Leta 1978 smo kupili za-jemalni sistem firme MDS, ki ga vsa leta koristno uporabljamo. V letu 1981 smo podpisali pogodbo za nakup novega računalnika firme Ei HONEYWELL NIVO H6. Rodila se je ideja, da bi naše stroje MDS usposobili za priklop na nov Honeywell-ov računalnik. Treba je povedati, da ta dva stroja v principu nista konpatibilna in, da takšne povezave v Jugoslaviji do sedaj še ni bilo. Tudi v svetu nam je poznana povezava le v Franciji in sicer med večjim sistemom Honeywell 64 in MDS. Zato je bila naša ideja drzna in le največji optimisti so verjeli v uspeh.
Preden nadaljujem z opisovanjem reševanja problema naj povem, da rešitev za EMO pomeni v prvi fazi pridobitev štirih intelegentnih terminalov, disketni vhod in izhod iz računalnika, možnost priklopa dodatnih diskov in tiskalnika na računalnik Honeywell preko MDS stroja. Ta rešitev pa pomeni tudi velik finančni prihranek za našo DO ter tudi za širšo družbo, saj bodo naša spoznanja koristile tudi druge DO z enakimi računalniškimi opremami.
Dodatna težava pri reševanju problema je bila v tem, da še nismo dobili novega računalnika, zaradi česar
smo morali vse preizkuse delati dislocirano na računalniku. Izbrali smo si računalnik Honeywell NIVO H6 v LTH Škofja Loka
Za rešitev naše naloge smo najprej morali definirati problem in določiti vsa potrebna znanja, ki so bila nujna za rešitev naloge. Iluzorno bi bilo misliti, da bi vsa potrebna znanja lahko našli doma v EMO ali kjerkoli drugje na enem mestu. Treba je bilo znanja večih strokovnjakov iz različnih področij tehnike združiti za rešitev tega problema.
Kolegi iz Inštituta Jožef Štefan so naštudirali telekomunikacije med sistemoma,
strokovnjaki iz Metalne so rešili operacijski Software MDS sistema, delavci DO EMO TOZD ERC in RC LTH pa smo naštudirali operacijski sistem Honeywell. Poleg tega pa smo mi iz DO EMO povezovali posamezne strokovnjake med sabo ter usmerjali njihovo dejavnost tako, da so združeni rezultati posameznikov dali velik prispevek k celotnemu delu.
Čitalec tega članka se že verjetno vprašuje koliko je takšno sodelovanje stalo DO EMO? Že na prvih razgovorih, ko smo obiskali posamezne ustanove, so nam predstavniki ustanov sicer zagotovili uspešno sodelo-
vanje iz svojega področja dela, vendar noben ni bil prepričan v uspeh celotnega projekta. Zato smo se dogovorili, da DO EMO TOZD ERC plača le materialne stroške naprav, ki bodo vgrajene v naš stroj. Ti stroški so minimalni. Vloženo delo vsakega posameznika pa naj bo prispevek vseh nas za dosego skupnega cilja.
Sedaj, ko že koristimo rezultate našega dela se hvaležno spominjam kolegov iz Inštituta Jožef Štefan, Metalke Ljubljana in LTH Škofja Loka, da so prisluhnili naši ideji in jo pomagali realizirali.
Jože GUBENŠEK, dip. ing.
V NOVO LETO 1983 SMO STOPIU Z DELOVNO ZMAGO
OSREDNJA KNJ. CELJE
2
Emajlirec
Umrl je dr. Vladimir Bakarič
ZAGREB, 16. januarja (Tanjug)-Z jugoslovanskega političnega prizorišča je odšla še ena bleščeča, nepozabna in velika osebnost. Danes ob 4.12 je na družinskem domu v Jurjevi ulici v Zagrebu umrl podpredsednik predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ, narodni heroj, junak socialističnega dela, marksist in državnik, revolucionar, akademik, komunist in humanist, ki je vse svoje življenje posvetil napredni revolucionarni misli in delavskemu gibanju, najbližji sodelavec in soborec tovariša Tita. Dr. Vladimir Bakarič je umrl komaj 51 dni pred svojim 71. rojstnim dnem.
Njegova ustvarjalna misel je vrasla v temelje prihodnosti
Izgubili smo velikega borca in voditelja naše revolucije. Smrt tovariša Bakariča je za našo partijo in našo socialistično skupnost nenadomestljiva izguba. Dr. Vladimir Bakarič sodi med tiste revolucionarje in velike može dejanj jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja, ki so idejno in politično pripravljali in organizirali partijo ter delavski razred za uresničevanje njunega zgodovinskega poslanstva v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji.
Dobrih pet desetletij je prispeval velik delež k boju za narodno in socialno osvoboditev naših narodov in narodnosti, za svobodo in svestranski napredek Socialistične republike Hrvaške in Socialistične federativne republike Jugoslavije, za neodvisnost in revolucionarno preobrazbo naše skupnosti, za mir in družbeni napredek v svetu.
Od zgodnje mladosti je vso svojo nadarjenost, vse svoje miselne in ustvarjalne sposobnosti posvetil boju za doseganje ciljev naše revolucije.
Dr. Vladimir Bakarič se je rodil 8. marca 1912 v Veliki Gorici pri Zagrebu. Aktivno je sodeloval v revolucionarnem delavskem gibanju od leta 1932, član KPJ pa je bil od leta 1933. V narodnoosvobodilnem boju se je izkazal kot odličen organizator, politični in vojaški voditelj. Bil je komisar glavnega štaba NOV in PO Hrvaške, eden od ustanoviteljev ZA-VNOH in član njegovih najvišjih organov, udeležil seje prvega in drugega zasedanja AVNOJ in bil član predsedstva tega najvišjega organa revolucionarne oblasti. Po zmagi revolucije je od leta 1945 v svobodni državi opravljal najbolj odgovorne državne partijske funkcije v SR Hrvaški in SFRJ.
Bil je predsednik vlade SR Hrvaške in predsednik hrvaškega sabora in predsednik CK ZK Hrvaške. Na vseh povojnih kongresih ZKJ so ga izvolili za člana centralnega komiteja, bil je član izvršnega komiteja CK ZKJ, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, med 10. in 11. kongresom pa je bil član predsedstva CK ZKJ. Za člana predsedstva SFRJ so ga izvolili leta 1974 in 1979. Bil je podpredsednik predsedstva SFRJ od leta 1975 do 1976, potlej pa spet od leta 1982 in do konca življenja:
Izredno veliko je prispeval k oblikovanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenogospodarskih odnosov. Dobršen del svojih prizadevanj je posvetil teoretičnemu delu in učvršče-vanju ter izpolnjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. V boju proti vsem napadom na socializem in samoupravljanje je bil brezkompromisen. Opozarjal je na nevarnosti dogmatskih, birokratsko-
centralističnih, nacionalističnih in psevdoliberalistič-nih tendenc. Opozarjal je na vzroke, težave in protislovja v našem razvoju in ustvarjalno prispeval k urejanju vsega tega.
Dosledno se je bojeval za poglabljanje in nadaljnjo krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije, zlasti hrvaškim in srbskim narodom na Hrvaškem, za socialistično in samoupravno urejanje odnosov med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Na zvezo komunistov, za katere idejno-politično, organizacijsko in kadrovsko usposabljanje ter krepitev si je neposredno in v praksi prizadeval, je vselej gledal kot na avantgardo delavskega gibanja, kot na vodilno idejnopolitično silo v naši samoupravni družbi.
Kot delavski borec in državnik je dr. Bakarič gledal na mednarodne odnose skozi demokratične opredelitve naše partije. Velik del svojih moči je posvečal boju za enakopravne, demokratične mednarodne gospodarske in politične odnose, za solidarnost z revolucionarnim in osvobodilnim bojem v svetu, za mir in družbeni napredek.
Teoretična misel dr. Bakariča je izhajala iz temelj-
nega poznavanja in nadaljnjega dopolnjevanja marksizma v sodobnih okoliščinah boja za socializem.
Dr. Vladimir Bakarič se je ponašal tudi z najlepšimi človeškimi vrlinami. Kot človeka, komunista in revolucionarja so ga cenili in imeli radi vsi tovariši in soborci, povsod so ga vselej radi videli in sprejeli. Z njegovo smrtjo je vsa Socialistična federativna republika Jugoslavije in še posebej Socialistična republika Hrvaška izgubila enega od svojih največjih sinov.
Vsi smo žalostni ob tej veliki izgubi, hkrati pa smo tudi ponosni, da je v našem socialističnem samoupravnem razvoju v našem boju za socializem in človeško srečo zrasel tak borec in ustvarjalec, čigar dela bodo za zgled in spodbudo današnjim in prihodnjim generacijam v njihovih prizadevanjih za na-glejši in bolj vsestranski razvoj naše svobodne, socialistične skupnosti.
USTVARJANJE JE BOJ
Ob četrti obletnici smrti Edvarda Kardelja
Pogosto, kadar je govoril o svojem delu, je Edvard Kardelj poudarjal, da je človek vreden le toliko, kolikor s svojim delom in ustvarjalnostjo prispeva generaciji, ki ji pripada. Ustvarjanje je boj z materijo, boj za boljše družbene odnose in boj proti zaostali miselnosti.
Letos mineva četrto leto od njegove smrti. Mnogo dela in raziskovanja čaka naše znanstvene in politične delavce, da bodo posrkali iz šest tisoč strani Kardeljevih objavljenih del in šest tisoč strani neobjavljenih rokopisov vse pobude in predvidevanja našega samoupravnega socialističnega razvoja. V naših iskanjih in na naši nadaljnji razvojni poti nam pomenijo Kardeljeva dela trdno oporo.
Eno od vrašanj, ki jim je Kardelj namenil posebno pozornost, je narodnostno vprašanje. Poznavajoč zgodovino Slovencev in zavedajoč se položaja Slovencev pred drugo svetovno vojno, je na narodnostno vprašanje opozarjal že leta 1933 v članku Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje, nato pa je to temo razvijal in napisal znamenito knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1939). Ne nazadnje je o tem zapisal tudi v Manifest ustanovnega kongresa KP Slovenije leta 1937: »Bodočnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države. V ta namen je treba sklicati konstituanto, ki naj odloči o obliki bodočega sožitja narodov današnje Jugoslavije. Slovenski narod pa mora dobiti svoj lastni demokra-
Sredi leta 1949 je Edvard Kardelj dejal:
»V mnogih naših tovarnah na primer, kjer je iniciativni in preudarni direktor doumel, da je njegov uspeh odvisen od prizadevanja in od pobude delavcev, se je spontano začela razvijati nova oblika samouprave. To so posvetovanja direktorjev o vseh vprašanjih upravljanja v podjetju s skupinami najboljših delavcev. To nerazvito, spontano obliko je treba dalje razvijati in jo spreminjati v stalno obliko neposrednega sodelovanja delavcev pri upravljanju naših podjetij.» 30 let pozneje: ».. .kajti delavski svet je povsem odgovoren za odločanje in predstavlja najvišji organ delavskega samoupravljanja.«
tično izvoljeni parlament. Treba je podpreti boj slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in drugje za svoje narodne pravice, kajti slovenski narod se ne more in ne sme odpovedati svojemu staremu cilju. Jamstvo mednarodnega miru in zaščita malih narodov, zlasti pa interesov slovenskega naroda, je v kolektivni obrambi vseh ogroženih narodov proti fašističnim vojnim hujskačem«.
Koliko jasnovidnosti je v teh besedah! Pohod fašističnih vojnih hujskačev je bil v začetku močnejši od kolektivne obrambe ogroženih narodov, vendar so ti na koncu le zmagali. Dobra tri desetletja pretresa svet vse polno političnih sporov in manjših vojn, vendar se je v tem času iz ideje, ki veje iz gornjega Kardeljevega citata, razvilo gibanje neuvrščenih, ki je jamstvo mednarodnega miru.
Emajlirec
3
LONEC NA ZVIŠAN PRITISK -
EKONOMIK
v.'
Luč sveta sem zagledal pri vas v EMO pred skoraj dvajsetimi leti.
Močno sem zdelan in potreben pomoči. Prekuhal sem na tone krompirja in fižola, mesa pa bolj malo.
Če se kaj da pomagati, vas za pomoč prosim, ker bi rad še malo živel.»
Tako nam pišejo naši kupci in potrošniki širom po Jugoslaviji, o loncu na zvišani pritisk, 3 I, 5 I in 7 litrov.
Ti izdelki so nepogrešljiv pripomoček pri gospodinjstvu, ter zelo iskan izdelek. Verjetno je potrebno osvežiti dejstvo, da imamo v EMO organizirano servisiranje Eco-nom loncev. Vsa ta dela se opravijo v alu oddelku v TOZD Posoda.
Tu se Econom (ki ima sedaj novo ime EKONOMIK), popravi, po potrebi zamenja pokrov, gumi tesnilo, spodnji in zgornji ročaj, glavni in pomožni ventil, ter nazadnje Svetliči do predhodnega sijaja.
To je naš ECONOMIK, brez katerega si v današnjem času ne moremo zamisliti sodobnega gospodinjstva.
V EKONOMIKI! pripravljamo jedi na več načinov. Kuhamo jih kot v navadnem loncu, pod pritiskom pare, dušimo, pečemo in cvremo. Zaradi prihranka na času je za gospodinjstvo najpomembnejše kuhanje pod pritiskom.
Pritisk dosežemo v EKONOMIKI! s pomočjo tesnila, izdelanega iz higienske gume, uravnavamo pa ga s pomočjo glavnega ventila. Za kuhanje v EKONOMIKI)
UNIVERZALNOST - v njem lahko kuhamo dušimo, pečemo, pražimo in cvremo.
S kuhanjem v EKONOMI-KU se nekoliko spremeni način pripravljanja jedi. Predvsem moramo dati v lonec čimveč sestavin takoj v začetku, in to hkrati, da nam lonca med kuhanjem ni treba odpirati. Z odpiranjem izgubimo čas, toploto in potrebni pritisk v loncu. Pri nekaterih jedeh pa tega ne moremo upoštevati. V takem
ni potrebno posebno tehnično znanje, čeprav je v tem loncu nekoliko spremenjen običajen način pripravljanja jedi. Čas kuhanja se skrajša na 1/4 do 1/5 normalnega časa. Jedi, ki smo jih v navadnem loncu kuhali več kot eno uro, bomo v EKONOMI-KU skuhali v nekaj minutah.
PREDNOSTI EKONOMIKA SO NASLEDNJE:
ENOSTAVNOST - lonec, pokrov, tesnilo in dva ventila, to je vse. Potrebno ni nobeno tehnično znanje, saj gospodinja že v kratkem času spozna vse značilnosti in postopke pripravljanja jedi v EKONOMIKU.
PRAKTIČNOST - v njem lahko pripravljamo več jedi hkrati. Kuhanje je varno, jedi se ne prismodijo.
EKONOMIČNOST - v ca. 30 minutah lahko pripravimo celotno kosilo: juho, meso in prikuho.
KU prednost v sodobni kuhinji. Razne jedi pripravimo tako, da vsaka ohrani svoj okus. Da to dosežemo, moramo izbrati takšna jedila, ki imajo približno enak čas kuhanja. Če je časovna razlika kuhanja dveh jedi prevelika, ju moramo kuhati zaporedoma. Na primer: jed A moramo kuhati 20 minut, jed B pa 5 minut. Najprej pristavimo jed A in jo kuhamo 15 minut, nato lonec odpremo (neob-hodno je potrebno, da prej izpustimo paro), damo vanj jed B in kuhamo še 5 minut v zaprtem loncu.
■ ■
OKUSNOST - vse jedi se skuhajo mehkeje in so bolj aromatične, ohranijo svojo barvo in ne izgubijo veliko vitaminov.
LEPA OBLIKA - EKONOMIK je moderno oblikovan ter površinsko obdelan na visok sijaj in je kot tak okras vsake kuhinje.
primeru prilagodimo postopek kuhanja tako, da lonec odpremo samo enkrat.
Često spremenimo običajni vrstni red kuhanja tako, da storimo tisto, kar bi pri navadnem kuhanju opravili nazadnje, že takoj v začetku. Tako na primer zgostimo jedi že pred kuhanjem, pa naj bo to z moko, s pod-metom z naribanim krompirjem ali s prežganjem.
Škrobna zrnca, ki jih ta gostila vsebujejo, zaradi kuhanja v pari še bolj nabreknejo in so zato lažje prebavljiva.
Pazljivi moramo biti tudi pri zalivanju juh in omak. Tekočine damo le toliko, kolikor potrebujemo juhe ali omake, ker se med kuhanjem v EKONMIKU tekočina ne povre. V EKONOMIKU z lahkoto v kratkem času pripravimo celotno kosilo. To je svojstvo, ki daje EKONOMI-
Verjetno je potrebno osvežiti dejstvo, da imamo v EMO preskrbljeno za servisiranje Ekonom loncev. Vsa ta dela skrbno opravijo prizadevni delavci alu oddelka v TOZD Posoda.
4
Emajlirec
SERVIS IN TRGOVINA -NOVA TEMELJNA ORGANIZACIJA V DO EMO CELJE
Po skoraj dvoletnih pripravah je s 1/1-1983 v okviru naše DO pričela s poslovanjem nova TOZD skupnega pomena Servis in trgovina. Formalno seveda še ni registrirana, ker je to dolgotrajen postopek, vendar pa so se delavci na referendumu že izrekli za njeno ustanovitev, prav tako pa tudi poslovanje med TOZD in z zunanjimi strankami že poteka tako, kot pri drugih temeljnih organizacijah. Z ustanovitvijo nove TOZD je bil storjen še en korak k boljši samoupravni in strokovni organiziranosti naše DO. Poglejmo, kako in zakaj je prišlo do ustanovitve nove TOZD in kako bo v bodoče poslovala.
Pogoji
za organiziranje TOZD
Glede na pomen, ki ga ima TOZD kot oblika združevanja dela In sredstev je razumljivo, da zakonski predpisi določajo pogoje za njeno organiziranje. Tl pogoji izhajajo iz realnih ekonomskih, tehnoloških ter drugih možnosti, kot tudi iz realnih možnosti oblikovanja samoupravnih odnosov med delavci. Ti pogoji so določeni v 320. členu Zakona o združenem delu in morajo biti kumulativno izpolnjeni.
Prvi bistveni pogoj je, da se delavci o delu TOZD, ki se v bodoče organizira v novo TOZD, neposredno povezani z enotnim delovnim procesom in so pri tem delu medsebojni odnosi takšni, da dosegajo pri tem delu s sredstvi skupen rezultat dela. Kot enoten delovni proces se šteje tisti del TOZD, ki je s stališča opravljanja storitev ali druge dejavnosti nujen za proizvodnjo določenega izdelka oz. storitve ali pa tudi le zaključenega dela izdelka oz. storitve.
Drugi bistveni pogoj je, da se rezultat dela delavcev dela TOZD, ki se v bodoče organizira kot TOZD, izraža kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu, to pa pomeni, da delavci v takšnem delu samostojno ugotavljajo materialne stroške in stroške amortizacije, da razporejajo dohodek in čisti dohodek in da odločajo o delitvi sredstev za OD.
Tretji bistveni pogoj pa je, da lahko delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Šteje se, da delavci uresničujejo svoje družbene in druge samoupravne pravice, če lahko v TOZD skupaj in enakopravno odločajo o delu in poslovanju TOZD ter DO, v katere sestavi združujejo delo in sredstva z
drugimi delavci; in da odločajo o dohodku, ki ga ustvarjajo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, da urejajo delovna razmerja in da sodelujejo pri uresničevanju samoupravljanja.
Odveč je ponavljati, da dela TOZD Posoda in dela TOZD Kotli, ki se organizira v novo TOZD, izpolnjujeta
Servis in trgovina so obstajali štirje globalni razlogi, ki se jih da na kratko opisati takole:
a)	Potreba po bolj aktivnem In poslovno zaokroženem tržnem pristopu na področju servisiranja naših izdelkov, prodaje rezervnih delov ter maloprodaje. Takšen nujno potreben pristop, ki ga zahteva tržna situacija
vse predpise pogoje za organiziranje.
Razlogi
za organiziranje nove TOZD Servis in trgovina
Že sredi 1981. leta so pričele aktivnosti za dopolnitev organiziranosti DO EMO, DSSS, s tem pa tudi za zaokrožitev in poživitev posameznih področij dela, s tem pa seveda tudi za poživitev in zaokrožitev servisne in trgovinske dejavnosti v DO. Dokončno so bile te usmeritve sredi leta 1982 potrjene na najvišjem strokovnem In poslovodnem nivoju DO.
Za ustanovitev nove TOZD skupnega pomena
in je eden izmed temeljev aktivnejše marketing politike celotne DO, bi se lahko in se mora realizirati le v obliki enotne kolektivne organizacijske enote z enotami, vsklajenim in agresivnim nastopom ter politiko, se pravi v obliki TOZD.
b)	Z aktiviranjem nove tovarne energetske opreme v Šentjurju se je obseg potrebnega le še povečal, obenem pa je potrebna velika kvaliteta in pravočasnost servisnih storitev. Tak povečan obseg poslovanja pa je smiselno organizirati zunaj TOZD Kotli tudi zato, ker se program servisnih storitev že dolgo ne omejuje le na TOZD Kotli, ampak se širi in povečuje tudi na vse druge TOZD naše DO.
c)	Prodaja v obeh obstoječih trgovinah se ne vrši več izključno za TOZD Posoda, ampak se praktično prodaja celotni proizvodni program široke potrošnje. Prav tako ne gre več le za prodajo III. kvalitete, ampak je potrebno aktivneje prodajati celoten program DO, za kar so dobre možnosti in jih je potrebno le izkoristiti In dejavnost še povečati.
d)	Z ustanovitvijo nove TOZD se bodo dokončno razčistile in na novo definirale poslovne relacije med TOZD v naši DO, tako z vidika obračuna poslovanja (servisnih storitev) kot z vidika izpolnjevanja zakonskih zahtev o servisiranju in oskrbi rezervnih delov za naše izdelke.
Resnici na ljubo je treba priznati, da v preteklih letih nismo kdovekaj naredili za poživitev servisne in malotr-govinske dejavnosti, niti kar se tiče materialnih pogojev in opremljenosti, niti kar se tiče aktivne poslovne politike in strategije razvoja obeh dejavnosti. Servisna in trgovinska dejavnost sta praktično životarili v okviru obstoječih možnosti in zakonskih zahtev brez kakršnekoli večje pomoči. Zavedati pa se moramo, da je dobro servisiranje in oskrba z rezervnimi deli naših izdelkov že polovica uspeha pri uspešnem plasmaju na tržišču ter da je dober servis ogledalo vsake dobre firme. Menda je to vsakemu izmed nas jasno iz naših vsakdanjih izkušenj. Poleg tega pa bi se dalo s primerno organizirano in povečano malorodajno mrežo zaslužiti marsikateri dodatni dinar, še kako potreben v teh časih stabilizacije. O realizaciji dela, kot je na primer enotna oz. skupna prodaja rezervnih delov, ni potrebno posebej govoriti.
Zaradi vsega povedanega se družbenopolitične organizacije DO in obeh TOZD dale pobudo za ustanovitev TOZD skupnega pomena »Servis in trgovina« in sicer iz organizacijske enote »Servis« v TOZD Kotli in iz organizacijske enote »Trgovina Celje« in »Trgovina Beograd« v TOZD Posoda. TOZD bo poslovala kot TOZD skupnega pomena po enakih kriterijih in merilih
dohodkovne povezanosti kot ostale TOZD skupnega pomena v DO (ERC, Orodjarna, Vzdrževanje) s tem, da se natančno precizirajo kriteriji in osnove financiranja.
Delavci so na zboru in 1. referendumu pobudo sprejeli in trenutno poteka procedura samoupravnega konstituiranja nove TOZD preko že treh referendumov, na katerih bodo delavci sprejeli vse- potrebne samoupravne akte. Izvolili bodo tudi svoj delavski svet, potrdili tudi predlog delitve pravic, obveznosti in sredstev med njimi in obema TOZD, iz katerih je nastal nov TOZD, potrdili pa bodo tudi Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in dolžnostih med novo TOZD skupnega pomena in ostalimi TOZD v DO, za katere bo nova TOZD opravljala svoje storitve.
Poslovni predmet nove TOZD Servis in trgovina je
-	opravljanje servisnih storitev za lastne proizvode in proizvode ostalih TOZD DO;
-	opravljanje montažnih del in zagonov;
-	opravljanje generalnih remontov energetskih postrojenj;
-	opravljanje prometa blaga na debelo in drobno z nadomestnimi deli;
-	opravljanje prodaje izdelkov in rezervnih delov na drobno vseh TOZD DO.
Delavci so na svojem zboru imenovali do rednega razpisa del In nalog individualnega poslovodnega organa tov. Hempt Draga, ki od 1/1-1983 opravlja to nalogo kot vršilec dolžnosti.
Težave in dileme ob pričetku poslovanja nove TOZD
Že ob pričetku poslovanja so se nakazala določena vprašanja in problemi, na katere so že na začetku na svojem zboru opozorili delavci servisne in trgovinske dejavnosti. Nekaj jih je potrebno omeniti tudi na tem
Emajlirec--------------
mestu, ker so zanimiva za celotno DO in jasno definiranje odnosov med TOZD.
a)	Problematika devizne oskrbe nove TOZD za najnujnejši uvoz, ki bo zagotavljal normalno poslovanje. Glede na izredno zaostrene pogoje gospodarjenja kot tudi zaradi skrajno težavne devizne bilance v DO, je bila oskrba z devizami za uvoz že dalj časa zelo motena in tudi skrajno omejena. Omejeni so bili vsi TOZD brez izjeme, upoštevaje seveda prioritete izvoznih programov in res najnujnejše materiale iz uvoza. Takšna situacija bo prisotna tudi v bodoče. Ne glede na to pa se devizna problematika oz. devizna bilanca vsklajuje na nivoju DO tako, da se združujejo vse devize in se nato uvaža glede na postavljene prioritetne potrebe ne glede na to, koliko je kateri TOZD ustvaril deviz. Tako bo tudi v bodoče, kjer bo TOZD Servis in trgovina enakopraven partner pri definiranju svojih potreb in pri postavljanju prioritet kot druge TOZD. To pa toliko bolj, ker bo šlo za servisiranje izdelkov proizvodnih TOZD, ki so zainteresirane za čim večjo prodajo svojih izdelkov, ki pa je seveda možna le v dobrem servisiranju na tržišču. Omeniti je še potrebno, da tudi do sedaj potrebnih deviz za servis ni zagotavljala TOZD Kotli, ampak so za TOZD Kotli zagotavljale devize tiste TOZD, ki so izvozniki. Normalno pa je, da se bodo devize zagotavljale le za servisiranje izdelkov DO EMO.
b)	Obstajala je bojazen, da bo za dejavnost nove TOZD premalo proizvodnih delavcev ter da bi že sama ustanovitev TOZD zahtevala povečanje režijskih delavcev. Organizacijska shema trenutno resnično ne predvideva povečanja števila zaposlenih, vendar zaradi tega, ker gre le za prevedbo trenutnega stanja glede na trenuten obseg nalog. Število delavcev v DSSS se ne sme povečati zaradi ustanovitve nove TOZD, število delavcev v sami TOZD Servis in trgovina pa bo raslo skladno s širitvijo dejavnosti in potrebnim obsegom dela, o čemer pa bodo sproti odločali delavci TOZD, seveda v dogovarjanju z ostalimi TOZD, za katere bodo delali in skupno določali potreben obseg dela. Seveda pa mora biti prvenstveno interes samih delavcev nove TOZD, da se povečuje število proizvodnih delavcev in da se ne
povečuje preveč število režijskih delavcev.
Kar pa se tiče težav pri delu samoupravnih organov, te vsekakor bodo večje kot v drugih TOZD, vendar pa nikakor ne bodo nepremostljive. Smatramo, da se bo kljub odsotnosti določenega števila delavcev samoupravljanje lahko odvijalo uspešneje kot sedaj, ker bo organizirano v TOZD bolj neposredno in bo obravnavanih več živ-Ijenskih problemov ljudi, ki so organizirani v TOZD. Da bi se te ugotovitve okrepile, se je potrebno le vprašati, kako pa se je dosedaj uveljavljalo samoupravljanje, ko je bil servis sestavni del neprimerno večje sredine ljudi in ko so bili v prvi plan postavljeni večkrat za celotno TOZD pomembnejši problemi.
c)	Posebej je bilo izpostavljeno in je še vedno aktualno vprašanje slabega stanja osnovnih sredstev nove TOZD kot tudi to, kako in v kolikem času jih bo lahko v celoti posodobil.
Prav tako kot potrebe po devizah se tudi investicijska sredstva združujejo in potrebe usklajujejo na nivoju DO, kjer bo TOZD »Servis in trgovina« enakopraven partner in bo lahko v celoti podal svoje zahteve in potrebe. Seveda pa se bo ob usklajevanju potreb upoštevala obstoječa prioriteta investicije v TOZD ter realne možnosti investiciranja glede na zaostrene pogoje gospodarjenja in glede na zakonske omejitve.
Ne glede na to pa bo TOZD »Servis in trgovina« zagotovljeno vsaj toliko investicijskih sredstev, da bo lahko opravljal svojo dejavnost v obstoječem obsegu. V kolikor pa bo potrebno oz. se bo s strani TOZD uporabnikov zahteval večji obseg dejavnosti, bo potrebno v skladu z zmožnostmi TOZD tudi opremiti in usposobiti z vsaj minimalno revitalizacijo osnovnih sredstev, tudi za dejavnost v obstoječem obsegu, saj se DO zaveda pomena servisne in trgovinske dejavnosti za DO.
Konkretno pa se bo zadolžil vršilec dolžnosti direktorja TOZD, da najkasneje v 6 mesecih izdela celoten program dela TOZD ter prikaže njegovo perspektivo. Sestavni del tega programa bo tudi program konkretne investicijske usposobitve TOZD, ki bo realiziran v skladu z možnostmi in čim hitreje bo možno, tudi v letu
1983.
d)	Dokaj aktualno vprašanje je tudi vprašanje preskr-
be z materiali in rezervnimi deli. Oskrba za repromate-rial je v DO večkrat resnično kritična, predvsem zaradi znanih razmer na tržišču. V kolikor bi se razmere še poslabšale, seveda ni mogoče zagotoviti stoodstotne oskrbe za nobeno TOZD. Sicer pa se bo odgovornost in dolžnost oskrbe TOZD Servis in trgovina s strani proizvodnih TOZD točno definirala v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Servis in trgovina kot TOZD skupnega pomena ter med proizvodnimi TOZD. Poleg tega pa so proizvodne TOZD že po zakonu odgovorne za servisiranje svojih izdelkov in morajo zato servisno dejavnost organizirati pri sebi ali pa na primer tako, kot se predlaga v TOZD skupnega pomena, če je to racionalneje. Zato je toliko bolj razumljivo, da je njihova obveza in dolžnost, da bo TOZD Servis in trgovina oskrbovana z materiali in rezervnimi deli, ker ta TOZD le vrši storitve servisiranja za proizvodne TOZD.
e)	Tudi okrog obračuna storitev nove TOZD drugim TOZD se stvari šele konkretizirajo, čeprav je seveda že od začetka definiranih nekaj osnov.
Obračun bo potekal podobno kot danes poteka med TOZD Vzdrževanje in drugimi TOZD. Se pravi, da se bodo na delovne naloge, ki bodo odprti za storitve drugim TOZD evidentirale porabljene ure dela, ki se bodo pomnožile z naprej dogovorjeno ceno ure. Prav tako se bo direktno na delovni nalog evidentiral in zato tudi obračunal ves porabljen material. Seveda pa je normalno, da bo morala TOZD Servis in trgovina za vsa večja dela narediti predračun svojih storitev, ki bo nato verificiran ali dodatno vsklajevan od proizvodnih TOZD tako, da bo zaradi tega povsem vseeno, koliko bo TOZD Kotli zaračunal svojemu kupcu, kajti TOZD Servis in trgovina bo dobil plačilo v dogovorjenih zneskih oz. po dogovorjenih cenah svojih opravljenih storitev.
Kar zadeva iskanja najboljšega ponudnika s strani TOZD Kotli, bo tovrstna problematika ustrezno regulirana v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Servis in trgovina in ostalimi proizvodnimi TOZD, v katerem bo med drugim dogovorjeno tudi na primer sledeče:
- Proste kapacitete ima DO, vendar ne tako, da bi bili TOZD Servis in trgovina nu- pri tem prizadeti interesi poditi tudi tretjim osebam izven rabnikov znotraj DO.
(Konec na 6. strani)
Delavci servisa so 20/9-1982 obravnavali pobudo na zboru in ugotovili, da sicer obstoje temeljni pogoji za organiziranje TOZD, vendar so ostala odprta vprašanja glede nekaterih ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških in drugih elmentov, ki so prav tako pomembni za dokončno odločitev o organiziranju TOZD. Ko so bila razjasnjena tudi ta vprašanja, so delavci Servisa in trgovine odločili na referendumu dne 15/11-1982, da se organizirajo v temeljno organizacijo skupnega pomena pod nazivom TOZD Servis in trgovina.
Za vršilca dolžnosti poslovodnega organa je bil sprejet Hempt Drago. Dejavnost temeljne organizacije ostaja za sedaj enaka kot sta jo imeli Servis in Prodajalne, ob dokončnem vpisu v sodni register pa so sklenili dejavnost nekoliko razširiti.
Nova TOZD bo obsegala poleg servisa in prodajalne v Celju tudi servisna predstavništva v Zagrebu in Skopju ter prodajalno v Beogradu.
V novem TOZD je že ustanovljena osnovna organizacija sindikata, ki pripravlja vse potrebno za Izvolitev samoupravnih organov.
Na ustanovnem občnem zboru so bili v organe sindikata izvoljeni naslednji člani nove TOZD:
Izvršni odbor OOZS
1.	Jurc Rudi - predsednik
2.	Pilko Jelena - namestnik predsednika
3.	Tominc Erna - sekretar
4.	Jaušovec Roman - član
5.	Krajšek Zdravko - član
Nadzorni odbor
1.	Gostečnik Ivanka - sekretar
2.	Miholčič Milan - član
3.	Suholežnik Greta - član
Sindikalna organizacija bo delovala v petih osnovnih sindikalnih skupinah in sicer:
-	Servis Celje
-	Prodajalna Celje
-	enota v Zagrebu
-	enota v Beogradu
-	enota v Skopju
Osnovne sindikalne skupine bodo po dokončni samoupravni organizaciji prevzele tudi vlogo samoupravnih delovnih skupin. V tem trenutku, ko se pripravlja ta Informacija za naš Emajlirec, teče v novem TOZD razprava o Samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. Zbor delavcev je že razpisal referendum za sprejem tega temeljnega in nadvse pomembnega samoupravnega akta.
O nadaljnjem poteku postopka bomo v Emajlircu še poročali.
6
Emajlirec
SERVIS IN TRGOVINA NOVA TOZD
-	Porabniki, se pravi proizvodne TOZD, imajo vso pravico do izvršitve vseh storitev s strani TOZD Servis in trgovina in zato le-ta ne more odkloniti nobenih del, ki so v skladu z letnim planom, programom ali kako drugače dogovorjene.
-TOZD Servis in trgovina se zavezuje, da bodo njegove cene najmanj tako ugodne, kot so ustrezne cene na tržišču.
-	V primeru, da porabniki naročijo storitev izven DO, se morajo predhodno konzultirati s TOZD Servis in trgovina zaradi medsebojnega vsklajevanja takšnih del.
-	Porabniki lahko naročajo storitve zunaj DO le, kadar bi bile storitve TOZD Servis in trgovina visoko ocenjene ali kadar jih ne bi bilo mogoče izvršiti v določenem roku.
f)	Nekaj pripomb je bilo tudi okrog naziva nove TOZD, ki bi moral imeti v nazivu opredeljeno vso svojo dejavnost, kar pa je praktično nemogoče. Zato se sedanji naziv TOZD v bodoče lahko tudi spremeni. Pomembno je torej, kaj je definirano kot predmet poslovanja nove TOZD. Vsekakor Ido predmet poslovanja nove TOZD tudi montaža, vendar v takšnem obsegu in kvaliteti, ki jo bo TOZD Servis in trgovina zmožen nuditi TOZD Kotli oz. tako kot bo dogovorjeno med obema
TOZD. Že na prvem zboru je sicer bilo povdarjeno, da TOZD Kotli v proizvodnji res ima svojo montažno ekipo, vendar pa tudi to, da trenutno Servis ni sposoben vedno opraviti vseh zagonov in montaž naenkrat, kadar je to potrebno, poleg tega pa ni racionalno imeti tako velike ekipe za konice. Zato bo potrebno montaže opravljati v dogovoru s TOZD Kotli in torej s skupnimi močmi obeh TOZD, kar je za DO kot celoto edino sprejemljivo, racionalno in zaradi pomanjkanja kadrov možno!
g)	Kar se tiče dilem okrog socialne varnosti v novi TOZD, lahko generalno rečemo, da se socialna varnost v DO EMO rešuje na nivoju DO s solidarnostnim pokrivanjem izgub oz. skupnim reševanjem vseh težav tekočega kot dolgoročnega poslovanja (likvidnost, izplačila OD, investicije itd.). To se je v preteklosti že velikokrat pokazalo, tako v TOZD Odpreski, Radiatorji, Kontejnerji in še kje, kar je edino pravilno in možno. Enako velja tudi za TOZD Servis in trgovina, za katerega pa ne vidimo razlogov, da bi na primer posloval z izgubo. Seveda pa je treba odkrito povedati, da bo potrebno v bodoče poslovanje bolje organizirati ter realno planirati in obračunavati. Le tako bo TOZD Servis in trgo-
vina lahko nudil svoje storitve drugim TOZD v zaželjeni kvaliteti in po skupno dogovorjenih cenah.
h)	V celi kopici že izrečenih vprašanj se nenazadnje pojavlja tudi dilema, kako premostiti težave sezonske komponente v dejavnosti servisiranja.
Gre pa za tipičen primer sezonske dejavnosti, kot je na primer tudi gradbeništvo ali v manjši meri celo računovodstvo. Poleg dobrega planiranja obsega dela in števila izvajalcev glede na obstoječe potrebe in časov-nod dinamiko servisiranja bo potrebno upoštevati tudi nova določila zakonodaje, ki predvideva tudi racionalno izkoriščanje delovnega časa celo v okviru leta, ne pa le v okviru meseca, kadar pač delo je oz. ga ni. To pa pomeni tudi to, da bo potrebno poleti ostati doma in zato v zimskem času zaradi potreb delati tudi v podaljšanem delovnem času.
Osnove usmeritve poslovanja v letu 1983
Servis
-	servisiranje vseh izdelkov, ki se proizvajajo v DO
-	tehnično ustrezneje usposobiti dejavnost servisa za ser-
visiranje in montaže vseh novih proizvodov in za celovito izdelavo potrebne tehnologije poslovanja in kalkulacij
-	razširitev servisne dejavnosti v dislociranih servisih (v Zagrebu, Beogradu, Skopju) z namenom zmanjšanja stroškov in kvalitetnejših intervencij in s tem zmanjšanja števila nadur
-	s planom se zagotavlja ureditev skladiščnih prostorov in delno obnovitev voznega parka.
Trgovina
-	razširitev prodaje na celoten program EMA
-	razširitev prodajne mreže in fizičnega obsega prodaje z vključitvijo novih prodajaln.
-	vključitev prodaje rezervnih delov
Plan kadrov
Povečanje zaposlenih je predvideno izključno za servis zaradi večjega obsega dela in zmanjšanja števila nadur.
Planirano število zaposlenih po enotah je sledeče:
-	vodstvo TOZD - 2 zaposlena
-	servis - 62 zaposlenih
-	trgovina Celje - 11 zaposlenih
-	trgovina Beograd - 7 zaposlenih
Glede na stanje konec leta je planirano povprečje 75 zaposlenih.
PLAN
UGOTOVITVE
IN
RAZPOREDITVE
DOHODKA
Poleg planirane prodaje so zajeti v celotnem prihodku tudi
izredni prihodki, ki izhajajo iz realizacije najemnin in ostalih stroškov	predstavništva v
Beogradu. V isti višini pa so planirani tudi stroški za to realizacijo.
Plan porabljenih sredstev izhaja iz plana stroškov, nabavne vrednosti za planirano prodajo v trgovini in izrednih izdatkov. Planiran	dohodek znaša
35.200.000	din.
Po pokritju obveznosti iz dohodka in pokrivanju osebnih dohodkov ter stanovanjskega sklada ostane 2,8 mio din za formiranje obveznega rezervnega sklada, sklada skupne porabe in za poslovni sklad.
Obveznosti iz dohodka so izračunane na osnovi predpisanih in sprejetih stopenj za skupno splošno porabo za leto 1983, obresti so planirane v višini 1,0 mio din.
V skladu skupne porabe so zajete obveznosti, ki smo jih dolžni poravnati s sprejetimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ti so: prispevek za KS, prispevek za novoletno jeklo, prispevek za IN-DOK, prispevek za klub sa-moupravljalcev ter objekti posebnega družbenega pomena. Prispevki za naštete obveznosti so izračunani na osnovi predlaganih stopenj za leto 1983 in so nižji napram letu 1982. V letu 1983 se na novo pojavlja prispevek za samoupravno skupnost za preskrbo. V planu so pa zajete tudi ostale obveznosti iz področja družbenega standarda, te so: kolektivno zavarovanje, jubilejne nagrade, obprav-nlne, regres, rekreacija, izdatki za prehrano režijskih delavcev ter pokrivanje anuitet za družbeno prehrano.
MLADI EMO V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE IN DNEVA JLA
V mesecu novembru 1982 smo se mladinke in mladinci odzvali vabilu OO ZSMS Cinkarna Celje, ki je priredila športno tekmovanje v počastitev dneva republike. Vabljene so bile še druge DO iz občine Celje in STS Celje. Mi smo se udeležili vseh športnih panog, ki so se vršile od 4.-12. novembra. 25. novembra je bil zaključek s kvizom pod geslom: TITO, REVOLUCIJA, MIR.
Sodelovali smo v naslednjih športnih panogah:
-	v malem nogometu (moški),
-v košarki (moška in ženska ekipa),
-	v namiznem tenisu (moška in ženska ekipa),
-	v šahu (moška in ženska ekipa),
-	v odbojki (ženska ekipa),
-	ter kviz (mešana ekipa).
Dosegli smo dobre rezultate ter zasluženo osvojili priznanja. Uvrstili pa smo se takole:
-	v košarki je ženska ekipa dosegla 2. mesto,
-	v namiznem tenisu: moška ekipa 1. in ženska ekipa 2. mesto,
-	v šahu: moška ekipa 1. mesto,
-	v streljanju in nogometu smo dobili priznanja za sodelovanje,
-	v odbojki: ženska ekipa
3.	mesto,
-	poleg teh priznanj smo prejeli še posebno knjižno nagrado;
-	v košarki smo dobili priznanje za sodelovanje,
-tudi pri kvizu smo se dobro odrezali, za kar so mla-dinci-tekmovalci prejeli knjižne nagrade.
00 ZSMS Cinkarna Celje, nam je ob zaključku prireditve z recitalom, podelila posebno priznanje za sodelovanje v vseh športnih panogah in kvizu. Ker smo se mladinci in mladinke iz EMO edini udeležili vseh športnih tekmovanj in kviza, smo prejeli lepo knjižno nagrado z naslovom - TITOVA JUGOSLAVIJA.
Organizirali smo še eno športno srečanje in sicer z ESC Celje v počastitev dneva JLA. Tekmovanje se je vršilo v prostorih jedilnice EMO: v namiznem tenisu in šahu; in v prostorih telovadnice EŠC: košarka in odbojka. Sodelovale so naslednje ekipe:
-v šahu moška ekipa, ki je štela 4 člane,
-v namiznem tenisu moška in ženska ekipa po 3 člane,
-	v košarki moška ekipa,
-	v odbojki moška in ženska ekipa.
Tekmovanje se je vršilo dne 21. 12. 1982 in se je končalo s podelitvijo priznanj zmagovalnim ekipam in najboljšim posameznikom. Za organizacijo srečanja smo bili zadolženi mladinci iz EMO in dijaki EŠC. Še posebno skrbno se je pripravil KRISTAN ROMAN, ki je prevzel organizacijo namiznega tenisa.
V spomin na športno srečanje smo ekipam EŠC podelili zastavice EMO in še posebej vsakemu udeležencu značko EMO. Mladinci EŠC pa so našim mladincem podarili okrasno vazo.
Takšnih športnih srečanj se bomo še udeleževali oz. organizirali in si želimo, da bi jih bilo čim več.
Komisija za šport in rekreacijo pri KS ZSMS EMO
Predsednica komisije za šport in rekreacijo pri koordinacijskem svetu ZSMS v naši delovni organizaciji tov. KOS MAJDA iz posebne finančne službe
Emajlirec
7
OBČNI ZBOR KOLESARJEV
23. decembra smo se kolesarji zbrali na 1. občnem zboru z namenom, da pogledamo. kaj smo si v letu 1982 zastavili in tudi koliko smo od tega realizirali. Na občnem zboru je bilo prisotna skoraj polovica vseh članov naše kolesarske sekcije.
Občni zbor je otvoril predsednik sekcije, ki je v uvodu pozdravil vse prisotne in povabljene in predlagal dnevni red, ki je bil soglasno sprejet.
1.	Pregled dela kolesarske sekcije v letu 1982
2.	Plan dela kolesarske sekcije v letu 1983
3.	Razno
Ves program dela, ki je bil zastavljen, je bil v celoti uresničen in celo presežen, saj smo se udeležili tudi mednarodnega srečanja kolesarjev v VRTOJBI pri Novi Gorici. Na 80 km CELJSKEM MARATONU je sodelovalo 27 naših članov, na KOZJANSKEM MARATONU 10 in na POHORSKEM MARATONU 11 kolesarjev.
Tudi udeležba po TRIM KOLESARSKIH POTEH EMO je vse številnejša, saj je po njih prekolesarilo že lepo število naših sodelavcev - kolesarjev.
Poleg aktivnosti v programu naj omenim tudi vožnje kolesarjev in kolesark ob TORKIH popoldne. Prevozili smo različne dolžine poti od 35-80 km, odvisno od razpoloženja prisotnih.
Ob tej priliki je predsednik sekcije pohvalil vse člane upravnega odbora naše sekcije za požrtvovalnost pri delu, pa tudi druge člane sekcije, še zlasti: Oštir Jožeta, Smeh Srečka, Kos Črtomirja, Artiček Branko in Klenovšek Vikija.
Na občnem zboru smo sprejeli tudi plan dela za leto 1983, in sicer:
1.	Pohorski maraton
2.	Kozjanski maraton
3.	Celjski maraton
4.	Maraton Franja
5.	Vrtojba (Vršič 83)
6.	1000 km po Sloveniji
7.	Vzpon na Celjsko kočo
8.	Organizacija kolesarskega trim dneva
Izvoljen je bil tudi organizacijski odbor za izvedbo akcij 1000 po Sloveniji in vzpon na Celjsko kočo v naslednji sestavi:
Černe Dimitrij - finančne zadeve
Klenovšek Sonja - propaganda
Klenovšek Viki - stiki z javnostjo - informacije Vrečer Renato-tehnična izvedba
Jurc Rudi - tehnična izvedba Kos Črtomir - tehnična izvedba
Smeh Srečko - tehnična izvedba
Radanovič Toni - tehnična izvedba
Peternel Franjo - tehnična izvedba
Tominc Erna - tehnična izvedba
Za častne člane odbora Za izvedbo akcije 1000 km po Sloveniji pa so bili predlagani: predsednik:	Gazvoda
Franci, gl. direktor DO EMO, preds. RŠD EMO član: Stepišnik Edi, župan občine Celje, predsednik KK MERX
član: Rine Danijel, predsednik TKS Celje član:	Zupančič Breda,
predsednik KOOZS DO EMO Celje
Pokrovitelj te akcije je DO EMO Celje
Organizacija akcije: RŠD EMO in kolesarska sekcija
TRIM DAN TOZD ODPRESKI AVTOKOLESA
TRIM dan smo v našem TOZD izvedli res zelo pozno vednar prej za to nismo imeli možnosti, ker je bil sindikat TOZD denarno na zelo »šibki nogi«. Ta problem nam je rešil direktor TOZD tov. Poznič Slavko, ki je denar, ki ga je dobil od inovacije, dal prenesti na žiro račun našega sindikata, ter nam na ta način omogočil, da smo lahko izvedli ta naš TRIM dan.
Ob 7. uri zjutraj dne 13/11-1982 smo se odpeljali do Laškega, kjer smo si ogledali »PIVOVARNO«, proizvodnjo piva, ogled pa končali s pokušnjo piva. Ob
9.	uri smo se ustavili pri »JEŽU«, kjer smo imeli zajtrk, s pravo podlago za »trimčkati«. Od tu smo se odpeljali proti Gabrovki, kjer
smo si ogledali in seveda tudi preizkusili izdelke Tovarne sokov in alkoholnih pijač »PRESAD«. Po pravem domačem kosilu v gostilni »PRI TONČKU« v Dolah nad Litijo smo se odpravili na objekte, kjer smo izvedli glavni program našega TRIM dneva.
Po prvotnem dogovoru, da je udeležba obvezna za vse, ter da naj bomo »solidarni« do sotekmovalcev ter ob izredni pomoči zelo spretne ekipe »Prve pomoči«, smo se z velikim elanom spustili v boj. Obe ekipi, tako v vlečenju vrvi kakor tudi v malem nogometu so morale imeti čimvečje zastopstvo v nežnem spolu. Držali smo se športnega načela »Ni važno zmagati, važno je sodelovati«. Ob pravem navijaškem vzdušju ob vsakem nastopu, so ostali zapisani ob spretni roki »solidarnostne« zapisnikarice Tatjane ZORKO tile rezultati:
MALI NOGOMET:
KOLESARJI - ODPRES-KARJI 1:1 (3 :3 po streljanju 7 metr.)
PIKADO:
1.	TAVZES Zvonko 51 točk
2.	RIHTER Franci 39 točk
3.	POŽLEP Fanika 38 točk
SUHI SLALOM:
(velika solidarnost!)
1.	POZNIČ Slavko
2.	DAKUŠIČ Milan
3.	KUMBERGER Marija
SKAKANJE V VREČAH:
(še bolj solidarno!)
1.	HAJNŠEK Emil
2.	RUŽIČ Martina
3.	POŽLEP Fanika
VLEČENJE VRVI:
KOLESARJI -KARJI 2 :0
(kajti tu je bila velika nestrpnost).
Posebna komisija se je odločila še za nekaj dodatnih priznanj:
- za stil pri plesu: ŽELEZNIK Olga
-	za spretnost s kozarci: KOŠEC Vili
-	za solidarnostno posojilo: ČAKŠ Marjan
Večerjo smo pospravili v »trimček« želodce pri »JEŽU«, nato pa smo se vsi skupaj vključil v TRIM ples »RAČKE«. Ob prijetnem vzdušju je kar prehitro minil čas za zabavo.
Bil je nepozaben dan!
Franc FURMAN
Po tem »izrednem« tekmovanju v pravem TRIM zagonu smo se odločili še za eno nogometno tekmo, pri pravem dežju. S pomočjo ekipe »Prve pomoči« in ob naštetju rezultata nas je z igrišča pregnala šele noč.
Tako smo dobro iztuširani ODPREŠ- nadaljevali s TRIM-plesom ter podeljevanju priznanj
)w
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
organizira v šolskem letu 1982/83 naslednje oblike izobraževanja:
na področju: DRUŽBENO-POLITIČNEGA USPOSABLJANJA,
CIVILNE ZAŠČITE, SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
V TEČAJIH:
-	tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski)
-	verificirani tečaji tujih jezikov
-	tujih jezikov za predšolsko mladino in mlacSno
-	za skladiščnike
-	za voznike viličarjev
-	za upravljalce težke gradbene mehanizaege (buldožer, valj er, nakladalec, kompresor)
-	za upravljalce lahke gradbene mehanizacije
-	za upravljalce mostnih žerjavov
-	za strojepisje (začetni in nadaljevalni), tečaji tudi za mladino
-	za tehniške risarje (začetni in nadaljevalno
-	za kurjače visokotlačnih naprav
-	za kurjače centralnih kurjav
-	za tajnice
-	za kuhanje
-	za šivanje
-	za preizkuse znanja iz varstva pri delu. tujih jezikov in strojepisja
-	strojnega pletenja
-	makrame (vozlanje)
-	za pridobivanje osnovrih znanj psiiologije prodaje
-za vozrike traktorjev
-	za vodrtelje motomii Čohov -za knjigovodje
-za hišnike
-	za upravljalce hršrth dvigal
Izobraževanje po speaalrti programi) za potrebe OZD OSNOVNA ŠOLA za od-asle
USMERJENO SREDNJE IZOBRAŽEVANJE
-	skrajšan* programi (pridobitev poklica)
višje Sole
-	Višja pravna šola Maribor
-	pripravljalni seminarji za vpis na višje in visoke šole
PREVODI IZ TUJIH IN JUGOSLOVANSKIH JEZIKOV GRAFIČNE USLUGE - RAZMNOŽEVANJE - FOTOKOPIRANJE v Sole in tečaje vpisujemo vsak dan
Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE CELJE, Cankarjeva 1. telefon 25-620 ai 25-631
8
Emajlirec
SLOVO OD UPOKOJENCEV
Ob koncu lanskega leta se je od nas poslovilo 90 delavcev. Tako, kot je že star običaj v naši delovni organizaciji, so se zbrali v torek, 28. decembra ob 13. uri na slovesnosti v jedilnici obrata družbene prehrane.
Slovesnosti so se udeležili tudi direktorji naših TOZD, predstavniki sektorja za kadrovske in samoupravne odnose, pomočnika glavnega direktorja tov. Ahačič Ingeborg in tov. Mravlak Drago, predsednica koordinacijskega odbora OOZS EMO tov. Breda Zupančič ter še nekateri predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij naše DO.
Po kratkem kulturnem programu DPD Svoboda so se upokojenci udeležili svečanega kosila ter si nato v veselem in vedrem razpoloženju povedali marsikaj zanimivega, obudili spomine na marsikatero prijetno ali pa tudi neprijetno dogodivščino.
Vsi upokojeni delavci so prejeli za svoje zvesto in dolgoletno delo tudi lepa darila.
Je že tako, da kar naenkrat pride dan, ko nekateri naši sodelavci in sodelavke, s katerimi smo se skupaj vse dneve, vsa leta trudili, da smo uspešno opravljali naše delo, premagovali vse napore in težave, zaključijo z aktivnim delom in odidejo v zasluženi pokoj.
Čas hiti, leta minevajo, čeprav dolga in največkrat polna skrbi in trdnega dela, včasih pa tudi veselja - stari odhajajo, mladi prihajajo. Tako je že od nekdaj, tako bo tudi vnaprej, tako zahteva čas, narekuje naše življenje, to je zakon, ki ga ni nihče napisal, to je zakon narave.
Naši sodelavci in sodelavke, zlasti tisti iz starejše generacije so bili vedno močno navezani na svojo delovno organizacijo, na svoja delov-
na mesta in na svojo delovno okolico. Vedno in povsod so si prizadevali, da so bili medsebojni odnosi dobri, tako, da so z veseljem prihajali na delo, z veseljem opravljali zaupana jim dela in naloge, ter prav tako z veseljem odhajali z dela. Uspešno so se spopadali s težavami, ki jih ni bilo malo, dali so ogromen prispevek k našemu napredku, uspešno, zvesto in požrtvovalno so se bojevali za še boljši jutri ter svoje izkušnje, ki so si jih v teh dolgih letih trdega dela nabrali, prenašali tudi na mlajše sodelavce.
Kdo naj šteje leta, ki so jih prebili na delu v naši delovni organizaciji. To so bila leta naporov, samoodrekanj, vendar znali so složno, požrtvovalno in organizirano premagovati vse težave ter ustvarjalno razreševati probleme.
V letu 1982 so se upokojili naslednji sodelavci in sodelavke:
ANTLOGA Edi BEZOVŠEK Franc BRINOVAC Marija BUŠIČ Zvonimir CVIRN Konrad ČANDER Dragica ČATER Terezija ČERNC Jožefa ČEŠNOVAR Rozalija DEL-NEGRO Boris DOBERŠEK Mirko DOBRAJC Ivanka DUKIČ Rozina GOLOB Marija GOLOUH Julijana GORŠEK Stanislava GOLEŽ Ada HOSTNIK Terezija JAKOB Marija JAMNIŠEK Frančiška JEREB Alojz JORDAN Ivan
Spoštovane sodelavke!
V zimskem času, ko ni večjih rekreacijskih možnosti, se vam verjetno poraja želja po večji telesni aktivnosti. Vabimo vas, da se udeležite organizirane rekreativne vadbe vsako sredo od 19.00 do 21.00 ure v mali telovadnici tehnične šole.
Vadbo bodo vodile vodnice našega športnega društva in bo prirejena vašim potrebam in interesom. Vaje bodo vsebovale vse elemente razgibalnih vaj, fizične obremenitve in razvedrilo sprostilnih vaj.
Na rekreacijo pridite v športni opremi, vendar se toplo oblecite pred in po vadbi.
Prepričani smo, da boste z vajami zadovoljne in da boste aktivno preživele nekaj ur svojega prostega časa in s tem povečale svoje telesne sposobnosti in odpornost.
Pridite, koristilo vam bo!
Komisija za rekreacijo žensk pri RŠD EMO
KAČIČNIK Adela KLENOVŠEK Lovrenc KLOKOČOVNIK Jakob KOROŠEC Albina KOROŠEC Miroslava KOŠTOMAJ Marija KRESNIK Ema KREMPUŠ Matija KRITAR Matija KRIŽAN Štefanija LAZAR Jože LIPAR Brigita MAJGER Alojz MALGAJ Helena MENCINGER Hermina MOHORKO Vincenc MOLAN Marija MRAZ Rudolf OVČAR Frančiška PANZA Franjo PETERNEL Franjo PILKO Olga PLANINC Marija PRITEKELJ Ivan PUHER Viktor PUTRIH Margareta ROBIČ Jože RATAJC Karl RAVBAR Pavla REBEK Jože REBERNAK Ana RENČELJ Frančiška RESNIK Franc ROZMAN Antonija ROŽMAN Stanislav SENIČAR Anton SMREČNIK Ivanka STANTE Danica STOJC Ana ŠAJN Anica ŠALEJ Matilda STANTE Rudi ŠTIMULAK Ivan ŠUMEČ Anton TERCE Marija TERCE Nada TERŽAN Olga TEVČ Terezija TOČKO Marija TODOROVIČ Miroslav TRSTENJAK Karla TURNŠEK Danica TURNŠEK Zmagoslav VAJDIČ Rafaela VEČKO Silva VEDLIN Fanika VETRIH Ivanka VRANC Albin VREČER Silva VRHOVŠEK Jožefa ZOTTL Ernest ZOTTL Frančiška ŽNIDAR Marija ŽOHAR Frančiška ŽGAJNER Frida ŠPANZELJ Ivana HUDEJ Franc HUNSKI Anica
Odhod naših sodelavcev in sodelavk v zasluženi pokoj ne pomeni, da so nekako odpisani iz našega kolektiva ali družbenega udejstvovanja, saj lahko starejši ljudje najdejo marsikaj, kar jim prej
zaradi intenzivnega dela med nami ni bilo mogoče. Življenje je v nenehnem gibanju, delovni človek pa je del narave, ki mora slediti temu gibanju, se mu prilagajati ter tako dočakati v sreči in zadovoljstvu v letih pokoja visoko starost.
Tudi starost je lahko lepa, če sledimo življenju in dogajanju in če se aktivno vklju-
čujemo v vsakdanje družbene dejavnosti.
Vsem sodelavcem in sodelavkam, ki ste odšli v zasluženi pokoj, želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v krogu svoje družine svojcev in prijateljev, hkrati pa upamo, da se boste še kdaj oglasili v našem kolektivu in obiskali svoje nekdanje sodelavce In sodelavke, s katerimi ste skupaj ustvarili trden In prekaljen kolektiv, ki je kos vsem težavam in jim bo kos tudi v prihodnje.
Da poteka slovesnost ob odhodu generacije naših delavcev v pokoj vedno v najlepšem redu, vsako leto poskrbijo marljive delavke oddelka kadrovske operative. Na fotografiji: delavke iz kadrovske operative in »nova« upokojenka Stoje Anica.
Za starejšo generacijo vemo, da je bila dovzetna za trpljenje in ga je tudi žilavo premagovala. Na fotografiji: Stante Rudi, Mohorko Vincenc, Robič Jože, Španzelj Ivana in Korošec Miroslava
Vsi upokojeni delavci so prejeli za svoje zvesto in dolgoletno delo tudi lepa darila. Na fotografiji: Cvirn Konrad, Jordan Ivan, Rožman Stanislav, Peternel Franjo in Doberšek Mirko
Dolga leta so prebili na delu v naši delovni organizaciji ob nenehnem prizadevanju za napredek EMO. Na fotografiji: Lipar Brigita, Dukič Rozina, Ravbar Pavlica, Rebek Jože in Turnšek Danica.
Emajlirec
SLOVO OD STAREGA LETA
Upokojila se je naša Frida
V decembru lanskega leta je prišel trenutek, ko smo se kot delovni tovariši morali posloviti od naše sodelavke FRIDE ŽGAJNER. Čeravno ji z vsem srcem privoščimo razbremenitev delovnih dolžnosti in zasluženi pokoj, nam ni bilo lahko pri srcu.
S Frido smo namreč izgubili vestno, prizadevno delavko in dobro kolegico, ki je nismo cenili samo v naši kadrovski službi, pač pa jo bodo pogrešali številni naši delavci. V EMO namreč ni veliko delavcev, s katerimi naša Frida ne bi imela službenih opravkov. To pa niso bili samo suhoparni službeni odnosi, pač pa je Frida znala v te stike in odnose vnesti človeško toplino.
Pri njej delavci niso bili nikoli samo številke, ne samo zadovoljevanje kadrovskih potreb in nalog, temveč jih je obravnavala kot člane naše velike družine proizvajalcev. Za njo so bili predvsem ljudje, ki imajo svoje vrline in težave in ki se po svojih močeh bolj ali manj zavzeto vključujejo v ustvarjalno delo, za ustvarjanje dohodka, od katerega živimo.
Celih 35 let je dala Frida vse svoje moči in znanje našemu podjetju. V EMO je vztrajala od začetka do konca svoje delovne dobe, od tega preko 25 let v kadrovski službi. Tako se je uvrstila med tiste člane kolektiva, ki so vztrajali tudi v časih, ko ni manjkalo težav. Se več, bila je med tistimi, ki niso gledali na uro in delovni čas, če je bilo treba v korist podjetja dokončati kakšno delo.
Čeravno odhaja v pokoj, bo Frida še vedno ostala naša in z nami. To smo prepričani. Veseli bomo vsakega njenega obiska in dobrodošli bodo nasveti sodelavcem iz njenih bogatih delovnih in življenjskih izkušenj.
Sodelavci
Star običaj je že, da se zadnji delovni dan v letu malce poveselimo in pozabimo na vsakdanje skrbi in težave. Nekaj uric si vzamemo, da se še zadnjič v letu skupaj s sodelavci spomnimo težkih in lepih trenutkov ter pokramljamo o težko prehojenem stabilizacijskem letu. Čeprav zaključek leta v vseh TOZD ni bil enako uspešen, kot je bilo pričakovati, pa veselje vseeno ni izostalo. Pa saj je tako tudi prav. Morda pa bo ob koncu letošnjega leta lahko veselje še večje in bomo na podlagi lanskih izkušenj dosegli več kot doslej, da bomo vsi skupaj v letošnjem letu dosegli takšne delovne in poslovne rezultate, da bomo ohranili do-
seženi osebni in družbeni standard, družbi pa prispevali svoj delež pri premagovanju bremen sedanjega časa.
Prepričani smo, da bo pri tem prišla do izraza pri vsakomur izmed nas državljanska, socialistična in samoupravna osveščenost.
S skupnimi napori bomo lažje razreševali zahtevne naloge in probleme, ki so pred nami. Z dobrim in vestnim delom, pa včasih tudi odrekanjem, bomo največ prispevali k ozdravitvi našega gospodarstva, zato naj bo naš osnovni moto v 1983 letu dobro gospodarjenje.
10
Emajlirec
NAŠE ČRNE TOČKE
Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu decembru
Dne 28. 12. 1982 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti.
TOZD Radiatorji
Videc Vendelin, vinjen na delu - pren. del. raz., odi. za čas 12 mesecev
Drovenik Ivan, neupravičeni izost. - opomin
TOZD Posoda
Stojanovič Mladen, neopravičeni izost. - pren.
del.	raz., odi. za čas 12 mesecev
Lipar Vojko, neopravičeni izost. - pren. del. raz. odi. za čas 12 mesecev
Ojsteršek Franc, fizični obračun - pren. del. raz. odi., za čas 12 mesecev
Ademi Marija, vinjena na delu - pren. del raz., odi. za čas 6 mesecev
Razgoršek Majda, vinjena na delu - pren. del. raz., odi. za čas 6 mesecev
Zupanc Anica, vinjena na delu, povzročanje pretepa - pren. del. raz. odi. za čas 12 mesecev
Roper Milan, neopravičeni izost. - pren. del. raz. odi. za čas 12 mesecev
Šolman Alojz, vinjen na delu - pren. del. raz. odi. za čas 6 mesecev
Kranjec Branko, neopravičeni izost. - prenehanje del. razmerja
Potecin Rolando, neopravičeni izost. - prenehanje delovnega razmerja
Kumerc Alojz, neopravičen izostanek - opomin Kramperšek Terezija, zapuščanje del. mesta -opomin
Arh Jože, nepravilen odnos do sodelavcev - opomin
Popovič Ana, neopravičen izost. - opomin Guček Bojan, neopravičen izost. - opomin Savski Stanko, neopravičen izost. - opomin Malič Milan, prinašanje alk. v DO - javni opomin Mauhar Milan, neopravičen izost. - javni opomin
TOZD Emokontejner
Leber Franc, zap. del. mesta - opomin Ovtar Albert, neopravičen izostanek - javni opomin
Klajnšek Alojz, zloraba položaja - javni opomin
TOZD Odpreski in avtokolesa
Mutec Ignac, zapuščanje del. mesta - opomin Bednički Marjan, zapuščanje del. mesta - opomin
Kadrovske vesti
od 1.12.1982 do 29.12.1982
DVA SODELAVCA -DVA PRIJATELJA -DVA JUBILANTA
Sprejeti na delo:
PODPEČAN Jolanda, STRNAD Anica, DOKLER Boža, VIDMAR Vlasta, BRKOVIČ Dragan, BRILEJ Franc, CRNOMARKOVIČ Živko, STRAŽE Ivan, PER-GAMOŽ Silvo, KRUŠLIN Josip, AMON Darko, BLA-ZINŠEK Anton, KLAJNŠEK Milan, LAJIČ Radivoj, STEBLE Edi, STIPLOVŠEK Bogdan, KOMERIČKI Darko, VALANT Marjan - vsi TOZD Posoda; MIJOŠEK Bernarda, PEPELNAK Beno, VERK Venčeslav - vsi TOZD Radiatorji; VIDMAR Slavica, KUŽINA Ksenija, HORVAT Franc, ŽLOF Vladimir, KVAR Branko, PEVEC Janez, RISTIČ Nenad, MAJCENOVIČ Jože, LUKMAN Janko - vsi TOZD Kotli; MADARASI Rihard -TOZD ERC; GRAČNER Andrej - TOZD Odpreski; VERHOVŠEK Zlatko - TOZD Vzdržeanje; ZDOVC To-mislav-TOZD Frite; JOSIPOVIČLjubiša-TOZD Kontejner;
Iz DO so odšli
PREGLEJ Jožica, MRDAK Granica, MILENKOVIČ Žika - vsi TOZD Posoda; KAJTNA Alojz - TOZD Radiatorji; JUTRŠEK Stanislav - TOZD Vzdrževanje; MANTEL Gorazd, ARZENŠEK Anton, KOSMAČ Anton, SIMONČIČ Janko, GRUBAN Ostoja, LEPIRICA Hamdija, BEDNJIČKI Gabrijel - vsi TOZD Kotli; MU-ŽERLIN Štefan - TOZD DSSS - nabava;
Upokojeni v mesecu decembru
VRHOVŠEK Jožefa, JAKOB Marija, ROBIČ Jožef, BEZOVŠEK Franc - vsi TOZD Posoda; HUDEJ Franc, ANTLOGA Edi - oba TOZD Odpreski;
Poročili so se:
BELAK Milena-JEVŠNIK - posoda; VETRIH Marjana - OVČAR - frite; NEŽMAH Marija - REBIČ - posoda; DOBNIK Zlatka - POVH - posoda; TEMPLAK Angela - DEŽAN - kontejner
Spremembo priimka ima tov.
VERK Rozalija - SLEMENŠEK - posoda
Premeščeni iz TOZD v TOZD
GERŠAK Ivan iz TOZD Kontejner v TOZD Posoda
Murko Franc in Turnšek Anton, sodelavca iz TOZD Vzdrževanje in energetika, ki praznujeta dvojni jubilej - 50 let življenja in 30 let dela v naši samoupravni socialistični družbi.
Dva v roke si segajoča sta nasmeha, ob trenutkih ža-fanta iz TOZD Vzdrževanje - losti pa znata nuditi s svojimi strojni obrat. Radi bi ju pre- življenjskimi izkušnjami tr-stavili resnično kot fanta, saj den steber opore, tako tudi izgledata kljub nju- S svojima družicama sta ni realni starosti, naravno si ustvarila lepa domova z srečno doživetih 50 let ali urejenimi odnosi.
kot temu popularno rečemo, doživela sta Abrahama. To sta fanta, ki sta doživela vse grozote vojne, nato vso skrb naše celotne družbe za obnovo naše porušene domovine, obdobje lepega življenja v novi samoupravni socialistični družbi, živita življenje sedanjosti. Vedno sta bila v tistih vrstah, ki so se borile, da bi nam bil resnično lepši jutri. To sta lahko dosegla s svojim pridnim, zvestim delom, predanostjo, tovarištvom.
Njun navidez miren temperament pa skriva v njih srca sposobna nuditi soto-varišu veliko mero človeške topline, ob trenutkih za to namenjenih tudi prešernega
Sodelavec TURNŠEK Anton desno na sliki se je rodil leta 1933 v prelepem sončnem Šmartnem v Rožni dolini.
Sodelavec Murko Franc pa leta 1932 v Trnovljah pri Celju.
Tone ima dve lepi hčerki, Danico in Zvonko, Franci pa hčerko Romanco.
Tone in Franci se približujeta tudi drugemu jubileju, tj. tridesetim letom delovne dobe.
Ob življenjskem jubileju jima želimo, da bi bila predvsem srečna, zdrava, srčno zadovoljna in to v krogu svojih ljubljenih, v družini ter med sodelavci.
Oštir Jože
ZAHVALA
Ob bridki in boleči izgubi dragega ata
GORJUP Martina
se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavcem montaže za darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča hčerka Dragica Reberšak z družino
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta
ŠKOBERNE Franca
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Vzdrževanje. Hvala za venec, denarno pomoč in izraze sožalja ter za spremstvo k zadnjemu počitku.
Najlepša hvala tovarniški godbi EMO.
Žalujoči sin Lojzi in žena Marija
ZAHVALA
Ob neizprosni resnici, da smo za vedno izgubili moža, očeta, starega očeta, brata in strica
PŠENIČNIK Ivana
iz Malih Dol
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu darovali vence in cvetje, ter ga spremljali na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Posebno zahvalo izrekam sodelavcem Špesove skupine za darovani venec in izrek sožalja.
Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči:	žena Rozika,
hčerke Zinka, Verica, Jožica z družino, ter sinova Ivan, Slavko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mamice
ŽERAK Hilde
se zahvaljujem vsem sodelavcem Šlužbe kontrole za darovani venec, izraze sožalja ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
hčerka Marjana
Emajlirec
11
Iz splošne službe iz telefonske centrale se je upokojila posredovalka telefonskih pogovorov tov. MESTINŠEK Marija.
f Ir
KRIŽANKA št. 28
V zasluženi pokoj je odšla tov. ŠPINDLER IVANKA, dolgoletna marljiva delavka iz TOZD POSODA.
Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem OOZS TOZD Radiatorjev, kakor tudi vsem sodelavcem za darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem sodelavcem in sodelavkam želim veliko za-dovljstva pri nadaljnjem delu. Kolektivu želim veliko delovnih uspehov pri uresničevanju delovnih nalog.
ŠUMEČ Anton
Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem svojjim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda Univerzal, ter vsem, ki so prispevali za lepo darilo, katero me bo vedno spominjalo na leta med njimi.
Vsem skupaj pa želim veliko uspeha ter medsebojnega razumevanja v nadaljnjem delu.
ŠPRANKEL Ivanka
VODORAVNO: 1. pošev-nokoten enostranični četverokotnik v geometriji, 5. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja, 11. industrijsko mesto v severni Bosni,
12.	že umrli ameriški karakterni igralec (Humprey), 14. zatrjevanje, da ustreza dejstvo resnici, 15. športna trofeja, 16. kemijski znak za Renij, 17. največji francoski kipar novejšega časa (Avguste), 19. spodnja okončina, 20. žensko ime, 22. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 24. zgodovinski kraj v Dalmaciji, kjer so nekaj časa kronali hrvaške kralje, 25. ime ameriškega igralca Lan-castra, 27. niz, serija, 29. začetnici znamenitega jugoslovanskega elektrotehnika, ki je deloval v Ameriki, 30. gorovje v notranjosti Azije z najvišjim vrhom Beluho (4506 m), 32. judovska kraljica iz 9. stoletja pr. n. š., naslovna oseba Racinove tragedije, 34. največji črnogorski pesnik (Gorski ve-
nac), 36. zapreka, 37. nadarjenost, 38. Kraljevič iz indijskega epa »Ramajana«.
NAVPIČNO: 1. pleme, 2. gora na avstrijskem Koroškem, 3. pogonski stroj, 4. jugoslovanska plavalka, olimpijska zmagovalka na 100 m prsno v Ciudad de Mexico 1968 (Djurdja), 5. začetnici nekdaj najbolj popularne francoske filmske igralke, 6. oborožena tatvina, 7. tekmovanje pri starih Grkih, 8. življenjska zveza med moškim in žensko, 9. visoke cene, 10. glavno mesto zvezne države ZDA Georgije, 11. plod drena, 13. nesamostojni spremljevalec ali privrženec kake veljavne osebe, 14. obvodna žival,
18.	starosta v kaki družbi,
21.	oblika zadruge v carski Rusiji, 23. trava druge košnje, 26. ime dolgoletnega švedskega premiera Erlan-derja, 28. verski učenjak pri muslimanih, 31. ime ameriškega filmskega igralca Voig-hta, 33. rimska boginja jeze, 35. okrajšava za številka.
REŠITEV KRIŽANKE št. 27 (SKANDINAVKE)
VODORAVNO:	SONCE,
STANIOL, DVOMETRAŠ, REP, OBI, ATLAS, TOP, ŽLOTEK, RA, BOTANIKA, ABO, OBET, RA, DŽEM, VERICA, SMETNJAK, STAR, EAST, TERCET, TO, OSLEPITEV, KNE, KALK, LINO, AVLA, ATEST, ČA, SE, LU-GANO, AVDITORIJ, OČIM, PENICA, STIK, LEVT, EOS, OSKAR, PRETIKALO, PIKA, ORAN.	-Slavi-
Ob odhodu na druga dela in naloge se kolektivu TOZD Radiatorji prisrčno zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje, obenem pa jim želim še obilo uspehov v zasebnem življenju in pri delu v TOZD. Besede ob slovesu in prejeto darilo pa mi bo dragocen spomin na skupaj preživela leta.
HEMPT Drago
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »DAN REPUBLIKE«
Pravilno geslo: ČESTITKE
Nagrajenci:
1.	nagrada 300,00 din - OVČAR Branko - DSSS
2.	nagrada 200,00 din - STOKLAS Jožica - DSSS
3.	nagrada 150,00 din - KOŠTOMAJ Rudi - TOZD Radiatorji
4.	nagrada 100,00 din - DOBOVIČNIK Vili - TOZD Kotli
Izžrebani sodelavci lahko dvignejo nagrade v oddelku obračuna OD.
POPRAVEK V 24. številki EMAJ-LIRCA je prišlo do napake pri objavi disciplinskega ukrepa za Naraksa Branka.
Pravilno glasi:
Naraks Branko - neopravičeni izostanki z dela, vinjen na delu, zapuščanje dela - prenehanje delovnega razmerja.
Pravna služba
Emajlirec
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Iz oddelka obračuna osebnih dohodkov se je upokojila tov. GOLEŽ ADA
Sporočila sodelavcem
12
Emajlirec
HUMOR
Par dni pred Novim letom mož vpraša ženo:
»Draga, kaj boš delala danes popoldan?«
»Nič posebnega. Napisati in odposlati moram nekaj čestitk, prebrala bom še nekaj poglavij romana, na radiu bom poslušala koncert... in tako dalje!«
»V redu, ko boš prišla do razno, se prosim spomni in mi prišij gumb na srajci.«
V dneh pred Novim letom se vrača sodelavka Marija domov iz mesta preobložena z raznimi zavitki in vrečkami.
Mož jo doma začudeno pogleda in vpraša:
»Ja, odkod pa si še vzela toliko denarja za nakupe?«
»Dragi, veš, v mestu sem srečala tvojega prijatelja Francija, ki ti je vrnil dvesto tisoč dinarjev dolga.«
Na novoletni zabavi prijatelj Adonis sreča staro ljubezen in jo povabi na ples.
Stiska jo k sebi, ona pa se drži precej rezervirano. Naenkrat pa mu reče:
»Moram priznati, da se ti brada zelo lepo poda.«
»Ja, a res. Resnično tako misliš?«
»Resnično. Sedaj se ti vidi tako malo obraza.«
Kadrovnica sprašuje na novo sprejetega delavca: »Pijete?«
»Ne vem«, odgovori sramežljivo novinec. »Potrebujete to samo za informacijo ali me vabite na pijačo?«
Na novoletnem plesu mladenič divje vrti svojo soplesalko. Ta mu vsa zadihana pravi:
»Ne divjajte tako, saj to sploh ni valček, to je slow.«
»Doma imam ploščo«, in prav dobro vem, da na ovitku plošče piše 45 obratov na minuto.«
»Kaj pa je rekla tvoja žena, ko si tako pozno prišel z našega sestanka?«
»Nič ni rekla, mislim pa, da se v kopalni kadi kar dobro spi.«
Modre in manj modre
V tujini zaupajo v naše stabilizacijske napore. Zdaj nam preostane le še to, da si to zaupanje pridobimo še doma.
Število konjskih moči cesto zavisi tudi od števila sedežev v avtomobilu.
Če bi se pamet lahko prodajala, bi mnogi ostali siromašni.
Skrajni čas je, da odplačamo dolgove, kajti skrajni čas je, da najdemo spet nove!
Piši kot dovolijo, beri kot je predpisano.
Greh bomo prikrili, grešnika določili.
Vsaka delitev, ki temelji na delu, vzbuja nezadovoljstvo.
Mi vsi hodimo v šolo ob delu zato, da nam ne bo treba delati.
Moderna razveza zakona: njemu mercedes, njej stanovanje, babici njihovi otroci.
Nesreča ljudi druži: Dokaz: združeno delo
(m- /uašcv/c)
»Zakaj se spet prepirata?« vpraša babica dvojčka.
»Veš on vedno trdi, da je starejši od mene«, čeblja petletni Janezek, »samo zato, ker je glavo pomolil ven petnajst minut prej kot jaz.«
Preplašena dvojčka vidita, da je babica padla v nezavest.
Drugi bratec potreplja babico po licu in pravi:
»Iz luže, babica, iz luže.«
»Draga soseda, kdo je lepi mladi mož, ki ste ga zjutraj pospremili iz hiše?«
»Ah, to je študent IV. letnika medicine.«
»Redni?«
» Ne, ne, samo takrat, ko je mož na službenem potovanju.«
Dva stara prijatelja se srečata za kavarniško mizo in pričneta obujati spomine: »Da, da najlepša stvar na svetu je seks.«
»Ja, kakor za koga. Meni je vseeno ljubše Novo leto.« »Kako, zakaj Novo leto.« »Ja, zato, ker je Novo leto večkrat.«
Moj prijatelj pravi, da ima v pisarni stereo šefa.
Vse kar mu šef reče na levo uho, mu iz desnega uide.
Potno poročilo
V inozemstvu sem šel po sklepu odbora. Tam sem si ogledal velesejem. Bilo je lepo. Bilo je toliko novega. Da bi lahko napisal celo knjigo. Še najbolj všeč so mi bile barve. Barve vseh vrst. S katerimi so pobarvani stroji. Tam, pravijo, veliko dado na človekovo okolje, zato vse pobarvajo. Vključno stroje in stavbe. Videl sem na primer stroj, ki je segal od vrha do tal -a ves v barvah, ob straneh pa kombiniran s štrahami. Ali pa drug stroj, ki je bil dolg skoraj čez ves prostor - a kakšne barve. Da bi človek gledal samo barve.
Na sejmu so me lepo sprejeli in čeprav nas je bilo iz naše dežele čez sto petdeset, so se posvetili vsakemu. V gumbnico so nam obesili kartončke s sliko, ki jo mimogrede ob vhodu v prostor naredi avtomat. A zamislite - tudi te slike so v barvah. No, v petih dneh sem prehodil sejem po dolgem in počez pa še v nadstropja sem stopil. Vse je označeno. Tako, da je bilo res koristno, da sem šel na ta sejem, saj lahko primerjam revščino naših sejmov z njimi.
Moja naloga je bila videti, do kod so po svetu že prišli s proizvodnjo in opremo za izdelke kot so naši. Daleč so, zelo daleč. In stroji morajo biti gotovo strašno dragi, ker so tako lepi. Sicer sem skušal večkrat tudi kaj vprašati, a žal ne znajo po naše. Tako lahko le sklepam. Veliko sem se pa pogovarjal z našimi ljudmi, ker smo se vedno dobivali tudi izven sejma in po-debatirali o vsem.
Kaj je bilo na sejmu koristnega za nas? Predvsem naj še enkrat poudarim - barve. Pri nas bo treba razmisliti, da čimveč stvari obarvamo.
Drugo. Prinesel sem cel kovček prospektov. Vse radodarno dajem na razpolago naši knjižnici in to bi moral pregledati vsak strokovnjak pa še kdo.
Zelo koristne napotke bom lahko tudi dal, če me bo kdo pri nas vprašal, kako se velesejem organizira. Tega res veliko vem. O izdelkih pa tole: Tam imajo res lepšo obliko in barve in v marsičem so bolj priročni. Toda to je za njihove razmere. Pri nas še nisma smisla delati na tem, ker naši ljudje tega niso vajeni. Njihova kultura je višja, življenjski standard je višji, plače so višje. In tako naprej.
Vozili smo se dobro, le ob prihodu domov nas je presenetil na letališču sneg, tako da kmalu ne bi pristali. Potem pa zgleda, da je pilot zvedel, da je v Zagrebu vse v redu in je odletel tja. No, edino to ni bilo najbolj v redu.
K potnemu poročilu prilagam še obračun stroškov. Prosim, če mi plačate taksi iz Zagreba in tri telefonske pogovore iz hotela v tujini. Ko sem odhajal na pot, je bil sin nekaj prehlajen pa sem iz tujine malo povprašal, kako je z njim. Saj veste, očetovska skrb.
Mislim, da so ogledi takih sejmov nadvse koristni, vendar pa predlagam, da nas bi šlo v prihodnje več iz naše DO. Kot drugi.
OD BESED K DEJANJEM
SMO v EMO ob koncu koledarskega leta dejali
to bomo v novem 1983 letu naredili
to moramo
brez tega ne gre
sklenili smo
odločili smo se
stojimo za tem
naš sklep je jasen
trdno smo odločeni
zdaj pa čisto zares
od besed k dejanjem
od besed ...
od besed ...