Poštnina plačana v gotovini. ! ■ % - *<&•*. •' **§• UDKim vcjimi\ Strokouni list za pouzdigo in napredek obrtništua Drauske banovine. „0BRTN1 VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40"— polletno Din 20'— posamezna številka . . Din 1'— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankirani dopisi se ne sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le p navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 11. decembra 1981. Štev. 48. dJ sem ceni* narocnifeom in citatelfem lista Uprava lista opozarja vse cen j. nat ročnike, da bo izdala novoletno šte= vilko v povečani izdaji in se radi tega obrača do vseh tovarišev obrtnikov in ostalih cen j. čitateljev, da pošljejo za novoletno številko svoje oglase. V tej številki naj bo enkrat jasno prikazana in izražena naša stanovska zavednost s tem, da naj ne manjka obrtnika, ki ne bi poslal v lastno stanovsko glasilo vsaj najmanjšega inserata — voščila za ceno Din 20.—. Obenem prosimo cenjene tovariše obrtnike, da preskrbe tudi inserate in voščila tvrdk, pri katerih nakupujejo surovine. Predvsem se obračamo s to prošnjo na vsa naša obrtna društva, da nam po možnosti priskočijo na pomoč in zberejo v svojem okolišu čim več inseratov « voščil za našo novo* letno številko, ki naj bo glasen in vi> den dokument naše samozavesti in propagande med obrtništvom samim za svojo obrt in strokovni list: Uprava Usta. Vprašanje zbornic v naši državi (Pod tem naslovom so priobčili ljub« Ijanski dnevniki razgovor z ' g. pred* sednikom ljubljanske zbornice za TOI.) Cenjeno uredništvo lista! Sklicujoč se na Vaše sporočilo o svobodni an« keti o vprašanju zbornic si dovolju« jem kot dolgoletni naročnik in stro« otoct* nik oglasiti se v Vašem cenjenem listu ter razmotrivati, odgovoriti in pojas« niti po mojem mnenju in možnosti pravilno stališče v tem oziru na poda« no izjavo g. predsednika za T. O. I. Vprašanje zbornic je v resnici tun« damentalno za vse naše gospodarstvo. Da pa ravno sedaj zavzema to vpraša* nje odlično mesto predvsem v naši ožji kot širši domovini, je temu znak to, da je zakonodavec novega obrtne; ga zakona vstavil tudi v zakon sam določbo, ki govori, da si lahko trgovci kot industrijci ali obrtniki ustanove svoje posebne zbornice, ako se za to izrečejo. Da so dosedanje zbornice sredstvo resnega gospodarskega dela, ker deluje ali je delovalo do sedaj v njih mnogo gospodarskih delavcev, ne oporekam in vem, da tudi ti delavci pomenijo nekaj, kar bodo pa lahko še lažje pomenili vnaprej, ako se bo* do posvetili ločeno vsak samo eni pa« nogi izmed teh treh gospodarskih. Pri reševanju skupnih interesov se bodo pa našli vedno lahko skupaj in tako lažje kakor doslej in uspešneje zasto« pali interese vseh treh. Pri gospodarskih zbornicah ne sme igrati vloge tradicija, katera niti naj« manj ne more biti zagovornik zbor« niče. Aparat pa, ki ga imajo današnje zbornice, bo lahko pri ločenih zborni« cah še lažje na razpolago državnim oblastvom, kadarkoli ga bodo po« trebovale. Tako so pa postale zadnji čas zelo 09tre struje, ki zahtevajo lo« čene zbornice za vse tri panoge: za tr« govino, obrt in industrijo. Važnost, ki zahteva ta način zborni* ce, je povsem opravičljiva, ker to za« hteva duh časa in vzemimo za primer samo Nemčijo, ki je država lahko re« čeim ena izmed najnaprednejših, pa ima ločene zbornice, a se gospodarji vseh treh panog vedno složno najde« jo na delu vseh, kadar je to potreba. Je to vprašanje, ki ga more razmotri« vati prav vsakdo, pa naj si bo trgo« vec, industrijalec ali obrtnik. Tradici« ja kot sem že omenil nima tu nikake vloge, pač pa volja in samozavest vsa« kega posameznika — pripadnika tem panogam za svoje pravice, ki so mu zakonsko zajamčene in katerih se mo« ra tudi sedaj poslu žiti, brez ozjja na kakršnikoli vpliv in grožnje, ki mu prete od gmotno bolje stoječih. Gospod predsednik pravi, da v res« nici ne more razumeti kratkovidnosti tistih, ki rušijo stare zgradbe, ki so preizkušene in imajo po historičnem razvoju tako sestavo. Smatra pa za potrebno ugotoviti, da se je temu vpiaadnju posvecaio doslej v naši ja v« nosti vse premalo pozornosti. Tudi mi obrtniki smatramo to mnenje za upra« vičeno. Toda mnogo, zelo mnogo se je čulo poslednji čas tudi v javnosti in v dnevnem časopisju o zbornicah pri nas, a ne vem pod kakšnim vpli« vom one iste javnosti, ki je bila ved« no dobro informirana glede skupnih zbornic potom našega dnevnega časo« pisja ni bila jstočasno informirana o ločenih zbornicah ravno tako stvarno ter se je poslednjih naše dnevno časo« pisie izogibalo kot kuge, katera naj preti s poginom našemu narodnemu gospodarstvu in nacionalni obrti. Vse naše dnevno časopisje je tako storilo, ker je imelo vse one, ki so za ločene zbornice za vse prej, kot pa za obrt« nike in prave boritelje za obrtniško samostojnost. Dosedanji sistem zbornice s skoro eiOletno tradicijo obravnavati z ozirom na nacijonalno preteklost našega na« roda v zvezi s to zbornico je stvar do« sedanjosti, ker ne smemo pozabiti, da smo danes v svobodni državi, v kateri nimajo vpliva druge narodnosti na raz« voj naših gospodarskih panog kot te« daj, ko se je ustanovila ih živela ljub« ljanska zbornica v vseh drugih razme« rah, kot so pa razmere danes. Razvoj vseh treh panog je pa dobil razmaha tudi šele z ustanovitvijo naše svobod« ne države in ako danes posamezne pa« noge zahtevajo zaradi tega svoje zbor« nice, se ne sme teh voditeljev smatra« ti kot razdiralce enotnosti in narod« nega gospodarstva. Že v začetku naše gospodarske zbornice se je strogo pa« zilo na to, da se naše gospodarstvo čimpreje osvobodi tujih vplivov, kar se je pa posrečilo potem šele z usta« novitvijo naše svobodne države. Če. se pa danes hočejo ustanoviti posebne gospodarske zbornice bi bilo pa to greh, predvsem se pa to zameri neka« terim voditeljem obrtništva, ki se jim celo preti z ugonobitvijo njih ek si« stence, ker se zavzemajo za osamo« svojitev obrtništva. Resnici na ljubo moram pa pove« dati o nekaterih novih prerokih toli« ko, da prav isti zelo dobro poznajo borbeno preteklost našega naroda in ravno z ozirom na to hočejo svojemu narodu in obrtništvu dokazati potre« bo in pomen teh samostojnih zbornic. Res pa je, da ravno ti preroki vztra« jajo v borbi že nad tri leta, ko je bilo obrtništvo v bivši ljubljanski oblasti še popolnoma složno in enodušno za ločene zbornice. Govoriti torej o teh prerokih tako ponižujoče, ker so se izkazali vztrajne v borbi za samostoj« nost obrtništva in so dobri delavci v svojih strokah že več let, zaradi tega ni lepo jih zanikati in to si naj tudi zapomnijo ti preroki za pozneje, ko bodo drugi pohvalo dobili. Zbornica za T. O. I. v Ljubljani je zelo veliko storila za obrtništvo, po« sebno od 1. 1928. dalje, ko je stopilo vprašanje ločenih zbornic v ospredje in se je nato ustanovil tudi zavod za pospeševanje obrti ter začelo izhajati tudi njegovo glasilo »Jugoslovanski Obrtnik« ni se pa podprl v isti meri »Obrtni Vestnik«, ker je on bil glas« nik predvsem samoodločujočega obrt« ništva v Dravski banovini. Glede Zagrebške, zbornice ne bi ni« ti govorili, vem pa, da je pri tej zbor« ivioi zmagala prava samozavest vseh treh panog, ker vidijo le v samostoj« nosti vsake panoge svoj uspeh, kot ga zahteva današnji čas naglega napred« ka gospodarstva. Končno moram pa še sam, kot teo« retik in praktik povedati vsemu obrt« ništvu, da je danes obrtnik zmožen sam voditi, svojo politiko in naj se ne da begati zaradi tega od vseh drugih, ki niso poklicani, da vodijo našo poli« tiko. Našo bodočnost si bodemo sami uredili, ker smo dovolj kvalificirani v to, za kar so nas usposobile le stro« kovne šole in inozemstvo poleg tega pa praksa, ki jo imamo za seboj. Prepričan sem, da sem dovolj po« jasnil svoje stališče do izjave, podane v naših dnevnikih ter pričakujem, da sc bodo tudi drugi tovariši izrekli po svoje v svojem svobodnem »Obrtnem Vestniku«, za svojo usodo in bodoč« nost, za katero so sami odgovorni, odgovorni so pa tudi pred bodočnost« jo, ki jih bo upoštevala ali pa preidi« njala, če ne bodo sedaj odločili tako, kot jim je danes mogoče svobodno iz« reči se za svoje po zakonu, ki nam ga je v ta namen pripravila država, da se ga poslužimo, kot njeni svnbodni državljani. Josip Kac, Dravograd. Resen nasvet! »Obrtni Vestnik« št. 47. prinaša na svoji drugi strani dopis od nekega štajerskega podeželskega obrtnika pod naslovom: »Za ločene zbornice«. Rad bi mu čestital na ta dopis, če bi se dotični podpisal, ter za vnaprej prosim, da se blagovolite podpisati vsi pisci, ker je to velike važnosti. S taki« mi deli se bomo dobro seznanili med seboj, ker ravno to je nujno potrebno. Pisec piše, naj nemudoma stopijo v stik vsi vplivnejši ter zmožni tovariši po deželi, kateri stoje na našem sta« lišču, da se jim dostavi potreben ma« terijal za pobijanje nasprotne propa« gande itd. Gospodje, ideja našega pisca je naj« boljša. Vsi gledamo kako dela na« sprotna grupa, le malo jih je pa ta« kih, ki bi se upali nastopiti proti. In zakaj? To samo zaradi tega, ker se še premalo poznamo ter se vsakdo bo« ji, da podleže močnemu ter dobro organiziranemu nasprotniku. Tovariši obrtniki, to je za nas samo strah, v resnici pa ni tako. Jaz sem prišel da« nes do prepričanja, da sc nam na« sprotnika ni treba bati zato, ker smo mi mnogo močnejši, pač pa nam je treba poučiti obrtnika, ki tava v temi, občuti pritisk nase in se ne zaveda, od katere strani da prihaja. Dragi tovariši, v takem slučaju ka« kor je sedaj, ko se gre za tako važno stvar, ustvariti si svojo obrtno zbor« nico, v kateri naj nas zastopa pravi obrtnik, v kateri se ne bo plesalo ita* ko, kakor nam bo godel trgovec, in« dustrij.ee ali uradnik, moramo biti ne« ustrašni ter delati junaško za dosego ločene zbornice. Da imajo gospodje, kateri sedijo danes v Zbornici v rokah skoro celo* ten ob miški aparat, je to edino do* bro za nje ter na podlagi tega dose« žejo le tu in tam to, da nasede na njih agitacijo kak slepec, koritar ali pa kak strahopetec. Očita se nam, da plačuje za obrt* nika v Zbornici trgovina in industrija težke stotisoče. Kdor veruje, da pla« čujejo ti ljudje za nas, ne da imajo vse to desetkrat povrnjeno, tak obrt« nik malo misli. Mi vsi, upam, poznamo trgovino in industrijo v toliko, da bi hotela malemu obrtniku vzeti še zad« nji grižljaj kruha iz ust, ne pa da bi oni za nas pri tem plačevali ogromne vsote, kakor se to povsod sliši. Še ma« lo časa je treba in malega obrtnika ne bo več. Kaj bo z nami. Srečen bo samo tisti, katerega bo sprejela industrija ali če se ga bo usmilil trgovec, srečen bo, če bo smel njim garati za majhen denar, če se ne poprimemo skupnega dela za zasiguranje boljše eksistence za malega obrtnika. Žalostni časi se nam bližajo, dolžnost nam je pa na to opozoriti naše prijatelje. Veliko vlogo za nas igra Zbornica. Iz Zbornice lahko pričakujemo mno* go dobrega, če je res prava, ter mno* go slabega, če v nji sedijo papirnati obrtniki, katerim gospodari uradnik. Zaradi tega ne bodimo strahopetci, pokažimo, da ne želimo nič drugega kakor da hočemo samo to, da naj v trgovini gospodari samo trgovec, v industriji industrijalec, mi obrtniki pa hočemo, da se nam ne vsiljuje neobrt« nika, da bi on gospodaril z obrtni* kom. Tovariši obrtniki, pomislite, da smo mi danes izkoriščani do skrajno* sti. Hotel bi Vam prinesti zopet sliko iz Ljutomera, katero sem podrobno pri« nesel že v št. 38. Vzemite »Obrtni Vestnik« št. 37. in 38. ter preoitajte dobro, kako se je vršil obrtni zbor Zveze obrtnih zadrug Maribor dne 13. septembra 1931 v Ljutomeru. Po osebah, katere so bile na tem zboru navzoče, sem se sam prepričal o istinitosti prvega članka, ko sem nato pisal drugega pod našlo« vom: »Naš protest« sam v št. 38., na katerega sem prejel mnogo čestitk, iz katerega sem razvidel, da imamo res preudarne obrtnike z nami, ki ljubijo mir in pravioo. Enako se mi je zgodilo v Prevaljah, ampak samo dve osebi sta se znašli, kateri sta me hoteli pre* pričati, da sem napačno informiran o ljutomerskem zborovanju, češ da so me nalagali dravograjski delegati. Bil sem na to v dvomu, češ mogoče pa res ni vse tako resnica, hotel sem pa to izvedeti. Na dan 15. novembra 1931 je skli* calo obrtno društvo večje obrtniško zborovanje v Dravogradu, na katerem je bil navzoč delegat iz Prevalj, ki je trdil, da sem napačno informiran ter je zagovarjal skupno zbornico. Ko smo se med zborovanjem dotaknili tudi zbora v Ljutomeru, sem zaprosil, da nam ga razložijo tedaj v Ljutomeru navzoči delegati, tako, da bomo o po s , teku njegovem pravilno informirani. J Kaj se je na to zgodilo? Naš delegat, , ki je zastopal sistem ločene zbornice, je vstal ter nam v svojem govoru orisal zborovanje v Ljutomeru natančno ta« ko, kakor ga opisuje pisec v št. 37. pod naslovom: Zborovanje štajerskih obrt« nikov in njihova večina za skupne zbornice. Prevaljski delegat, ki je bil v Ljutomeru navzoč, pa na to ni rekel niti besedice, če ravno sem zaprosil, da naj pove tudi on to, kar je d oži« vel tam dobrega ali slabega. »Jugoslovanski obrtnik« št. 24., stran 197. pa piše ter se brani glede ljuto« merskega zborovanja ter celo zahteva, da naj pisec omenjenega članka v »Obrtnem Vestniku« št. 37. prekliče svoje izjave. Gospodje obrtniki, tež- j ko je preklicati nekaj, kar je enkrat zapisano, vedite pa, da s tem zabijete kal sovraštva v obrtniško maso še globlje, ter se za našega pisca orne« njenega članka postavimo v bran, če vidimo, da se mu godi krivica. Proti koncu hočem omeniti še to, da nam dajte vedeti, iz katerega fonda se vzdržuje list »Jugoslovanski obrt« ni k«, ker opažamo, da so gospodje na« ravnost vsiljivi z njim. Ali Vam služi tudi ta proti nam in za naš denar? Go« sopdje, mislim, da se ne motim, ako Vam rečem, da so agitatorji proti nam od nas plačani. Ali ni to v nebo vpi« joče izkoriščanje obrtništva. Skrajni čas je torej, da stopimo jav« no pred naše izkoriščevalce ter jim rečemo: če ste pošteni, delajte pošte« no in ne bo ti nikoli treba zahtev, da naj pošten obrtnik, kateremu se studi tvoje delo, preklicuje, kar je govoril ali pisal, za kar ima na razpolago do« kaze. Ne rušite obrtniških mas, pusti« te nam svobodo v takem času ter ne izkoriščajte močne obrtniške mase za svoje osebne koristi. Opozarjamo Vas tiste, ki nas sta« vite na kocko, da ne bo šlo to tako zlahka. Vedite in upoštevajte, da se je obrtnik začel zavedati svojega resne« ga položaja, ter da Vam zlahka noče več na vaše limanice, pač pa hočemo gledati, da rešimo še tiste tovariše, ki so Vam nasedli. Tovariši, na delo, postanite junaki, dobro premislite poprej ko se odloči« te za eno ali drugo zbornico, zavedajte se pa, da skupna ni za nas, da smo obrtniki močni tako, da bodemo v vseh ozirih zmožni si ustanoviti in vo« (.liti svojo ločeno zbornico, v kateri hočemo, da se za malega obrtnika po« pravi to, kar se je do danes zgrešilo. Ivan Šimenc: Obrtniško zborovanje v Mozirju V nedeljo, dne 6. t. m. ob 2. uri popoldne se je vršil v Mozirju v gostilni »Strmšek« izredni občni zbor treh zadrug: mlinarjev, žagarjev ter zadruge gostilničarjev. Na skupnem, obenem zboru je bil izvoljen g. Ivan Cesar za predsednika občnega zbora. G. Cesar je pozdravil zastopnika Zbornice TOI g. svetnika Golčarja, g. zborničnega koncept. adjunkta dr. Koceta in zastopnika Zveze obrtnih zadrug gg. Mihelčiča in Šimenca. Najprej je dobil besedo g. Šimenc, ki je v jedernatem govoru obrazložil pomen in vele važnost samostojne obrtne zbornice ter tudi dokazal, da je s finančne strani ločena zbornica zasigu-rana brez kakršnih izprernemb ali doklad za povišek sedanjih pristojbin. Zborovalci so odobravali njegov govor. Nato je govoril zbornični uradnik, ki je pobijal trditve predgovornika ter zagovarjal sedanji sistem z zelo razvnetim govorom, zbornični tajnik g. Golčat pa je zagovarjal in povečaval dobrote skupnih‘zbornic. Tudi mozirski župan se je z vso silo zavzemal za skupne, kakor tudi g. Goričar Matija, član zadruge mlinarjev in žagarjev. Predsednik g. Ivan Cesar je kritiziral strokovne zadruge; hvalil je čase, ko so bile-še kolektivne zadruge ter izrazil željo, da bi kolektivne zadruge zopet nastale in tako naj bi tudi ostale skupne zbornice. Predsednik 'Občnega zbora je dal na glasovanje predlog s pozivom, da glasujejo za skupne zbornice, za kar je glasovalo 25 članov z dviganjem -rok. Medtem je pro,testiral član - zborovalec, zakaj se mu ni dala beseda, ki je zanjo večkrat prosil, že takoj v začetku. IBil je odločno za ločene zbornice. Končni rezultat je bil. da 'je glasovalo izmed 44 navzočih 25 za skupne, ostali pa so se vzdržali glasovanja. Takoj po glasovanju je sprejemal g. ■tajnik skupne zbornice različne prošnje članov na zapisnik ter jim obljubljal podpore. Iz tega se jasno zrcali, da so tudi zborovalci pod vplivom zbornične autoritete — -računajoči na zbornično podporo — primorani se vzdržati glasovanja, da jim to ne škoduje. Smatram, da ni v skladu, da se zbor-j nica kot naj višji forum udeležuje po svojih uradnikih zborovanj, kjer se odloča za skup-ne ali ločene zbornice, kar ! tudi ni nikakor v skladu z novim obrtnim zakonom, ki določa proste izjave obrtniških organizacij. IX. Obrtniški PLES se bo vršil v soboto 16. januarja 1932 v Kazini Spremembe v Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani Ko je kmalu po izrednem občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljub« ljani novo izvoljeni načelnik g. Fran« chetti vsled bolezni odložil svoje me« sto in je bil na prvi redni seji izrv-o« Ijen na njegovo mesto g. Pičman, te« daj smo računali, da bomo lahko ne« ovirano vršili vzvišene posle, ki nam jih nalaga odborniška dolžnost,v ko« rist članov. Odbor se je pravilno kon« stituiral in pričeli smo z resnim in od« ločnim delom. Kmalu nato pa je pre« jela Zveza dekret Mestnega načelstva v Ljubljani kot prva instanca obrtne oblasti, da ne priznava g. Pičmana za pravilno izvoljenega načelnika in da se ima sestati zvezni odbor k seji ter voliti iz svoje srede novega načelnika. Na seji, ki smo jo sklicali po tem na« logu, smo razpravljali podrobneje o izvolitvi g. Pičmana in smo prišli do soglasnih zaključkov, da je bil pravil« no izvoljen. To so potrdili vsi elani odbora, ki so bili na občnem zboru navzoči in so obenem dali nalog, da Zveza napravi pritožbo proti temu od« loku. Po dolgem času — skoro poldru« gem mesecu — smo prejeli na našo pritožbo proti odloku Mestnega načel« stva rešen j e Kr. banske uprave v Ljubljani, ki potrjuje odlok Mestnega načelstva in zavrača našo pritožbo. Da ustrežemo nalogu oblasti, se je vršila na praznik dne 8. decembra 1.1. seja zveznega odbora, na kateri se je razpravljalo o odloku banske uprave in volilo novega načelnika in podna« četnika. Soglasno sta bila izvoljena za načelnika g. Ivan Mihelčič — doseda« nji podnačelnik Zveze, za podnačelni« ka pa g. Ivan Šimenc. Vsi odborniki so izražali hvalež« nost g. Pičmanu, da je tako uspešno in odločno vodil med tem časom Zve« zo in so podčrtavali njegove velike za« sluge. Hnodušno so izrazili željo, da sodeluje še naprej v korist obrtništva in na predlog g. Mihelčiča je bil g. Pič« man soglasno izvoljen za predsednika odseka za propagando ločenih zbor« nic. V osebah gg. Mihelčiča in Šimenca imata Zveza in obrtništvo dva agilna borca za obrtniške pravice, ki deluje« ta že več let na obrtniškem polju in vidi lahko Obrtništvo v njih dva vred« na naslednika g. Pičmana, za katere« ga pa smo prepričani, da nas tudi ne bo pustil same v sedanjih najbolj važ« nih in odločilnih trenutkih. Složno de« lo vseh mora biti najboljše jamstvo, da bo obrtništvo zmagalo in prišlo do svojih ciljev, za katere se bori že dol« go vrsto let. Novodobna vzgoja vajencev (Konec). Vajencu je treba dati duševnega razvedrila s tem, če se ga napoti iskat si duševne in telesne hrane tudi v splošnih narodnih kulturnih organizacijah, kjer se pod spretnim in budnim očesom preizkušenih in resnih ljudi izkristalizuje v vajencu druga plat njegovega notranjega življenja - življenja za nekaj vzvišenega, splošno koristnega in lepega, kar mu šele daje veselja in volje' do intenzivnejšega in koristnejšega absorbiranja svojih stanovskih dolžnosti in zahtev. V prvi vrsti pri tem prihaja v poštev sokolska telovadnica. Ko bi vsak mojster pri nas in vsi roditelji vedeli, kako veliko važnost so polagali in polagajo narodi, ki se morejo ponašati z dovršeno obrtjo in industrijo, baš na telesno vzgojo svojega obrtnega naraščaja izven poklica, bi niti trenutek več ne oklevali, poslati svojega vajenca in svoje sinove v telovadnice. Trditev, ki jo čujemo mnogokrat iz ust marsikaterega mojstra: »Kaj je treba mojemu vajencu telovadbe, ko se pa pri delu dovolj pretelovadi« je res povsem po« grešna in vsem modernim in naprednim vzgojiteljem se je danes posrečilo že uprav^ dokazati neutemeljenost in celo pogrešnost takih trditev iz nepoučenosti. Zato imamo slučaje, ko vidimo doi ašeajočega vajenca slabotnega, sključenega, od svojega dela telesno in duševno enostransko razvitega in ob nezadostnem zanimanju za vsako drugo stvar izven poklica otopelega in nesprejemljivega za vse, kar je lepega in telesnemu ter duševnemu razvoju in zdravju koristnega. Kakšni mojstri bodo ti ljudje, to si lahko vsi predstavljamo, ki nam gre za povzdigo in napredek naše lastne življenjske delavnosti in vseh gospodarskih panog, ki stoje s tem v zvezi. Mladina, naš vajenec naj se razgiba, naj se razvedri in naj raste v neoviranem razmahu življenjske etike, ki vre iz mladih duš samih, vselej pa pod spretnim vodstvom močne in avtoritativne roke bodisi doma, v delavnici, v šoli ali v telovadnici in na igrišču. Vzgojitelj pa naj se živo zanima za težnje, želje in stremljenja mladine, da se' z njimi vred njegova slika in avtoritativnost privzgoji mladi duši, ki bode vselej tudi v poznejših letih gledala v svojem nekdanjem mojstru, učitelju in vodhiku vzgojitelja in svojega nesebičnega prijatelja ter mu bo tudi v težkih življenjskih vprašanjih v polni meri zaupala in potožila svoje. Obrtniki-mojstri in voditelji, pazite na svojega vajenca, kot na punčico v očesu. On je bodočnost naše obrti, on je naša kvaliteta in on predstavlja tudi našo odgovornost napram poznejšim rodovom. Vprašanje našega vajenca mora postati najaktualnejši problem naše obrtniške politike! Konstituiranje nove zbornice za TOI (Konec). Strokovne organizacije in položaj zbornic Poročila o strokovnih 'organizacijah ih položaju zbornic po novem obrtnem zakonu je (podali zbornični komzu-lent g. Fran Žagar. V svojem referatu je podal bistvena določila novega zakona, ki se itiičefiiO zadrug. V zakonu uveljavljen kolektivni sistem obrtnih zadrug ne ustreza docela potrebam našega obrtništva, ki stremi za strokovnim sistemom zadrug, ki je napram kolektivnemu vsekakor na višji stopnji. Možnost strokovnih zadrug priznava zakon trgovcem in imdustrijcem, ki se vsaj na našem področju za to pravico niso nikdar potegovali, odreka pa jo vsaj za bodoče, obrtnikom, kii so stali vedno na stališču strokovnih zadrug, katere so na našem področju jako- razvite. V nadaljnji eni je poročal -o zakonitih določilih novega zakona glede gospodarskih zbornic in poudarjal, da se je z novim zakonom delokrog zbornic jako razširil, -ker predvideva obsežno sodelovanje zbornice pri izvrševanju tega zakona glede doseganja obrtnih pravic, glede nadzorstva nad zadrugami. iNaito je predsednik g. Ivan Jelačin naznanil, da je sklical sejo odseka zavoda za pospeševanje obrti ZTOl, ki bo itakou' po isejj z naslednjim dnevnim redom: 1. Konstituiranje uprave zavoda. 2. 'Razgovor o prireditvah zavoda do konca leta '1931. 3. Razgovoir o glasilu zavoda. 4. Slučajnosti. Za omiljeuje gospodarske krizč Zbornični član g. J. Lenarčič je stavil O' ukrepih za om-iljenje gospodarske krize naslednji samostojni predlog:. 'Nikdo danes ne more dvomiti, da smo vsi stanovi' v državli v -tako hudi gospodarski -krizi, kakršne v mirnih dobah še nismo doživeli. 'La gospodarska kriza se razteza na vse gospodarstvo, itako države same, kakor na vse | pridobitne -kroge bodlisil kmetijskega, j obrtnega, industrijskega ali trgovskega -značaja. Hudo prizadeto je denar-stvo in bati se je popolnega zastoja vseh obratov, s čimer se pojavlja splošna brezposelnost med delavstvom in v vseh podjetniških -krogih. Kaj pomeni to za državo, ni danes še mogoče pravilno presoditi. Naša na novo poživljena zbornica je po s vrijem ustroju poklicana, da s-e bavi z vsemi važnimi gospodarskimi pojavi, ki posegajo v delokrog zasito-panih Slojev in da izkuša vse ukreniti, kar se ji vidi izvedljivo za omiljeuje krize ter predlagati državni vladi kakor parlamentu -svoje nasvete. Vise naše dnevno in strokovno časopisje se je oglasilo že z noticami in predlogi, ki so se bavili z navedenim problemom, kakor se je pač posameznim dopisnikom zazdelo potrebno, gledajoč raz njiih razna stališča. Ker je problem jako -obširen in presega moči poedinca. zato (je treba pretresati nasvete na -skupnem posvetovanju članov iz vseh itreh kategorij. V ta namen naj s-e da-nes voli odsek i-z vseh treh oddelkov po 4—5 članov, ki imgjo nalogo, da se v najkrajšem času snidejo v zborničnih prostorih in se tam na podlagi razmnoženega referata posvetujejo im stavijo- predsedmiištvu primerne ipredloge za daijnje poslovanje. V -od-selk, ki ga -je predlagal g. Lenarčič, so bili na predlog predsednika zbornice soglasno izvoljeni naslednji gospodje: Lenarčič, Dragotin Hribar, Krejči, Rogina, Heinridhar, Zadravec, Fran Kavčič. -Bricelj, Rebe-k, F-r-ainioh-e-tti. E-ls--bacher, Josip Kavčič, Ivan Bahovec, Stane Vidmar in predsednik Jelačin. Drugi samostojni predlog -je stavil g. J. Zadravec dn sicer glede ožjega odbora zavoda za pospeševanje obrti, ker je v t-e-m odboru za-stopana nekdanja -mariborska oblast le po g. Go-lčar-ju, zato pa (predlaga, naj ostane poseben sosvet obrtno- pospeševalnega zavoda za -mariboinsko okrožje v Mariboru tudi nadalje v akciji -pod vodstvom zadružnega -komisar,ja gosip. Založnika in predsednika obrtnih zadrug za mariborsko obla-s-t g. Bureša, kar je zbornica Soglasno sprejela. Ker nii bilo dru-gih predlogov, je predsednik g. Jelačin -opozoril zborovalce, naj samostojne predloge pred-l-ože za prihodnjo plenarno sejo vsaj do 5. decembra im naj pogosto pošiljajo' gospodarska pomočila iz vseh panog, .ker se bo prihodnja seja vršila že v prvi polovici prihodnjega meseca. Zahvalil se je za udeležbo in ob 12. -zaključil plenarno sejo, ki je v resnici' izredno- uspela. Kožni sejem v Ljubljani »Divja koža«, prodajna organizacija Lovske zadruge v Ljubljani, priredi dne 25. januarja 1932 običajni sejem Sv. Neže za kožuhovino vseh vrst v prostorih velesejma v Ljubljani. »Divja -koža« kot lovsko-prodajna organizacija pokaže za lovstvo naše države vsako leto važen uspeh in deluje edinole v dobrobit lovstva. Zato bo tudi to pot storila vse, da bo mogoče za pravično ceno vnovčiti letošnji lovski pridelek. Seveda pa je uspeh »Divje -kože« močno -odvisen od lovcev samih. Čim več blaga bo na razpolago ii-n čim boljša bo povprečna kakovo-st kož, tem -lepši bo uspeh dražbe. Zato se oklenite »Divje kože« vsi in pošljite vse pridobljene kože le njej. V današnjih težkih časih ne opravi v takih zadevah posameznik -ničesar, samo v slogi in medsebojni -podpori je moč in zagotovilo čim boljšega gmot-nega uspeha. Kože se sprejemajo že sedaj -in do vključno 21. januarja 1932. Kdor potrebuje katerihkoli pojasnil, naj se obme na naslov: »Divija-koža«, Ljubljana, velesejem. — Na ta naslov naj se pošljejo tudi -kože, čimpireje - tembo-lje. ZSiNAiHft BANKA KRALJEVINE JUSOsUMJE o. 0. podružnica LjiMlana Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30_20. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Centrala: BEOGRAD Glavna podružnica: ZAGREB Podružnica: SARAJEVO Daje menične in kredite v tekočem računu obrt- Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Kupuje in prodaja devize in valute za račun nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne garancijska pisma. vse ostale bančne posle, papirje. Haj je novega ? Borze Cene tujemu denarju Na zagrebški iboTzi smo dobili v valutah: 1 do>la'r za okrog 56.10 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1331.50 do 1358 Din; 100 italijanskih lir za 283.96 do 289.96 dinarjev; 1 dolar za 56.27 do 56.44 Din; 100 francoskih frankov za 221.27 do 221.93 'Din; 100 češkoslovaških kron za 167.20 do 167.70 Din. Vojna škoda se je trgovala po 270 do 271 Din, investicijsko posojilo pa po 67 Din. Sejmi 14. decembra: Mengeš, Jurklošter, Mišji dol^Gradišče, Gornji Logatec, Studenice. 15. decembra: Ljutomer, ZerOvnica, Slovenska Bistrica. 16. decembra: Videm, Velika Loka. 18. decembra: 2alec, Škocijan, srez krški. 19. decembra: Brežice, Teharje. Pozor na nove poštne pristojbine. Opozarjamo naročnike, dopisnike in oglasnike, da so prišle 1. t. m. v veljavo nove poštnopisemske pristojbine. Dosedanja pristojbina za pisma navadne teže (do 20 gramov) po 1 Din velja samo še za krajevna promet, na primer iz Ljubljane v Ljubljano, v medkrajevnem -prometu pa znaša pristojbina za .pisma uo vodska šola zase, je zato nejasno ali lahko izvršuje elektroinštalacijsko obrt tudi absolvent strojne delovodske šole, to se pravi, ali 'lahko dobi koncesijo. Ako se pa navedeno tiče samo elektro-delovodske šole, ta šola po tem takem nima več nobenega pomena, kajti v delovodsko šolo se sprejemajo obrtni pomožni delavci, ki so že prestali vajensko dobo. Svoj čas se je tudi polagala pozornost na to, da je imel kandidat tudi obrtno-nadalje-valno šolo za seboj. V prejšnjih letih so to šolo obiskovali po večini obrtni pomočniki, ki so prestali že tudi vojaščino. Toreij ima tak absolvent vajensko dobo in delovodsko šolo, mora pa še vseeno imeti poleg tega, glasom zakona, 5 let prakse ako hoče izvrševati samostojno svojo obrt, kakor oni brez delovodske šole. Nerazumljivo je tudi, zakaj ne smejo absolventi elektro-delovodske šole polagati izpita za elektrotehnično koncesi- o. Splošno je znano, da imamo med absolventi elektro-d.elovods.ke šole lepo število zelo dobrih vodilnih strokovnih oseb in koncesijoniranih elektrotehnikov. Gotovo pa ne ho nikomur porna-gano, najmanj pa naši obrti in industriji, ako so agilni in nadarjeni absolventi elektro-del. ‘šole tako zapostavljeni. Tisti, ki so v svoji zreli moški dobi žrtvovali čas in denar za zboljšanje našega obrtništva, gotovo tega niso zaslužili. V interesu obrtnih strokovnih šol (na Tehničnih srednjih šolah) je, da ščitijo svoje absolvente. Organizacije absolventov naj pa napravijo svojo dolžnost, dokler je še čas. Absolvent strokovne šole. Mirko Rutar, predls. P. o. o. D. •Novo mesto. Prispevajte za naš prapor! V Obrtnem vestniku št. 32. od 14. avgusta je bil od Pomočniškega odseka obrtnega društva za Novo mesto in okolico, priobčen članek pod imenom: »Naš apel«, na vse zadruge in društva, da nass podpiro po svoji možnosti s prispevki, da bi tako mogli uresničiti našo idejo, ki je bila vsem društvom in zadrugam še objašnjena s posebno okrožnico. !Na ta naš apel se je razen par častnih izjem, ‘katerim se zaenkrat s tem najtopleje zahvaljujemo, odzvalo žal le malo društev in zadrug. Resnica je, da živimo v dobi splošne krize in da bo marsikateri imel pomisleke, zakaj smo se ravno ta čas od-Infitii za to. Toda naj vas ne boli, zakaj, ker takrat še niso bili tisti kritični časi, ki so danes in na katere gleda ves svet s strahom — vprašujoč se, kaj še pride. 'Ce pa pogledamo malo naprej, bomo ugotovili, da bedo ti kritični časi minili, če bomo zaupali onim, ki imajo čast im katerim je poverjeno, voditi našo bodočnost de boljših razmer. Zopet se bodo povrnili dobri časi in z njimi naše staro društveno in zadružno življenje. NajTi za teh par -kritičnih mesecev •zanemarimo vse ono, kar smo in kar ste vi naši voditelji ustvarili v teku de-ceniiijev? Ne! Izpopolnjujmo kar obstoji, in kar ni, ustvarjajmo, da borno enkrat močni v naših idejah in visoki v uspehih. Vše to se pa da doseči edinole na ta način, če nas boste vi, ki odločate o svojih gmotnih razmerah, podprli, da pridemo kot eni izmed mnogih na površje s svojimi cilji in idejami. Naš Pomočniški odsek, sicer ni društvo, ki bi odločevalo o usodi celokupnega obrtništva, toda zagotavljani vas, da stremi nad sto src na napredkom in blagostanjem obrtništva in naše države. Podprite nas v naših idejah, dajajte nam nasvete, podprite nas gmotno z za vas lahko pogrešanimi prispevki, želi boste zato uspehe, na katere še ne računate. Pomislite, da se dostikrat izdajo velike vsote, na katere oznanjenje, 6. Sv. Ciril in Metod, 7. Sv. Peter in Pavel, 8. Veliki Šmaren, 9. Vsi sveti. 10. Brezmadežno spočetje blažene Device 'Marije, 11. /Prvi in d run' . dan božiča, 12. Drugi dan velike noči. 13. Vnebohod, 14. Drugi dan binkošti, 15. Tetovo. »Jugcslovenski Obrtnik« in naši popravki Zadnja številka »Jugoslovanskega Obrtnika« prinaša na strani il97. članek pod naslovom »Zborovanje štajerskih obrtnikov in njihova večina za skupne zbornice«. Ta članek je prav zn prav popravek, ki ga je naslovila Splošna zveza obrtnih zadrug v 'Mariboru m naše uredništvo z zahtevo, da bi ga pr -občili. Ker smo današnjo številko n'\-*epa lista okupirali z bolj stvarnim ' i bolj važnim gradivom, bomo dali zt' * v prihodnji številki primeren odgov .r. Razno »Sreča je v Tebi«. Tako je naslov knjigi odličnega poznavalca in prapaga-torja smotrene trgovinske organizacije in enega najbolj uglednih gospodarskih psihologov današnjega časa Herberta N. Cassona. >Na 155 straneh je avtor razvrstil 13 migljajev in nasvetov, ki vodijo k osebni človekovi popolnosti, napredku in sposobnosti. Knjiga je pisana v lepem prevodu, po svoji zunanji obliki pa je taka, da 'bo v okras vsaki knjižnici privatnika. Izšla je v založbi revije »Prijatelj«, katera založba narn poleg izdajanja moderne trgovske revije »Uspeh«, eije urednik je neutrudljivi g. Podkrajšek, obeta, da -izidejo v kratkem času še naslednje svetovno znane Cassonove knjige: »Kako premagam poslovne težave«, »(Več čistega dobička«, »Busisines-kupčija« in »Prodajaj z uspehom«. — 'Mesečna naročnina za vseh 5 knjig in za 12 številk lista »Uspeh« 'je za kartoniTane 20 Din, za v platno vezane pa 25 Din. Naročila sprejema založba treviij-e »Prijatelj«, Ljubljana. Dalmatinova ulica 10.-I. To zbirko, kakor tudi revijo najtopleje priporočamo čenj. čitateljem našega lista: in jih opozarjamo na današnjo prilogo. ' Potrdila o dobavni sposobnosti za državne licitacije. Trdke, ki se udeležujejo ofartalnih licitaoij za državne in samoupravne dobave, se opozarjajo na to, da je po irazpisu D. R. tor. 195.1(10 oddelka za državno računovodstvi) in: proračun v Beogradu z dne 16. novembra 1929 sicer dovoljeno izdajati pristojnim zbornicam potrdila z veljavnostjo za dobo treh mesecev, da pa ministrstvo vojske iin mornarice zahteva, da se predloži na licitacijah, vrše-, čih se pri vojaških oblasteh, tako potrdilo o dobavni sposobnosti, iz katerega mora biti med dragim .razvidno, da Se tvrdka bavi stalno s posli, ki so predmet licitacije in to baš tistih predmetov, ki so v konkretnem slučaju predmet licitacije, t. j. da mora biti navedeno v potrdilu dofcično blago, ki ga želi ofertant ponuditi na dotični licitaciji po kakovosti in količinah. Iz tega sledi, da se permanentna potrdila z veljavnostjo za dobo 3 mesecev pri vojaških upravah ne priznavajo. Dobave Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 kulb. metrov vodnega peska. Direkcija državnega rudnika Vareš sprejema do 14. decembra t. 1. ponudba: glede dobave 5000 kg svinjske masti. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 17. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 20 m jeklenega traku.' , Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. decembra t. 1. ponudbe glede dobave ca 45.000 kg pšenične moke. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. decembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ladijskega poda in jelovih desk; pri Direkciji državnih železnic. v Subotici pa glede dobave 150 kožuhov. — Dne 29. decembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski. oddelek v Beogradu glede dobave 15.000 m a m eri kan platna. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. decembra t. J. ponudbe glede dobave 39 komadov kotlovih cevi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. decembra it. L ponudbe glede dobave 2 -komadov gumijevih cevi, 10.000 kg portiland-cementa, 10 kg blank-usnja, 40 m lanenega platna; do 12. decmbra it. 1. glede dobave 10.000 kg moke; do 18. decembra t. 1. pa glede dobave naprave za dvigala. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 21. decembra t. 1. ponudbe glede dobave potrebščin za ognjegasne sesaijke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov kotlovnih cevi. 'Licitacija glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala, ki je bila razpisana pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu za dan 11. novembra t. L, se bo vršila dne 21. decembra t. 1. KREDITNO DRUŠTVO , MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam iIvan •Mihelčič elektr. konces. podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni materija!, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. Že \ 24: nrah Tvornica ZA DUŠIK D. D kemično snaži, plisira In barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — Skrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike In zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH, Pristopajte Obrtniški samopomoči v Ljubljani ndrateae rujfomov. tvornice acettlena in okilgenn d. d. DNEVNO 5VEZE PRAŽENA : TUAVA »»dovoljujeta ■ svojimi prvovrstnimi prolavodii KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM TVORNICA CIKORIJI Hrom tm Jugoslavije na stotino LJUBL-D »VODNIKOV TR6 ST. 5.-" avtogenskih varilcev in nadita tisočerim mirno, lopo in solnCnobelo Vsem naročnikom! Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj naročnike, da takoj poravnajo zaostalo naročnino. acetilensko luč O (c us n a in zdrooa lakorifttojto tudi Vi te njihove proiivede ▼ svojo korist! 3Co1insQa icavai AVGUSTAGNOLA Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zr* cal in šip. Kompletne opreme za gostil« ne, restavracije, hotele, kavarne in bare Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo Ljubljana, Dunajska cesta St. 10 Telefon 2478 VI SIGURNO RABITE RAČUNE, PISEMSKI PAPIR IN KUVERTE Z VAiO FIRMO TER DRUGE POSLOVNE TISKOVINE TO VAM IZVRBI SOLIDNO IN POCENI TISKARNA GRAFIKA LJUBLJANA Resljeva cesta 4 Kdor oglašuje, ta napreduje Glavo! In odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr, Jezeršek. — Vbi v Ljubicami.