2 DOBRI OBETI ZA STANOVANJSKO ZADRUGO ^DOM< V CELJU Udeležba na izrednem občnem zboru stanovanjske zadruge Dom v Celju je močno presenetila, hkrati pa potrdila, da je za zadružno grad­ njo stanovanj izredno veliko zani­ manje. Izredne skupščine, ki je bila sklicana zato, da zadruga prilagodi svoja pravila novemu zakonu o sta­ novanjskih zadrugah, se je udeleži­ lo nič manj kot 208 članov. V uvodnem delu zasedanja, ki sta se ga med gosti udeležila tudi se­ kretar občinskega komiteja Zveze komunistov Cveto Pelko ter pred­ sednik občine Franc Rupret. je pred­ sednik zadruge Melhior Jošt orisal njen nastanek in pot. V času po le­ tu 1956 je ta zadruga upravičila svoj obstoj, saj se je okoli nje zbra­ lo 264 članov z 297 deleži. V tem razdobju je realizirala 66 pogodb, zraven tega pa sklenila z delovni­ mi kolektivi pogodb za 96 stanovanj Hvaležno .delo je opravila še na področju denarnega varčevanja, saj so se take vloge zadružnih članov gibale od pol milijona v 1957. letu na 6,8 milijona dinarjev lani. Z veliko pozornostjo so udeležen­ ci izrednega zbora sledili razlagi za­ družnih pravil, kar je opravil dr. Aleksander Hrašovec. Zanimiva so bila tudi izvajanja predsednika ob­ čine Franca Rupreta. Leta seje naj­ prej zahvalil zadružnim delavcem za dosežene uspehe, nadalje pa orisal perspektivo gradnje stanovanj v okviru zadružnih pravil. Po doseda­ njih napotilih bo ljudski odbor celj­ ske občine v največji možni meri podprl zadružno gradnjo stanovanj. Medtem, ko je bilo doslej v te na­ mene porabljenih le okoli osem do deset odstotkov občinskega stano­ vanjskega sklada, je po novem ljud­ ski odbor pripravljen odstopiti tudi do 50% tega sklada, seveda, če bo tudi gradbenih interesentov več in če bodo tudi ti pokazali večjo pri­ pravljenost za vlaganje lastnih sredstev. Da bi v čim krajšem roku ublažili in rešili najbolj pereče pro­ bleme, bo zadruga pospeševala gradnjo stanovanj v blokih. Ta pa ima prednost pred gradnjo vrstnih hišic, še v nižji ceni. Razlika med eno in drugo je občutna. Medtem, ko stane gradnja vrstne hišice po sedaj veljavnih cenah okoli 3,8 mili­ jona dinarjev, bo gradnja stanovanj v blokih neprimerno nižja in se bo bržčas gibala od 1,850.000 dinarjev za troležiščno stanovanje do 2,8 mi­ lijona za šestležiščno. Mimo tega bodo interesenti, oziroma člani za­ druge za stanovanja v blokih na boljšem še zaradi nižjih lastnih de­ ležev, nadalje zaradi nižjih obvez­ nosti in končno tudi zaradi manjših upravnih stroškov in stroškov za te­ koče vzdrževanje bloka. To in pa sedanje stanje, ko se ljudje zanima­ jo za stanovanja v blokih, daje upa­ ti, da zadruga pri pospeševanju blo­ kovne gradnje, oziroma gradnje sta­ novanj v etažni lastnini ne bo nale­ tela na nerazumevanje, temveč le na podporo. Le s takim načinom gradnje bomo vsako-leto lahko do­ bili tudi po tri sto ali pa še več no­ vih stanovanj. Čeprav pravila občinskega stano­ vanjskega sklada še niso potrjena (to morata storiti oba zbora ljud­ skega odbora) pa so vendarle znane nekatere njegove glavne smernice. Važen je predlog, da naj se sred­ stva sklada razpišejo za vse inte­ resente pod enakimi pogoji in to na 30-letno odplačevanje z enim od­ stotkom obresti. Razumljivo pa je, da bodo sredstva tega sklada prej dobili tisti, ki bodo ponudili večji lastni delež, se strinjali s krajšim odplačilnim rokom itd. V osnutku teh pravil je še. da naj bi znašal lastni delež za eno ležišče 95.000 di­ narjev. Predlogov, koliko naj bi zna­ šala akontacija na stanovanjsko pravico, pa je zaenkrat \'eč. V glav­ nem pa gre tu za dve postavki in sicer od 30 do 50.000 dinarjev. V zaključnem delu zbora so ude­ leženci sprejeli zadružna pravila in izvolil 56-članski zadružni svet. Pri sprejemanju zadružnih pravil so se zedinili za naslednje najvažnejše postavke: zadruga naj se tudi vna­ prej imenuje »DOM«, vpisnina za nove člane bo znašala tisoč dinar­ jev, delež pa pet tisoč. Zadruga je sprejela desetkratno jamstvo. Delež članov pri materialu in delu lahko znaša 20%. Glede na veliko zanima­ nje članov delovnih kolektivov so potrdili ustanavljanje zadružnih sekcij, ki pa dobijo polno pravico le, če imajo najmanj trideset članov. Po potrebi lahko sekcija skliče tudi občni zbor zadruge. Prve priprave na občne zbore SZĐL v konjiški občini v konjiški občini so te dni začeli s prvimi pripravami za volitve no­ vih odborov SZDL. Glavna naloga teh priprav se kaže v povečanju šte­ vila članov, v ureditvi matičnih knjig in plačevanju članarine. Se­ danji podatki niso najbolj točni ter je na njihovi osnovi nemogoče ugo­ toviti točnega števila članov. Prav tako se bodo zavzeli, da bodo v So­ cialistično zvezo zajeli več mladih ljudi. Ponekod pa so tudi primeri, da je v organizaciji včlanjen le družinski poglavar, vsi ostali člani družine pa ne. Kar se tiče dela sedanjih odborov je treba reči, da so v zadnjem času najbolj aktivni v Vitanju. Tako so člani političnega aktiva pred volit­ vami obiskali že skoraj vse vasi in naselja, pa tudi hiše na tem ob­ močju. Pri teh obiskih so se pogo­ vorili z ljudmi o najvažnejših do­ godkih doma in po svetu, uredili članske spiske, pobrali članarino itd. Pri tem delu niso imeli težav; ljudje so jih sprejeli z velikim ve­ seljem in zanimanjem. Vse kaže, da bodo v pripravah na volitve razčistili vprašanje bo­ doče organizacijske obfike tudi v Zrečah. Izgleda, da bo le prav. če bodo sedaj veliko of-ganizacijo pre- osnovali v več manjših. Občni zbori osnovnih organizacij SZDL na območju konjiške občine bodo predvidoma v januarju pri­ hodnjega leta. V. L. LUTKOVNA KOMISIJA Pri DPD Svoboda v Velenju so na letnem občnem zboru imenovali lutkovno komisijo, ki bo te dni pri­ čela z delom. Ima lep prostor in lep lutkovni oder v prostorih delavske univerze. V. S. V zadnjem tednu po domovini Petek, 11. decembra V MARIBORU se je ZRM občni zbor Trgovinske zbornice za Slovenijo. V re­ feratu predsednika Viktorja Valiča je bila predvsem poudarjena problematika blagovnega prometa s posebnim ozirom na važno vlogo trgovine na drobno ter proizvodnih organizacij. Sobota, 12, decembra REŠEVALNA DELA Y Tržiču se na­ daljujejo z nezmanjšano vnemo. Zemelj­ ski plaz drsi še naprej in ga usmerjajo v Bistrico. Zaradi nevarnosti so evakui­ rali precejšnje število ljudi in jih na­ stanili bodisi po šolah, hotelih in drugod. Pri reševanju in zavarovalnih delih so­ deluje okoli 600 ljudi. Zlasti je hvaležna pomoč pripadnikov JLA. ZARADI MOČNIH NALIVOV reke v Bosni prestopajo bregove in poplavljajo bližnja in daljnja področja. Bregove so prestopile Bosna, Sana, Lašva, Spreča in Usora. ODBOR ZA ORGANIZACIJO OBLASTI Zveznega izvršnega sveta je začel obrav­ navati predlog za 10 % povišanje plač javnih uslužbencev. Od predloženega zvišanja bi šlo 6,5 % za nadomestilo in 3,5 % za zboljšanje življenjskih pogojev. Nedelja, 13. decembra V PULJU so splovili 12.000 tonski tram- per >Trbovlie<, ki ga je naročila Splošna plovba iz Pirana. Splovitvi je prisostvo­ val tudi predsednik Ljudske skupščine tov. Miha Marinko, ki je novi čezoce- anki tudi botroval. Ponedeljek, 14. decembra PREDSEDNIK REPUBLIKE TOV. TITO je prispel v Varaždin, kjer je med dru­ gim obiskal Varteks. Ko si je ogledal tovarniške naprave, je govoril tudi de­ lavcem tega velikega tekstilnega podjetja. Torek, 15. decembra ZARADI MANJŠIH USEDLIN in razpok na krajšem odseku ceste so zaprli pro­ met čez Troianski klanec. PLAZ V TRŽIČU je skoraj povsem pre­ nehal drseti. Zato se je tudi stanje nor­ maliziralo. Uredili bodo novo strugo Bi­ strice. Evakuirane družine pa se ne bodo vrnile v izpraznjene hiše vse dotlej, dokler ne bodo raziskali plaza. Sreda, 16. decembra NA SEJI SVETA ZA ŠOLSTVO LRS so sprejeli več odlokov in uredb, ki se na­ našajo na ureditev in izboljšavo življenj­ skih pogojev vzgojiteljev. 15 LET NAPADA NA STARI P I S K E R V noči od 14 na 15. december (akcija se je začela 15. decembra ob dveh ponoči) je minilo petnajst let, odkar je skupina šestih parti­ zanov v zvezi in s pomočjo takrat­ nega paznika v zaporih Ivana Grada vdrla v Stari pisker in rešila okoli 300 zapornikov, med njimi tudi 40 političnih jetnikov, ki bi morali še tisti dan pasti kot talci, pod streli sovražnikovih pušk. V spomin na ta dogodek je bila pred dnevi lepa svečanost, ki so se je med gosti udeležili tudi narodni heroj in predsednik okrajnega od­ bora Zveze borcev Ivan Kovačič- Efenka, sekretar občinskega komi­ teja Zveze komunistov Cveto Pelk«. predsednik občinskega odbora Zvezr borcev Franc Mavec ter takratna sekretarka mestnega komiteja KF Milica Gabrovec-Lenka. V tovariškem srečanju so udele ženci akcije znova obudili spomine na napad, zraven tega pa je sprr govoril tudi tov. Kovačič, ki je me^ drugim predlagal, da naj bi vsaj zdaj skušali ugotoviti točno število osvobojenih jetnikov ipd. V ta na men bo organizacija Zveze borcev naslovila na vse takrat osvobojene zapornike, oziroma na njihove svoj ce prošnjo, da se oglasijo in javijo svoje osnovne podatke. Šestorica, ki je izvedla uspešen napad na Stari pisker. V prvi vrsti sto jijo od leve proti desni: Martin Klančišar-Nande, Riko Presinger-Zarke. Ivo Grobelnik-Ivo, zadaj pa: Jože Zelinka-Ocka. Jože Gaber-Brus in Dominik Lebič-Boris PRED ADAPTACIJO DOMA OF V CELJU Na pobudo obeh ljudskih odborov v Celju je Zavod za napredek go­ spodarstva te dni izdelal elaborat za adaptacijo doma OF. V konkret­ nem primeru gre za to, da se od­ pravi nesmotrna izkoriščenost po­ sameznih gradbenih objektov, ki pri vsej svoji velikosti ne služijo name­ nu, oziroma so celo zanemarjeni. S primerno adaptacijo je treba te pro­ store ponovno vključiti v gospodar­ sko in družbeno dogajanje časa, obenem pa doseči estetske učinke na že ustvarjenih urbanističnih stva­ ritvah. Ce pogledamo sedanjo stavbo, vidimo, da služi tudi proizvodnji, to je krojaštvu in kemični predelo- valnici, kar oboje ne spada vanjo. Ker pa je zgradba močno zanemar­ jena tudi po zunanjem videzu, vpli­ va to na domačine in goste zelo od­ bijajoče. Poleg navedenih vzrokov, ki gbvorijo v prid adaptacije, pa je treba objekt vsaj deloma vrniti svo­ jemu prvotnemu namenu — gostin­ stvu. To zahteva še bližina železni­ ške in avtobusne postaje, narašča­ joči turizem, potreba po prostorih za družabne prireditve in podobno. Ker bi preureditev zgradbe v ho­ tel zahtevala prevelika investicijska sredstva in ker so potrebe po pro­ storih za družbene in ostale orga­ nizacije tudi zelo velike, bodo zgradbo preuredili v smeri bolj eko­ nomične razvrstitve prostorov, v preureditev kino dvorane ter v ure­ ditev prostorov za kulturno in pro­ svetno življenje oficirjev JLA. Adaptacija bo izvršena v več eta­ pah, zato tudi v več letih. J. L. VELIKA RAZGIBANOST organizacij Zveze borcev v celjski občini Na območju celjske občine so se že začeli prvi občni zbori osnovnih organizacij Zveze borcev. Prvi zbor je imela najmanjša organizacija — v Liscah. Kot je znano, bodo njeni člani v bodoče sodelovali v organi- zacij'ah »Toneta Grčarja« in »Oto­ ka«. Zanimiva za to področje je ugotovitev, (^a so v Liscah močno občutili delo te organizacije. Pomoč mladini je bila vsestranska in učin­ kovita. Skoda le, da mladina pre­ vzetih nalog ni izvedla do konca. V četrtek je imela občni zbor tu­ di osnovna organizacija tretje če­ trti. Tudi zanjo je bil to zadnji občni zbor, ker bodo njeni člani v prihodnje sodelovali v organizacijah »Dušana Kraigherja«, »Dolgega po­ lja« in »Otoka«. Na občnem zboru je članstvo dalo priznanje svojemu predsedniku tov. Klančišarju. V soboto sta podali obračun dela še organizaciji na Bregu in v Sto- rah. Na Bregu so bivšim borcem pripravili lepo presenečenje pionirji odreda »Franca Kranjca«, ki so jih pozdravili z uspelim kulturnim spo­ redom. Ni naključje, da so tudi tu, kakor na prejšnjih zborih, največ govorili o novih najemninah in grajali tiste popisovalce, ki niso ho­ teli upoštevati upravičenih navedb stanovalcev. Ker je na zboru manj­ kalo precej članov iz oddaljenih krajev, so sklenili, da jih bodo obi­ skali ter se z njimi pogovorili o svojih problemih in o delu organi­ zacije. Tudi v Storah so tamkajšnji pio­ nirji pripravili članom Zveze bor­ cev prijetno presenečenje ter izvedli spored, da je bilo kaj. Člani Zveae borcev so se jim za to lepo zahvalit: .- ter podarili zračno puško. Pionirji ' pa so borce povabili tudi na šole in jih prosili naj jim tamkaj po­ vedo kaj več o ljudski revoluciji Udeleženci zbora so sklenili, da bo­ do zaradi razsežnosti terena obi skovali člane po zaselkih in sklice vali sestanke. Prav tako so skle­ nili, da bodo na Svetini postaviH počitniško hišico, ki bo služila čla nom za razvedrilo in oddih. Zato so izbrali gradbeni odbor. Razveseljiva in pohvalna je ugotovitev, da so člani Zveze borcev v velikem žtevi lu sodelovali pri prostovoljni de lovni akciji v Storah. Zraven vseh teh ugotovitev pa so že dosedanji občni zbori osnovnih organizacij Zveze borcev v celjski občini pokazali, da člani uspešno sodelujejo v borbi za zgraditev so­ cialističnih družbenih odnosov in da so močan steber političnega dela. Posebno aktivni so člani v organih družbenega in delavskega uprav Ijanja. S to aktivizacijo se organi­ zacije Zveze borcev na tem območju uspešno pripravljajo na četrti kon gres Zveze borcev Jugoslavije, ki bo spomladi v Beogradu. V tem mesecu bo še sedemnajst organiza cij izvedlo letne obračune dela. R.P MLADINA MORA POZNATI gospodarske In politične probleme z ZBOROVANJA MLADINSKIH AKTIVISTOV V CELJU Prejšnji petek je bilo v veliki dvo­ rani Narodnega doma zborovanje mladinskih aktivistov, ki ga je or­ ganiziral Občinski komite Ljudske mladine v Celju. Poleg predstavni­ kov mladinskih organizacij občine so bili povabljeni sekretariati ob­ činskih mladinskih komitejev celj­ skega okraja. Na zborovanju je o aktualnih problemih gospodarstva in politike govoril sekretar Okraj­ nega komiteja ZK tovariš Franc Simonič. Razložil je osnove in namen na­ še gospodarske politike, orisal vlogo Jugoslavije v svetu in končno spre­ govoril o mednarodnem položaju in blokovski politiki. Dejal je, da mora biti mladinski aktivist dobro poučen o gospodarskih in političnih ukrepih, saj bo le tako lahko uspešno delal na terenu. Mladi ljudje morajo dajati svoje predloge in starejši bodo radi pomagali, saj cenijo mlado revolu­ cionarnost in napredno usmerjenost. Ko je govoril o nalogah in pravicah mladine, je omenil tudi razvedrilo. 2e letos so razpravljali o možnostih preureditve ene izmed celjskih dvo­ ran v prostor, kjer bi se mladina lahko zbirala. Ce bodo mladinci pri­ hodnje leto sami dali iniciativo za tako preureditev, bo vprašanje re­ šeno. V zelo živahni in sproščeni raz­ pravi so se mladinci s tovarišem Simoničem pogovorili še o vseh ti­ stih ukrepih v našem gospodarstvu, ki so jim bili nejasni. Mnogo so go­ vorili o stanovanjski reformi, o na­ grajevanju po učinku, razpravljali so o kooperaciji, o zunanji politiki in podobno. Od vseh diskutantov je bilo nad 60 odstotkov mladine, ki obiskuje mladinsko večerno po­ litično šolo. 2e samo to dokazuje, da jim šola daje mnogo in da bo dosegla svoj namen. Podobnega zborovanja v Celju še ni bilo. Občinski komite Ljudske mladine ga je organiziral pred svo­ jo letno konferenco, ki bo v nedeljo, 20. t. m. Posvetovanje je uspelo, mladina je spet dobila nekaj smernic za na­ daljnje delo in ko bo prihodnje leto začelo na novo delati nad 120 go­ jencev obeh polit'čnih šol, jim bodo te smernice v izdatno pomoč. L J. MALA SLAVNOST PRI OLO CELJE V torek je bila pri OLO Celje mala slovesnost. Tajnik okraj­ nega ljudskega odbora je spre­ jel sedem uslužbencev, ki so že petnajst let nepretrgoma zapo­ sleni na okrajnem ljudskem od­ boru. To so Franc Kleč, Ivan Rak, Mara Rijavec, Vida Ne- doh, Ivan Zupan, Franja Mla­ kar in podpredsednik okrajne­ ga ljudskega odbora Miran Cvenk. Društvo OZN na šoli v Preboldu Šolska mladina se je v tem šolskem letu še posebno razživela. Mladinska in pionirska orf^anizacija delujeta z mno­ gimi odseki in krožki. Skratka, delo je steklo. Med aktivnimi je tudi društvo OZN. Da je delo steklo, je glavna zasluga dijakov Nemec Franca in Turk Jožeta. Bila sta v taborniški brigadi na Troja­ nah. Tam sta se seznanila z republiškim sekretarjem OZN. Navdušila sta se, da bosta ustanovila društvo tudi na domači šoli. Takoj, ko se je pričel pouk, sta začela zbirati člane. D«lo je bilo napor­ no, a ker »ta bila vztrajna, sta žela uspeh. Danes ima društvo preko trideset čla­ nov. Uvedli so članarino in redne se­ stanke. Sestanke delijo na delovne in slavnostne. Na delovnih rešujejo vpra­ šanja in probleme organizacije, slavnost­ ni pa so namenjeni praznikom najrazlič­ nejših držav, članic OZN in tndi nečla- nic. Drnštvo ima zare« lepo in pleme­ nito nalogo: Spoznati življenje im 4el« domačih in, tujih narodov. Društvo predvaja tudi poučne filme. 2e dvakrat si jih je ogledala vsa šolska mladina. Izbiro filmov je treba zarea pohvaliti. Celo odraslim so jih enkrat predvajali. Udeležba je bila kar lepa — nekaj nad petdeset. Kar načuditi se nis* mogli, da opravlja to delo šolska mla­ dina sama. Društvu želimo v nadaljnem dela še mnogo lepih uspehov. Obveščamo cenjene naročnike, da bo novoletna številka Celjskega tednika izšla v povečanem obseg« v torek 29. decembra. V petek 25 dec. Celjski tednik ne bo izšel. Objave in oglase za novoletM« številko sprejemamo do rključio srede 23. aecembra. Uprava in urediištTo »Celjski tednike Celje POGLED PO SVETU Naštejmo nekaj zanimivih, a upaj­ mo, da ne usodnih navzkrižnih ten­ denc. V OZN so razpravljali o Mad­ žarski. Zastopniki zahodnih velikih držav so obtoževali SZ zaradi inter­ vencije 1. 1956. Madžarski zastopnik pa je že enkrat povedal, da je bila ta intervencijfl vprašanje življenja in smrti Madžarske, ki bi utegnila postati nova Koreja. Obtožil je ZDA, da se še vedno vmešavajo v no­ tranje zadeve Madžarske. Sovjetska zveza je na Madžarskem navzoča ne samo zaradi zaščite Madžarske, temveč tudi zaradi drugih sociali­ stičnih držav, ki jih ogrožajo drža­ ve atlantske zveze. Piko na i je dal sovjetski zastopnik, ko je dejal, da je SZ intervenirala zato, da bi na Madžarskem ne prišli na oblast fa­ šisti. — Torej nič kaj pomirjevalno vzdušje! Za nas pa je še posebej priznanje to, da je na kongresu KP Madžarske Hruščev ocenil Rakocsg- ja in njegovo krivdo natanko tako, kakor smo ga mi. Toda, si duo fa- ciunt idem — če dva storita isto, ni isto, bi rekli. V OZN smo glaso­ vali zaper zahodno resolucijo v skla­ du z našim stališčem 1. 1956. Medtem ko v S Z že razmišljajo o luninem satelitu, ki bo izstreljen z Zemlje in ga bodo z radijem lahko usmerjali tudi deset in več milijo­ nov km daleč, se Eisenhotver kot osebni usmerjevalec mota okoli zem­ lje: Iz Rima, kjer je obiskal Gron- chija in papeža, je odšel v Ankaro in ji zatrdil, da se bodo ZDA po­ sebej ozirale na njeno varnost, pri­ ložil pa je 3 milijarde dolarjev za pomoč in orožje. — V Pakistanu je bil 40 ur in prav tako utrjeval CEN­ TO in SEAT O pakt. V Afganistanu, v nevtralnem Afganistanu, je bil le 5 ur, Indiji pa je posvetil 120 ur. Sodeč po njegovih govorih, se je skušal čim bolj vživeti v indijsko čustvovanje, govoril zoper oborože­ vanje, se vnemal za vzajemno po­ moč, slavil indijski pogled na svet, ki da ni akademska teorija, marveč praksa, ki ima že pomembne rezul­ tate. Zanimivo je, da je Nehru v času njegovega obiska izjavil, da morata Kitajska in Indija sami najti pot do miru, tretja država, pa če je tudi pomembna kot ZDA, bi nju­ ne zadeve utegnila še bolj zaplesti. Nedvomno ima Nehru prav. Oba on in Eisenhomer pa sta izjavila da je treba odstraniti bojazen in ne­ zaupanje. To je prvi pogoj k raz­ orožitvi. Ta pogoj, podoba je, slabo razume Bonn, ki je v Delhiju na­ redil hudo dem aršo zaradi Nehru- jeve izjave glede nemške združitve. Nehru ni proti združitvi, pač pa je izjavil, da do nje ne more priti, do­ kler so zaradi medsebojnega neza­ upanja vsi proti njej. Bonnska poli­ tika energičnega »ne« gotovo ne utira poti k sporazumu. Nehru je tudi ponovno izpovedal svojo poli­ tiko zoper bloke in zoper oborože­ vanje. Miroljubno tekmovanje, ki je o njem toliko govoril Hruščev, je že očitno tudi na zapadni polobli in se kaže v ugodnih trgovinskih aranžmajih SZ in vzhodnih držav in Lat. Amerike. SZ je dobila močne trgovske partnerje v Argentini, Bra­ ziliji in Urugvaju. Mikojanovo po­ tovanje v Mexico je rodilo nove uspehe. Močno je na svetovni trg prodrla Vzhodna Nemčija, ki ima 0,6% svetovnega prebivalstva, pa 2,7% svetovne industrijske proiz­ vodnje, trikrat več kot Italija, ki pa ima 1,8% svetovnega prebivalstva. Zato ni čudno, da gredo v izvozno ofenzivo tudi ZDA po načelu: Za ameriške dolarje kupujte ameriško blago. Države, ki jih ZDA zasipa­ vajo s posojili, kakor so Francija, Anglija, Japonska in druge, se obo- rožujejo z ameriško pomočjo, pre­ prečujejo pa uvoz ameriškega blaga celo z diskriminacijskimi ukrepi, hkrati pa povečujejo svoj izvoz v ZDA. Zato Ameriko skrbi, kako bo notranja nesoglasja v svojem ta­ boru spravila na močnejši skupni imenovalec, kot pa je zgolj strah pred »svetovnim komunizmom«. Angleški minister za kolonije Mac Leod in šef francoske vlade Charles de Gaulle sta odšla oba v Afriko, prvi v Vzhodno Afriko, kjer v Tan- ganjiki obeta guverner novo ustavo, za črnce pravičnejšo, drugi v Za­ hodno, kjer se federacija Mali pri­ pravlja na neodvisnost. De Gaulle kot predsednik Francosko-afriške skupnosti zavzema tu elastično sta­ lišče. S kakšnimi spremembami nam je zgodovina postregla samo v ko­ lonialni politiki in to v pičlih dveh desetletjih! In zgodovina bi res mo­ rala biti učiteljica. T. O