"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" <11? St Clair cleveland, o. TIm larrect Slovaalan We«klj in th« Unjtod Stat« of America. Svorn Circulation 14,200 Izhaja niko ni*. Ima 14,200 naročnikov Naročnina: Za tlana. na leto ...».......»J Za nečlane -------------$14 Za iaoMitT« ---------- NASLOV uredništva in upravnišiva «117 St Clair Ara. Cleveland. O. Telefon: Bandolph «28 OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Secpnd-Class Matter December 12th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Štev. 51. — No. 51. AČCEPTED POR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTA GE PROVIDED FOR IN SECTION 110S, ACT OF OCTOB^R 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. i, :ifJa|iV-ri CLEVELAND, O. 17. DECEMBRA (DECEMBER), 1924. Božične misli. Že zopet se nam približuje Božič. Že zopet bomo obhajali spomin na kraljico vseh noči — Sv. Noč. ki polni naša srca z radostnimi občutki. Cas zatemneva še tako veiiko svetovno slavo. Stoletja korakajo v večnost; toda Božič pa prihaja vsako leto z novim veseljem in vedno večjim navdušenjem. saj je v#ndar največji praznik v letu, ker je praznik miru in ljubezni za krščanski svet; praznik rojstva našega Odrešenika. Žal, da nekateri tako radi pozabijo na Boga; svojo dušo prodajo za bogastvo; živijo samo za veselje in zabavo; do svojih bližnjih imajo zakrklo srce. Ko pa nastopi zopet Božič, se ga vseeno veselijo; toda njih veselje ni pravo, ker je spojeno samo s posvetno zabavo za njih telo, ne pa dušo. Modrijani so opustili Boga iz njih filozofije; zmerili in pretehtali so človeško življenje; toda niso še našli ljubezni do bližnjega. Vse jim je prazno, vse ničevo; le smrt smatrajo za neizogibno in da je človek produkt narave. Kafcq.se motijo l In vendar svet še vedno z velikim navdušenjem obhaja božične praznike; s tem priznava, da je Bog mogočnejši od vsemirja, ker je ustvaril človeka in naravo; vse je Njegovo, nebo in zemlja. Betiehemsko Dete je že pred 19. stoletji prineslo svetu spoznanje prave Resnice, da človeka ne osrečuje bogastvo, ampak prava ljubezen do bližnjega. * Božič prihaja. Najbolj revni niso tako revni kakor je bil naš IzveliČar ob času rojstva v betlehemski štalici. ••. Najbolj zapuščeni niso tako zapuščeni kakbr so Marija, Jožef in božje dete v bornem hlevcu betle-hemskega predmestja. Povsem ubog je prišel nas božji Učenik na svet, zato si je tudi siromašne ribiče izbral za svoje prijatelje in izvoljence. Zasmehovale! pravijo o Božiču: "Cemu je postal Bog tudi človek? Cemu se je tako ponižal? Cemu je dopustil, da so vanj pluvali, ga bičali in križali? Saj je vendar Bog vsemogočen iri- večen ?" In Božič jim odgovarja: "Zato, ker je Bog svet tako ljubil." Zasmehovalec Boga noče tega verjeti in zato ne razume pomena Božiča. Rekli smo že, da je Božič praznik miru in ljubezni; vsled tega obhajajo ta praznik s pravim občutkom lahko samo oni, ki sledijo Božji zapovedi: "Ljubi Boga in svojega bližnjega." Hinavci in bogatini se ne morejo veseliti Božiča, ker ne spol-nujejo te božje zapovedi. Veselijo se pač oni, ki podpirajo siromake, ki dajejo lačnim kruha, ki dajejo zapuščenim prenočišča in ki oblačijo siromake; s eno besedo je Božič praznik onih, ki doprinašajo svoje žrtve, da bi bili drugi srečni. Samo tem veljajo božični pozdravi angelov nad betlehemskim mestecem: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, I ki so dobre volje r figi MIR LJUDEM NA _ r»v> I . '- Leto X.—Voloma X. Stoletnica najbolj znane božične pesmi. MtS S -v. * /V m m SE? SVETA NOČ. Pesem angelov. Pesem pastirjev. Z lahkimi krili • smo se spustili dolf z višin, rajski ti sin, Dete Device, ki Te povila je skrbno v plenice in položila je v slamico hlevno, v zibelko revno. Mi pa smo zbrani k Tebi poslani doli na svet, pesem Ti pet, da boš zasnivalo, sladko počivalo. ' Hm Dete skrivnostno, Sin čudovit, svetu si skrit, nam pa radostno misel, budiš: Ti, ki ležiš V jaslih na slami, bivaš med nami; Ti si naš knez, kralj si nebes. V Devi .spočet človek si pravi, v rajski pa slavi trikrat si svet. Spančkaj, počivaj zdaj, čuje nad Tabo raj. Odkod ta ognjeviti svit in svetla ta prikazen, ki jemlje nam pogum in vid? Pa čujte glas prijazen: "Nihče se nič ne boji To svit moči je svete, rojeno je nocoj obljubljeno nam Dete. Le k njemu: v jaslicah leži in svetu blagoslov deli . . ." " -.Z!'* .-.*" • ;•£-<.' V Tovariši, vsi se zberimo, do svetega hlevčka hitimo! . . . Pogladajte čudo: v prirodi je mraz, 'HšS a dečku žari kakor solnce obraz, kot jutranja zarja blesteče, kot roža je lice rudeče in belo kot 'limbar cvetoč. To Sin*je nebeški in vendar človeški, porojen to blaženo noč. Njegov je nebesni obok, njegova je zemlja prostrana, in vendar je reven otrok in s slamo mu zibka postlana. Ogreva ga, diha' živinica vanj, da mraz ne predrami iz sladkih ga sanj. Ah, Dete oči je odprlo in v nas se prijazno ozrlo, iztegnilo mehke in nežne ročice in nas blagoslavlja in naše ovčice ... Kolena se, Dete, vpogibajo nam, iz prsi pa pesmi se dvigajo nam, usmiljenje Božje slaveče in noč odrešenja in sreče. Frtnjt Nmkauer. Bilo je nekaj dni pred Božičem leta 1824. Nad majhno gorsko vasico Ahisdorf, nedaleč od Solnograda, se je nepričakovano pojavil hud znežni zamet, kakoršnega ondotni sta-novniki že dolgo niso pomnili. Orkanu podoben zamet je kar trgal-dele streh raz siromašnih koč ondotnih seljanov. Grozno tuljenje vetra je zbudilo ljudi iz spanja. Mislili so že, da se bliža sodni dan. Vsakdo je iskal v molitvi tolažbe in se je Bogu priporočal v varstvo. Sredi te vasice je stala domača šola, ki je služila zaeno tudi za stanovanje selskega učitelja Franc Gruberja. Ker so bili tedaj učitelji na deželi običajno tudi organisti in cerkovniki, tako je moral tudi naš Gruber opravljati vse te posle. In navzlic vsemu temu je komaj shajal, ker je bila plača le bolj pičla. Franc Gruber je moral namreč skrbeti poleg sebe tudi za svojo družino. Oženil se je kmalu po svojem službenem nastopu s hčerko nekega podurad-nika iz bližnjega trga. Ozrimo se torej zopet v pri-orosto,* a čedno urejeno stanovanje našega selškega učitelja v oni viharni noči. V neki stranski sobici je motno brlela oljnata lučka, ki je metala svojo svitlobo proti bolniški postelji, kjer je ležala Marija, soproga učitelja Gruberja. Iz njenih potez na obrazu lahko čitamo, da ima kakih 28 pomladi življenja. Ko se je narodil zadnji otrok, se je revica pre-hladila in od onega časa leži neprestano v postelji. Njena, preje cvetoča lica so obledela in upadla. Iz njenih težkih vzdihov je spoznati, da trpi huje dušne in telesne bolečine. Poleg nje pa spava zal deček — veliko veselje matere in tolažba; bil je 3tar okoli poldrugo leto. Mati ga je neprestano stiskala k sebi in mu božala '.latorumene laske na glavi. Nedaleč od postelje je pa? sedel sklonjen in ves potrt mož te bolnice in oče tega zalega otroka, vaški učitelj Franc Gruber. Ker je moral opravljati dan za dnevom svoje službeno delo v šoli, ter pri cerkvi, zvečer pa bdeti pri bolni soprogi, je bil ie ves utrujen in otožen, osobito, ker je trkala vedna beda n3 vrata. Dasiravno je štel Gruber tedaj komaj 32 let, je bilo na njegovih licih že Čitati ostre poteze vse dušne in telesne bolesti in prenagle starosti. -Gruber je sedel globoko zamišljen blizu postelje svoje iskreno ljubljene soproge Marije ter si je uprl glavo z rokami ob kolena. "Hvala Bogu, sedaj je zopet zaspala," je vzdihnil. Cen dobro uro zatem je pa bolnica odprla svoje oči, dvignila malo kvišku svoje koščene roke in je pričela z globokim glasom govoriti : "Franc, kako dobro se danes počutim! Ze dolgo mi ni bilo tako, kakor baš danes. Saj bom kmalu okrevala in potem bo vse zopet v redu!" Pri tem je skušala dvigniti svojd slabotno desnico, ki ji je pa mahoma zopet padla na postelj ino odejo. (Dalje na drugi strani) carola, sanj a vi valček dunajske kavarno? . • • Kam grefc moja misel ? Katera bridkost te je zadela, da blazniš? Ali je resnica? Ali govoriš o enem; so ti li trije na srcu? Iz ene matere smo rojeni, razdeljeni v štiri vetrove in premišljujemo skrivnost besede: domovina. Ta beseda še nikoli ni vsebovala tega, kar vsebuje danes. Naša lepota je in bolest, naša sladkost in grenkoba, naša telesna poguba in dušno odrešenje, naše uboštvo in strašno lepa zavest bogat-stva. Vso zemljo stražimo, vsa polja iz naših teles klijejo, duše pa so samo naše. Ne mislimo na žetev, na setev smo pripravljeni. Saj je jedva pomlad za nas. # Klici z minaretov, južna pesem ljubezni, mamljiva glasba kavaren — vse je šumelo le v ušesih, v srcu pa se je rodila najdražja misel in objela vse drugo ter strepetala skozi telo: domovina . . . In od nekje iz glob^i so se oglasili zvonovi; njih melodija se je trgala iz megle in se družila pod nebom v pesem, ki je bila jasnejša kot lunini žarki. Nato so zadonele orgle, spremljevane od pesmi; zdelo se je, da prodira glas iz tal in prehaja v prsi. Vojakov korak je zaostal. Iz prve žalostne misli se je raz-predla slika. V mogočni domišljiji človeka, ki hodi sam po tujem in napolnjuje praznoto z bogastvom spominov, je vstala v sijaju domača hiša. Jaslice in pastirci na mahu, potica in toplina peči, baklje, polnoč niča in strah pred razbojniki, tihota v družini kot pred Najsvetejšim. Bogastvo v besedi in čisti Vnisli je bilo raztreseno po hiši. Za greh. odpuščanje, še preden je bil storjen; za zamero nasmeh,, čez preteklost križ, čez sedanjost božji blagoslov. Oči so se 'globoko zamislile. Roka je mehanično segla za suknjo, v roki je zašumel papir. Bilo je pismo, zganjeno na štiri dele, od začetka do konca z vijoličasto tinto drobno popisano —, trije madeži v njem in še v besedi žalost radi teh madežev. Svetiika, pritrjena na zid, je sijala vojaku preko ramen in metala dolgo senco na pot. Razgrnil je list; oči so poljubile vrstice, ustnice so se premaknile: "Nocoj je sveti večer. Mati misli name." V tej besedi je mislil na vse. Bral je: "Drapi in ljubi moj sin! "V svoje srce sem pomočila to p?ro, s katerim ti pišem, s solzami sem umiia besede, čiste so in brez laži, ue ustraši se jih. Ne hrani tega pisma, da ga kdo ne najde; tudi če ga ne bo znal brati, bo vrel žolč v njem, ker pišem tako, kot me je mati učila, drugače ne, morem; naj bi se mi roka posušila. In to veš, da "Oče naš, kateri si v nebesih" ne sme več biti "oče naš" v molitvi naši, ampak jc ostal samo v nebesih naš. To je več, premnogo več. In vendar bo gorje otrokom, ki ne bodo imeli niti znali govoriti ž Njim, kot smo govorili mi in ki nae jc slu-šal in uslišal. "Veš, da sem jokala, ko sem čula, da bodo otroci brali knjige in jih oče in mati ne bosta razumela in bo zrartel plot med njimi in kri se ba sramovala pred krvjo. "Kaj naj ti pišem, da boš bral, ko boš stal na straži? Vse vesti so žalostne, naredi jih vesele, ako moreš. "Mojega brata so zaprli, ker je po pravici pričal; zdaj ne veruje več v pravico. Njegovega sina so pretepli, ker ni snel klobuka z glave; zdaj leži. Sosedu so odgnali kravo, ker ni mogel plačati; ujezil se je in ucfaril po mizi, odgnali so še njega; žena mu je zblaznela; njeno dete je pri nas; jaz ga Stoletnica najbolj znane božične pesmi. Nadaljevanj* U prr« strasL "Oj, kako rada bi še živela! Živela zate in za majhna ljubljena otroka!" Gruberju so te besede tako globoko segle do srca, da je stopil na stran k oknu, kjer si je tiho brisal solze iz očes globoko vzdihujoč. i "Ne žaluj, dragi moj Franc. 1$ vendar vsaj za pol ure k počitku 1 Potreben si spanja, revež! Poglej, jutri moraš zopet k dnevu žvoniti, orglati pri prvi maši, potem pa čez dan podučevati otroke. Oj, to je res prenaporno delo. Ti moraš imeti čisto glavo iti spočito telo," mu je velela žena. Učitelj Gruber je pomaknil stol malo bližje k postelji svoje bolne žene in je zopet globoko vzdihnil. 2ena ga je pričela zatem ponovno dalje tolažiti: "Le ko-rajžen bodi! Zima bo kmalu pri kraju, nakar se povrne v! deželo zopet lepa pomlad. Da, j pomlad! Jaz bom do tedaj že j okrevala in ti bom pomagala, kar mi bo v moči. — Ali ni bil včeraj naš gospod župnik pri tebi na obisku?" ga je končno in nekako razburjeno bolnica vprašala. "Da, gospod župnik Mohr je bil res tukaj, ko si ti favno malo zadremala. Prišel me je zopet običajno tolažit, kakor so tolažili nekdaj prijatelji sveto- nes mi je poslal nek neznan dobrotnik bankovec za pot goldinarjev. To nss ho rešilo iz najhujše zadrege. So pač res še dobri ljudje na svetu." Gruberjeve besede je prekinila njegova žena' "Francelj, kaj misliš, da S*m jaz kaj kriva t# najine nesrečo? Gotovo si morda name skrivoma hud in me več tako no spoštuješ, ker sem ti v vedno nadlego?" Te besede so Gruberja tako razburile in prešinile, da se je sklonil k bolnici in jo je strastno na čelo poljubil ihteč: "Marija, uboga moja Marija! Rad te imam, in sicer še rajše kot takrat, ko sva si podala roke pred oltarjem." Bolna učiteljica se je na te besede tudi malo pomirila in je prosila svojega moža, da ji je prečital - še tretjo kitico one krasne božične pesmi: "Tiha noč, blažena noč! Radostno pevajoč Angeli Gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele, človek, zdaj si otet!" "Oj, kako mila in krasna pesem !" je nadaljevala "Franc, potrudi se, potr naredi za te kitice tudi kako lepo melodijo ali napevf' "Skušal boip to storiti že danes, ko pojdem zvonit zornicajp v eerkev," ji je odgovoril vidno potolažen učitelj Gruber in spravil listek papirja zopet varno v svoje nedrije. Ura se je pomikala že ua 4 zjutraj, ko se je jei Gruber ob- pisemskega Joba in za to sem častitemu gospodu iz srca hva- lačiti in odpravljati, kajti služ-ležen. Pa še nekaj, razodel mi pot mu je velela, da je tre-je tudi neko tajno prošnjo. Znano ti je, da zlaga naš gos- pod župnik lepe pesmice. In to ba naznaniti vernim v?s6anom z zvonenjem, prihod novega pot se mu je posrečilo nekaj iz- Ker je hotel tudi na vsak na- redno lepega. Pesem se zove ustreči gospodu župniku z "Tiha noč," sedaj sem pa jaz naprošen, da bi to njegovo delo za letošnji Božič uglasbil," je govoril učitelj Gruber svoji bolni ženi. "Oj, Franc, prosim te, preči-taj mi to lepo pesem,"," ga je prosila njegova žena Marija. Učitelj Franc Gruber je zatem varno potegnil iz nedrija mal košček papirja, iz katerega je čital v nemščini sledečo splošno znano božično pesem: "Tiha noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč; le Devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam. Spavaj dete sladko!" "Zares krasna pesem!" je s slabotnim glasom pripomnila bolnica. "Kako globoko Še meni sega v srce! — 'Vse že spi,' Samo midva še čujeva pri našem malem detetu!" Zatem se je bolna mati sklonila in gorko poljubila poleg sebe ležečega zlatolasega sinkota. Učitelj je nadalje čital: "Tiha noč, blažena noč! Prišla je nam pomoč: Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji rado3t deli, rojen je Rešenik." Ves ta č^s je učiteljeva soproga zrla samaknjena v strop. Te krasne vrstice in lepe besede pesmi so ji segaie globoko v dušo. Ozirala se je kvišku proti nebu, kakor da že težko čaka nu obljubljeno rešitey* Gruber je od strani opazoval notranjo borbo svoje ljubljene žene, vsaj vendar trpi tudi ona ž njim vred revščino. Zatem je stopil k stranskemu oknu, skozi katerega je obupno zrl v temno in viharno noč. Nastala je za trenutek v sobi tišina, kakor v grobu. To grobno tišino je pa pretrgal globok vzdih učitelj?, ki je vzkliknil proti bolniški postelji: "Predraga mi Marija. Kdaj bo pravzaprav nastopila za naju rešilna ura?" V tej duševni borbi se je vrgel Gruber ob vznožje postelje ter je pričel glasno plakati. "Revščina in tano na naša al učitelj, več hoditi noče so pošla, živeža znoj na zaprošenim napevom one božične pesmi, je poklical še svojega starejšega sinkota Franceta, da naj vstane, potreboval ga je na koru, da mu bo gnal meb. Predno je pa učitelj Gruber zapustil sobo bolnice, se je od svoje žene iskreno in — zadnjikrat — poslovil z gprki«* poljubom ter objemom rekoč: "Z Bogom, Marija! Z Bogom! Kmalu se vrnem!" Tema Je še polnila cerkev, ko je sedel Gruber ves razburjen pri orgijah. Poskušal je sprva na vse načine spraviti skupaj primerno melodijo, pa, nič mu ni šlo od rok. Mislil je namreč —-f vedno na svoj dom, na svojo bolno ženko, in na svoje bedno stanje. Ko je v presledkih opetovano ponavljal prvo kitico nove božične pesmi, mu je od daleč šinila končno v glavo neka rajskomilo doneča arija, podobna petju angelskih kp-rov v višavi; le škoda, da mu ni hotela preiti s prstov ha tipke orgel. In zamislil se je zopet Gruber v pesem, zroč neprestano proti glavnem oltarju v cerkvi. S svojimi očmi je Gruber pričakoval že prvega solnčnega žarka, upanja in blagostanj?, a cerkev je polnila le tema in grobna tišina. Zamislil se jo zopet dalje v svoje delo . . . Glej, čudo, kaj neki se dvig? baš tam pred oltarjem? Prof v bližini Žalostne Matere boš- sova je? Senca je podobna ženski postavi. Iz njenih potez si je učitelj Gruber v svoji domišljiji predstavljal prav tak bledičen obraz, kakoršnega je pred odhodom poljubil. Glej tam, oči te prikazni so vse motne, ustnice obledele, in lica ovenela — in pa, ta mrtvaški obraz? "Marija ..." Je Gruber z vso silo in prestrašen zakJical, da je ta glas votlo odmeval v tiSini cerkve. Mah' Francelj, ki je bil rtled tem vsled utrujenosti poleg meha zadremal, se'je tega klica prestrašil in zbudil. > !■■ Gruber si je zatem z rokami malo dvignil glavo in podpiral oči. Hotel se je še enkrat in bolj natanko prepričati o oni čpdni prikazni. Stopil mu je se šo enkrat a ne vidi I teč. Jato je pričel zopet polago-pritiskati na tinko orceL Iz njih »o l»vi feini • *** g*i. late vo in prvo b< niči sarao isti trojptek jenih prsih Lunini žarki skozi okrp v kve in obsev —■ Matere božje v veHkem oltarju. Gruber jfe dovti« svojo doki, ter atf jo mato potolažen vrnil domov z malim Francetom. Prišedši' topet v sobo svojo reš- ki se 80 rasbuc- bolne žene, se jo sklonil najprvo nad postelj m sklical: "Marija!" Nič odgovora. Grozen stc?h g« jo sprejetel. Poprijel je nat$ za njeno *»ko, a roka je bila že bolj hladna, očesa bolnice so postajala steklena, lica blfiga, Ifigti sroe spve mjm mj|UreJe prw*hs)Q "Marija. Ij,* ien? Marij* Čepu* si n*e zapuatUa je ihte! užltejj ves obup** i»g ppsMfe- polog mrtvegg sladko dremaj i z zlatorumeomii se jo v spanju le ne desnice, nevedoč, da ie ie fctifo. ' ns postelji, w j*.0*8*9*001 ua prostrašik d^ tja H* tem prebudil in *rl oi*t? prijazno v obraz. Kdo bi zamoesl pppissti žalost učitelja GfrUherj? in sinove«* starejtap sinkota, $ »ta zatem ihtela ob poafelji svoje ljubljenko, koje ni bilo ve* ipetf živimi? Kleaje sts Rigala roke kvišku ip molila sa pokoj njen? dnfe. Približali so se božični niki istega let?. Sneg je ž« pokrival najnovejši grob v?škega pokopališč? v Amadorftj. Sv. večer. K?ko iudno je bilp *o ?»č v, »t?w>Vsnjn uči^tffc Gnj-berja. Vse tiho, ^spuščeno in pm&k.,; M?njialo je namreč najdra^jeg?! pokojne Mafij«. Gruber je zoftet zamišljeno sedel v oni spalni sobi ter nemo srl predse. Steklenice % zdravili, obleka, celo %adnji kozarec, napolnjen s malinovcom, jo stal še ravno tako pred posteljo, kakor precl nekaj dnevi. D?, lares, najhujši udarec z? družino je t^jtUj, kadar ji odnesejo mater ali gosppdinjo y hladen grob. Tako je prejnišljeval Gruber dplgo čas? svojo usodo is P? tudi nekdaj Rre**v?te »retee dni ali prve im njogpveg? *akona. Spominj?! «» |o »y. večerov preteklih fet. Leto« jo p? vso otožno u, žalosfco. Nič ni bilo včasih s? ja p? t? 4»0 miza fr bila od okufnogs p<*lv?. Oj ti britka usoda! Nato stepi sinček f* iP peh acino S vratu. | "Da sinko, prav imaš! Le pojdiva. ljl?li Joško je zopet zaspal, da ga lahko pustiva samega." "*' ' Čez dobre pdl deti na poko] Gruberja in njegovega ki sta postavila prižganp kico na grob pcfcojnice in st* prisrčno molila ža nj*n mir 10 večni poktfj. - Ko se je učitelj Q vrnil donjov, mu Jo; misel zopet ona pesem, kojo je tro, ko j? pesem is še lepša. Vsedel se jf jemu harmoniju tet j? I vič zaigral popolnoma * ?ll tako, kakor se j q polnočnicah dandanes po Širnem svetu, mila bo odmevala |h de tisočletja. So isti večer je naučil Gru-bor rejm cerkvene pevce to no-VO bož^no pesem, ki se je vsem i^va^r dopadla. se je zbrala velik* množica vernikov v lepo k polnočnici. _______, svetlo. Župnik in pesnik Josip Mohr je pristopil v pfazniškem ornatu pred oltar. "CHorU ip Bbtelsis Dei!" se j« čulo izpred oltarja, na kal je saoril? prvikrat s cerkvenega kora lopo ubrana in mik) doneča Gruberjeva pesem. "Tiha noč, blažena noč" itd. In saleaketala je srebrna solza veselja na župnikovih licih, zalesketale so tudi številne solze svete radosti na licih pričujočih vernih vaščanov. To so torej zgodovinski podatki o najlepši božični cerkveni pesmi, kolikor jih poznamo. ps<$at je prest?v-M5 tudi že v vse e. Kadarkoli jo čuli, se boste te-spominjali n« stvar-posmi, Župnik? Josip iU njenega Mkladatelja, t?kp nesrečnega selske-iz Arnsdorfa, Franc Časten spomin obe- ia Alfi" Meško : Koroški prazniki. Kakor osirotelemu in zapu-ieeppmu otrolm po materi se mi čest?jtrat stoji po Koroški. Po tisti Koroški mislim, ki smo ži-veli v njej nekdaj, ko «mo pač i krivic« dan na dan in SO ffel* ?a dnevom borili in u naj navadne j še pravice, a boria »e 9 tpplijn idealizmom in % neumrljivim, dan za dne-Vpjji se n?novo oživljajočim upaajem v srcu: če ne zmagamo danee. zmagamo jutri, če jutri no, čez leto, čez dve, po desetih tetih. Bili so vrott! a lepi dnevi v »iti bajni detefi molčečih, resnih gor? in poezije potnih jezer. kako se mi pe bi tožilo po krasoviti deželi, kako ne po letih, v njej preživelih! Nikoli po se mi ne toži po pjej tako silno, tako bolno kakor o praznikih. S sladkostjo in bolestjo preživljam ob teh spet dneve in praznike, prežite v Koroški pred desetimi, dvajsetimi lati. ---- Kako mi vprede srce v svojo mehko kopreno spomin n? praznik vseh svetnikov in vernih duš dan, ki imajo povsod svojo čarobno, mehko-turobno poezijo, v Koroški pa še nekako po-Y$eip samolSstrto še lepšo kakor 4ru|rčakana nemška mladina. P?Č sem sc čutil prccej tujca, ko sem slisal pri polnočnici nemško petje. A peli so le|H>. krasni, mladi, nekako melanholični ženski glasovi. In tolažila in dvigala mc jc misel, kako dobri so ti ljudje, dasi Nemci. Dobri tudi meni, edinemu Slovencu med njimi. Zatem svetonočna poezija v planinskem Št. Danielu in še višji Strojni. Navadno sem imel čez božične praznike v Št. Danielu kakega pomočnika iz Celovca, sam pa sem opravljal v Strojpi. V tihi, skrivnostni noči sem korakal ali jeedil gori. Gozd ob cesti, skoro vso pot gozd, je stul negiben in nem, kakor bi tudi on ves zavzet prisluškoval nezaslišanim skrivnostim te noči, Ta čudeči se molk me je za-zibava! v še mehkejše, globlje, pobožnejše misli; dvigal mi je duha k zvezdam, sevajočim čudežno pokojno, nemo-zavzeto na svet, ki je bil to noč deležen tolike sreče, tolikega blagoslo- Kar zdrznil sem se, ustrašil se je tudi konjiček, pozorno in vprašaje napel ušesa, če se je sesula z veje kepa snega, če je skozi les poltiho, tajno zavzdihnilo. In gori v Strojni, tisoč metrov nad morjem, kako bajen, očarljiv prizor, ko ao se po vseh vrhovih gibale drobne lučke in se nemirno, naglo, kar drhte pomikale proti hiši božji, kakor da so se nocoj vzdignile vse luči gorskih sel, iz vseh hiš in koč sosednih vrhov, in romajd proti Sv. Urhu. Pri polnočnici lepa cerkev natlačeno polna, glava pri glavi. Na stranskem oltarju jaslice; na velikem oltarju in vseh stranskih smreke — malo čudno skoro: nemška božična drevesca v teh živo-zavednih slovenskih krajih; Vse veje polne lučic, kakor bi gorel in blestel slednji vršiček; vsa cerkev goreča v angelski svetlobi prve svete noči na poljanah betle-hemskih. > Naposled božične noči pri Mariji na Žili. Tam, v bližini mesta, je bila noč do polnoč-nice nekako najbolj nervozno-nemirna; ves večer ljudje na cesti, ves večer govorjenje, klici, smeh. Tudi staro, prostrano zilsko cerkev so verniki napolnili skoro do zadnjega kotička. Prvi so prihajali Bačani, ki so v verskem oziru v župniji prednjači-li. Dolga je pot iz Bač skozi gozde, krijoče malone ves svet med jezerom in farno cerkvijo, čestokrat zasnežene, da so pri sli Bačani na Žilo vsi beli in mokri. Pa so prihajali z veselim, od svetonočne radosti zardelimi lici, s srečnimi očmi, pol nimi navdušenja in pobožnosti. Oživel sem, kadar sem jih videl take, ves se razvnel in raz mahnil v toplem svetonočnem zanosu. Po polnočnici, ko se je množica razlila proti domovom in je v vasi zavladala tišina, sem navadno še dolgo stal pri oknu V župnišču, strmeč tja na mesto, polno električnih žarnic, kakor da je tudi ono prižgalo svetonočne svečke, prižgalo po vseh ulicah in cestah, največ pa na železničnih postajah, pač popotnikom in tujcem v opomin in tolažilo, naj bi se tudi oni, po svetu blodeči brez tople sve tonočne sobice, brez jaslic in božičnih lučic, spomnili svetih časov in sc jih tudi oni veselili . .' . Čudoviti časi, polni materin-sko-božajoče toplote sredi brneči h koroških zim, kje ste, ?li in kdaj vas doživim spet? Bili — minili . . . h rattfc Ba k: Božično pismo. Vojak je stal na straži doli nekje v Lombardiji. "V črni somrak noči je korakal ob visokem zidu od enega konca do drugega. Petdeset umerjenih korakov tja, obrat in .petdeset umerjenih korakov nazaj. Natančno devetdeset sekund. Natančno tri žalostne in ena vesela misel. Prva misel na mater, ki p laka za njim, druga misel na dom, ki propada, tretja misel na dekle," ki ni njegova vera nikoli dovolj trdna vanjo. Ena misel je vesela misel na prostost, ki reže ure bolj skopo, kot mačeha-kruh. Vojak nima imena in imenujem g? Slučaj; vekomaj je isti, stražilec črnih gradov, ki so si z mogolci vred na las podobni; vrelec krvi, ki namaka zemljo, katera ni njemu namenjena. Na koncu devetdesete sekunde in petdesetih korakov ob za-vršeni veseli misli, pada pogled v globel. Luna se je bila skrila za oblake, le v daljavi je prodrla skozi ozko zarezo in lije v slapu svetlobe na zemljo. Tam zadaj je morje ali je ravnina? Iz ogromne skupine hiš, zavite V meglo, prihaja glas, ki se trga in udarja nerazločno na uho. Glas mujezina, divna bar- "glasilo k. s. k. jednote," 17. Vesele božične praznike m srečno Novo leto vsem mojim cenj. odjemalcem. ti Ivan Zupan: BOŽIČNI ZVONOVI. Zvonite, donite božični zvonovi naznanjajte svetu veselje in mir! Budite ljubezen med vsemi rodovi, ljubezen, ki prave je sreče le vir. i Vi strinjate danes v pesmi se krasni, katero so peli krilatci z neba, v noči božični, prečudni, prejemi, ko rojen Zveličar nam bil je sveta. "Bogu bodi slava v višavah, nižavah in mir naj bo sveti na zemlji ljudem!" Donite, donite, da glas po planjavah, •povsod bo odmeval Voem božjim stvarem. Vabite v cerkev vse verne kristjane, poklonit se večnemu Kralju miru; glasove doneče, čarobno ubrane pošiljajte kvišku, do neba — k Bogu. Donite pa tudi čez morsko širino, do rodne nam zemlje — slovenskih dobrav. * Predrago objemite nam domovino, in nesite naš ji božični pozdrav. -o zibljem na stara leta. Kaj bo la je vrela v globini, z nami, še ne vemo. "Ah, dragi moj sin, mislim in črne so te moje misli. Razklali so nas, da bi bili oni celi, pa smo krasta pa njihovem telesu; če bi bili sami zase, bi dišali. Razmišljam o tebi, ki si daleč; kako pe že imenuje kraj ? — meni je tuj, ne morem ga izgovoriti. Tvoj bratranec je daleč od tebe za gorami, nosi drugačno uniformo in mnog v^-čer ne spim in mislim na vaju, kaj se bo zgodilo. Tvoja mati se boji, da bo klal brat brata in da se srečajo vajine prsi bogvekje ... Ne misli na to, da ti bodo ,ure lahke in da ne boš delal zoper postavo. Raje misli na dom, na mater, ki je ubo-žica in pridi k nji, ki joče za teboj v mislih nate. Na tebe misli tudi roka, ki to pismo piše in joka z menoj. Božič bo in ti boš stal s puško na straži, na mrazu in v črni samoti, še zvonovi ti morda ne bodo peli, ne bom ti mogla ponuditi ne tople pijače na sladke potice. Sprejmi najine besede, ki so tople, greli sva jih v srcu; sprejmi te vrstice, naj ti bodo sladke! Na sveti večer pomisli^ na svojo mater, ki bo mislila nate, na otroke, ki pišejo tuje, neznane besede, na "Očeta našega, ki ga ne smemo nagovarjati "oče naš" in na vse, na vse. "Mir ti bodi! "Tvoja mati." Vojaku je zdrknila solza čez lice. Oblaki so se razklali in v širini pol neba so se prikazale zvezde. Luna je s čudovitim sijajem napolnila globel, blede luči so malone ugasnile v morju svetlobe. Iz dna srebrne svetlobe so se dvigali glasovi, zamolkli in pretrgani, ki sa budili v vseh srcih besede vseh besed: "Mir ljudem na Zemlji!" Pismo je šumelo v rokah nerodne črke, ki so dihale silno dušo, so kričale in njih krik je prehajal z nevidno silo v notranjost. Mir ljudem in oče naš ni več "oče naš." Še mati, ki je ljubezen sama, je pričela sovražiti. Božični zvonovi pa niso prenehali peti. Tedaj sta se izza zida prikazali dve senci in se bližali. Vojak se je zdrznil, list je padel na tla, puška se je dvignila. "stoj r Nerazločna beseda. Puška se je povesila. Poveljnik jcT pristopil in odigral se je prizor, mrzel kot led. "Kaj ste delali? Severna straža vas Že* dvajset. minut ni opazila na svojem mestu." Pobral je pismo, list je trepetal v roki: "Kaj je to? Ljubica?" "Ne, mati!" "Kaj mati! Vi niste izpolnili dolžnosti. Patrulja: en mož sem, drugi odpeljite tega v zapor. Ce se bo ustavljal, uporabite silo. Marš!" Pismo je zletelo na tla, v naslednjem hipu je bilo v blato poteptano. Vojak je šel. Vse je trepetalo v njem. Skrita si- v globini, a se ni upala na dan, radi matere, radi pisma, v blato poteptanega, radi pravice v svinjo izpremenje-ne, radi "oče naš," kateri si . .." Ko j6 stopil v ječo, je napisal na . zid: "In vendar verujem, da je jedva prva pomlad in pride poletje, da se je rodil Odre-šenik in bo umrl za nks in bo še solnce sijalo . . ." Potem se je zgrudil in jokal. Ko je zaspal, se je naselil velik mir v njegovem srcu, v sanjah je zagledal dete v cvetju, ki se. mu je smehljalo in bil je stoter no potrjen v svoji veliki veri. -o- Na življenja cesti. (Ksaver Meško) V življenju slednjega človeka so dogodki, na videz neznatni in brezpomembni, da skoro misliti ni vredno na hje, kaj šele o njih govoriti, razgrinjati jih pred velikim svetom. A navzlic vsi navidezni ničevosti se nam čestokrat za bleste iz preteklosti kakor da ljna zvezda skozi temno noč Pa spoznamo, da so v vsi svoji malenkosti in neznatnosti značilni za druge, važnejše dogodke našega življenja. Kakor resnica v sanjah je naše življenje v zabrisanih obrisih in odtenkih že naprej označe no v njih. Tako se mi večkrat zablesti v tihih, še češče v težkih in trpkih urah iz davne preteklosti tale malenkostni doživljaj. Sedel sem v prahu na cesti ob domačem dvorišču, čisto majhen fantič še, niti v šolo nisem hodil takrat. Sedel sem v prahu in zobema rokama grabil mokasti prah od desne in leve ter ga kupičil pred sabo v lepo zaokrožene, proti vrhu ostro zožene kupčkev Ko je bila kupčkov cela vrsta, sem kakor razjarjen stvarnik planil po njih, da jih uničim. Udarjal sem z obema rokama in z vsemi močmi po njih, da se je kupček za kupčkom rušil pod mojimi peščicami in se je dvigal iznad ceste oblak prahu, ovijal mene in cesto in se je v komaj dihajočem vetru polagoma nesel tja čez travnik ter se tam počasi sesedal na travo in cvetje. Dasi me je prah ščemel v oči, rai silil v usta in nos, sem sedel oblastno sredi ceste ,mogočno in trdosrčno se veseleč svojega dela in svojega uničevanja«. Kar sem nenadoma planil pokonci in skočil na rob ceste, kakor bi me bila vrgla tja sila, mnogo moč« nejša od mene. Po cesti je namreč prihitela gosposka kočija, brzo in tiho; slišalo se je le pe-ketanje konj, a Še tale slabo in samo napol, ker ga je glušil visoki pocestni prah. Ropota-nja voza ni bilo slišati prav nič, Stoječ ob strani ceste sem s široko odprtimi očmi strmel v voz, ki je brzo šinil mimo. Le napol sem videl gospoda in gospo, sedeča zadaj v vozu. Kar sem videl najjasnije, videl skoro edino, je bila mala, belooblečena dekHca, z dolgimi razpuščenimi zlatimi lasmi in z obrazom kakor češnjev cvet. Sedela je gospe nasproti in tako obrnjena proti meni, ko je voz švignil miiho; za,hip se je celo nekoliko nagnila iz kočije, da sem jo videl še df-lje časa. Stopil sem, kakor da me je sunila nevidna sila, za dva tri korake naprej in privzdignil roke, kakor bi jo kanil sprejeti v objem, če po nesreči pade iz voza. A kočija je brzela po cesti dalje, čudežno lepi obraz se je skril v vozu, med vozom s tujci in med menoj se je razgrnil velik oblak prahu in se vlekel za kočijo kakor ogromen belorjaykast rep. Voz je hitel ,hitel in kmalu izginil gori v sosedni vasi. Dokler sem ga dosegel, sem oežal in hrepenel z očmi z* vozom kakor za čudežem, od Gospoda Boga mi v milostni uri poslanim v enakomerno, enozvočno vsakdanjost mojega življenja, še ko mi'je že iz Sinil izpred oči ,sem stal ne kaj časa kakor v zemljo uko pan na mestu, strmeč za oabe glo prikaznijo v nekakem bolnem pričakovanju, da se še prikaže, se vrne, obstoji pred menoj; in tisto sladko dekletce stopi z voza, mi poda roko, me nagovori in mi pove pekaj neskočno lepega, česar do tedaj nisem slišal Še nikoli. Zakaj da kaj drugega kot neskončno lepoto njena beseda ni ci izgovoriti ne bi mogla, sem jasno čutil. „ Pa se ni zgodil pričakovani čudež. Pač pa se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Tih, ves omamljen sem se del v prašnato travo ob cesti. Kaj serft mislil in pretehtaval, Kako bi to vedel, kako mogel to povedati danes! A gotovo je bilo srce vse polno tiste pre-čudežne lepote, ki je kakor blagoslov božji hitela mimo mojih strmečih oči.- Kar mi je padel, kakor bi se bil usipal z neba, na dolge kodraste lase mogočen val cestnega prahu. V hipu se mi je usipal čez čelo doli v oči, po licu doli za ovratnik srajce iz hodničnega platna in doli na rokave in roke, ki sem jih naglo dvignil, da bi se branil. Planil sem pokonci, brisal si prah iz oči, puhal ga z ustnic, otepal z rokavov, otresal ga z rok. "Ha-ha-ha!" se je sirovo in škodoželjno zasmejalo ob meni, in ko sem se toliko obranil prahu, da sem spet spregledal, sem videl korak od sebe sosedovega hlapca Jaheza, ki se je široko in'zlobno režal 'Kaj pa si tako zijal za kočijo? Brž ti je tista bela žabica v vozu naredila, kaj? Pa si mislil, da so takšne, ki se vozijo v takihle kočijah, zate, ha? Bogme, hitro je prišla kazen za takšne grešne misli, ha-ha." Glasno in sirovo se krohota-joč je odhajal po cestnem prahu tiho in* neslišno, kakor je bil prišel; debeli prah je glušil vsak korak. Jaz pa sem ostal in stal nS cesti osramočen, ves poln prahu, ki me je grizel v oči, da sem komaj odpiral veke, šče-mei po licih, ščegetal za srajco. A »se nisem več menil ia to. Ves srdit sem z obema peščicama zajel prahu in ga vrgel za odhajajočim zahrbtne žem. Porogljiv, zloben smeh je bil odgovor moji razjarjen osti Slično je na življenja cesti. Tudi v življenju gre mimo nas kedaj v blagoslovljenem tre nutku prečudežna lepota, pre sladka sreča, pa je ne moremo prejeti, ne je obdržati ob se bi. In ko se razočarani in žalostni ozremo, vidimo čestokrat za seboj mnog škodoželj no se režeč obraz. Sami ne bi mogli natančno povedati, kaj nas je zadelo bridkeje: ali pi aana naša sreča ali brezsrč nost in sirovost ljudi. -o- Zahvala in »božične čestitke Rev. Ksaver Meška. ===== voli poslati svoja spomine 'Štiri leta v ruskem ujetništvu,' kadar bodo izšli v knjigi. So zelo zanimivi in lepi. Pošljite mi tudi Jednotino "Spominsko knjigo," prosim,« če lahko? "Vam, dragi g. urednik in vsem bralcem "Glasila" želim blagoslovljene božične praznike in prav srečno leto 1925. P"- j zdravljeni! Vaš vdani "Ksaver Meško/ Vestno poročilo. Orožnik najde v vodi mrliča. Potegne ga brž na suho in ko ga od vseh strani dobro pregleda, poroča na oblastni jo: " Mrlič, ki sem ga našel in potegnil iz vode, ne kaže . nikakih poškodb, kar zna biti znamenje, da je — sam skočil v vodo." Vsled draginje.. Tudi staroindijanska vera zapoveduje post. Vendar si la-j hko bogati ljudje za denar dobe olajšave; bogatin si kratko-malo naj me človeka, ki se zanj posti recimo cel teden in dobi «a poštenje na dan tri krone. Nekoč pride tak postni namestnik k bogatinu, ki ga je bil najel in reče: "Gospod, na dan mi morate primakniti eno.krono! Saj vidite, kako se je vse podražilo; torej tudi jaz danes ne morem] večf-- za tri krone stradati!' Uredništvo "Glasila" je prejelo dne 12. t. m. od znanega slovenskega pisatelja, Ksaver Meška dopisnico sledeče vsebi-ae: "Sele, .Slovenjigradec, Štajersko 28. novembra, 1924. "Velecenjeni g. urednik: "Najsrčnejša vam hvala za ljubeznive čestitke ob 50 letnici in za tisto številko 'Glasila,' ki ste jo tako lepo posvetili mojemu delu. Bog vas živi! Moje 'Listke' zase in za g. Jos Grdino ste, upam sprejeli. G. Grdino prosim, naj mi blago- LEP STENSKI OKRASEK. I Trinerjevi stenski koledarji vam vselej prinesejo nekaj novega na vaš dom. Koledar za leto 1925 ima dve lepi sliki. Prva slika kaže izhajajoče solnce življenja, smehljajoče dete v naročju krasne matere ob lepem pomladanskem jutru, druga pa kaže zaton življenja, konec izbornega dne, ki ga predstavlja vesel star parček v če-sminovem vrtu. To vas spominja, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino za mlade in stare, za ljudi, \'8ake dobe. Kako zadovoljni so naši odjemalci, kaže pismo, ki ga je pisal Mr. Stevie Letoch iz Russellville, Ark., 20. nov.; "Brez Trinerje-vega zdravilno grenkega vina nočem biti niti en sam dan." Je to zdravilo, ki nima para v slučaju slabega teka, slabe prebave in sličnih želodčnih neredov. Ce hočete dob'ti krasni stenski koledar, pošljite lOc za pokritje pošiljatve na: Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, IIL (Adv.) ——. Rad. Peterlm-Pettuika: SLAVA BOGU NA VIŠAVAH! Slava' Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji, ki .jih volja prava, dobra vse objemi ji! Ali smo v srcu nežni? Ali je duša čista, da bomo res deležni rojstva Jezusa Krista? Naše meso je slabo, trudna so naša pota, bie;:dno zija pred tabo, na desni, na levi je zmota. Mi po takih potih nismo vajeni hoje, v taki temi siroti iti, ne pasti težko je. Božji Duh, nad nami plavaj, v varstvo nas svoje jemlji! Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želim mojim odjemalcem, ter se jim priporočam še v nadalje! Imam vedno sveže blago po nizkih cenah. Prodajam tudi cigarete, tobak, candy in sladoled. Frank Matjasic 1115 Norwood Rd. Cleveland, O. Phone: Penn. 1031. Anton Mervar Prva in največja slovenska tedelovalnica harmonik in zaloga raznih muzikalij. 6919-6921 St. Clair Ave. Cleveland, O. HARMONIKE Izdelujem kranjske nemške in kromatične harmonike, po 'naročilu kakorSno li kdor želi. IMPORTIRANE HARMONIKE na tao, dve ali tri vrate. Popolna zaloga svetovnoznanih "Hoh-ner orglic. RAZNI DELI ZA HARMONIKE Razne glasove za harmonike, kakor tudi kovanje, gumbe, usnje in sploh vse kar spada v to svrho. GRAMOFONI Velika zaloga gramofonov po različnih cenah... Popolna zaloga plošč za grafoftfne v raznih je-zikin. VIOLINE, KITARE IN CITRE mandoline, autoharpc, saksofoni, nanjo, uiculeles, klarineti. Importirane koncertine in piano harmonike. STRUNE IN POTREBŠČINE za violine in vse druge inštrumente. NOTE IN KNJIGE za učenje za vse instrumente dobite pri ttas vedno v zalogi. PIANE IN ROLE za piane v raznih jezikih. GRAMOFONSKE PLOŠČE: Dobil sem veliko izbero gramofonskih plošč iz starega kraja; nekaj istih navajam tukaj. Prišite po cenik. Pri naročilu lahko navedete samo številko. Z naročilom vred pošljite tudi denar. . 7000 Sveta noč z besedami $0.75 7001 Ciganska sirota z besedami ............................. 0.75 W. F. 7729 Venec »lov. nar pesmi No. 1 .............. W. F. 7730 Venec slov. nar. pesmi No. 2 ... W. F. 7731 Venec slov. nar. pesmi No. 3.................... 12363' ž Ljubavno blebetanje, polka ........----------- 12388 Na dan, polka............ 1.00 ..?..... 1.00 1.00 0.70 0.70 42392 Moje sanje, polka .... 0.70 12528 Barbara, polka ------ 0.70 12371 Zora vstaja, polka .... 0.70 12529 Ciganka, polka -----0.70 12527 Potepuh, polka ------ 0.70 12531 Na visokih gorah, polka ......-...........—...... 0.70 12525 Pojd konjiček, korač- • niča ........—---------------- .70 12526 Veseli bratci, polka 0.70 12488 Naša raja, polka 0.70 12385 Na tVoie zdravje, pol- Ka ................................... 0.70 Vsem cenjenim odjemalcem želim VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Josip Modic, SLOVENSKA GROCERIJA. 1033 E. 62nd St. Cleveland, Ot JOE KLAUŽER SLOVENSKA MLEKARNA 1172 Norwood Rd. Cleveland, O. se zahvaljuje številnim gospodinjam za izkazano naklonjenost v tem letu, ter se priporoča še v bodoče. Vsem skupaj voščim: Veaele božične praznike in srečno Novo leto! OFFICIAL ORGAN ot the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tbe UNITED STATES OF AMERICA. -Maiatained by and ia the interest ef the Order. Issued every Wednesday. . OFFICE: 6117 St Clair Ave. 1_ Telephone: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO "GLASILA K. S. K. JEDNOTE" želi vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim hi novim odbornikom! icam) krajevnih druitev, vsemu članstvu naše Jednote, sotrudnikom in čitateljem lista ZDRAVE, VESELE IN BLAGOSLOVLJENE B02IČNE PRAZNIKE! Ivan Zupan, urednik. 0 VAŽNOSTI BRATSKIH ORGANIZACIJ. "... ; v t. " * ' V: ' ' •> Pokojni predsednic Wilson je bil kot demokrat tudi velik prijatelj fraterualizma ali bratstva. To je jasno povedal v nekem svojem članku, kateri je bil priobčen lanskega avgusta v mesečniku "The Atlantic Monthly." Označeni članek se je glasil v našem prevodu približno takole: "Narava človeka in organizirane družbe zahteva vzdrževanje najvišjih in čistih načel pri izvrševanju pravice v vseh ozirih. V deželi, kjer se ravnajo po tem reku, ne poznajo kake revolucije. "Res je, da Imamo sodnije, kjer se določa o pravici in krivici, toda to še ne zadostuje za nas. Ker živimo v dobi krščanske civilizacije, moramo smatrati pojem krščanske pravičnosti za merodajno navodilo krepostnega življenja. To načelo nam veli, da moramo gojiti sočutje do našega bližnjega, da mu moramo radi pomagati in da ne smemo biti preveč sebični, ako hočemo osrečiti tudi druge. Zal, da današnji svet noče tega pripoznavati, ker je preveč sebičen na podlagi kapitalističnega sistema. "Jaz pravim, da sedanja civilizacija ne bo prej dosegla svojega cilja v m*aterijalnem oziru, dokler se ne prenovi tudi v duševnem. To bo le dosegla, ako se oprime Kristusovega neuka, ki .edino vodi do pravega zadovoljstva človeške družbe. V tem oziru naj bi nastopile vse cerkve, vse politične organizacije in vsi bogatini. Vsakdo, kdor se boji Boga in kdor ljubi našo domovino, naj bi skupno sodeloval, da doživimo ta novi dan." To so zlate besede velikega Wilsona, pravega Američana, katere je napisal nedolgo pred svojo smrtjo. Želel je s teift svoji domovini in svojemu narodu lepo bodočnost na podlagi zlatega reka. Res, škoda, da je Wilson že umrl! Urednik glasila neke velike ameriške podporne organizacije pravi, da veljajo te Wilsonove besede tudi bratskim organizacijam. Wilson je priporočal kooperacijo (sodelovanje) duševnih sil celega sveta po nauku božjega Učenika. Cujemo ga kot glas trobente, naj bi se vse sile združile v boj za dosego pravičnosti in za uničenje zla; šele na ta način bo vladala med ljudstvom prava dobra volja, da bo ljudstvo uživalo blagre življenja, svobode in sreče. Kaj vzdržuje bratske organizacije? Vera zvestoba, ljubezen in čast. Vse to dela dandanes čudeže na svetu. Vse to povzročuje dobrodelnost, prijaznost, pomoč, pravičnost in dobro voljo med ljudmi. Ako hočemo doseči pravo bratsko kooperacijo v pravem pomenu besede in v polni meri, se moramo pred vsem zavedati glavnih načel iste in velikih dolžnosti (vsakega posameznega člana napram drugemu članu. Mi moramo imeti zaupanje v našo Jednoto, koje glavno načelo je: bratoljubje. To načelo izvira iz večnih naukov same* ga Boga. Ni prav, da je stari duh ameriškega fraternalizma zadnji čas nekoliko opešal. Temu je morda kriva minula svetovna vojna? Člani se ne zanimajo več tako za dj|štvene seje; nove kandidate pridobivajo samo v kampanji proti visokim nagradam. Vsakdo gleda v prvi vrsti za svoje lastno razvedrilo in zabavo: vozi se z avtomobili, hodi v kino gledališče itd. Mnogo oseb tudi daje dandanes prednost splošnim zavarovalnim (insurance) družbam. Ali je to prav? Taki ljudje ne poznajo posledic nepričakovanih nesreč v družini, na primer bolezen, ponesrečba> preskušnje, onemoglost itd. V takih slučajih ne dajejo zavarovalne družbe nikake podpore; pač pa iste dobite pri bratskih podpornih društvi ali Jednotah. Naši domovi potrebujejo predvsem podpornih, bratskih društev. Potrebujejo jih v materijalnem in moralnem oziru Srečna družina, oziroma dom je bodočnost našega ameriškega naroda radi tega, ker slon; vsa naša država na temelju bratoljubje demokracije in enakopravnosti. Vse to nam pomaga tudi pri naši amerikanizaciji. Lahko smo veseli, če pomislimo v obče, da duh ameriškega fraternalizma še ni mrtev, ampak je samo malo zaspal. Treha je torej istega samo obuditi, da bo prešinil srce vsake, v Ameriki ftiveče osebe in sicer v duševnem prebujenju. Treba je ljudem dokazati pomen pravega bratoljubja po načelu Onega, Id jfc člo-vekoljubje prvi učil in priporočal. Ko bomo enkrat to dosegli, potem bo ameriški fraternalizem slavil svojo največjo zmago. DRUimgV Vaa oni. pittsburŠka društva katera so se odzvala za skupno veselico ali Silvestrov večer, dne 31. decembra t 1. (št. 15, 38, 41, 50, 81), s tem uljudno prosim, da pošljejo po tri člane delavce na to veselico, to velja za moška društva; žensko društvo pa naj p<$šlje šest svojih članic, ki bodo na tej vese-ici pomagale. Tako je bilo sklenjeno na izvanredni seji dne 30. novembra Nadalje prosim vse ^članstvo teh društev, da se v polnem številu vdeležijo te veselice. In tudi prosim vsa ona društva, katera se niso z nami strinjala za prireditev Silvestrovega večera, da vseeno -pridete na to veselico, kakor tudi vsi ostali pittsburški Slovenci in Slovenke in tudi bratje Hrvatje,- da nas obiščete v velikem številu, ker ravno ta dan se bomo poslovili od atarega* leta 1924 in da skupno pozdravimo novo le to 1925, tako da si lahko eden drugemu sežemo v roke in nazdravimo: Srečno novo letfo! Ne samo to, imeli bomo tudi domačega newyorčana za o-krepčilo. Vstopnina znaša 35 centov za osebo; začetek *bo ob 7. uri zvečer; igrala bo izvrstna godba; vso drugo postrežbo bo imel v oskrbi tozadevni pripravljalni odbor. Zato vas uljudno vabim, da pridete vsi brez izjeme. Na veselo svide- "GLASILO K. £ K. JEDNOTE," 17. DECEMBRA. 1924. i n i ' ~ ; 'T čič, Anton Russ; ravnatelj Mi-chael Zoran; bolniška nadzornika Anton Trdič in Math Količ; zastavonoše: John L. Vidmar, jr, Anton Golobich, jr, Peter Plut, Joseph Videtich No. 3, Joseph Zelko; maršala Joseph Videtich No. 2, Joseph Buchar. Ponovno opominjam člane, ki še niso plačali asesmenta za to leto, da to storijo do 20. decembra, da mi bo mogoče predložiti čisti račun nadzornikom ob koncu leta. Kdor se ne bo oziral na ta poziv, naj suspendaci jo sam sebi pripiše. Člani na potnih listih bodo dobili pravočasno račun za prihodnjih šest mesecev; v vsakem drugem slučaju naj se obrnejo n apodpisa-nega tajnika. S sobratskim pozdravom na vse članstvo K. S. K. Jednote in vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Mnogo uspeha pri društvih in Jednoti; ' John Plut, 1201% N. Hickory St, Joliet, DI. \ _ = seeti, v navadnih prostorih K. vo S. Doma na 57. St. Poživljajo se vsi člani omenjenega društva, da se te važne seje vdeleže. Ker bo tndi volitev uradnikov za prihodnje leto, se je na zadnji seji sklenilo, da, vsak član, kateri se glavne deje ne vdeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Zato pričakujem, da pridete vsi člani na sejo, kjer bomo skupno ukrenili vse potrebno za napredek našega društva in K. S. K. Jednote. Pozdrav na vse članstvo, V. Besal, tajnik. _ W Ostajam vaš sobrat, beleži, bo plačala kazen kakor-Ostajam vas sod, a ^ določajo društvena pravila. S'sosestrskim pozdravom, Anton Podgornik, tajnik. nje I Frank Trempuš. Iz urada društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, IU. Naše društvo je imelo svojo letno zborovanje dne 6. decembra t 1. Ma omenjeni seji se je volil odbor za prihodnje leto 1925 s sledečim izidom: ■ John Zefran, predsednik; Joseph Zupancich, podpredsednik; Louis Zeleznikar, finančni tajnik; John Gottlieb, zapisnikar; Frank Grill, blagajnik^ Andrevv Glavach, Louis Bobich, Joseph Sluga, ml, nadzorniki; Math Totnahe, maršal; John Tonfehe in Joseph Sluga, st, zastavonoše; Anton Zidarich, vratar; Dr. J. E. Ursich, društveni zdravnik. Vsi navedeni uradniki so bili ponovno soglasno izvoljeni v društveni odbor. Seja in volitve se je vršila- v najlepšem redu. Naše društvo je v minulem letu lepo napredovalo v članstvu kakor tudi v finančnem oziru. j Zato naše društvo nudi iz-vanredno lepo priložnost vsem rojakom, kateri še niso pri društvu in K. S. K. Jednoti. Društvo je določilo prosto pristopnino, zato rojaki, kateri še niste zavarovani pri nobenem društvu, požurite se. Stariši, vpišite svoje otroke v mladinski oddelek, ker ta mesec je še prost pristop in asesment za prvi mesec. Društvo bo imelo maškerad-no veselico dne 8. februarja v korist svoje blagajne. Vesele božične praznike vsem Članom in članicam našeg*a društva in'K. S. K. Jednote. Louis Zeleznikar, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo. Glavna letna seja našega društva se bo vršila v vnedčljo dne 21. decembra, 1924 in sicer po sledečem redu: Z ozirom na to, ker je društvo jako veliko, je nam nemogoče asesment pobirati ter obenem obdi-žavati glavno letno seje, zato bomo pričeli s plačevanjem asesmenta točno ob 9. uri zjutraj. Asesment se bo pobiral do 12. ure. Torej pridite plačat že dopoldne. Točno ob 2. uri popoldne se prične glavna letna seja. Te seje se naj vdeleži vsak član društva. Na tej seji se bo sprejelo tudi nekaj novih« članov ih v pret^dp pridejo vse važne reči v korist društva in Jednote, kakor tudi volitev novega odbora za leto 1925. Torej zapomnite si: plačeva nje asesmenta od 9. ure zjutraj ter do 12. ure. Seja bo pa ob 2. uri popoldne v društveni dvorani. Odbor društva pričakuje največje vdeležbe. ; i Z bratskim pozdravom, John Germ, tajnik. •» _ .UBFi NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa, št. 2 v Jolietu, 111, je imelo svojo letno sejo dne 7. decembra in volitev odbora za prihodnje leto. Izvoljeni so bili v urade sledeči sobratje: John Kramarič, predsednik, ponovno izvoljen; Anton Golobich, podpredsednik, ponovno Izvoljen;,John Plut, tajnik, ponovno izvoljen; Martin Kramarič, zapisnikar, ponovno izvoljen; Anton Glavan, ponovno izvoljen; John Zivetz, jr, Louis Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, IU. Tem potom se naznanja vsem Članom našega društva, da se je na redni seji dne 16. novembra t. i. sklenilo, da se skupno vdeležimo sv. obhajila* četrto adventno nedeljo, to bo 21. decembra t. 1. Zatorej so člani zgoraj omenjenega društva naprošeni, da opravijo svojo sv. spoved v soboto, dne 20. decembra in v nedeljo zjutraj, 7.45 pridite v šolsko dvorano in prinesite društvene znake (regalije) s seboj, da pdko-rakamo k osmi sv. maši in pristopimo skupno k mizi Gospodovi. Obenem se tudi naznanja, da bo ravno ono nedeljo popoldne letna ali glavna seja. Dolžnost vsakega Člana )e, da se imenovane seje vdeleži, ker bo več zelo važnih stvari za rešiti in tudi se bo volil odbor za leto 1925; zatorej še enkrat opominjam, da se polnoštevilno vdeležite te seje. Ako bi kateri izostal brez važnega vzroka, ga zadene kazen po pravilih. Ostanem vam udani sobrat in voščim vesele božične praznike vsem članom in članicam društva št. 8, kot vsemu članstvu K. S. K. Jednote, Matthew Buchar, tajnik. NAZNANILO Iz urada društva sv. Frančiška • Saleškgea, št. 29, Joliet, III. Naše društvo je imelo svojo glavno zborovanje v nedeljo decembra. Brat predsednik, Martin Težak je otvoril zborovanje bb 1:30 popoldne in v lepih besedah nagovoril članstvo ter mu priporočal mirno in složno delovanje v prospeh in za lepši napredek društva in Jednote. > Glavno zborovanje se je vršilo v lepem redu, kajti sprejeto je bilo veliko novih točk, katere bodo v velik napredek in korist društva. Sklenjeno je bilo, da vsi člani, kateri so pristopili v društvo od 1. oktobra do sedaj, da se jim povrne $1.75, kar so plačali za regalijo in pristop v društvo. Istotako je prosta pristopnina «a vse, kateri bojo pristopili do 1. aprila, 1925, ali tekom kampanje, in še zraven prostega pristopa dobi vsak novo pristopli član za nagrado novo krasno društveno regalijo. Zatorej je vsakemu rojaku dana lepa priložnost, da lahko pristopi v naše društvo z malimi prispevki, zraven """ mesečnega asesmenta plača $1 za pristop v Jednoto, 25 centov za vrhovnega zdravnika, vse drugo pa je prosto. Zatorej rojaki Slovenci in Hrvati, kateri še niste pri društvu, se vam nudi lepa prilika, da pristopite sedaj v naše društvo* in vsak bo lahko ponosen, da je član našega društva in Jednote. Nadalje naznanjam članstvu, da za leto 1925 so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Martin Težak, podpredsednik Jqhn Lekan, tajnik John Gre-gorich, zapisnikar Frank Laurich, blagajnik Peter Rozich, nadzorniki: John Butala »t, Simon Šetina, Peter Štefanich, bolniška obiskovalca Peter Mu-šich, Frank Stiglic st, zastavonoše Anton Škul, Anton Kam-bich, Ralph Težak, John Potočnik, Nick Matuševac, Frank Lu-kanič, ravnatelj Joseph Fabjan. Nadalje opozarjam vse one člane in članice, kateri so za ostali z asesmentom pri društvu, da poravnajo svoj dolg do 25 .decembra, da mi bo mogoče sestaviti o pravem času celoletni račun in nadzornikom v pre gled izročiti. Zatorej brez vsakega nadaljnega opomina naj vsak poravna svoj dolg za to Teto do 25. decembra, če ne, se bo postopalo ž njim po pravilih društva in Jednote. Vsem Članom in članicam našega društva in vsemu članstvu K. S. K. Jednote želim vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto! John Gregorich, tajnik. Društvo sv. Srca Jezusovega, št. 70, St Louis, Mo. Ker se meseca decembra vrši glavna letna seja kjer bo treba voliti uradnike za prihodnje leto, zato prosim vsakega 'posameznega člana, da se te glavne seje dne 21. decembra zanesljivo vdeleži; pričgtek seje bo točno ob 2. uri popoldne. Pridite torej vsaj na letno sejo, da si izvolite dobre uradnika za prihodnje leto; če ne bo članov na sejo, se ne bo niti moglo izvoliti urada. Obenem pa tudi želim, da bi se malo potrudili in pripeljali kaj novih članov in čianic na sejo, da bo tudi naše društvo napredovalo. Ce si zavihamo rokave in začnemo krepko agitirati, sem prepričan, da*bo vsak član dobil enega novega kandidata ali kandidatinjo za društvo.. Torej naj vsakdo stori svojo dolžnost ne pa ugovarjati. Le pomislite razne podpore, če vas kaka nesreča zadene; na ta način vam bo agita cija lahka za oba oddelka. V mladinski oddelek je pristopnina prosta, za vsakega novega člaha ali članico, v odrastlem oddelku pa dobite $1 nagrade; storite torej vsak svojo dolžnost, osobito sedaj za časa jubilejne kampanje. S pozdravom na vse članstvo, Jos. Požek, tajnik. Društvo sv. Roka, št 15, Članom našega^ draitva se tem-potom naznanja, da se vrši prihodnja glavna letna seja dne 21. decembra to jo kakor po navadi tretjo nedeljo v me- ., . ■ il Josephine Fortun, tajnica. Društvo sv. Antona Padovanskega, št. 72, E!y, Minn. Članstvu našega društva naznanjam, da so bili na zadnji letni seji dne 7. decembra izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje leto: Predsednik John Pucel, podpredsednik John Otrin, tajnik Joe Palcher; jr, zapisnikar Louis Perušek, blagajnik John Otrin, bolniški načelnik George Peternelj, gospodarski odbor: John Schurk, John Zupančič in Joe Zgajner. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu ob 7:30 zvečer v Narodnem domu. ; Joe Palcher, jr, tajnik. Iz urada društva Marija Pomagaj, št. 79, HVaukegan, IU. Tem potom naznanjam članom in članicam, da bo glavna letna seja tretjo nedeljo, dne 21. decembra točno ob 1. uri popoldne. Torej opominjam vse člane, da se te seje gotovo vdeleže. Kdor se seje ne vdeleži, plača $1 v društveno blagajno. Na tej seji imamo za reštfi več važnih stvari in izvoliti odbor za leto 1925. Dalje moramo na tej seji ukreniti kar je še treba glede 20 letnice, katero bo društvo praznovalo dne 4. januarja, 1925. O tem bom še poročal v "Glasilu." Razdelile se bodo tudi Spominske knjige K. S. K. Jednote. Torej na svidenje dne 21. decembra. , S sobratskim pozdravom, Ignacij Grom, tajnik. Iz urada društva sv. Alojzija, gt 88, Mohavvk, Mich. Pri glavni redni mesečni seji dne 7. decembra se je vršila volitev odbora za leto 1925. Izvoljeni so bUi sledeči: Predsednik George Hribljan, podpredsednik Joseph Gerdešič, tajnik in blagajnik Joseph N. Rozich, drugi tajnik John Spreitzer, nadzorni odbor za dve leti Marko Cop, John Spreitzer, Nik Javor, za eno leto Joseph Kramarič, Joseph Jakobčič, Blaž Gr-gurič, bolniški obiskovalci: za Ahmeek Joseph Grdešič, za Mo-hawk, Joseph Kramarich, za Copper City Nik Javor, za Calumet John Spreitzer. > V času, ko je bila razpisana jubilejna kampanja naše K. S. K. Jednote je članstvo določUo, da je prosta pristopnina v naše društvo in ostane za tri mesece od 1. januarja do 31. marca, 1925; torej zdaj se nudi vsakemu lepa priložnost, kateri ima mnenje pristopfti v društvo, naj pristopi k solventni K. S. K. Jednoti, ker enaša solvent-nost aktivnega oddelka 118%, mladinskega pa približno 122%. Od časa, kar posluje bolniška centralizacija, od leta 1921 je na rokah gotovine približno devet tisoč dolarjev. Ali ni to lep napredek v tem času ? Znam, da se tudi nikomur bolniške podpore ne odklone, ako se rav ha po pravilih; to mi je dobro znano iz skušnje pri našem društvu. • . Torej, ako še nisi član ali članica našega društva in K. S. K. Jednote, pristopi na prihodnji seji. Ne odlašaj več, ker mogoče bo prepozno? Zavaruješ se lahko od $250 do $2,000. Izbereš si lahko dosmrtninsko ali 20 letno zavarovalnino. Ako rabiš kaj pojasnila, obrni se name in ti lahko dokažem resnico. Obračam se tudi na vse tiste člane, ki niso bili na zadnji seji, da pridete gotovo na prihodnjo sejo. Na zadnji seji smo odobrili neko važno točko; na prihodnji seji jo boste čuli iz zapisnika; poleg tega sledi tudi finančno poročilo za leto 1924; torej pričakujem polnoštevilne vdeležbe. Voščim vesele božične praznike vsem glavnim u&dnikom K. S. K. Jednote in vsemu članstvu. S sobratskim pozdravom, Joseph N. Rozich, tajnik. Društvo sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mountain, Mich. Naše društvo je na svoji glavni seji izvolilo sledeče odbornike za prihodnje leto: Predsednik Jakob Shvvei, podpredsednik Valentin Pečar, prvi taj-, nik Anton Podgornik, drugi tajnik Frank Rihteršič, blagajnik Frank Sikora, nadzorniki: John ChindeTle, John Kovačič in Anton Kosin, bolniški obiskovalci Joseph Grailer in Valentin Pershining, rsdar John Shvvei, vratar Gašper Brce, banderonoša Anton Minisini, zastavonoša Josip Kosin, društveni zdravnik Dr. Dokery, odbornik dvorane Jbsip Katnik, Voščim vsem bratom in sestram K. S. K. Jednote vesele božične praznike in srečno no- Društvo Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa. Uljudno se vabijo vse članice našega društva na prihodnjo sejo dne 21. decembra v K. S. Domu, 57th St, Pittsburgh, Pa, točno ob 1. uri popoldne. Ker bo na tej glavni seji volitev odbora za prihodnje leto, zato je dolžnost vseh članic, da se iste gotovo vdeležijo, ker imamo na dnevnem redu več važnih točk. Obenem prosim cenjene članice, da bodite previdne pri volitvi in da «i izvolite odbor po svoji volji, da ne boste potem morda oporekale, "ta in ta ni dobra." Pomnite, da odbor ni nič kriv, on mora vedno delati po pravilih; take je vedno bilo in še bo, pa če je odbor še boljši. Dalje prosim one članice, ki zaostajajo z asesmenti, da poravnate svoj dolg na prihodnji seji, da bo lahko stari odbor čiste knjige, izročil novemu. K sklepu vas še enkrat prosim, da se vse vdeležite vsaj glavne seje; katera se iste ne Društvo sv. Genovefe, št. 108, JoUet, IU. S tem naznanjam izid letne seje našega društva z dne 7.? decembra t. 1. Seja se je vršila v najlepšem redu ob obilni vdeiežbi čianic, kakor vsako leto zbranih ob tem času. V odbor za prihodnje leto so bilo izvoljene sledeče: Predsednica Jean Težak, podpredsednica Mary Musich, tajnica Antonia Struna, 1016 Wil-cox St, zapisnikarica Ana Var-djan, blagajničarka Mary Golobich, nadzornice: Mary F. Laurich, Agnes Buchar, Mary Buchar, bolniški odbor: Mary Kapele in Frances Jaklich, reditelj ica Elizabeth Vardjan, društveni zdravnik Dr. Martin Ivec, društveni duhovni vodja, Rev. John Plevnik. Nadalje vam kot zopet izvoljena tajnica društva iskreno priporočam, da ne pozabite agitirati za naše društvo in Jednoto. Naše društvo • je določilo prosto pristopnino in plača tudi za pregled zdravnika;'torej se nudi lepa prilika vsem, katera hoče pristopiti k nam. Trdno upam, da se bo vsaka sosestra potrudila in do tedaj, 31. marca pridobila kako novo članico. Začetkom januarja priredimo zopet društveno veselico, o tem poročam prihodnjič. Vesele božične praznike vsem članicam našega društva in vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Antonija Struna, predsednica. 'GLASILO K. S. K. PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO IN VESELO NOVO LETO! 2EUM VSEM ODBORNIKOM IN ODBORNICAM KRAJEV NIH DRUŠTEV, VSEMU ČLANSTVU NASE JEDNOTE IN PRIJATELJEM TER ZNANCEM. J&IP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. L Hegjjen, kme-rtiesote. Uredi vsa domača dela sama za dva se odrasle otroka in poleg je poslala 1.820 parov družbi ia dobila $472.25. 4n mhi kupit mei^i^i ftM„ Knitter ie pred nekako dvemi leti in od tedaj nisem imel dru-reva dela. Prvo leto aem na-pravil ia poslal druibi 1128 pa-" I®* moi ki h no»K- ^CgjHNk »ic in nikdar mi n-t so niti ene izvrgli. Ne j, moram dati M^Bf l vseh itevilk a re-p^Hfl <*m pa, da sem do-Kf bil II SOS sa ien-f^HV nogavice bres W molkih. T.B.Kelleg. ijeaa v Jolietu, i državi I GLAVNI URAD: Od ustanovitve do 1. 100.18%: ___ skupna Matt jei podpora $2,432,962.00. GLAVNI URADNIK?: Grdina, 1093 East 02nd i rman, 332 Michigaa i Skubic, P. O. Aurora, Glavni predsedniki I. podpredaed jI podpredset III podpredaed.: Mra. Mary Prisland, 1034 DUlTntham Ave., Shebofgan, Wta. Glava! tajnik^ Josip tata^ 1004 N. Chicafo St, JoJM,^^ ^ i nik: Josip zalar, 1004 n. Chicago St, Joliet m. tainik: Steve G Vertin, 1004 NTChicago St/JolM t: John Grahek, 1012 N. Broadway. Joliet, IIL Todia: Rev, Luka Gladek, 305 So. Seeoad St, Stoa zdravnik: Dr. Jea. V. Grahek. R. 303 Amo/fta* Grant it at Sbcth Ave. Pittaburgh Pa.^^ Pomoinl Blsgainik: Duhovni vodja: Rev, Loka Gladek, 305 So.'SeeoaTŠt, Vrhovni zdravnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 A •00 Graat it at Sucth Ave. Pittaburgh, Pa. NADZORNI ODBORI Frank Opeka, 28—lOth St, North Chicago, 10. John Jerich, 1840 W. 22nd St. Chicago, IU. John Germ, «17 East "C* St, Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterioo Rd.. .Cleveland, Ohio. Martin Sfcuklo, 811 Avo. "A", Eveleth, Minn. % POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodtand Ave. Laurium, Mieh. Martin Kremesec, 2004 Coulter St. Chicago, IH. Frank Trempush, 42—48th St. Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOlj John Dechman, Bos 520 Forest CHy, Pa. John Murn, 42 Hallec* Ave, Brooklyn, N. T. John Butkovich, 1201 So. S. Fo Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JBDNOTB"? Ivan Zupan, 0117 St Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 028. Vaa pisma in denarne zadeve, tikajoče so Jednoto aaj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR,............" " "^ ' " društvene vesti, razna naznai " K. f. K. , JBDNOTE", 0117 St aaeve, tizajoce se jeanoto naj se posujaio na .AR, 1004 N. Chicago St, JoUet, IU, dopise, nila, oglase in naročnina pa aa "GLASILO L Clair Am, Cleveland, Ohio. MOJA PRVA BOŽIČNA POSLANICA. Dragi mi sobratje ni sosestre: Prvo leto mojega predsedništva pri K. S. K. Jednoti se bliža h koncu; vsled tega sem se odločil priobčiti v tej številki "Glasila" svojo prvo božično poslanico, namenjeno vsemu članstvu naše podporne organizacije. V posebno čast in ponos si štejem, da sem nastopil to odgovorno uradno mesto baš ob 30 letnici K. S. K. Jednote. Koliko veselja, navdušenja, spoštovanja in priznanja sem 'že užil za svoje, dosedaj še malenkostno delo, tega vqfta ne morem opisati. Minuli so naši slavnostni ali jubilejni dnevi in shodi po raznih naselbinah na iztoku, severu in zapadu. Vse to s'i bom ohranil v trajnem spominu na leto 1924, koje je prineslo nekak preporod pri naši organizaciji in tudi med našimi katoliškimi Slovenci v Ameriki. Na naš dosedanji uspeh smo lahko ponosni, kojega smo dosegli z agilnoatjo in.z združenimi močmi po znanem geslu: "Dejanje bodi nam življenje celo, . dejanje v blagor naroda; * vsi složno pojdimo na delo, -nam geslo bodi: 'Vsak za vse, in vsi za enega' T* * '' , Naravno, da smo- morah pri tem prestati od strani naših nasprotnikov marsikako grenko preskušnjo, na katero se pa nismo dosti ozirali. Kot predsednika prve in najstarejše slovenske podporne organizacije so me na različne načine napadali in blatili, ker sem se vedno potegoval za našo K. S. K. Jednoto in za pravično stvar. V moje največje zadoščenje ste mi pa vi, dragi sobratje in sosestre, ta čas vedijo stali na strani, in še več: kako krepko ste se javno potegovali za me. Čast in hvala vam zafco! Iskrena vam hvala za vašo vdanost, ljubezen in naklonjenost napram meni v minulem letu; upam, da bo nas vse tudi v bodoče vezala prava bratska ljubezen, vdanost in odkritosrčnost in zvestoba. t , ;• V tem prijetnem upanju vam torej voščim "blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto! Naj vam odmeva krasna melodija božične pesmi v vaših srejh ne samo na dan rojstva našega Gospoda, ampak tudi sleherni dan čez leto. Naj vam odmevi božičnih zvonov polnijo srca ž veselimi občutki. Naj vas fy»žji mir, katerega so božično noč naznanjali nebeški knlatci, spremlja na vseh vaših potih, pri vseh vaših dejanjih in nehanjih. Naj se v vaših srcih utrjuje dobra volja, da vam bo življenja cesta vedno gladka. Naj se vara prihodnje leto uresničijo vse srčne želje. Naj vam bo sreča mila pri vašem deju in podjetju in naj vas večni Stvarnik nbvafuje vsega zla v prihodnjem letu! Pozabimo sedaj, kar smo storili dobrega drugim; spominjaj-mo se pač onega, kar so drugi nam dobrega učinili. Mi ne smemo delati dobrega zase, ampak za druge — za naše sobrate in sosestre, ker smo vsi člani ene podporne družine — K. S. K. Jednote, Delajmo, delajmo sedaj, ko srrib še jaki in čili; bomo počivali na stara leta. Glejmo osobito, da dosežemo zaželjeni cilj naše jubilejne kampanje, da bo K. S. K. Jednota štela dne 31. marca prihodnjega leta 25,000 članov in članic v obeh oddelkih ! Ne prezrimo naše mladine! Pravkar sem čul, da je meseca novembra pristopilo 203 novih članov in članic v mladinski od-"delek. Čast in ponos vsem agilnim društvom, osobito pa še društvu št. 29 in št. 2 v Jolietu, 111. Naj skuša vsak član in članica v praznikih pridobiti za Jednoto po enega novega kandidata; to bo najlepši novoletni dar naši Jednoti, osobito pa meni! Vdani vam ANTON GRDINA, glavni predsednik K. S. K. J. Cleveland, O., 17. decembra, 1924. ? y . . ' • -—T" društva sv. Janeza št. 143, Jaliet, ID. članom našega društva se tem potom naznanja in prosi, da se gotovo vdelešijp prihodnje aH glavne seje dne 21. decembra, 1924, v dvorani cerkve sv« Jožefa, na kateri bo> volitev odbornikov za leto 1925. Vsak član bo zapadel $1 kazni, ki se ne vdeleži te sejet Ia« vzeti so le oni, kateri radi bolezni ne morejo priti in kateri so oddaljeni. Torej pridite in dobro premislite, kog^ boste izvolili v odbor, kajti od dobrega odbora je odvisen napredek druitva. Nadalje opominjam vse one člane, ki kaj dolgujejo na društvenih asesmentih, da naj svoj dolg poravnajo na tej seji. Vesel Božič in srečno Novo letq vsem članom in članicam naše Jednote želi s sobratskim pozdravom vdani vam Steve Vertin, "tajnik. Vabilo na glavno sejo. S tem uljudno prosim vse članice društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O, da se gotovo vdeleže glavne letne seje dne 21. decembra v Slovenskem Narodnem Domu ob 1. liri popoldne. Na tej seji bo volitev odbora za leto 1925 in bo na dnevnem redu še več drugih točk v prid društva. Ako kaka članica ta dan brez vzroka ne pride na sejo, bo morala plačati 50 centov kazni; izjema je le bolezen. Pridite torej vse, da bomo vsaj enkrat v letu vse skupaj zbrane. ? S sosestrskim pozdravom, Mary Globokar, tajnica. - Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. Imenovano društvo si je na zadnji seji dne 7. decembra izvolilo iz svoje srede sledeče uradnike: Predsednik Martin Žagar, podpredsednik John Recelj, tajnik John Pelhan, blagajnik Anton Bevc, ml., zapisnikar Anton Tomšič, nadzorniki: Josip Krese, John Zigon, Frank Vende, bolniški odbor: John Bevc, Andrew Mesojedec, Jakob Kaplan, Frank Samsa, Matija Skedelj, zastavonoša Anton Polh, Alojz Polh in John Pleskovič, vodja Frank Krulc. Vsem skupaj želim obilo uspeha v letu 1925. -S sobratskim pozdravom, * John Pelhan, tajnik. članic delka in *. S srčne čest^ko za pra»ifce t svetna va godma 1986 av glavnomu odboru. Neka vas Bog blagoslovi Matt Brozenič, tajnik. Društvo sv. Vincenca, št. 182, Na naši glavni seji dne 7. decembra ja, bil soglasno izvoljen ves stari odbor še za prihodnje leto; tako se tudi še v bodoče vršijo mesečne seje v Oblakovih prostorih na Hump Fill-house Ave. in 21str St. Imena odbornikov: \ Anton Trlep, predsednik; Mimmie Štrukelj, podpredsednica; Mary Oblak, R. R. 5, Box 50, tajnica; Alojzija Prijatelj, blagajničarka; Amalija Trlep, zastopnica. Pozdrav do vsega članstva in vesele božične prazn i ke vam želi Mary Oblak tajnica. VA1&E0 . • J \4IMb t VESELICO, priredi plitvo Marije j; «. 190%-S. K. ', Colb, na v*g*r,4*fe Do- Washi Kakor vam Je znano, cenjene tre, ta smo " sklenile na zadnji qejt prirediti to veselico v korist Blagajne našega, še mladega društva, zato vas u-ljudno vabim, da se označene veaettee gotovo vdeležite. Za-eno vabimo na ta večer tudi vse Slovence in brate Hrvate iz na- koščeno roko ter zadala smrt- S. K. Jednote _____ pri sedanji JtUmpaajL S^OBtrski pozdrav, MARIJA PERME, tajnica. Cleveland (Newburg), O. — Kadar pade malo drevo, napravi šum^v svoji bližini, daljši krogi pa ne vedo za to. Ako je pa posekan stari in velik hrast, se strese zemlja pod njegovim padcem na daleč okoli in hrušč se razlega s hriba v dolino in doline v hrib. Smrt je posekala v naši sredi tak hrast. Stegnila je svojo še naseibiare, ' sa vdeležbo se vam ie vnaprej zahvaljujemo. Ta večer bo igrala domača godba* da *e borne lahko po domače zaobrnili in poskočili in na ta način staro leto v veselju spremili k zatonu. Vsem skupaj kličem: Na veselo svidenje na našem Silve-strovem večeru! Vesele božične praznike vse- no hibo rojaku, katerega je poznala in čislala clevelandska občina splošno. John Lekan je bil eden izmed onih ljudi, kateri pridobivajo prijatelje, kjerkoli hodijo. Bil je veselega in prijaznega značaja ter poštenjak oie- Jaz sem poslal dražbi d pošiljatev in sem prejel tek in volno kat nadomestilo in pMSilo. - Do zadnjega meseea aem I prejal IJOO. Drui-me Je isvrstno pok tresla. WALTCft HU1E. Miasoui-i (No. 11) Kn! Mrs'. A ica. is Miftaesi vas *( LI si niste večkrat želeli, izvedeti kak praktični način kako si prislužiti kak cent doma na vasem domu? Seveda ste —in počuli ste, da nedvomno mora biti kak način za stalno domače delo s čemur si bodete nekaj pri-sližili in nele malenkosti, temveč tako, da vresnici pride nekaj do-larjev. Je pa seveda le dober način zato in ta je takozvani AUTO KNITTING. Pustite, da vam pojasnimo naš način kako si lahko zaslužite "posebej kak cent brez, da bi vam jemalo vaš rodni čas za vaša domača opravila. Sicer pa poslušajte kaj pravi Mrs. Frank Ungerjeva — o načinu teh domačih dohodkov s Auto Knitting. Po Mrs. Frank Unger Ko sva se poročila moj mož in jaz sva skrbela, da sva plačala pohištvo. Vsako soboto popoldne, redno kot ura,.aem vzela vse račune in on dal svojo ček knjigo in sva poravnala vse dolgove. Navadno sva 'dejala "počistimo tablo"' čisto. Seveda nazaj v teh časih je bilo več gotovine za izplačat račune in včasih je celo ostalo ksj za par giedališčnih listkov sli kako drugo zabavo. Kar naenkrat sem opazila, da nama na cn aH drugi način ne preostaja ni več. Cena potrebščinam se je višala hi moj mož je pričel bolj sivo gledati ko je črpal in jaz tudi sem bila v skrbeh. Naši stroški so od časa do časa vedno naraščali. Mojega moža plača je še skoro zadostovala za navadno dnevne potrebščine, brez, da omenjam obleko. In tako je šlo naprej mesece, smo stiskali in skušali, da bi prišli ven z dohodki. Jaz sem pa pričela misliti kaj naj bi \ikreniia in kako bi pomagata. Mislila sem gotovo mora biti kak način. Iti ven za delom je bilo nemogoče, ker sem imela štiri meseca staro dete za pazit poleg soproga. Preostala mi je samo ena stvar, Kako naj zaslužim kak denar? jaz moram'dobiti kakšne vrste domaČe delo, ki se bo' izplačalo. Kaj naj storita? Pričela sem gledati v mesečnike "maga-zine" in časnike za kako izplačljivo dejo Mrs. Frank Unger Postala sem že precej obupana v mojem iskanju, ker ničesar se ni pokazalo na površja za mfc. Potem nekega dne odprem častnik, da pogledam kot navadno če je kako delo zame in na eni strani sem opazila "KAKO SI JAZ ZASLUŽIM DENAR DOMA". Pričela sem to či-tati in postala sem vsa zmedena. Bilo je o neki ženski katere mož je dobil malo plačo — skoro ne dovolj za navadno življenje v draginji, ki je bila ta čas. Zeleč si zaslužiti kak denar posebej enako kakor jaz. Ampak -panr. se sporasumi z vami. da kupi od vas vse "OMe Trme" etandard nogavice, ki )fh splet etc na Auto Knitter stroju in jih njim poiljete, plača vam določeno ceno. Cek sa plačilo vam pailjemo točno sa vsako poiilja-t« Tniljemo ,vam tadi dovolj bombaia sa Okle Trmi' nogavice kolikor nocavic nam polljete. tako. da imate vedno, dovolj bombaia na rokah sa delo nogavic. Vsa pojasnila so zastonj. Gotovo bodete hoteli ie več vadeti o tem stroja, ki je pomagal Mrs. Uagerjevi in tisoče drugim ljudem vse povaod po dcielL Pišite nam takoj po vse navodilne listine in knjige in kitajte o sadovoljnih skuiajah a Auto Knitter lastniki. PoUvedite vse o priliki. ki se vam nudi sasluiiti denar. Zapom-nfte ei. da Mrs. Ungar ni sgubljala časa aa dobiti informacije. Vi sto na njenem stalltču danes. Boste U rs mali po njenem vsglada? Samo napiiite vaie ime in naslov na spodnji prostor. THE AUTO KNITTER HOSIERV COMPANV. INC.. Dept. SS. SS0-SSS Ceneaee Street. Burfalo. N. Y. "Pijonerji v domači industriji trnln — edini izdelovalec pr Auto Kaitter — nobena svete s hi«, drago druibo." Je spleta 20.000 p« ■ / Vse moje delo je bile izvrstno in lablto. Spletla sem 20.0Z2 rov moikih. ienskih in otro«-| nogavic a Auto Knitterjem. | Jas vedno delam *a., druibo Tha Auto11 Knitter Ho.tarr Co. ki mi ra* ia. • ■ , Mrs. W. E. Straub.^ Penn. (No. t) IHIHIIIIIIIIIIIIIIposljitk kupon za to ponudb04|||||||nillUlllin I p THE AUTO KNITTER HOSIERY CO, Inc., | Dept 36, 630-S38 Geneeee St, Buffalo, N. Y. Poiljite mi vsa navodila ia pojasnila o Champion Monej — iide-lovatelju. Jas hočem tivedoti natančno kako samorem zaslutiti denar doasa ob mojem prostem času s Auto Knitter. Prilagam vam S centa poitao snamko aa pokritje poitnine. To se razume da me to abeaiatoo ničesar ae obvezuje. Ima k \ ' v'v"*? ; % f. y> 4f ■ ■ " : 'J • i-* > ^.f 'ti- ■ t? \ ".•■■ - dela težka bolezen. Zadel ga je rai^voud. Lani ga je napadel v drugo in pred nekaj dnevi ga je tretji udarec postavil na rob groba. Boril se je le nekaj dni in končno, previden z vsemi sv. zakramenti, je zaspal v Gospodu. Njegov pogreb je bil od domačih in drugih ljudi splošno spremljan. Kdor je le mogel se je vdeležil, ker vsakdo, ki ga je poznal, ga je imel rad.r Slovesno zadušnico je daroval Father Oman ob asistenci Rev. Ludvik Viranta in pa domačega kaplana Rev. John We-ber-ja. Člani sedmih društev so ga spremili na Kalvarijo, kjer bo počival, dokler ga ne prebudi angelski glas. In tako je padel hrast, narodna opora se je sesedla, da se je potreslo podnožje naše naselbine. Bodi mu ohranjen blag spomin! Naj počiva v miru in naj mu sveti večna luč! J73511 - CLEVELANDSKE VESTI. —Najstarejše in največje društvo K. S. K. Jednote v naši naselbini, društvo sv. Vida, št. 25 je imelo minulo nedeljo popoldne svojo letno sejo ob obilni vdeležbi članov. Na tej seji je društvo določilo še za prihodnjih šest mesecev prosto pristopnino v društvo; dalje se je sklenilo prirediti enkrat p ed pustom veliko plesno veselico v korist nove cerkve sv. Vida. Bolniška centralizacija ostane po starem. Odborniki za prihodnje leto: Anton Sterniša, predsednik; Josip Zulich, podpredsednik; An-thony J. Fortuna, tajnik; Josip Zakrajšek, zapisnikar; Ignac Stepic, blagajnik; nadzorniki: Josip Ogrin, John Widerwohl, Ivan Zupan; bolniški nadzornik Josip Ogrin, vratar J. Koren-čan, zastavonoša John Modic, društveni duhovni jrodja Rev. J. B. Ponikvar, društvena zdravnika Dr. Seliškar in Dr. Oman. Vsi uradniki so bili so-glasho izvoljeni. —Vsi člapi društva sv. Vida, št. 25, so uljudno prošeni, da se na Božični dan, dne 25. decembra zbirajo ob 10. uri dopoldne v Knausovi dvorani, da se kot običajno vsako leto vdeležimo slovesne sv. maše ob 10:30 v naši farni cerkvi. Vsak član naj prinese Hgalijo s seboj. Pridite v obilnem številu. A. J. Fortuna, tajnik. —V noči med minulo soboto in nedeljo so nepoznani banditi zapeljali s trukom na prazno dvorišče pri trgovini John Gornika, 6217 St. Clair Ave. Nato so lopovi razbili železno omrežje zadaj za trgovino in udrli v trgovske prostore, Iger so pobrali skoro vse, kar m mogli odnesti. Kot čujemo je Mr. Gorniku ukradenih 70 novih oblek, zimskih sukenj in drugega blaga. Mr. Gorniku je storjena ogromna škoda, najmanj $3,000 vrednosti blaga je odnešenega in odpeljanega. To je že tretji rop v naši naselbini tekom enega tedna. Vlom pri Mr. Gorniku, sc je moral zvršiti okoli ene ure zjutraj, med hudim viharjem. Upamo, da se bo policija potrudila, da pride banditom na sled. PROŠNJA. S tem uljudno prosimo vse one tajnike ln tajnice krajevnih društev ld so nam obljubili skolektati denar za v Spominski knjigi priobeene oglase, da to prejkomogoče izvršijo; svoto naj se pošlje na upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote/1 Mi bi radi vsaj do 31. decembra L 1. zaključili račune glede oglasov in celokupno svoto podali na gl. urad Jednote. Vsak tajnik in tajnica je prejel eno Spominsko knjigo v to svrho; priobčen oglas naj pokaže onim strankam, ki so naročile eno osminko ali eno MBUMBUiinv v§ , ----- naročnikom oglasov za celo stran, pol ali četrt strani smo že mi knjigo odposlali z računom ured. _ Upravništvo Glasila K. S. K. Jednote. b 6117 St. Clair Ave. Cleveland, a -o-— Nekaj o »tavbinskih * - društvih. ' v Posojilno in stavbinsko društvo bi morala imeti vsaka količkaj večja slovenska naselbina. To društvo je navečji gospodarski blagoslov za vsako naselbino. Delavci živimo od rok do ust. - Ko prejmemo plače, moramo se od ust odtrgati, ako hočemo, kak cent na stran dati. Ti centki in dolarčki se pa večkrat potrošijo, ko jih je le nekaj skupaj za kako stvar, včasih neobhodno potrebno, a velikokrat tudi za nepotrebne stvari. Denar potrošimo in ni ffa. Vse drugače pa gospodarimo, ako pristopimo k stavbinskemu in posojilnemu društvu. Tam nas nauče na praktičen in zelo pameten način varčevanja. Razdeli svoje dohodke tako in tako in tega programa se drži. Sistem tak/h društev nas potem nekako avtomatično drži pri programu, da ne izstopimo iz njegove začrtane poti. Naselbine, kjer imajo stav-bipska društva so se gospodarsko dvignile. Začetno varčevanje je privedlo naše ljudi do onega spoznanja, da človek lahko s tisto svoto, ki jo mora plačevati za najemnino stanovanj, splača tekom nekaj let lastni dom. To misel jim je in-jektiralo ravno stavbinsko društvo. Ko so začeli hraniti tedensko ali mesečno so v kakih par letih prihranili par stota-kov. Sprožil jim je kdo misel, "kupi si lastni dom." Je mor- da ugovarjal, da ne more. Ko je pa povedal koliko ima denarja, ga je morda vodstvo stav-binskega društva podučilo, kako lahko pride do lastnega doma, če hoče) Nekaj kapitala ima svojega, drugo si izposodi od posojilnega društva. Svoti, ki jo plačuje za najemnino doda morda še par dolarjev in zadostuje za mesečna plačila na dolg. Cez dobrih pet, šest let je dom plačan in napredek je dosežen. Postane lastnik lastne strehe, kateri si jo vsak varčen človek iskreno želi. Za delavske družine, kakor tudi posameznike ni nič boljšega, kakor so posbjilna in stav-binska društva. Temu društvu z vsem zaupanjem posojujete denar, ki ga vsak teden ali mesec prihranite in zopet, kadar potrebujete posojila, si ga od društva izposodite in dolg plačujete nazaj polagoma vsak teden ali mesec, dokler ga ne splačate. Stavbinska društva so koristila že na tisoče in tisoče delavskih družin. Zato prav toplo priporočamo, pristopajte k stavbinskim društvom, kjerkoli je to mogoče. "A. S. in E." tt DOMOVINE. ' Smrtna kosa. Dne 4. novembra, 1924 je umrl v Loškem potoku pri Ribnici g. Ivan Bartol, posestnik na Hribu, št. 58. Pokojnik je bik daleč okolu znan kot poštenjak in dober gospodar. Star je bil 75 let, več let je bil župan in ključar v Loškem potoku. Bil je mož, ki je vžiyal splošen ugled in spoštovanje. » Ob mrtvaškem odru svoje žene se je ustrelil v limbuški župniji pri Mariboru posestnik Ivan Artnak. Skoro gotovo se mu je v žalosti zmešalo. Vlak je povozil y nedeljo dne 23. novembra popoldne pri čuvajnici št. 8 blizu Stične 60 let- no bajtarico Marijo MarkoVič iz Virja pri Stični. Ker je bila nesrečna gluha, ni čulp prihajajočega vlaka. Vrglo jo je okolu 20 metrov daleč, dobljenih poškodb je kmalu umrla. Zapušča moža in štiri odrasle otroke. Nečuven zločin znorele matere. V delavski naselbini družbe "Bosna" v Bosni je hipno zblaznela delavčeva žena Marija Kemeš v odsotnosti moža. Na zakurjen štedilniku je postavila veliko ponev z mastjo in hotela v njej < speči svojega nad eno leto starega sinčka. K sreči je čul otrokov krik mimoidoči delavec in v zadnjem hipu iztrgal dečka iz rok pobesnele matere. Grozen zločin alkoholika. Te dni .je v Selih pri Zgornji Poljskavi bivši posestnik Simon Mlakar umoril svojo ženo ln mrtvo obesil. Umorjena dobra, delavna žena, je bila mati več nedoraslih otrok. Mlakar je notoričen pijanec, ki je pognal po grlu posestvo, zaslužek in službo. Kristan v zaporu priznal! Kakor znano, je bil Janez Kristan iz Spodnjih Pirnič pri zadnji poroti soglasno obsojen na smrt na vešalih, ker je letos spomladi roparsko umoril po-septnico Marijo Zevnikovo iz Št. Valburge pri Smledniku. Pri dvodnevni razpravi je odločno tajil svojo krivdo, čeprav so bili proti njemu nagromadeni toliki dokazi, da je porotniški krivdorek bil soglasen. Vkljub temu so se slišali v javnosti tu pa tam glasovi, ki so. izražali dvome o pravilnosti sodbe. V pomirjenje teh dvomljivcev bo gotovo služilo, da je Kristan sedaj v zaporu priznal v bistvu svoj čin. Nahaja se še vedno v zaporih deželnega sodišča, ker je vložil pomilostitveno prošnjo, ki je bila odposlana n apristoj-no mesto. Poročil se je poslanec Josip Gostinčar z gdč. Faniko Bizja- kovo iz Vižmarjev. Poročil ju je g. dr. Korošec. Umrl je v Goričah nad Kranjem ondotni župnik g. Jernej Vfeled (Zupane, star 69 let., revica gtudenee pr} ^^^ Dne 23. 23. novembra se je vršila pri nas volitev novega župana, pri kateri je zmagala na celi črti S. L. S. Zupan, kakor vsi svetovalci, so odlični pristaši S. L. S. Nasprotniki so popolnoma pogoreli. Na Martinovo nedeljo smo dobili za našo župno cerkev bronasti srednji zvon. Vlile so ga Strojne tovarne in livarne" v Ljubljani. Ob ogromni vdeležbi ljudstva ga je posvetil les-kovški dekan g. Alojzij Kurent. Tako imamo tri bronaste zvonove: as 1,015 kilogramov, g 530 kilogramov in c 250 kilogramov. Studenška fara je lahko ponosna, da ima sedaj tako krasno ubrano zvonenje. Obsojeni komunisti. Dne 27. novembra so bili pred celjskim sodiščem obsojeni sledeči komunisti zaradi zadnjih izgredov v Trbovljah: 24 letni Ivan Stro-jin, radar v Trbovljah, je bil obsojen na dve leti težke ječe; 19 4etni Ivan Berčič, »udar v Trbovljah, na 15 mesecev ječe; 27 letni Franc Kokalj, rudar v Zagorju, na eno leto težke ječe; 20 letni Ivan Hlebec, steklar v Zagorju, na eno leto težke ječe; 31 letni Ignac Fric, rudar v Trbovljah, na osem mesecev težke ječe, 21 letni Franc Klop-čič, visokošojec v Ljubljani, na tri mesece ječe;.23 letni Ivan Jane, rudar y Trbovljah, na tva meseca težke ječe. Razen Klop-čiča in Janca je bilo vseh pet obsojenih po zakonu o zaščiti države; Jane je bil obsojen samo radi hudodelstva goljufije, ker je napeljeval h krivemu pričevanju, Franc Klopčič pa po paragrafu 103 srbskega kaznil-nega zakona, ker j£ predlagal resolucijo, s katero so na nekem shodu zahtevali, da se Sedej izpusti iz ječe. Stroj in in Berčič sta bila razun zakona o zaščiti države obsojena tudi radi zbiranja orožja. Hlebec pa poleg zakona o zaščiti države še radi goljufije. Od 20 obtožencev je bilo torej obsojenih sedem, oproščenih pa 13 (Lipu-šek, Hudomal, Mart, E. Wein-berger, Siter, fcrjavec, Kline, M. Weinberger, Kobilšek, Sluga, Kozer, M. Klopčič in A. Ce-čova.) ČRNI ROBI POD OČMI. SVARILNO ZNAMENJE. Pulte na čr»e rob« pod očpil, ker ti naznanjajo, da niste dpcela zdravi. Zdrava oseba ne .bo tek robov nikdar imela. Ako bolehata na ledleah. mehurju ali »sled trakulje. M bo to svarila* snamenje vedno po-kaaaio na valih očeh V obliki irnih rakov. Vat ielodec je v neredu potovjee časa, kar vam jemlje mod telesa ia tivljeaja. Ako bolnik modi trakulja, lafete to na *jacove« bledičastem obrasu takoj aposnat*. Na tieo-4* sa jih zdravi sa kako dru»o morebitno boleznijo, med tem ke ae sanjo, da imajo prgvi vsrok bolezni v sebi in to je trakulja. Znaki bolesni trakulje ao aiededi: mali koal trakulje aa pri kal* jo. izgruba teka. otokaoat. belkast jeaik. isffuba s*aga. bolediae ▼ hrbtu, clavohol, omotica in drnkaati obrob-ki pri očeh; teiave v ielodeu, rmenkasta kola, izruba na teli. alaba aapa is ust. mrlnja do dela in do iivljeaja ai boijastai napadi. Vae to kale da imate trakuljo r. ae-bi. ki je včaaih pe t« čevljev dolga. Ce trakulja slese človeku T sapnik. *a lahko zaduii. Radi te*a pazite pravočasno, da ae te nadlelaoati ianebite. Naročite Laztan zdravilo le danes, k oje vam t*kej dopotl jemo po prejemu $10.*». Naslov: The Laaal Med. Ce. #41 Lasal Bld*. Bos ««» Pttta-burrh. Pa. — Latftan je popolnoma nedol-tno zdravilo, toda uf pešno. Na Prodaj w lekarnah. Navedite pri na-očilu a vajo starost. Da a« pošiljatev zavarojt priltejte zraven le S5 centov. _ STENSKI KOLEDARJI ZA LETO 1925. Ker so se zadnja leta naši stenski koledarji med ameriškimi Slovenci tako priljubili in udomačili, smo jih zopet naročili večje 'Število. Nekaj tisoč je že razposlanih in nekaj tisoč jih je še preostalo. Vsako slovensko hišo bi moral krasiti naš veliki stenski koledar. Tajnikom društev K. S. K. Jednote smo jih zastonj poslali, da bodo koledar obesili v zborovalo i dvorani. Pošiljamo jih tadi v stari kraj. En koledar stane 30 centov s poštnino vred; naročilu priložite denar' ali pa poštne znamke. Pišite na: ANTON GRDINA in SINOVI, 6019 St. Clair Ave^ ali pa 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. fcSifi. ... ' J nSt*^ 6235 St Clair Aye., Cleveland, Ohio (V lastnem poslopju) 't. Mm f' ' : > - 1 Zadnji mesec je poročal državni Superintendent Mr. Tanne-hill, da noben drugi zavod ni pomagal toliko ljudem do svojih demov, kakor posojilnice žirom Združenih Ljudje vedno bolj spoznavajo, da je posojilnica najboljši pri- i.4' pnprostega ljudstva v sreči in ve~lju, v nadlogah in po-trebah. Zato nalagajo denar na te posojilnice in pomagajo bratom do svoje Kise in sebi, ker ves naloženi denar jim npsi obresti po Rojaki! Ob Novem letu se vam nudi prilika, da tam vložite svoj denar, kjer Vam največ nosi in sedaj vedite sami in povejte svojim prijateljem, da je naš denarni zavod THE INTERNATIONAL BUILD1NG & LOAN ASSOCIATION prva in največja Slovenska posojilnica svoje vrste v Ameriki, ki s svojim poslovanjefn v preteklosti jamči^ varnost, postrežbo in točnost v bodočnosti. .. • r,**- -.. v . ISllliŠ .7, DECEMBRA. 1»24. GLASILO K. S. K. JEDNOTE, vedno bolj zaveda, da je čas za duševno prerojenje. • če si boste za Božič omislili nove čevlje, zglasite se v naši trgovini; P9stregli vas bomo v popolno zadovoljnost. J: MACEROL & SINOVI 6204 St. CLAIR AV^. CLEVELAND, O. Zaeno voščimo vsem cenj. odjemalcem: Vesele božične praznike ia srečno Novo leto! CHICAGO IN CLINTON STS. — Sth Ave., Med 15. in 16. cesto. New Yotfc, X. Dosta vek: Tudi v slučaju, d« ste- namenjeni potovati v stari za Božič, je%v vašcj^ interesu, da se .obrnete ps Jfff-^ 4,1 J f> ' i = ■■»■■ta« ajnovejše slovenske božične plošče! Prejeli smo , najnovejše COLUMBIA BOŽIČNE PLOŠČE, za katere sta pela dobro poznani Mr. Rudolph Perdan, glavni predsednik Jugoslovanske Katoliške Jednote, tenor, in njegova hčerka, Miss Jeanette Perdan, krasni soprano. -Sledeče plošče so izgotovljene 254W8 F "Sveta noč" miQ-¥ "Raduj «#" "Sveta nebesa" "8 vej I vcčfr" 25009-F "Angelsko petje" $MI07-F 'Pri oknu . . "Zvezdice "Slabo sveča.. Vseh šest pesmi je spremljanih s finim Columbia orkestrom in prazničnim zvone-njem. Pomnite, da teh plošč nikjer drugje ne morete dobiti ali kupiti, ker so specijelno narejene samo za našo tvrdko. Dobe se v obeh Černetovih trgovinah. CENA PLOŠČI SAMO 75c. Posebno pa opozarjamo pred prazniki na našo veliko zalogo Columbia, Sonora, Royal in Edison gramofonov, kakor tudi skttpaj z radio. Posebno velika zaloga slovenskih in drugih plošč z znamko Colum- - PSI m ■/M- -i rano. bia, Vocalion, Edison, Genett, Odeon in Okeh. Najfinejši Krell Pianos in Player Piano? nudiipo p>o jako ugodnih cenah. Slovenske, hrvatske in druge role za Player Pianos, zlasti pa nove role: Venček narodnih pesmi z besedami st. 1 -2-3, vsaka po $1.00. Pišite po cenik, katerega vam pošljemo zastonj. - Naša trgovina ima sedaj v resnici pomembna in krasna božična ter Novoletna darila, katera si lahko izberete v obeh naših zlatarskih trgovinah. Zlasti priporočamo: Vsakovrstne ure, žepne, stenske in zapestne, po jako * znižanih cenah. Diamantne prstane, igle, la vali rje, vsakovrstna zlatnina in srebrni na. Prodajamo na lahko tedenska in mesečna odplačila. Predno drugod kaj kupite, oglasite se pri nas, kjer boste dobili po istih cenah, na lahka odplačila, kakor za gotov denar. Vsako blago, kupljeno pri nas, je garanti- (■■Ml 6033 St. Clair Avenue jca: St. Clair Ave. in E. 79th St. nasproti Cleveland Trust Banke. CLEVELAND, OHIO. SAMUEL GOMPERS UMRL. BIL PREDSEDNIK AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE 43 LET. San Antonio, Tez, 13. decembra. — Danes zjutraj ob 4. uri je na svojem povratku z Mehike umrl veteranski predsednik lik plakat: "Bog-oče, bo-sin in "Sveta noč," katere dobite pri slovenskih zlatarjih in trgovcih z muzikalijami. -o- ČUDEŽNI POJAVI V RUSIJI. "Gudok," št. 173 popisuje predstavo v klubu železničarjev v Moskvi. Pri vhodu je ve- Ameriške delavske federacije (A. F. of L.), Samuel Gompers, star 74 let Gompers se je mudil' v Mežico City uradnim potom, kjer ga je pred enim tednom napadla pljučnica; par ur po prihodu semkaj je izdihnil svojo dušo v hotelu sv. Antona. Njegove zadnje besede so bile: "Bog, blagoslovi našo ameriško institucijo; naj raste dan za dnem!" Njegovo truplo bo prepeljano v Washington, D. C, kjer bo nekaj ur ležalo v glavnem uradu označene federacije, v sredo, 17. t. m. ga bodo pa pokopali v Sleepy Hollow, blizu Tarry-town-a, N. Y. . Vest o smrti Gompersa je prešinila vso ameriško javnost, osobito organizirano delavstvo. Pokojnik je namreč ustanovil danes 3 milijone članov broječo delavsko unijo (A. F. of L.), koji je predsedoval neprestano 43 let. Blag mu spomin! -o-— 100 letnica nabožne pesmi "Sveta noč." iz lakotnega središča v kami-Ker bo letošnji Božič poteklo j šanskem okraju, kjer je uničifcf ravno 100 let, odkar se jc v va-; suša vso letino do zadnjega kla-ški cerkvici v Arnsdorfu na sa. Časnikar je vprašal kmete, Solnograškem prvič pelo pre-1 kaj bodo. Odgovorili so, "da je CO. delniška družba." Zraven varstvene znamka: križ in steklenica vina. Komunističen mladenič v masnem plašču se pobožno križa in vabi občinstvo. Na puščici In poleg je napis: "Žrtvujte Za mračenje razuma!" V klubu se nahaja "Verski muzej" v komunističnem duhu. Boljševik nadaljuje svoje bo-goskrunske predstave. Ljudstvo pa odgovarja s tem, da hrepeni po čudežih. Same se prenavljajo stare ikone, z razpel teče v kapljah Jezusova kri. "Pravda," št. 178 prinaša brzojavko iz Pita ve o izbi, ki plaka s sveto vodo. Na tisoče kmetov je zapustilo poljsko delo in se je podalo zahvaliti Boga za ta dokaz Njegove milosti. Kmetica je pravila časnikarju, da je sama videla, kako je otekel bogoskrunskemu komunistu jezik, ko je "pridigal" na tržen dan. "Tako velik je postal jezik, da ga ni mogel potegniti nazaj v usta." V "Pravdi," št. 181 je dopis krasno božično pesem "Sveta noč," bodo letos ta jubilej obhajali po celi Evropi, osobito v Avstriji in na Nemškem. že bilo znamenje. Deček je zagledal na polju svetlega starca s krif:em, ki je gledal v nebo. Starec je rekel, da se ponovi la Tudi mi ameriški Slovenci ne'kota več let, če ne bo branilo POROKA V SOVJESKI RUSIJI "Eienedeljnik sovjetske ju-stice," št. 26, 1924 prinaša zakon, po katerem so veljavni za sovjetske oblasti edino civilni, uradno registrirani zakoni. Osebe, ki so se poročile v pravoslavni, katoliški ali drugi cerkvi se ne smatrajo kot zakonske in njihovi otroci nimajo pravic do dedščine. Ta zakon velja tudi za ves čas nazaj po 20. oktobru, 1917, to je letu boljševiškega preobrata. Poseben dodatek k zakonu dela izjeme za one okraje v Sibiriji, na Ukrajini in drugod, ker se niso mogle skleniti civilne poroke pred sovjetskimi . oblastvi vsled državljanske vojske in sličnih vzrokov. N_n__ Hodite vsak dan, da boste dobrega zdravja. Nobena stvar ni boljša za splošno zdravje človeka kot hiter dnevni izprehod. Hoja bo predramila ves zanemarjeni sistem ter razvila, ne le mišice na nogah, temveč tudi druge dele telesa. Napolnila bp pljuča z dobrim svežim zrakom, ki je neobhodno potreben za življenje in zdravje.- Če delate v kakem uradu ali tovarni ves dan, vam bo izprehod približno ene milje ali več storil več dobrega kot neverno kaj. če se sklanjate nad pisalno mizo ali strojem več ur, so vaša pljuča skrčena in polagoma se pi vadite površnega dihanja. To je skrajno slabo za vas. Navadite se hoditi ija prostem zraku ter od časa do časa globoko vdihavati. Izognite se zraku, ki je poln prahu. Daljši izprehod pred večerjo je idealen. Hodite domov z dela peš, če le mogoče. Zavživanje svežega zraka, predno greste spat, vam bo pomagalo k trdnemu spanju. *¥QJI K SVOJIMI Podpisani toplo pripor rojakom Slovencem in bratona Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino s obleko sa moške is otroke* ▼ zalogi imam tu« ve Rio izbero čevljev sa ženske, sprejmem tudi naročila nove Dvanajst stvari, katere je treba pomniti. Vrednost Časa. Veselje dela. Vrednost značaja. Vpiiv vzgleda. Modrost varčevanja. Radost proizvajanja. Uspeh vztrajnosti. Dostojanstvo priprostosti. Moč ljudomislosti. Obveznost dolžnosti. Čednost vztrajnošii. f Izboljšanje talenta. --o- Ne pozabite lepih nagrad nizpisane kampanje! PRAVE LUBASOVE tri ia Atiri-vrstas, dva, tri ia štirikrat, »omiko in kfsnlsko uglašene kakor tndi kromstičns in pa kovčeke. MsrmoiHkt sto najboljšega dela le SR^mlJono s zaporo za zapreti. Imam v zalogi tudi is rabljene harmonike vsakovrstnih IP-delkov po ni«kih cenah. . ALOJS SKULJ, 9U Epsllon PL. BissHib. B. I. bomo v tem zaostali; saj je vendar ta ganljiva božična pesem vsem znana. Pelo se jo bo po naših cerkvah in doma v družinskem krogu poleg jaslic ali božičnega drevesa. Kdor ima gramofon v ljudstvo vere." Kmet je prosil: "Usmiljenje! Še ena lakota, pa smo vsi mrt- "Da," je odgovoril starec, "narod, ki pusti zasmehovati ima gramofon v .svoji hjšit najj Boga, je zapisan pogibelji." si omišli zJT s^ VmŽt^Iudslvd 'lice rešitve' in m BOŽIČ JE BLIZU! Božični Čas ie čas spominov in darov. Na tisoče naših rojakov se bo tudi spomnilo svojcev v starem kraju ob tem času s primerno denarno pošiljatvijo. h \ Pri pošiljanju denarnih darov pa je ob tem času potrebno, da pridejo isti pravočasno v roke prejemnikov. Naša banka jc itak znana po svoji točnosti v pošiljanju denarja; za ta čas pa jc storila še posebne ukrepe, da bodo njeno poši-Ijatve tem hitrejš^ in zaneslivejše dospele na svoje mestd. Ker ima naša banka svoje direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju, je v stanu dati pošiljateljem denarja najboljšo postrežbo. Hitrost, zanesljivost in cena vam velevajo, da se posluiite naše banke pri svofh denarnih pošiljatvah, katere naslovite ns slovensko banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ZAHVALE. Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni:- Poslano harmoniko sem v redu prejel ter sem s harmoniko zelo zadovoljen. Charles Persle, Union Grove, Ala. Cenjeni :- Prejel sem poslano harmoniko in sem jako zadovoljen z njo, lepo poje, tako da sem j c zelo vesel. Joseph Sladich, Joliet, 111. A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 1053 E. €2nd ST, Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881 NAZNANILO < 3' t ■ . Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnenvl. decembra preselil Svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St, Fittsburgh, Pa., kjer bom sprejemal v itvršilo vsakovrstne notarske posle bodisi za Ameriko ali stari kraj. Torej pridite ali pilite v bodoče na: ANTON ZBAftNIK, javni notar,. Našim trgovcem je dobro znana uljudna postrežba naše banke. Ugodno-. sti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega ra-čuna so mnogovrstne. Tndi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOŽEN DENAR MA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naša društva plačtljejo svoje izdatke s čeki, izdanimi na našo banko'; istotako K. S. K. Jenota v svojo popdbio zadovoljnost. Kadar potujete, vzemite na pot naše potniške čeke, katere -izmenjate lahko povsod kskor navadni papirnati densr. Vendar so bolj vsrni kot denar, ker je vsak ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. Naš kapital in rezervni bklad v vsoti več kot $740,066, )e enak varnosti za vaš denar. ";' ^jfejj'* ■ > 1 ■ , f JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILL. Val Rsdmcnd, preds Chaa. G. Pcarog, kasir. Joseph Doada, pomož. ksrtr. . W. F. SEVERA CO. CCDAR RAPlDS, IOVVA GLASILO K, S. K. JEDNOT3:," 17. DECEMBRA, 1924. lecine Večno hrepenenje " Nemško spisal T. Klug. £ ^. Poslovenil F. O. T. bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate, če rabite katera se skoz nas odpošljejo do polovice decembra, bodo še pred prazniki izplačana. Stroški brzojavnega pisma samo $1.00. SEVERA'S G0THARD0L Naročite še danes denarno darilo, katero ste se namenili poslati Vašim v domovini. Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah. NEVV YORK, N. Y. 82 CORTLANDT ST. IZDAL SEM NOVI CENIK DomaČih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "DomaČi zdravnik". Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. V ceniku so ie razne druge koristne stvari. MATH PEZDIR, Box 772, CIty Hali Sta. New York, N. Y. v VESELE, ZADOVOLJNE IN BLAGO-SLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO vam vošči prva in največja slovenska trgovina z oblekami ža moške in dečke. JOHN GORNIK 6217 St Clair Ave. CLEVELAND, O. HARMONIKE Predno se odloČite kupiti harmoniko, pilite po cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nlci harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili ie val dragi, kateri ao ie naroČili. Importirane nemške harmonike na eno, dve ali tri vrete, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi popolna zaloga slovenskih rol in plošč. Pri meni boan dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko eeno. ^ Blago razpošiljam po eell Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, »21 ST. CLAIR AVK CLEVELAND. OHIO. Mesec december, doba glavnih letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali ne? Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali eolske, ki vam do-našajo vsaj 6 odstotkov obresti ali še veš. Bonde lahko vsak dan prodate, ali zamenjate v denar. • K. S. K. Jednota je akoro vse bonde, katere lae-tuje pri naa kupila in jih ae vedno kupuje, ker jo vedno aolidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vi! Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. NAJNI2JE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. Established 1857 L/51 BOŽIČNE ČESTITKE. mr^mm I Zopet bližajoči se božični praz- • F^niki nas navdajajo s prijetno zave-P9M |stjo, da se hvaležno spominjamo številnih naklonjencev napram na-^■■■šemu denarnemu zavodu. V imenu cele naše organizacije «— naših delničarjev, ravnateljev, uradnikov in uslužbencev — želimo tem potom vsem našim cenj. odjemalcem ter prijateljem AMERIŠKA DOMOVINA Bogdan je sprejel obe obiskovalki s tistim veseljem, s katerim pozdravi bolnik, ki se dolgočasi, vsako izpremembo svojega enakomernega položaja. "Sestra Marija vam bo pripovedovala pravljice, gospod poročnik, tako želi dr. Nelting," je začela prednica. "Pravljice? Saj vendar nisem otrok!" se nekoliko razburi Bogdan. Vendar pa ima na pol otroški obraz in ravno ta navidezna nevolja pokaže v tem hipu njegovo na pol otroško priprostost, ki je šinila pre- V svojem lastnem poelopju 6117 St Clair Ave. CLEVELAND, O. vesele božične praznike in uspešno Novo leto I Premoženje ta banka znala 112.000.000.00 JOSIP KLEPEC Ustanavljajte nova krajevna