Politični ogled. Avstrijske dežele. Včeraj, dae 24. oktobra so se drž. poalaaci sešli aa bovo, jeaeBsko zborovaaje. Dela jim ae manjka, naj glaaBeje bodo pač. kakor po navadi, razprave o drž. proračuau za pribodnje leto ia mogoee, da tudi v razpravi o poaovljeaji vojaške postave. Nemaki liberalai poslaaci upajo, da spravijo v tem grofa Taaffe in z njim sedaajo večiao v drž. zboru aa tla ter da aplezejo njih veljaki na miaisterske atole. Mogoče je vse. — Na poti iz Rima je prišel zadajo nedeljo pruski priac Hearik, brat cesarja Viljema, na DaBaj ter je bil, kakor poprej aemški cesar, goat presvitlega cesarja. Imel je tu par lepih dni, potem pa se je vrail domov, v v Darmstadt. — Naši aemški sosedje, Goraji Štajarci, so imeli v tera meseci aa večib krajih zborovanja ia so jim njih konservativai poslaaci aa drobno razkazovali, čeaa da so ali pa jim še žele" dobiti prej v dež. ia sedaj v drž. zboru. Če sodimo po govorih priaca LiecbteBsteiua ia drugih poslancev, ai miali, da odstopijo od verske šole, liberalci bi to se ve, da aajrajši videli. — VCelovci ima dae 14. aovembra tamoaaja podružaica sv. Oirila in Metoda ceaarjevo slavnost ia družba sv. Moborja odkrije prav iati den spomeflik na grobu msgr. Aadreja Einspielerja. — Za Koroško nastavi se za Baprej 5 novib avskultaatov na c. kr. okr. sodaijab, njim bode zaanje slov. jezika potreba. No aekaj je to iB čudno, da še pride le sedaj v doticaih krogih izpoznaaje, da sodaik ne velja, če ne zna jezika, ki ga govori ljudstvo, a katerim ima opravka. — Kraajski dež. zbor še je le poadeljek, dae 22. oktobra, skleail avoje delo. Letos so bile v ajem skoraj vae aeje mirae, le dve, trikrat so aemški poslaaci aekaj pozarožljali pa jim ai bila prav resaica, saj se večina alov. poslaacev ogiblje z vao akrbjo vsega, kar bi vtegailo aapeti aemške živce. Brž pa je tudi tako najbolj prav. — Sadaa razstava v Ljubljaai ae jim je dobro obaeala ia ae je aadje, ki je bilo aa razstavi, včeraj, dae 24. oktobra, vse razprodalo. — Slov. dekliška šola v Gorici, ki jo vzdržaje društvo ,,Sloga", šteje aedaj 94 otrok, v otroški vrt pa je 50 otrok vpiaaaih. — S Primorja podajo ae sedaj še po goatem revaa dekleta čez morje v Aleksaadrijo ia večai Bog vedi, čeaa tam iščejo. Resaica pa je, da taka žeaska, če se povrae še kedaj domov, ai več aič kaj prida doma. Tej razvadi bode pač treba zapreti vrata ! — Meatai zastop v Trstu misli ,,čaatao" pozdraviti društvo ,,pro patria", ko ima le-to avoje zborovaaje 11. aoverabra. Draga pač tu ai raogoče, aaj »gliba vkup štriha," — Hrvaška straaka prava ima le malo število dež. poslaacev ali ae ti aiao jediai v tem, kako aaj ae ravaajo aasproti ,,aarodai", po pravem le madjaroaski večiai v aaboru ali dež. zboru v Zagrebu. Nesloga je pac atari greh alov. ljudstev! — Ogerski miaiater, Kolomaa Tisza, se hvali, da je proračua za posledaje leto jako ugodea ter da bode k malu koaec primaakljaja. Mi verjamemo, da je vse lepo, toda brž ko ae le aa papirji, aa koaci leta bode pa blizu vse drugače Vunanje države. V Rimu je sedaj zopet tiho. Veaelje o easu, ko je bil aemški cesar v ozidji meata, je bilo aa oko veliko, veadar pa ae trdi, da ga je bilo veliko le bolj ,,aa silo". Kralj tlmberto se je vrail k malu, ko se je aemski ceaar odpeljal, aazaj v aieato Moaza. Vidao je, da se v Rimu ae čati prav doaia, v tem tudi poslej ae bode lehko drugače, kajti ,,Večao mesto" gre po pravera le sv. Očetu ia prihod aemakega cesarja v tem ai ia ae more preobraoti reda. — V Madridu, glavaem meatu katoliake Špaaije, pričakuje se dea aa dea aovo miaisteratvo ali ai Se gotovo, da pride do tega, kajti doaleaje ima še veliko veljavaih poslancev zase. — Na Fraacoskem iztrgava s^daaja vlada čedalje vec šol kat. cerkvi ia aič ae pomaga, če se tudi upirajo zoper to stariši aami. Vlada ima moč ia kjer ji ne gre z lepa, dela pa jim silo. Tako je bilo uae dai v mestu Versaillea, a ailo so vzeli otroke iz šole čč. usmiIjeaih aeater ter so jib potera ^gaali" v posvetao šolo. Grof Bismarck se je precej potem, ko se je vrail a avojim cesarjem iz Riraa, podal v Friedrichsrabe k očetu, kaezu Biamarcku. Tam ostaae aekaj dai, da si odpočije ter poroča očetu, kako ia kaj je bilo aa tem imeaitaem potovanji. Boli železai kaacelar zadovoljaiši s tem potovaajem, kakor je bil s potovaajem v Ruaijo? Cloveku bi bilo skorej ljubše, če mu ae bode arce preveč zadovoljao. — Ruski car ia carica sta ae vedao v Kavkaškem pogorji, vidao jima d6 dobro bivaaje pri aepokvarjeaem gorakem ljudstvu. — Bolgarija je sedaj precej na rairu ia zato dela vlada aajbolj aa to, da ai vredi dež. blagajaice ia hvali se, da letoa ae bo veliko primaajkljaja. —¦ Turčijo aagovarja italijaaaki poalaaik, grof Blaac, aaj se pridruži tripelalijaaci, t. j. zvezi Avstrije, Nemčije ia Italije ali grof aima sreče, kajti sultaa se boji, da pride potern v zamero pri Rusib ia ta mu je aevaraiša, kakor katere druge države. To je že reaaica. — Srbski kralj se je vrail z Duaaja v Beligrad ia misli se, da stoji poslej aedaaje, Risticevo miaisterstvo trdaeje, kakor le kedaj poprej. Drugi pa iraajo o tem čiato drugo, aaaprotao miael. No bodi temu, kakor že koli, prijazao ostaae aajmlajše kraljestvo avoji stari soaedi, Avatriji. — Grška kraljica se je vraila domov, v stare Ateae ia oataae poslej doma, kajti 251etaica vladaaja kralja je blizu. — Na obalih Afrike ao zajeli veliko ladijo, polao vjetih zamorcev. Bilo jib je 86, izmed ajib pa je troje jih dobilo v boji amrtao raao.