri prizadevanji pričajo, da bodo stališče v .parlamentu in ga tehničnim pripravam. Iz poli- teh številnih predlogih svetuje kos bremenom, ki jih bo nosil obrazložiti. Učne komoditete smo ponekod svojim članom zakonske določ- bodoči ljudski poslance. Nj (ržkQ videt, da ^ j hiteli z dokončnimi zbori voliv- hteva celega moža. Zelo na- cev- Še ,P",f°n smo -iim ,dr>do- be volilnega zakona. Rastoča socialistična demo Kot je že znano, bo imela kracija je vnesla v našo drŽav bodoča Ljudska skupščina, ta no in družbeno ureditev globo, ke izpremembe, ki se kažejo ne nazadnje v našem ustavnem redu in zlasti v delu in vlogi ljudske skupščine. Vlade nimamo več, tudi ne bivših ministrstev. Današnji Izvr.š-ni »vet ivno zvenijo take-lc govorice, ,hra. ^o*111- ko*a. kaj !n za ki jih včasih slišimo v naših j. ši!« V nastajajoči državni ure- resda opravlja večino poslov, ditvl noben poi^j Uc ^ važ ki jih je prej imela vlada v nejši otJ funkcij,0 ljudskega po- svojih rokah, toda to je tako slainca Zanj ^ Se cel mož le, ker še ni izvoljena skup- vcaaih premalo ščina. Le-ta bo morala prevze ten premisilek, za predlaganje kandidatov in Za političen boj :'i najboljše in najsposobnejše. Nel bi bilo prav, če bi kjerkoli volivci dobili napačen vtis, da nam ni za demokratičnost, da organizatorji nekje za zaprtimi vrati določajo svoje kandidate, jih na hitrico predlagajo na bližnjem zboru volivcev in ti naloge, ki so v dosedanji s tem nastaja nov začasen potem vso stvar z Isto naglico zgodovini' države pomenile iz- Pokli(' profesionalni poli ključno torišče vlade Vse vo- tttt, državnik. Dosedanje Izkuš- denjc državnih poslov prehaja nJe z birokratizmom nam ve- naravnost v roke nciposreono levajo, naj zato dobro premi- izvoljenim zastopnikom ljud- slimo> komu lbomo Poverili ta stva in krajevnih enot - - ljud- P°kl1,c- Potrelben je človek z skim poslancem, ljudski skup- močnim značajem, predan ljua spet zaključijo. ABC ni pokrita — če je sploh kda bila, - ve povedati morda le kronika Ljud. odbora mt\stne občine. V jamo stresajo prebivalci carinarnice, in nekatere stranke iz neposredne okolice pcipel, smeti in vse mogo- Brea komentarja Jeseniške nrrednosti Smetiščna jama. Sredi Jesenic, poleg carinarnice, leži med (i sto ln železnico smetiščna ščinl Njen Izvršni svet bo lo s^vu, ljudstvu dejansko odgo- jania Koliko časa ta jama ž Še to, kar pravi sam njegov vor*n tn P<™ezan z njim (v naslov, — bo le izvršno telo hnem stiku, na sestankih, skupščine in nič več. z'boi'lh volivcev in — ne na- To pomeni, da bo skupščina zadnje! v tisku), imela neprimerno težje delo Skupščina bo probleme ob- kot doslej. Zato bo praviloma ravnavala z gledišča koristi tudi stalno zasedala. Ljudski Vsc države kot celote, žalosten poslanci Q£ bodo mogli imeti bi b*l socialistični parlament, če odpadke, čez dan vidiš br-(Inr.ega poklica. V ljudskem če bi be v njem poslanci pre. skati po tej jami moške, žen-odboru kraja aH okraja, v ka- pirali za koristi lastnih okra- »ko in otroke, pse In mačke, terem bodo izvoljeni, bodo jev. Take lokalistlčne, partlku- včasih pa razmetava in raz-Imeli |i.ste pravice kot ost ill lnriitične težnje pa je opaziti naša jamsko vsebino tudi ve-od'bornlki. Morali bodo dobro že v volilnih pripravah. Neka- ter, da ne omenim bob ženskih poznati krajevne razmere in terl volivci hočejo za poslanca klic, ki se pod ugodnimi po-probleimatlko, saj bodo v skup- prav človeka iz lastnega kra- goji (dež tn sonce) razvijajo ln ščlni zastopali ta okraj. Toda ja (»da bo naš zagovornik«), ogražajo ljudsko zdravje na ne samo to! Ker skupščina ni nekatera podjetja sc prepirajo Jesenicah. — Naj bodo te vrle zbor predstavnikov pekarne, okoli tega, katero se bo ka- stlce opomin In prošnja čuvar-znlh okrajev, ampak o r 1; i' ten nm priključilo za volitve v jem higiene In turističnemu vrhovni organ oblasti, bodo zbere proizvajalce«' itd. društvu na Jesenicah Bohinjci bi lahko izvažali svoje delo . Dve uspeli zadružni prireditvi V vznožju Jelovice, kjer je Se pred leti v Bohinjski Bistrici stalil skromna žaga, se lepo razvija sodoben lesnoindu- strijki kombinat, ki bo eden P™v za zaboje, je postopek Kolektiv je že pred tremi le- največjih na Gorenjskem. Pro- revizijske komisije pri republi- ti vložil svojo prošnjo, sedaj sto voljne frontne brigade so z škem gospodarskem svetu, ki pa trka na vrata in čaka. Tu dograditvijo /avtomobilske ce_ odbila gradbeno dovoljenje, ne gre za investiranje neke ste na Jelovico že leta 1948. vreden obsodbe. Komisija ute- nove tovarne, ampak za pri- odprle pot do bogatih zakla- meljuje svoj sklep s tem, da mcrnojšo zgradbo, ld bi stala dov najboljšega smrekovega Je v Sloveniji že dovolj zabo- okoli 16 milijonov, imajo pa lesa. Letos pa gradi Gozdno Jarn» da še ni izdelan perspek- tudi sredstva in material. Po- gospodarstvo prav tako cesto t™ razvoja lesne indu- glejmo še naprej! Evropski go- s Pokljuke preko Gorjuš do »trije Slovenije itd. Toda tu- ^podarski načrt predvkleva za naerad-ne Bohinjske Bistrice. Tako bodo di to je za Bohinjce in morda prihodnjih deset let povečanje gg^*1 na#raduJe le najlepša vse večje lesne mase s triglav- z* koga drugega nerazumljivo, potrošnje embalaže za 67 od- skcga in jelovškega področja ker računi drugače kažejo. Ta- stotkov. Od tega odpade na Komisije, ki so ocenjevale usmerjene v lesni kombinat v kole Je računica: Zmanjšali bi lesno embalažo okoli 30 od- prignano živino na teh. dveh Bohinjski Bistrici izvoz rezanega lesa in pove- stotkov. Torej tudi ta načirb razstavah so prikazale rej- LIP »Tomaža Godca« ki hib eali izvoz dela, ki bi ga vložili kaže, da se bolj izplača i zde- cem, kakšen Up živine je za- stalnemu razširjanju in moder- v izdelovanje zabojev. Pri tem lovati zaboje, kakor izvažati željen za naš teren in razme. niziranju še ne more zadostiti tudi bolje izkcriščali odpad- rezan les, ki ga potem v ino- re, kaj naj se vzreja in kak Konec septembra sta bili Ljudje so pri tem delu komisi- Ni naključje, da sta dobili razstavi plemenske živine v je živo sodelovali. V Stari Fu- zadrugi v Fužini in v žirovni- Stari Fužini v Bohinju in v ži- zini je bilo prignanih iz vasi ci priznanje za svoje delo na rovnici. željo za temi prired- Fužine in Studcrja čez 190 teh dveh prireditvah. S svo- vami so že delj časa izražali krav in telic in samo 4 biki, v jim prizadevanjem sta veliko člani zadrug, ki s0 v teh kra- Žirovnici pa je bilo razstavlje- pomagali pri napredku živino- jih vneti živinorejci in planšar- nih 105 krav in telic ter 5 bi- reje. Popravljena ?e bila veči-ji. Pomeriti se na lazstavi s sosedi, pokazati svojo rejo in sodelovati pri ocenjevanju ži. vine, je za pravega živinorejca zelo zanimivo, živinorejske razstave so predvsem vzgojne-a značaja, saj se na njih oce- vsem potrebam in preusmeriti ke, svoje proizvodnje v čim vrednejše artikle. Kazen vseh vrst rezanega lesa izdelujejo tudi raznovrstne zaboje in lesno volno. Največ naročil pa sprejemajo za zaboje in bi jih Popotnik ki lahko izvozili še enkrat.toliko. lczni^ gtai S tem pa bi zmanjšali izvoz rezanega lesa in praktično povečali izvoz lastnega dela. To se pravi, da bi svoje delo prodajali za devize. Do sedaj so letno izvozili za okoli 160 milijonov deviznih dinarjev, če pa bi jim odobrili načrte za gradnjo nove zabojarne, bi jih lahko izvozili za okoli 300 milijonov deviznih dinarjev letno. V letošnjem letu so v kombinatu zgradili že precej objektov in mehanizirali nekatera delovna mesta. Zgradili so moderen silos za žagovino, dve sušilni lopi za nad "000 m3 le zemstvu predelujejo v zaboje, šne napake je treba izločati. Loka se modernizira Z živinorejske razstave v žirovniici kov. Ocenjevanje krav je bilo na planinskih hlevov, napaja-v Fužini lažje, saj zadruga vr. i\šč in potov s prostovo.'jnim izstopi na že- v oblakih prahu, ampak z le- ni; tako daje mestu poleg do- v &kofji Loki pih, modernih, asfaltiranih bro ohranjenega zgodovinske- m v lepem popoldnevu krene cest. Pričakujemo, da gradnja ga starega mesta videz vetč- peš proti mestu, je prijetno velikega objekta ne bo ostala jega mesta, saj se bo okoli presenečen: Namesto zavit v osamljena in da bodo bodoči razvijalo novo, sodobno mesto, oblake prahu ali do vratu ob- načrti realizirani: menimo Vendar je treba dati šoli do- rizgan z blatom 96 sprehaja po predvsem podaljšek ceste na volj zraka in lep prirodni po- lepi asfaltirani oesti, ki poleg Jeperco in s tem zvezo z Ljub- ložaj izrabiti ter še poudariti ši kontrolo molznosti krav in delom zadružnikov, posebno na zidave nove višje gimnazije Ijano, nato pa še v obe dolini, z umetnimi nasadi in parki, kvalitete mleka. pašnikih pod Stolom, predstavlja najpomembnejšo S tem bi bil na eni strani po- V načrtu je tudi moderna av- Obe razstavi sta pokazali, Nehote se ob takih pri redi t - gradnjo v letošnjem gospodar- vezan bohinjski kot, o čemer tobusna postaja »n manjši trg da bo treba posvetiti več po- človeku noraia misel da skem letu. Cesta bo v ponos so bile že živahne razprave pred sedanjo pošto. Sedanje zornosti vzreji mlade živine in * 1 J ' in zadovoljstvo meščanom, saj (nove železnice;!) in bi avto- stanja res ne more biti v prid še posebej vzreji bikcev za ple- bo treba razen za naprcaeK kaže resna prizadevanja, dati busna zveza predstavljala naj- sicer močno razvitemu avto- me. Dalje bo treba vršiti odbi- živinoreje skrbeti tudi za bolj- Loki tisto lice, ki ji kot mestu bližji dostop do naših na jI ep- busnemu prometu, z idealnimi pogoji za razvoj ših turističnih postojank. Na-- Občinski praznik ▼ Žireh ro Živine v smeri močnejše šo preskrbo z mlekom. Reja konstitucije in ne samo v sme- goveda ni sama sebi namen, ri boljše mlečnosti. temveč se pri nas živina redi Po končnem ocenjevanju so zaradi mleka Ravno sedaj, ko bili zadružniki nagrajeni za ,_ o tujskega prometa tudi pripa- drugi strani pa bi cesta po Poda. Ob množici gospodarskih, ljanski dolini zvezala central-nizirali so premični kuiturno-prosvetnih in drugih no Slovenijo s Cerkljansko, ki tir itd Prav gotovo bi se iz- problemov, je tembolj treba po- je zaradi mnogih spomenikov iz plačalo Investirati še nadalj- zdraviti odločitev LOMO Škof- NOV posebno privlačna za do. ^6 ETSSrŠ* ŠbT^v^'ŠnTpolK: K^ttft'SttđS 2 -lik dan. Na ta dan pred Ijica, kmetij, zadruge in OZZ ti, da bomo mogli tudi mleko S rna. Stroji so^SkoS V ke, 0 kateri je bilo zelo mnogo obisk izredno lepih in privlač- ^^^^JZ Ra*"*IC* ^ ^ neki stari sušilni lopi, ki je ve- napisanega, ne samo izpod pe- "h točk v neposreani okolici *g*Sl «vi ^orenisM resa naših državljanov, ampak Loke: mislimo Lubnik, s prav- ld,KO osvcnoaiii prvi gorenjski žal ne vedno v kar otvorjeno kočo, ki more kraj. že vidimo napredek v živinore-Obcm.ski ljudski odbor v ži- najboljše živali, prejeli so di- .. . . reh je proglasil 23. oktober za plome in denarne nagrade, ki 31 m 0 zanimaI1Je zanJ° vedno praznik občine. To jc za žirov- so jih prispevali OLO Radov- b°M raste, je treba poskrbe- neposrec liko premajhna, še slabše pa je pozimi, ko so delavci izpo- tudi tujcev, stavljeni mrazu. Da tudi po- preveč laskavi obliki, najmanj zadovoljiti vsakega, tudi zah- ^JgSSk sSStn, te SnS^ zimi lahko iadelujejo limane pa v taki, s katero bi mogli tevnejšega obiskovalca. Koča množine organi cani lahko izdelujejo zaboje, uporabljajo sindikalno biti zadovoljni. Smatramo, da na Starem vrhu pa nudi ideal- sobo. Sedanja zabojarna ne u- je tako odločitev saj gre ne smučarske terene, ki se n. streza niti tehničnim niti hi- za okoli 5 km cestišča — veli- pr. Ljubljančanom zelo lahko gienskim predpisom. Zato je v ka spodbuda tudi za ostale ''n hitro dostopni. Z zgraditvi- kolcktivu tudi mnogo obolenj, kraje in da ni več daleč čas, Jo modernega hotela, kcpali- Ce pa vemo še to, da obrat ko bo tujec z užitkom občudo- izvaža mnogo rezanega lesa val lepote slovenske zemlje ne Obračunali so m zagovorniki kriminala V obratu :>Oteks« ki spada v sklop v Šmarci, bar. podjetja Delovni kolektiv »Svilani. šča in športnega parka za igre bi imogla Lcka v vseh pogledih, zlasti v turističnem samo zacije priredile od IG.—24. okt. »žirovski teden«. Teden bodo svečano otvorili »Svdanit« v Kamniku, so pred ta« je ostro obsodil to zahrb- v petek, 16. oktobra s kultur- nedavnim odkrili, da se je bar. tno dejanje, posebno še, ker nim sporedom in ogledom raz. varski mojster Karel Vavpo- sta bili Zamljenova in Leskov- stave, ki bo prikazala borbo tiič, že delj časa ukvarjal iz t)evja članici deiavskiega sve- žirovcev z okupatorjem. Na- gospodarskim kriminalom. To- ta. Zagovornicama gospodar- varniške proizvode je zame- skega kriminala je kolektiv njaval -za gradbeni material in odvzel mandat v delavskem na Vrhniki. V nedeljo bodo si začel graditi hišo. Namera- svetu in hkrati zahteval takoj- prav tako partizanski mitingi, val pa je odpreti tudi lastno šen odpust iz službe, ker sta poleg teh pa manevri PLZ barvarno. Ljudje so se začu- s svojim dejanjem poskušali količina ga uporabljamo? Lah- šSSSiSfliomL^S^ SS ^ UR°J in PV *** • ™a H** ?JS 1™ m fmer-ihii-imo na v^eh ««2m^Et *om"nainie dejav- krcžne kolesarske dirke. nenadoma toliko denarja m ga oškodovati. Kolektiv je na kon- S količino uporabljenih gno- ^.^^^^^^^ "P8* Pe, dograditev novega v četrtek bodo zagoreli ,ta- končn0 tudi razkrinkali. Sodi- cm sprejel resolucijo, ki zahte- jil v letu 1953 moremo biti za- zemljah raz.n ra^ zero mm, gimnazijskega poslopja. Dela borni ognji ob katerih bodo šče ga je obsodilo na tri leta va strogo kaasn za Karla HmeiiislU suetava&ec O PRAVILNI UPORABI UMETNIH GNOJIL Na kakšni zemlji in v kakšni pridobiti. S tem bi bile dane sljdnji dan pa bosta partizan- osnove, da se razvije mesto v Ska m,tm^a v Jarci dolmi ,n tisti smeri, za katero ima najboljše naravne pogoje. dovoljni, ker smo do 1. septembra že nabavili in dali zadrugam 195 vagonov raznih u-metnih gnojil. Ce vzamemo površino obdelovalne izemlje v kranjskem okraju, ki znaša 21.634 ha, pride #8,7 kg umetnih gnojil na 1 ha obdelovalne kg apnenega dušika na 1 ha. če vzamemo, da vsebuje 16% 'ir.šika, pride na 1 ha 32—64 kg dušika. Pri vsebini 20% zemlje V Sloveniji v letu 1953 dušika pa pride v zemljo 40— pride povprečno okrog 36 kg. 80 kS dušika. Ali je ta količi-V Holandiji uporabljajo 460 kg na zadostna za rastlino? To umetnih gnojil na 1 ha obde- ^nio videli, če vzame m 0 vzete lovalne zemlje. Zato pridelajo količina dušika žetvenim do-4500 kg pšenice na 1 ha. Naš nosom. Tako n. pr pšenica pri desetletni načrt o dvigu kme- donosu 12 q na 1 ha vzame *z tljstva predvideva uporabo 127 zemlje 30-36 kg dušika, oves kg umetnih gnojil za ha obde. pri donosu 10 q vzame 20—25 lovalne, zemlje, kar bomo lah- k£ dušika, krompir pri donosu ko dosegli 200 3 Pa vzaJne okrog 90 kg Ko se bomo seznanili z vse- dušika. To se pravi, da bi komi umetnimi gnojili, se bomo H^na 200 400 kg apnenega še pogovorili o '.e:n. kakšne dušika oelgovarjalo potrebi vrste umetnih gnojil in v kak- rastlin v dušiku, šni količini pridejo v poštev za Pri trositvi neoljenega apne. gnojenje posameznih kultur. nega dušika moramo biti zelo Zato nameravamo govoriti o previdni, ker je zelo droben Vavpotiča, ki je zlorabil polo- je prišlo na dan, da žaj mojstra in si s tatvinami ni bil tako sam, na račun socialističnega pre- bodo dani mate- (ine bo tudi slavnostna pred- ko je tako neovirano počenjal moženja postavil hišo, za kar rialni pogoji za popolno gim- stava »Miklove Zale«. ta gospodarski kriminal. V o- naj lodgovarja in povrne ško- nazijo (letos dela že 7. razred Po slavnostni seji ObLO, ki bratu »Oteksu« so se našle ne_ do, nastalo po tatvini, višje gimnazije). Z dograditvi- bo v petek, bodo odkrili spo- katere delavke, ki so skušale Delavci »SvUanita« so tako jo poslopja bo šola zdaleč naj- minsko ploščo padlim mladin- zagovarjati njegovo početje, sami obračunali z ljudmi, ki večje in najmodernejše poslcp- cem-aktivistom in nagrobni Organizirale so pobiranje pod- so hoteli oškodovati socialistič- je v bližini, morda tudi v dalj- apomenik padlim borcem na pisov pri delavstvu, da se mu no skupnost, obenem pa so iz- ni okolici. Na posrečeno izbra- občinskem pokopališču, še iste- omili kazen, ker baje z delav- volili namesto odpuščenih nove nem, nekoliko više ležečem pro- ga dne bo zvečer veliko zboro- oi ni bil surov. To vse so na ljudi v delavski svet. Ta delav- ima dominanten značaj vanje, združeno s prihodom skrivaj opravile Dora Zamljen ski svet bo revolucionarno iz- stom in je daleč vidna z vseh .stra partizanskih patrulj. Julka Leskovec in Pavla Le- vajal svoje nadaljne naloge. GORENJSKI Predragi pionir ji! PIONIR Danes sem že zakuril peč, di vi razburjeni zaradi *.ega da me ne zebe, ko prebiram izdajstva. Italijani so vedno vaša številna pisma. Prav za- tako grdo ravnali z vašimi vsem, 5 ; dušika, in oljeni apneni dušik, ki vsubujc 20 -<21% dušika. Poleg dušika vsebuje še 40%, apna. Zaradi tega je apneni dušik zelo alka lično gnojilo. Apn-ni dušik zelo lahko spoznamo, ker jr modrikasto pope laste barve in diši p0 kar bidu. Kaj se dogaja z aprenlin dur cu. Zaradi tega se v novejšem času izdeluje neoljeni apneni dušik, ki se tako hudo ne praši, vendar se nekoliko težje razkraja od neoljnega. Vskladiščdtl ga moramo v suhem prosto.ru, kakor tudi vsa umetna gnojila, ker vzame iz zraka vodo ln ogljikov dvo-kis, se sprime in ga potem težko drobimo. Apneni dušik uporabljamo tiudi za zatiranje plevela mod žitom in to predvsem divje repica. Plevel osmodi ter ga na ta način zatre. Poleg tega je odlično sredstvo za napravo sikom v zemlji ? Dušik, ki ga vsebuje apneni dušik. nI takoj komposta. Na 100 kg kompo-doMopon .milini V /.ml ji a p"- prid-: okrog t kg apnene-iH-ni dušik razne bakterije raz. ga dućdka, ki raKkraja vse od-kraja Da B enino, ki so potem P«dk« ln j'h spreminja v pr-pretvarja v amonijak ln poz- stentno-humus. ne je v nitratno obliko. Rastline Zelo važno je, da vemo še Izkoriščajo .'■•amo nitratno ol>li to, da prvul uporabo tv> .'■.momo ko dušika. Razkrajanje traja migati apnenega cluvika z novec dni in ker se pri tem Ivo- brnim umetnim gnojilom in rijo nekakšne kemične spojine, hlevskim gnojem, razen s ka- Risba pionirja Janeza Grma Modrost vsega sveta živel je zelo moder mož. Ker je bil moder, so ga vsi radi imeli in dobro je živel. Zato sklene zbrati vso modrost tega sveta, jo zapreti v sod in jo sam rabiti. Porabil je veliko časa, pred-no je napolnil sod z modrostjo. Da bi bila na varnem, je sklenil sod skriti. Dolgo je iskal skrivališče. Slednjič sklene, da bo skril modrost v gozdu. Imel je ta mož tudi sina, ki je z radovednostjo opazoval očetovo početje. In ko ga je videl nesti sod v gozd, je šel za njim. Mož je dolgo hodil in v najglobljem gozdu je zagledal visoko palmo. Ta se mu Vse nas je prijelo veliko o- je zdela primerno skrivališče gorčenjo. Mama in ata sta re- za modrost. Obesil si" je sod kla. da je to zelo velika krivi- okoli vratu in začel plezati, ca za Slovenijo in vso Jugosla- Sod mu je bil v napoto, ko-vijo. Mi Trsta ne damo, rajši maj je malo splezal, že je zo-damo življenje kakor Trst. Za Pet zdrsel nazaj. Trudil se je Anglijo in Ameriko je to ze- mož dolgo časa, a mu ni in lo besramno, ker dajejo to, ni hotelo uspeti. Icar ni njih°vo. Vem, da se nas Vse to je opazoval sin; na Italijani hoje, ker vedo kakšna koncu reče: je naša partizanska pest. »Zakaj ne obesiš soda raje Mi Trsta ne damo! Trst je na hrbet, boš laže plezal?« naš in naš mora ostati! Ko to zasliši mož, se raz- Te pozdravljamo vsi pionirji jezi: »Mislil sem, da imam vso 4. c razreda osnovne šole iz modrost tega sveta, me pa tak Tržiča. Najbolj pa Silva Dov- otrok uči pameti« žanova. Teko se je razjezil, da je vr- gel sod na tla, da se je razbil bratcem — kličejo Te! — Vidim, da ste dobri Titovi pionirji. Veselilo me bo, če bom kmalu spet kaj zvedel iz vašega življenja. Le oglasite se še! Za konec vam bom pa povedal kratko afriško pravljico Vaš dedek Kooonrin Draol Kosobrinček! 8. oktobra t večer je radio poročal, da sta sklenili Anglija in Amerika, da se umakneta iz Trsta. Sklenili sta, da prepustita Trst Italiji, bi škodovale senu :m pri ki Hjevo soljo tik pred uporabo vam zanje. Marsikaj se je zgo- zdaj pa jim spet hočejo pre--- lit vi, moramo trositi ali šo bo- t. j. tresenjem. Apneni dušik dllo v tem tednu. Trst nam povedati slovensko govorico. Rešitev zlogovnice v zadnji na sto kosov in se je modrost lje zaorati apneni dušik vsaj bi povzročil razne nezaželene hočejo vzeti. Res grdo so nas Ko sem hodil po gorenjskih številki se glasi takole: orel, razletela po vsem svetu. Tako 10 15 dni pred setvijo ln to kemične spremembe in na ta ogoljufali naši zavezniki. Toda mestih in vaseh sem vas sli- žaba, golob, antilopa. Ime pri- so danes pametni vsi ljudje, ob suhem vremjnu v jeseni način zmanjšal njihovo učln- mi tega ne bomo dopustili. Vi- šal. kfiko ste klicah: — Tova- ljubljene otroške igrače, ki ga vsak malo in šele vsi ijudje aH spomladi. kovitost. Ing M. iS. dim, dragi pionirji, da ste tu- riš Tito, pomagaj tržaškim dobimo iz začetnic, pa je žoga. vse vedo. „Titan" ni brez uspehov po vaseh in mestih gorenjske Na Perovem pri Kamniku so te dni povsem .dokončali delo na petih stanovanjsikin hišah, kjer stanuje 24 družin, katerih očetje ali matere so zaposleni v »Titanu«. Ta tovarna je tudi letos adaptirala bivši indu-trijski internat v 12 stanovanj za c^lavske družine, ikar jje stalo, okrog 15 milijonov dinarjev. Delovni kolektiv »Titana«, kakor je samo 'iz tega drobca razvidno, je delal letos vseskozi po načelu: vse za dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Ni razdeljeval nobenih presežkov, temveč je vse vlagal za gradnjo novih stanovanj in popravilo strojev v tovarni. Stroji so namreč že stari in bili so nujno potrebni popravila. Dogradili so tudi novo cinkarno in kositarno, ki bosta začeli kmalu obratovati. »Titan« v Kamniku izdeluje kovinske preidmete za široko potrošnjo. Po njihovih proizvodih je mnogo povpraševanja. Letos so na primer morali dvigniti proizvodnjo pohištvenih ključavnic. To je edina tovarna v državi, ki izdeluje spojnice za vodovodne cevi, s katerimi pa lahko zadovolji le pičlo pplovico vsich potreb, ostanek pa je še vedno vezan na uvoz. Pravkar se dokončujejo montažna dela v veliki novi livarni temper-litine. Delavski svet »Titana« skrbno in preudarno gospodari in ima že od vsega začetka izpolnitev kvalitete izdelkov za eno svojih glavnih nalog. To nalogo vestno izpolnjujejo. Skrbno in pazljivo je izdelan in pregledan vsak proizvod preden gre iz tovarne k potrošnikom. Gospodarjenje v tovarni »Titan« je lahko za zgled mnogim, ki še ne vedo, kako si z lastnimi močmi lahko priborim© ugled doma in v tujini. Si Krone PREDVOJAŠKA VZGOJA V KROPI Odnos mladincev do pred-vojaške vzgoje je v Kropi skrajno brezbrižen. Pozabili so, da je dolžnost vsakega obveznika, da redno poseča predavanja in praktične vaje. Tako ge n. pr. tov. Niko Lombar iz Kamne Gorice že 6 mesecev ni udeležil pouka predvo-jaške vzgoje. Kljub vsestranskemu prizadevanju komandirja Janka Pe-ternela in njegovega pomočnika Staneta Habjana se stanje v Kropi ni zboljšalo. Zato so bili nedisciplinirani mladinci kaznovani. Obljubili so, da bodo svoje napake popravili. Toda obljube niso dovolj. Z dejanji naj dokažejo, da se zavedajo svojih dolžnosti. Niko Lombar naj resno razmisli o tem Komandir Peternel in Sok • Zdesua vstfifg • Spoti Uspeh košarkarjev iz Medvod Po osvoboditvi je ostalo od Ob priliki tekmovanja za po. telovadnega doma v Medvo- pularizacijo udej&tvovanja mla- dali prav malo. Dom je bil za- dine v telovadbi in športu bo to potreben popravila, kajti tudi »Partizan« Medvode« pri- prostori so bili za kakršnokoli speval svoj delež. Priredil je že telesno vzgojo popolnoma ne- javni nastop vseh odelkov, ki uporabni. Od vsega začetka so je žel priznanje navdušenega mnogi člani vlagali mnogo tru. občinstva. Priredili bodo še ne- da, da bi čimprej popravili kaj košarkarskih tekem, orga- dom. Vendar so ostala vsa nje- nizirali dan plavanja na vodi gova prizadevanja brez uspeha, tetr športno tekmovanje med Tako je bilo do leta 1952. Po posameznimi kolektivi. Tekmo. ustanovitvi TVD »Partizan« pa vanja bo vodil »Partizan«, ki se je obrnilo na bolje. Zveza za bo dal na razpolago tudi po-telesno vzgojo jim je nudila izdaten kredit, prav tako so s Korotan - Tekstilac precejšnjo pomočjo priskočila Korotan je prete- Sedvod^mk"%e^ hvali kl° ^ imel v ^steh va" vredno tom% kmaTu pcTtal ^djnskega Tekstilca ki je v v, t,r j JX oi j enakopravni igri pobral ves iz- ponos vseh Medvodčanov. Sled- Prednofi domačega njič je tudi občinski odbor pri speval precejšen delež. V zimi 1952—53 je pričelo društvo z redno vadbo vseh oddelkov. Čisti in higienični prostori so kmalu privabili o-koli 200 telovadcev. Plod več kupi ček. Prednosti domačega igrišča Korotan tokrat ni izkoristil in tako v lestvici pristal na zadnjem mestu, kar vsekakor ni preveč vzpudbud-no. Moštvo bo moralo pričeti z drugačno igro, če ne bo po- ra esečne vadbe se je pokazal mladi vzel° slovo lz slovensko- že na akademiji ki jo je dru- hrvaške lige, in se vrnilo v niž- štvo priredilo ob priliki Titove- Je tekmovanje. Vedno bolj se ga rojstnega dne. člani dru- pozna, _ da druSbvo nima niti štva so ob 90-letnici prvega ene%* ^ralca m}[ v B; mtl Z telovadnega društva v Jugosla- mladinskem moštvu, ki bi bil viji gostovali na vseh večjih sposoben zamenjati ligaške i- telovadnih prireditvah v okoli- P**06, ki so od tekme do ci Ljubljane, članice so si celo takme poškodovani, pridobile možnost sodeilovanja Tekma ni bila nič posebne- na državnem prvenstvu, kjer ga, razen če uporabimo star 'so zasedle 5. mesto. obrazec, da je bila »tipično pr- Posairjezne sekcije dru^va venstvena«. Medsebojni napadi redno trenirajo. Za enkrat so so p0 večini končali v outu, ali najuspešnejši košarkarji, ki so pa že v obrambnem prostoru, prvaki »Partizana« Slovenije Gostje so imeli nekaj več od in drugi med mladinci v Slo- igre in so tudi več streljali na veniji sploh. gol. Opazili smo, da igralcem Seiveda je več težav, ki ovi- Tekstilca ne odgovarja igrišče, rajo še uspešnejše delo sekcij, ki je premajhno. V drugem de- Med poglavitnimi je ta, da je lu igre se ni nič spremenilo, okrog doma premalo prostora Obe moštvi sta se trudili za in da še čez tega pelje pot, ki uspeh in končno je Majce: (Ko. jo ljudje kljub opozorilom še rotan) nerodno obrnil nogo in vedno uporabljajo. Lahko bi se z avtogolom postavil rezultat tudi za to društvo neprijetno in Tekstilcu priboril obe toč- vprašanje rešilo, seveda so pa ki. Kranjčani so sicer odgovo- potrebna finančna sredstva. rili z ostrimi napadi, v napad Odbojkarska liga KAMNIK VODI Rezultati tekem trebne športne rekvizite. Partizanovci v Medvodah so mnenja, da bodo za pokal »Ljudske Pravice-Borbe« dobro pripravljeni. Na koncu še to. »Partizan«, ki ima z dograditvijo hidrocentrale vse pogoje za razvoj vodnih športov. V ta namen gradi društvo pristanišče za čolne, ker jih misli v bližnji bodočnosti nekaj nabaviti, za kar kaže mladina že sedaj veliko zanimanje. (Varaždin) 0:1 (0:0) so potegnili tudi srednjega krilca Mihelčiča, vendar tudi to ni bilo uspešno, zlasti, ker je Božič zaradi obnovitve stare poškodbe moral zapustiti igrišče. Tik pred koncem tekme so i-mielt Kranjčani lepo priložnost, da bi rezultat izenačili in rešili točko. Prost strel Elerja s 16 metrov se je odbil od prečke v polje in zadnja prilika je bila zamujena. Pred 1000 gledalci je dobro ln objektivno sodil Kukn;nja iz Murske Sobote. SLOVENSKA LIGA Slovan : Domžale 3 : 1 (0:1) Aurora : Jesenice 3 : 0 p. f. * V odbojkarski tekmi je Kamnik premagal Elektro iz Ljaibljane s 3 : 1, po štirih zmagah pa je klonil pred Prešernom iz Radovljice z 2 : 3. V Kamniku je bil v okviru Mladinskega tedna odbojkarski turnir, na katerem je zmagala ekipa Titana, na šahovskem brzoturnirju pa so Domžale dosegle prvo mesto. Habjan pa naj po svojih močeh in sposobnostih skušata stanje; izboljšati. Tovarišu Habjanu svetujemo, naj se izogiblje nedostojnih izrazov, kajti dober predvojaški funkcionar ima kulturen odnos do podrejenih. Le tako bo dosegel dobre uspehe.želimo, da kroparski mladinci hodijo po poti mladincev partizanov in v kratkem času bodo med najboljšimi, najbolj disciplinirani predvojaški obvezniki. Iz Krania Narodna banka nagradila šolo v Predosljah z mikroskopom V Jugoslaviji je dijaško varčevanje šele v razvoju. V Sloveniji ima vsak 4. i.čencc hranilno knjižico. V okraju Kranj je pričela z ustanavljanjem dijaških hranilnih blagajn podružnica NB Kranj okelica na svoj3ia področju konec leta 1952. V kratkem razdobju ene-leta jf zabeležila podružnica presenetljive uspehe po vseh šolah, kjer je naletela na u-godjen odziv pri vodsvu šol. Svet za pr os v eto in kulturo pri OLO Kranj in podružnice NB FLRJ našega okraja se zavedajo važnosti pričetega diela. Podružnica NB FLRJ Kranj-okolica je z namenom, da uvede plemenito tekmovanje med dijaškimi hranilnimi blagajnami svojega področja, pred kratkim nabavila šolski mikroskop, da bi ga prejela najboljša dijaška hranilna blagajna za delo v pieteklem šolskem letu. To nagrado prejme v trajno last osnovna šola v Predosljah, ki ji je uspelo, da je pridobila med učenci 164 vlagateljev ter ima za 76.591 dinarjev vlog. Za to hranilno blagajno le malo zaostaja o-snovna šola v Podbrezjah, ki ima 45 vlagateljev s 25.077 dinarjev in osnovna šola v Dupljah s 37 vlagatelji in 13632 dinarji. Iz Kamnika V preteklem tednu so bili v Kamniku po posameznih terenih uspeli zbori volivcev. Prvi je bil na Duplici, zadnji pa v Palovičah. Vsi so bili ,dobiio obiskani, posebno pa v mestu. Na njih so razpravljali o kandidatih v Zvezno in Republiško skupščino. Volivci so s? pri izbiri kandidatov za Zvezno ljudsko skupščino soglasno odločili, naj bi za to mesto kandidiral Tomo Brejc, prvo-berec kamniške vstaje. Tudi pri izbiri kandidata za republiško skupščino volivcem odločitev ni bila težka. To mesto so zaiupali Francetu Pe-rovšku, ki je v kamniškem okolišu dobro znan in priljubljen. * Na zborih je predsednik občine Alfred Janko poročal o gospodarskih in komunalnih vprašanjih. Povsod so se vneli živahni razgovori, ki so dokaz, da volivci budno spremljajo delo mestne občine. * Ob zaključku mladinskega tetina je bila v polni dvorani podjetja Kamnik uspela akademija. Sodelovali so Titanova folklorna skupina in ženski ter moški pevski zbor iz Duplice. Gimnazijke so izvajale ritmične vaje, recitacije pa sta oskrbela podjetje Kamnik in gimnazija. Z akademije je bil poslan brzojavni pozdrav V. kongresu LMS v Maribor, predsedniku republike maršalu Titu in tov. Marinku pa protestni izjavi proti priključitvi Trsta Italiji. V nedeljo dopoldne je bila pred spomenikom talcev žalna svečanost, zvečer pa so bila zmagovalcem v tek. mah izročena darila. Mladinski teden je razgibal kamniško mladino in ji dal novega poleta za delo v pionirski in mladinski organizaciji. Nov večerni vlak. Na prošnjo vodstva kamniške gimnazije je železniška direkcija u-vedla potniški vagon k tovornemu vlaku, ki odhaja iz Kamnika ob 19. uri in se ustavi na postajah Homec, Jarše, Domžale in čmuče. ni zadel ob cestni kamen, se zaletel v drevo in vogal hiše. Marijo Goreč in šoferja Jožeta žogarja so takoj prepeljali v bolnišnico. Iz Lesc V tovarni verig in plugov v Lescah pri Bledu že sestavljajo družbeni načrt za leto 1954. Ta načrt bo za okoli 70% višji kakor je bil postavljen za to leto-Predvsem bodo povečali proizvodnjo v vijačnem oddelku in kovačnici. V drugi polovici prihodnjega leta bodo povečali tudi proizvodnjo težkih kovanih verig za ca. 60%, s čimer bodo znatno krili domače ootrebe. Ii Loke Z Jesenic JESENICE BODO DOBILE MOJSTRSKO ŠOLO Upravni odbor železarne je na seji dne 8. oktobra v zvezi z uredbo o strokovnih šolah sklenil ustanoviti v okviru železarne Jesenice mojstrsko šolo za delavce metalurške stroke. V to šolo se bodo sprejemali kvalificirani delavci metalurške streke, ki so delali najmanj tri leta v svojem poklicu, šola bo trajala ,dve leti in bo imela reden, t. j. dnevni pouk v dopoldanskih in večernih urah. Teoretični in praktični učni načrt bo po predlogu vodstva šole odobril Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z republiškim organom, ki je pristojen za gospodarstvo. Vse stroške za vzdrževanje nove mojstrske šole na Jesenicah bo nosila železarna Jesenice, ki je s tem ponovno pokazala pravo pot do mlađeg«, strokovnega, kadra- Iz Domžal Pretekli teden se je dogodila na cesti Dob-Domžale težja avtomobilska nesreča. Po cesti je drvel z brzino 120 km na uro osebni avtomobil, ki ga je vozil šofer Jožo žogar. V taki naglici je pri vozil do dveh dekldic, ki sta peljali ročni voziček. Hotel se jim je izogniti, pri tem pa je zadel z zadnjo stranjo avtomobila ob 12-letno Marijo Goreč in ji prizadejal hude ipoškodibe. Avtomobil pa S3 še vedno ni ustavil, dokler 70-letnico je praznoval tov-Drago Gragorc. Pred letom se je preselil v Škof jo Loko ln že ga poznajo mnogi ljudje, ker tako nesebično dela v raznih društvih in posebno pri SZDL. 47 let je bil učitelj. Služboval je v glavnem v Dolenjskih Toplicah, le kadar so prišli na vlado klerikalci, je moral oditi drugam. Kljub visoki starosti je še vedno aktiven in pripravljen, da tudi v Škofji Loki pomaga pri izgradnji naše ljudske oblasti. Zato mu iskreno čestitamo! • Društvo Ljudske tehnike je svoj avtomobil odstopilo vasi. Najprej so ga dali v Savo-denj, kjer so se kmečki fantje že usposobili za vožnjo, sedaj pa so ga odpeljali v Trebijo-Tovariši iz Škofje Loke žele posredovati svoje znanje tudi kmečki mladini. ZBORI VOLIVCEV ZA SVET PROIZVAJALCEV Štiri volilne enote v škofji Loki so imele H zborov volivcev. Na teh zborih je bila udeležba prav dobra in tudi diskusija o kandidatih je bila živa in zanimiva. Delavci so pravilno razumeli potrebo po dobrih kandidatih za zbor proizvajalcev. Predlagali so ljudi, o katerih so prepričani, da ne bod0 pristransko reševali gospodarskih problemov. Predlagali so tovariše Žagarja, Logarja, sinka, Nastrana, Poljane«.. Podreikaria. Od žena Vero Dolenc, Ivanko Oblak in druge. t Z Visokega Pretekli teden se je na Visokem zgodila prometna P0-sreča. Na križišču pred bivšo mlekarno so se igrali otroci. Mimo jo pripeljal tovorni avtomobil in dio smrti povozil otroka, kl je V zadnjem hipu stekel čez cesto. Nesreča naj bo v opozorilo vsem staršem, ki puščajo svoje otroke, da se brez nadzorstva potikajo po cestah. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI 11. in 12. kola: Jesenice : Papimičar 3:0, AOK n. : Elcktra 3:0, Prešeren : Kamnik 3:2, Železničar II. : Ilirija 1:3, Kamnik : Ilirija 3:1, AOK II. : Jesenice 3:2, Ilirija : Papimičar 3:0, 12 kolu zgleda lestvica takole: Zeleznlcar n . Preše,ren 3:1 V ljubljanski skupini I. slovenske odbojkiiiske lige igrajo tudi trije klubi z Gorenjske: »Jesenice«, »Kamnik« in »Prešeren« iz Radovljice. Po Kamnik železničar II. Ilirija AOK H. Elektra Jesenice Prešeren Papimičar 11 9 13 9 12 8 13 8 11 4 12 4 2 29:12 18 Prva dva kluba z ljubljan-4 31:20 18 ske skupine (Kamnik in ver- 4 31:16 16 ictno Ilirija) se bosta po zad- 5 30 25 16 nJc,m I*, kolu srečala s prvima z mariborske skupine, s »Fuži-narjem« (Guštanj) in »Parti- 7 19:22 8 8 17:25 8 zanom« (Slovenjgradec) na fi- 12 4 8 15:29 8 nalnem turnirju, ki bo dal pr-1(2 2 10 10:32 4 vaka Slovenije za leto 1953. S sodišča P. K. iz Stare Loke pri Kočevju je 17. aprila 1953 ob priliki, ko se je mudil v Škofji Loki pred trgovino -železnina« na Mestnem trgu, odpeljal tam prislonjeno kolo, ki je bilo last Vehovca, strojnega ključavničarja iz škofje Loke. Kolo ja odvrgel v bližnjem gozdu pri vasi Puštal z namenom, da ga pozneje vzame in prisvoji. Svojega dejanja pred sodiščem ni hotel priznati. Zaslišanih je bilo več prič, ki so mu v obraz povedale, da je prav oni, ki se je peljal 17. aprila 1953 po Škofji Loki s skoraj novim kolesom crne barve, zadaj na nosilcu pa je imel aktovko. To kolo in aktovka sta bila prav taka, kot kolo in aktovka ukradena Ve-hovcu, kar so našli potem odvrženo v bližnjem gozdu pri vasi Puštal. Priče so točno navedle, kako je bil takrat ob ta. tvini oblačen, kar se jo ujemalo tudi z njegovo obleko ob aretaciji. Nadalje so priče tudi povedale, da se ne motijo o osobl. Ena ga je videla popolnoma od blizu in ga tudi spoznala na sodni razpravi za tistega, ki je peljal ukradeno kolo. Tudi njegovo obnašanje ob aretaciji in po aretaciji je potrjevalo, da je on tat kolesa. Sodišče ga je tako spoznalo za krivega tatvine kolesa in ga obsodilo na 3 mesece zapora, kolo pa je bilo vrnjeno lastniku. DE2UKNASLUŽBA Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesenice od 16. do 23. oktobra: dr. Milan Čeh, Titova 4, Jesenice. O-bislkii tna dom naj1 se jajvljo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo (zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvimt. GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče - Kranj Petek, 16. okt. ob 20. uri: Klabund, »Krog s kredo«. — Izven. Nedelja, 18. okt. ob 16. uri: Kliabund, »Krog s kredo«. — Izven. Torek, 20. okt. ob 20. uri: Cankar, »Hlapci«. — Izven. — Petek, 23. okt. ob 20. uri: Cankar, »Hlapci«. — Izven. — V vlogi župnika gostuje oba krat član ljubljanske Drame Maks rurijaii. KINO Kino »Storžič«, Kranj: do 16. oktobra francoski film »Mosečnlk Bonjifacij«; 17. in 18. oktobra jugoslovanski film »Ciganka«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 120. mrl, v nedeljo ob 15., 17., 19. In 21. uri. V nedeljo ob 21. uri francoski film »Mesečnik Bonifacij«. Matineja ob 10- uri »Mesečnik Bonifacij«. Barvne risanko v soboto ob 9. in 14. uri, v nedeljo ob 0. In 13.30 uri. Vstopnina za mladino 10 din, za ostale 20 din. Risanke so: Filmske novosti 40., Pluto poštni pes, iZlato jajce, Dol-nald preganja izostankarje, Orehovi lupini. 19. in 20. oktobra italijanski film »Zidovi Malaipage1«. Kino »Svoboda«, Stražišče-Kranj: do 16. oktobra ameriški film »čez noč rojena«. Predstava ob 1!». uri. 17.'in 18. oktobra francoski film »Mesečnik Bonifacij«. Predstave v v soboto ob il7., 19. in ob 21. uri »čez noč rojena«. Barvne risanke v nedeljo ob 14. uri-- Vstopnina za mladino 10 din, za ostale 20 din. IVfeoitnl kino Kamnik: do 19. oktobra ameriški film »Pohod v džunglo..; 20. do 23. oktobra francoski film »Panika«. Mestni kino Domžale: 16. do 18. oktobra angleški film »Izobčenec z otokov«: 21. in 22. oktobra ameriški film »Chaplinov festival«. Mestni kino »Radio«, Jesen i - oe: do 20. oktobra ameriški barvni film »Onstran Missou-rija«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. url, v nedeljo ob 16., 18. in 20 luri. V soboto in nedeljo ob 20. url dvojni program Onstran M's.iourija« in »Hitrejši od zvoka«. V nedeljo matineja ob 10. uri. Vstopnina za mladino 10 din, za ostale 20 din. 21. do 23. oktobra angleški film -Hitrejši od zvoka«. Kino »plavi«! Jesenice: 17. do 20. oktobra angleški film »Hitrejši od zvoka-«. Predstav^ ob delavnikih ob ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 18., 18. in 20. url. V soboto in nedeljo ob 20. uri dvojni program »Hitrejši od zvoka« ln »Onstran Missou-rija«. V nedeljo matineja ob 10. uri. Vstopnina za mladino 10 din, za ostale 20 din. 21. Ido 23. oktobra italijanski film »Srce«. Kino Javornik Karo Uca Bela; 16. do 18. oktobra angleški film »Za Kvlove ni prostora«. Predstave v petek in soboto ob 18. In 20. uri, v nedeljo ob 16-, 18. in 20. uri. V nedeljo matineja ob 10. uri. Vstopnina za mladino 10 din, za ostale 20 din. MALI OGLASI Mesarsko podjetje OZZ, Na klo, sprejme v službo dobrega šoferja, ki je tudi mehanik In ima izpit za prevoz motorja in avtomobila. Nastop službo takoj. Interesenti naj se javijo osebno pri podjetju. Rabljen železen štedilnik, de uri, vzamem za dva meseca v najem aH kupim. Naslov v upravi lista. Od Stražišča do '-iinjega je bil izgubljen siv moški dežni plašč in kapa. Ker ni moja last, prosim poštenega najditelja, da ga vmo proti nagradi. Regbarger, K.-anj, Jezerska 27.