18
Vpliv podnebnih sprememb 
na kite in delfine
Besedilo: Ana Hace       Foto: Tilen Genov
Po dolgi zimi so hitre pomladan-
ske otoplitve ljudi razveselile. Hitre 
temperaturne spremembe na živa-
li, rastline in nenazadnje na ljudi 
nimajo nujno pozitivnega učinka. 
Vplive podnebnih sprememb je kljub 
številnim raziskavam težko natanč-
no predvideti, vendar so nedvomno 
prisotni. Glavni vplivi dviga tempe-
rature v morjih so med drugim dvig 
vodne gladine, močnejše tropske 
nevihte, povečana erozija, kisanje 
morij in z njim povezano beljenje ko-
ral, porast invazivnih vrst in bolezni, 
zmanjšana reprodukcija krila, časov-
ne spremembe življenjskih ciklov ter 
povečana občutljivost na prekomerni 
ribolov in izkoriščanje morij. Pod-
nebne spremembe vplivajo na sesta-
vo lokalnih skupnosti rastlin in živali 
ter njihovo ekologijo. 
Po napovedih Medvladnega foruma o 
podnebnih spremembah (Intergover-
nmental Panel on Climate Change, IPCC) 
se bo do konca 21. stoletja temperatura 
morja na površju zvišala med 1,1 °C in 
6,4 °C. Modelske napovedi kažejo trend 
rasti temperature v vseh morjih, pred-
vsem v zgornjih 100 metrih. Živali so se 
temperaturnim spremembam od nekdaj 
prilagajale in so se jim do določene me-
re sposobne uspešno prilagoditi, ven-
dar ne v tako kratkem času.  
Kakšen pa je vpliv podnebnih spre-
memb na kite in delfine? Po ocenah 
McLouda bodo podnebne spremembe 
vplivale na 88 % vrst vseh kitov in del-
finov. Vplivi bodo za 47 % vrst neugo-
dni za njihovo zaščito. Kar 21 % vrst, 
ki so v geografsko izoliranih populaci-
jah, naj bi bilo izpostavljenih visokemu 
tveganju za izginotje. Največji negativ-
ni vpliv bo na vrstah, ki so omejene na 
netropske vode in se večinoma poja-
vljajo na območjih kontinentalnih polic 
(šelfov). Raziskava dolgoletnega niza 
podatkov o pojavljanju vrst na podlagi 
nasedanj in temperaturnih sprememb 
na severozahodu Škotske je pokazala, 
da sta se s povišanjem lokalne tempera-
ture spremenila tamkajšnja sestava in 
pojavljanje vrst kitov ter delfinov. Be-
lokljuni pisani delfin (Lagenorhynchus 
albirostris), ki naseljuje hladnejša mor-
ja in je bil ena od pogosteje opaženih 
vrst, se ne pojavlja več tako pogosto. 
Medtem ko se navadni delfin (Delphinus 
delphis), ki je sicer prisoten v nekoliko 
toplejših, zmerno toplih vodah, poja-
vlja bolj pogosto. V vodah Škotske se 
je redno pričel pojavljati tudi navadni 
progasti delfin (Stenella coeruleoalba), 
ki prej tu ni bil prisoten. Neposredni 
vpliv temperaturnih sprememb morja 
dokazano vpliva na spremembe v ob-
močjih pojavljanja vrst. Areal nekaterih 
vrst se bo povečal, drugih pa zmanjšal. 
Posebno ranljive so vrste z omejenim 
območjem gibanja, kot so vrste v po-
larnih območjih in vrste na omejenem 
geografskem območju (delte rek, zalivi, 
šelfi v višjih geografskih višinah ipd.). 
Te lahko namreč svoj habitat izgubijo. 
Drugi vplivi podnebnih sprememb na 
kite in delfine so vplivi na spremembe 
v porazdelitvi plena, migracije, popu-
lacijske strukture, povečana verjetnost 
za pojav bolezni in onesnažil, vpliv na 
uspešnost reprodukcije in s tem vpliv 
na preživetje vrste. Omenjene spre-
membe imajo tudi neposreden vpliv na 
varstvo kitov in delfinov. Vrste, za kate-
re je bilo določeno območje zavarova-
no na podlagi njihovega pojavljanja in 
rabe habitata, lahko zaradi sprememb v 
okolju od tam povsem izginejo. Ustana-
vljanje novih varstvenih območij pa je 
precej dolgotrajen proces. 
Delfini v slovenskem morju predsta-
vljajo najsevernejšo populacijo delfi-
nov v celotnem Sredozemskem morju. 
Severni Jadran je polzaprto in plitvo 
območje, ki je ekološko zelo občutljivo. 
Delfini se v primeru prevelikega dviga 
temperature morja pri nas ne bi mogli 
premakniti v severnejše, hladnejše vo-
de, saj jih omejuje Tržaški zaliv. Velika 
pliskavka (Tursiops truncatus) je v Sre-
dozemskem morju na rdečem seznamu 
ogroženih vrst označena kot ranljiva, 
razširjenost te vrste je razdrobljena 
na območja z relativno majhno gostoto 
(številom) osebkov. Dolgoročno spre-
mljanje in evidentiranje sprememb v 
populaciji naših delfinov je zato ključ-
nega pomena za njihovo učinkovito za-
ščito. 
Par navadnih progastih delfinov.
Delfina pred Mesečevim zalivom.