11 liCCfCl M SiOISlf & i. FrlmcS Trisbar. Primož Trubar je bil rojen 8. junija 1508 v Rašici pri Turjaku na Kranjskem iz dobre krščanske rodbine. Oče mu je bil tesar in je umrl nasilne smrti za časa kmcčkega upora leta 1525., ko je bil od upornih kmetov obešen na drevo. Trubar je pozrscje v svojih spisih in pridigah posmehljivo omenjal očetovo pobožnost, ki ga ni mogla rešiti nesrečne smrti. Že v zgodnji mladosti je prigel mladi Primož k tržaškemu škofu, kjer je bil sprejet v število cerkvenjh pevcev in je likrati opravljal mala strežniška dela v škofijskem dvorcu. Obiskaval je nekaj časa tudi šolo na Reki (1521), pa se pripravljal pri tržaškem škofu na duhovniški poklic. Trubarju je manjkalo globlje bogoslovne naobrazbe. Njegovo znanje je bilo povprečno toliko, kakor drugih nižjih duhovnikov v tedajni dobi. Ni še bil star 22 let, ko je bil v mašnika posvečen leta 1530. V svojih spisih povdarja opetovano, da je začel omenjeno leto pridigovati in se imenuje slovenskcga pridigarja v Trstu. Po vsej priliki se je začelo Trubarjevo delovanje v tržaški minoritski cerkvi. Slovenska tržaška okolica še ni imela lastnih župnij, temveč je morala mestna duhovščina oskrbovati pastirovanje daleft naokoli. Ker je slovensko ljudstvo posebno rado zahajalo v minoritsko cerkev, je bilo treba zlasti tukaj slovenskih pridigarjev. Zato so tržaški minoriti od začetka 16. stoletja vzdrževali za slovenske okoličane po enega slovenskega pridigarja, ki je bil navadno svetni duhovnik. Tu je bilo večkrat pozorišče Trubarjevega delovanja v poznejših letih in tu sem mbramo staviti tudi njegov prvi nastop. Kmalu (1530) pa mu je bil odločen delokrog drugje. Tržaški škofje so imeli že izza leta 1480. v poscsti župnijo Laški trg z vsemi podrejenimi vikarijati, med katere je spadala tudi Loka pri Radečah. Tu scm je poslal tržaški škof mlade^a Trvibarja. Kor so bili doho:lki od Kimnii tcdaj zelo skromni, si jc zl:-ol]?al Trubar dsn^irni pc!o"sj r- toii\ da s! Jo rrMc!:!! tudS neko kaplanijo v Celju, kjer pa ni stalno bival. Splošno je od leta 1530. do 1540. pri njem opaziti, da se ni držal po cerkvenih postavah zaukazanega sedeža, ker ga nahajamo zdaj v Celju, zdaj v Loki, zdaj v Laškem trgu ali 7 Trstu in kmalu tudi v Ljubljani. V Loki se je pojavil prvi spor med novim župnikom in Ijudstvom. Sam pripoveduje, da se je ustavljal neki ženski, ki je pravila, da se ji prikazujeta sv. Boštjan in Rok in ji ukazujeta, naj se njima v čast nad Kompoljem sezida cerkev, sicer prideta pomor in kuga nad živino in ljudi. Ako bi šlo tu le za dvomljive prikazni neke ženske, bi Trubarjev odpor ne bil ljudi tako v živo zadel. Toda stvar je imela drugačno ozadje. V preteklih stoletjih je bila najstrašnejša šiba božja — kuga, ki je v malih presledkih zopet in zopet morila po naših deželah. Obupano ljudstv-o ni vedelo drugod pomoči iskati, kakor pri Bogu in svojih patronih ali priprošnjikih. Ko je leta 1529. kuga zopet lepo štajersko deželo spremenila v tužno grobišče, je Ijudstvo v radeškem okraju hotelo v čast sv. Ro« ku in sv. Boštjanu, pomočniku zopei to strašno moriiko, sezidati cerkev. Napravili so malo leseno kapelicc> kjer so duhovniki masevali in nabirali darove za stavbo. Trubar je moral nastopiti zelo strastno proti tej zidavi ker je vzbudil pri svojih župljanih to liko ogorčenosti, da je bil prisiljen žup. nijo zapustiti. Seme novoverskih nazorov pa je gotovo že pričelo klitl, ker čitamo, da so pozneje ljudje cerkev sv. Boštiana v Loki napadli in zažgali. Užaljeno ljudstvo je nato pro> silo, da jo sme iznova postaviti na var^ nejšem kraju. To je seclanja loška po-' družnica sv. Fabijana in Boštjana na1 Poljani ob gori Radeg. 4k- - DoCim Trubar v Loki s prvim nasto-» pom ni imel sreče, je našel kmalu ugodnejša tla za razširjanje svojih! naukov v Ljubljani, kjer je prejel službo stolnega pridigarja. Obdržal je dohodke svoje župnije in kaplanije in odšel gotovo z vednostjo tržaškega škofa na svoje novo mestc. Še le v LjubIjani se je pričel marljivo peCati z novoverskimi pisatelji in iz njih zajernati snov za svoje pridige. Svoje delovanje je pričel v Ljubljani 8 tem, da je grmel s prižnice zoper nevzdržnost duhovnikov in obb.aji!o pod eno podobo. Mnogim je to tembolj ugajalo, ker se cerkveni predpisi v teh zadevah po mnogih krajih itak niso več izvrševali. Ljubljanski škof je sicer tujemu agitatorju pridige v stolnici kmalu prepovedal, pa mu je odprl ljubljanski magistrat cerkvico sv. Elizabete v meščanskem -špitalu, kjer je bilo poslej skozi veS desetletij zbirališče ljubljanskih protestantov. Deset let je mogel Trubar v Ljubljani neovirano razširjati svoje nazore in še le leta 1540 ga je opomnil kraljev odlok na dolžnost, naj biva v svoji župniji. Prihodn.ia leta nahajamo Trubarja deloma v Laškem trgu, katoro župnijo je rsrciel od tržaškega škofa okoli leta 15^0.. delomn pa v Trstu. Kar ga zad?n9 nepričakovano od)tkovaaie, po* ctal je ljubljanski kanonik. Leta 1542. je Trubar zopet pridigoval v Ljubljani. Povod za hude napade na katoliške šege so mu dala romaiija na Sveto Goro pri Gorici, ki so pričela prav takrat. Dalje je začel Trubar in njegovi tovariši javno napadati nauke in obrede katoliške cerkve. Na prižnici so oznanjali, da sveta maša nič ne velja, da Marije ni treba častiti, norčevali so se iz litanij, iz škofa, kadar je posvečeval duhovnike, in imenovali katoliško bogočastje malikovanje. Leta 1548. je bil poslan Trubar iz Ljubljane v Št. Jernej na kapiteljsko župnijo opravljat župnijske posle. Na kraljev ukaz je moral zapustiti Št. Jernej in je zbežal preko Hrvaškega in Reke v Trst, kjer je bil dobro znan izprejšnjih let. Iz Trsta se je moral izseliti v inozemstvo, a mu je dovolil kralj. Ferdinand leta 1548. vrnitev na Kranjsko, ako se pridigovanja popolnoma zdrži. Temu ukazu se pa Trubar ni maral podvrcči. Vrnil se je za kratek čas v domovino, od tu se je podal preko Koroške in Tirolske k znanemu ruteranskemu pridigarju Vidu Dietrichu v Niirnberg na Bavarskem in po njegovom posredovanju je dobil službo predikanta (pridigarja — Luthrovega svečenika) v Rothenburgu. (Dalje prihodnjič.)