Rudi Dobovšek 80-letnik
Rudi Dobovžek je 4. oktobra praznoval osemdeset let življe-nja. Ko mu je bilo dve leti so se starSi, oče zelezničar, mati go-spodinja in sedem otrok preselili na Ijubljansko Posavje. naiprej
v Šavlje, potem v Malo vas in Stožice. Težko so živeli, otroci so v pomanjkanju odraščali. Rudi kot najstarejši otrok se je izučil za mizarja in delal v Šentvidu. Po odsluženju vojaškega roka je bil nekaj časa brez dela, toda popri-jel je za vsako priložnostno delo tudi v kamnolomu. Končno je do-bil stalno zaposlitev v Ijubljan-skem rnestnem prevozu, delal je kot mizar, izučil pa se je tudi za
voznika tramvaja. Poročil se je leta 1936, šest otrok je bilo pri hiši.
Rudi je septembra 1944 odšel v partizane. Bil je borec v Gorenj-skem in Koroškem odredu. Že pred odhodom v partizane je po nalogah OF raznažal razno pošto aktivistom. Po vojni je vozil naše internirance iz Nemčije v Slove-nijo, delal je na železnici v Mari-boru in na Titovem vlaku kot mi-zar in leta 1950 prišel v Ljublja-no, kjer je bil odgovoren za var-nost železniške postaje. V pokoj je odSel leta 1965. Od leta 1950 živi na Posavju-Stožice, sedaj že 11 let na Glinškovi ploščadi.
Značilno za Rudija Dobovška je, da je že od leta 1951 praporš-čak borčevskih organizacij. Se-demintrideset let je ponosno no-sil prapor. Bil je na vseh sreča-njih, proslavah in komemoraci-jah, ki so bile na Posavju in v Ljubljani, nič ga ni zadržalo. Če je bil bolan je vedno poskrbel, da je njegov prapor nosil kdo drug. Rudi je nosil prapor invalidov s Črnuč, domicilne enote Koro-ških partizanov, borčevske orga-nizacije Urške Zatler in 7. sep-tember. Letos je zaradi bolezni predal drugemu še zadnji pra-por, ki ga je nosil in to iz borčev-ske organizacije 7. september.
Vsi borci in občani mu iz srca čestrtajo za visoki življejski jubi-lej Želijo mu še veliko zdravlja, sreče in zadovoljstva.
DUŠAN REBOLJ