Po&tnina plačana v gf TV A 0 ff a-a Cena 1.50 din Ceto XX. ' Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozcmstvo 10 din // UredniStvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, dcsno /,' Telefon št. 65 // Račun pri poštncm čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Celje, sobofa l. januiarjo 1Q3S Stev. 1. G6i/o sreče speAov v nm letu želita vsem cenj. tikom, čita- ieljem, inserentoiotrudmkom urednišn uprava „NDoße" Javna dela in obrtništvo | Iz obrtniških krogov smo prejeli: ] V času, ko to pišemo, se bodo odda- j jala večja obrtniška dela pri zgradbi I novega hotela v Rogaški Slatini, toda j o kakem javnem razpisu teh del do I nes še ni bilo ne duha nc sluha. Oddala I se bodo dela, katerih proračunske vsote 1 znašajo preko 100.000 din in, kakor iz- j gleda, niso namenjcna širšemu obrt- S nistvu, da se lahko s konkurenčnimi | ponudbami zanima za njih prevzem, \ marveč le ožjemu krogu povabljenih. I katerim se na ta način daje nekakšna prednost. Tako lahko samo eden izmed teh izbranih prevzame oziroma je zmo- žen izvršiti tako delo. V naši banovini imamo na desetine takih obrtnikov, ki bi se radi potegovali za večja dela. Ti obrtniki so ravno tako zmožni in ugled- ni ter prav tako nosijo in plačujejo vse obveznosti javnih dajatev, ki jim jih nalagata banska in državna uprava. Ker kr. banska uprava gotovo nima namena protežirati izvestnih tvrdk, naj uredi zadevo enkrat za vselej tako, da se bodo javna dela, ki spadajo v področje banske uprave, razpisovala javno in ne samo v uradnem listu, mar- več tudi v dnevnem časopisju, kajti večje proračunske vsote prenesejo go- tovo tudi inseratne stroške. Razpisi naj bi bili javni za vsakovrstno oddajo del in sicer za dela, pri katerih mora imeti obrtnik dovoljenje od ministratva za ! udeležbo pri javnih licitacijah, in tudi za ona dela, pri katerih tega dovoljenja ni treba. S takimi razpisi bi se nudila obrtništvu raožnost in elan ter povečalo zanimanje za večja dela, če ne že v od- daljenejših krajih, pa vsaj v neposred- ni blizini, kajti dosti primerov je že bilo, da se je v večjem kraju, kjer je bilo dosti zmožnih obrtnikov, gradila javna zgradba, pri katcri pa domačini niso prišli dosti v poštev, ker ali niso imeli dovoljenja za udeležbo na licita- cijah ali pa niso bili povabljeni, ker so bila dela oddana na gori omenjeni način. Merodajni krogi naj vedo, da se na tak način ubija obrtništvu ves pogum za obstoj in napredek ter se mu obe- nem vsiljuje sum, da so za večja dela poklicani samo protežiranci. Zato naj se vzamejo te vrstice resno v pretres in naj se vsa obrtniška dela ne samo v navedenem primeru, ampak tudi v bodoče za vse banovinske ustanove javno razpisu je jo. Zelo hvalevredno delo bi bilo tudi to, da bi se odpravila — in to čimprej — vsa obrtniška dela v lastni režiji, ki jih izvršujejo sedaj že po večini vsa banovinska podjetja in ki znašajo letno lepe deset in deset- tisočake, s čemer se legalnemu obrtniš- tvu odvzema kruh in placilna zmožnost za javne dajatve, ki se ravno pri obrt- ništvu strogo izterjujejo, na drugi stra- ni pa se mu ne nudi zaslužek. Ravno sedaj v za obrtništvo tako kri- tičnem času bi se morala oblastva za- vedati, da je obrtništvo tisti činitelj, ki s svojimi dajatvami v veliki meri doprinaša domu na oltar svoj obulus za vzdrževanje banovinskega in držav- nega aparata. Zato se obrtništvo ne sme prezreti. Ta dopis je pojasnilo k našemu član- ku, ki smo ga objavili pod naslovom »Regulacija Savin je« v božični številki. Tudi mi nismo hoteli nikomur kratiti zaslug, kar smo v članku tudi podčrtali. ( Vprašanje regulacije Savinje ni politic- ! no strankarsko vprašanje, temveč jc vprasanje eminentno gospodarskega značaja za mesto Celje in vso celjsko kotlino. Da je to vprašanje prišlo od neatetih komisij in anket z mrtve točke v resevanje in izvajanje, je in ostans velika zasluga narodnega poslanca celjskega sreza g. Ivana Prekorška. česar mu nobena politična doba ne bo mogla izbrisati, pa če se bo še tako vsestransko potrudila. Po njegovi za- slugi je tedanja vlada v Beogradu dala svoj prvi prispevek pol milijona dinar- jev za regulacijska dela na Savinji pod Celjem. Banska uprava je svoj prispe- vek izrecno vezala na ta prispevek dr- žave, ker je hotela za začetek in za bo- doče zasigurati tudi redne vsakoletne subvencije države za ta dela. Vlada pa je žal v letih 1936. in 1937. ukinila svoj redni doprinos, kar je povzročilo banovini in lokalnim činiteljem pač več- je izdatke. Ta pri&pevck države ni bi! tedaj od škode, bi pa v bodoče igral Se veejo vlogo, ko bodo dela po svojera. obsegu zahtevala žrtve, ki jih banovina, mesto Celje in ccstni odbor ne bodo zmogli. Zato je bilo načelne važnosti, da bi bili lani in letoa odlocujoči poli- tični činitelji v Beogradu izposlovali. da bi redna državna podpora in prispe- vek ne bil odpadel. Ko že dajemo pojasnila, tudi to naše pojasnilo za javnost ne bo morda od- več. Najvažnejše pri stvari pa je, da se dela redno nadaljujejo in da ima mesto Celje in vsa kotlina od tega ze sedaj vidne koristi, kar je zlasti zopet pokazala letošnja jesen. Naša bes* obtrem letu i, 30. decembra. 2 današnjo št^topa »Nova Do- ba« kot nacion:gospodarsko in kulturno glasilo Spodnje Stajer- ske v 20. leto svizhajanja in jav- nega udejstvovafaš list je bil po svetlih tradicijaionalnih celjskih glasil pred vojmovan takoj po osvobojenju tens čas od ustano- vitve odločno iifeno zastopa inte- rece nacionalne>lja v celjskem okrožju in vseijovem širokem za- ledju. V letu 1937.zasnovali obsežno m skrbno orgaio akcijo, da >No- vo Dobo« povetn izpopolnimo tudi vsebinsko. Ustjsmo močan kader dopisnikov in iizatorjev v vseh večjih in tudijo manjših krajih ter posvetili vrh dopisništvu. Da- nes moramo pi, da je uspeh daleč presegel našaakovanja. Posrečilo se nam jc z zivnim in smotrnim delom dvignifvsebinsko in obenem potrojiii njegaklado. Ta za današ- nje težke easdni uspeh daje našim nacionalnim Ji najlopšo irpricevalo njihove zavet, odloenosti in po- ^rtvovalnostijihovega idealizma. Našc deloicveda še ni končano. V letu 1938emo ^Novo Dobo< ge bolj izpopcln razširiti, tako da bo postala močti povsod upoitevan glaanik javitnnenja. Zato vabiino nacionalne is raznih srezih in kra- jih, da se pžijo kadru dopisnikov in organizat »Nove Dobe« ter nam pomorejo i| nalogo, ki smo si jo začrtali za leto. Tu naj sodelujejo V8i sloji, kstaš list dosledno in s poudarkomopa interesc vseh: ]>ri- dobitnih kr, trgovcev, obrtnikov, jarnih in hih nameščencev, svo- bodnih pokter kmetov in delavcev. Apelirandi na gospodarske kro- ge, da stojr krog naših inserentov, Iter je nat obenem s povečanjem naklade irvila naročnikov s^natno pridobil tm insercijski vrednosti in uomkovito»b tej priliki pripominja- mc>, da za> »Nova Doba« z veliko '^T° ia in0Stj° tudi inlerese na- s g gospätva z vsemi njegovimi zdravimi ^ami> Porabiuc (lni v novem letu za agitecijo fc liat ter za prfdobivanje dopisniko^očnikov in inserentov! StoHte v% bomo mogli ob tesnem sodelovanm bolj izpopolniti in raz. šiHti naš tisni list ter ga v vsakem pogiedu n>biti za naloge, ki ga ča- kajo v nc in v prihodnjih letih Na« list pijublja, da bo tudi nada- Je kreP^o rumunski parlament razpuščen in uve- den avtoritativni režim. Domače vesti — Za ureditev položaja učiteljic žen- Hkih ročnih del in za sprejem kontrak- tualnih učitcljev v državno službo. V dravski banovini službuje 60 učiteljic ženskih rocnih del na narodnih šolah. Ministrstvo prosvete je sicer uredilo položaj veroučiteljev ter učiteljev in učiteljic veščin in ročnih del na mešČan- skih šolah, položaj učiteljic ženskih ročnih del na osnovnih šolah pa je ostal še vedno neurejen. Vsled tega te vrste učiteljic ne morejo napredovati po službeni dobi. Neurejen je tudi polo- žaj 24 kontraktualnih učiteljev jugoslo- venake narodnosti, emigrantov z zase- denega ozemlja, ki so morali zapustili svojo domovino in službe v času, ko naši odnošaji a sosedno državo Italijo Se niso bili tako prisrčni in prijateljski, kakor so danes. O teh dveh vprašanjih, ki se tičeta samo dravske banovine, .1e v finančnem odboru Narodne skupšči- ne razpravljal narodni poslanec g. svan Prekoršek, ki je apeliral na ministra prosvete, naj izpolni to upravičeno za- htevo, ki jo stavlja na našo javno upra- vo čut dolžnosti in enakopravnosti vseh državljanov. G. Prekoršek je zavzel stališče proti uvedbi celibata, ki krati človečanske in državljanske pravice učiteljic, jih po nepotrebnem ponižuje, svojega namena, zaradi katerega je bil lani uzakonjen, pa ne dosega. — Brezposelni učitelji — nezasedena učiteljska mesta. Na osnovnih šolah v dravski banovini imamo 260 nezasede- nih učiteljskih mest, istoeasno pa ima- mo 600 brezposelnih diplomiranih slo- venskih absolventov učiteljskih šol, ki čakajo po največkrat v pomanjkanju in obupu nekateri že 6. leto na name- ščenje. Pri zadnjih imenovanjih dne 22. in 28. IX. 1937. je bilo iz letnika ma- ture 1936. nameščenih že 7 absolventov, dočim čakajo iz letnika 1932. še 4 brez- poselni učitelji. Iz letnika 1935. je bilo nameščenih že 55 absolventov, dočim jih iz letnika 1934. čaka še 98 in iz letnika 1933. še 20. Narodni poslanec g, Prekoršek je v zvezi s temi ugotovit- vami v finančnem odobru Narodne skupščine obširno razpravljal o sedanji prosvetni politiki in grajal tako posto- panje, ki se ne da braniti in zagovarjati — Poset naših planinskih postojank o božičnih praznikih. Letošnji božični prazniki so bili glede zimskega sporta naklonjeni tako sportnikom, kakor tu- di lastnikom raznih naših zimskih po- stojank. Prišli so na svoj račun eni in drugi. Zgodil se je pa primer — upaj- mo, da je bolj osamljen —, ki ga nam je lastnik take zimske postojanke opisal sledeče: Iz večjega kraja preko Sotle je na eno v bližini Celja ležečih posto- jank prišla družba zimskih sportnikov, opremljenih z vsem potrebnim za daljše bivanje v krajih, ki bi razen snega In zraka ne nudili drugega svojim poset- nikom. Družba se je pravočasno avizi- rala in je dobila nakazane skoraj naj- lepše sobe v oni planinski postojanki. V teh sobah se je ta družba utaborila in prva dva dni skoraj ni prišla na spre- gled. Smučanje jih očividno ni prevec zanimalo, zadoščalo je menda, da so prinesli s seboj svoje deske, za prehra- no pa tudi niso potrebovali od lastnika postojanke dobesedno ničesar, vse so imeli s seboj. Zadnje dni jim je menda pričelo primanjkovati svežega kruJha In tistega so kupovali od lastnika v porci- jah po 0.25 din za kos. Pri računu pa je bilo veliko razburjenje pri teh sport- nikih, ko lastnik postojanke ni bil spo- razumen s tem, da bi vsak sportnik plačal za 24-urno bivanje v sobi le ceno vsake postelje po 10 din. Postopanje takih sportnikov je vsekakor nemogoče in razumljivo je, da noben lastnik pla- ninske postojanke s takimi gosti ne more biti zadovoljen. — Letošnjo božične počitnice. Jugo- slavija je klasična zemlja najrazličnej- ših eksperimentov v vprašanju šolskih počitnic. Biti mora vedno nekaj nove- ga, in vedno je bilo doslej tako, da so pouka prosti dnevi rasli v nedogled, šolskemu pouku namenjeni dnevi pa so se krčili. O tem vprašanju je govoril v sinančnem odboru Narodne skupščine pri razpravi o proračunu ministrstva prosvete narodni poslanec g. Ivan Pre- koršek. V svojem razgovoru je pouda- ril, da je uverjen, da je sedanjega g. ministra prosvete vodila utemeljenn skrb, da začne tudi na tem področju z reformami. Ze prvi zadevni poskus skrajšanja pocitnic o božicu pa je ne- srečen za prilike v onih predelih države kjer je večina dijakov katoliške veroiz- povedi. Z letošnjo ureditvijo božičnih počitnic dobimo sole in pouka prost dan že 23. decembra, kar je povsem ne- potrebno. Na drugi strani imajo pouk na šolah med božičnimi prazniki in Novim letom 30. in 31. decembra, ko je pri nas Silvester in sledi nato 1. ja- nuar, ki je pri nas cerkven praznik in kot tak pouka prost dan. S to preure- ditvijo počitnic smo tu pridobili 1 učni dan, povzročili pa mnogo nevolje star- šem in mladini, saj je 2. januar letos nedelja in zopet pouka prost dan. Tako mora mladina pred Novim letom za dva dni od doma v mesta, da ima takoj nato zopet dva pouka prosta dneva. Ako so hoteli s preureditvijo božičnih počitnic dobiti nekaj dni za pouk, bi bilo stvarno i mladini i staršem i soli mnogo bolj ustreženo, ako bi se počitnice pričele, kakor je bilo to v naših krajih od nek- daj v navadi, s 24. decembrom in bi trajale do vštetega 2. januarja prihod- njega leta. Izguba na šolskem pouku bi znašala v tem primeru samo 1 dan, ki bi se dal z lahkoto nadomestiti pri neatetih drugih praznovanjih ali pa ob začetku ali ob koncu šolskega leta. Ne- *tivomno je, da v začetku junija, ako že ne konec maja, mnogo prehitro zaklju- čujemo pri nas šolsko leto in smo ob začetku šolskega leta v septembru tako počasni z začetkom pouka, da izgublja sola in mladina vse preveč dragocenega časa. Ako bi se o tem vodilo stvarno nekoliko več računa in bi se razne ad- ministrativne formalnosti malo bolj praktično preuredile, bi božične počit- nice sredi zime lahko ostale celo v onem obsegu, kakor so bile zadnja leta v na- vadi, ker bi ob tem času tudi mladini ne bil od škode nekoliko večji oddih, ki bi ga mogla koristno uporabiti tudi za zimski sport, ki krepi telo in duha in tvori bistven del telesne vzgoje na- šega naraščaja. — Ves naš kovan denar bo prekovan. Naš kovan denar, ki je v prometu, bo prekovan v kovnici Narodne banke. V bodoče bo na njem lik Nj. Vel. kralja Petra II. — Toplo vreme na Primorju je pri- vabilo za božične praznike mnogo tuj- cev, večinoma iz Avstrije in Madžarske, pa tudi iz Anglije in Nemčije. Stevilni gostje so prispeli tudi iz notranjosti države, da prežive lepe in tople božične praznike na našem solnčnem Primorju. — Stroga kontrola filmov na Fran- coskem. Na Francoskem so poostrili kontrolo vseh onih filmov, ki bi mogli v poedinih slikah škodovati dobremu imenu in ugledu države. V bodoce ne bo dovoljen noben film, ki smeši fran- coske oblasti, zlasti še vojne. Prepove- dani bodo tudi vsi slabi filmi kriminal- ne vsebine, zlasti filmi s scenami tatvin, goljufij, ropov in umorov, da se ne bi med francosko mladino širila nevarna in škodljiva vzgoja. Tudi pri nas v Ju- goslaviji bi ne bilo od škode, če bi prl- stojne oblasti v nacionalnem in moral- nem pogledu posvečale filmom nekoliko več pažnje, saj človek včasih skoraj ne ve, ali živi in gleda predstave v tujini, ali pa doma v narodni državi. — Zvonček 1938 mora najti pot k naši mladini in slovenski izseljenski dcci po vsem svetu. Zato naročajte »Zvonček«, ker bo samo s pomočjo domačih naročnikov in podpornikov-do- moljubov mogel uspešno vršiti svoje plemenito narodno poslanstvo. Prva številka lista z izbrano božično vsebino je že izšla, dobite jo lahko takoj. Sporo- čite samo svoj naslov upravi »Zvončka« Ljubljana, Krakovski nasip 22., ali pa Učiteljski tiskarni v Ljubljani. — Mai položi dar deci na oltar je geslo »Zvončka«, mladinskega mesec- nika, ki bo poiskal po vsem svetu raz- tresene domove slovenskih otrok, »da ena bo misel družila ves rod, kot sta nas učila Ciril in Metod«. Starši in vzgojitelji, naročajte »Zvonček«! Tret- jina slovenskih otrok živi v inozemstvu, zato darujte v »Zvončkov fond«, da bo čim več naših izseljenčkov moglo redno prejemati »Zvonček« in z njim v topli domači besedi pozdrav iz domovine! — »Pohod« ustavljen. Notranji mini- ster dr. Anton Korošec je podpisal od- lok, s katerim se ustavlja nadaljnje iz- hajanje tednika »Pohod« in štirinajst- dnevnika »Delavski list«. Oba lista sta bila trikrat zaporedoma zaplenjena in sedaj popolnoma ustavljena. Celje in okoSica c Sokolov Silvestrov vežer bo v Na- rodnem domu in ne v Celjskem domu, kakor je to bilo prejšnja leta. Posetniki bodo dobro storili, če bodo pohiteli, ker bo nevarnost, da bo primanjkovalo pro- stora. Razen vstopnine ne bo na tem večeru nikake prisilne dajatve. Igral bo Jonny jazz. V izložbenem oknu tvrd- ke Stermecki lahko vidite umetnisko diplomo, ki jo je izdelal akademski sli- kar prof. Sirk in ki jo bo posebna raz- sodniška komisija poklonila najbolj odličnemu (silvestrsko odličnemu) obi- skovalcu. Na veselo svidenje na Silve- strovem večeru! Kino HETROPOl Celje prinaSa: 30. döcembra, 1. in 2. januarja: Moj »m gosood minittten zredno duhovita politična komedija Matl ki da izbrati svojoga sina za ministra zato' da bi mogla vlndati. ' Hans Mo8er. Heli Finkenzeller. Hans Brausewetter 3. in 4. januarja: LuC v megli rilni o plempniti ljubezni in žrtvi ter o ve- ličastnem heroizmu človeka, ki se bori za progres človeštva. Errol Fiynn. Anita Louise. Sir Cedric Hardwicke. 5., 6. in 7. januarja: MADAME BOVARY Zgodovina žene, ki je hotela igrati vlogo velike dame, a je bila žena maiomeščan- skega zdravmka. Pola Negrl Aribert Wäscher Fei dinand Marian c Dve otllikovanji. Rudarski načelnik v p. inž. Vladimir Lipold v Celju je od- likovan z redom sv. Save 3. stopnje, višji rudarski svetnik prof. Rudolf Lo- vrenčič v Celju pa z redom sv. Save 4. stopnje. Cestitamo! c Iz upravne službe. Gosp. Anton Svetina, sreski podnačelnik v Celju, je imenovan za politično-upravnega tajni- ka v 5. položajni skupini pri banski upravi v Ljubljani. V Celju je služboval celih 5 let ter je bil kot podnačelnik sreza splošno spoštovan in priljubljen. Sreski podnačelnik Uroš Zuna v Oguli- nu je imenovan za sreskega podnačelni- ka v Celju. c Iz prosvetnc službe. Prof. Ljudevit Cimperman je premeščen z realne gim- nazije v Celju na realno gimnazijo v Užice. Učiteljica Marija Pečnikova-Ku- gličeva je premeščena od Sv. Antona nad Rajhenburgom v Celje. c Iz prometne službe. Gosp. Martin Novak, višji kontrolor pri sekciji za vzdrževanje proge v Celju, znan sokol- ski delavec, je premeščen k IX. sekciji za vzdrževanje proge v Ljubljani. c Pomočnišld /bor pri Združcnju tr- govcev, Zveza privatnih nameščoncev, Društvo absolventov trgovskih šol, po- zivajo svoje članstvo, da se polnoštevil- no udeleži plesa trgovskih in privat- nih nameščencev dne 5. I. 1938. v Na- rodnem domu. Udeležba je obvezria za vse članstvo, ker je namenjen dobiček za podporo brezposclnini tcvarišem in za ustanovitev strokovno knjižnice. c Ponovna otvoritev Gocela preurc- jenega lä«a »Union« v Celjskem domu bo na Silvestrovo ob 20.30. Veliko dvo- rano so moderno preuredili po navodi- lih ing. arch. Bojana Stupice iz Ljub- ljane. Spodnji del dvorane so v vsem obložili v višini okrog 2 metrov z okus- no lamperijo iz orehovine. Strop in stranske stene ter balkon po zelo mo- derno preslikali in s tem ustvarili m- timno razpoloženje. Velik del dvorane je obložen s heraklitom. Razsvetljava je zelo učinkovita, posebno lep pa je novi lestenec na sredi stropa. Stoli v dvorani so novi in udobni ter razvrščeni v lahnem polkrogu. Ta razvrstitev se- dežev bo omogočala neovhan pogled na filmsko platno. V dvorani je nameščena nova, zračna centralna k^rjava. Raz- košno je urejen tudi oder. Za sprednjo rdečo baržunasto zaveso je nameSčena čez sredino odra svilena zavesa, zä1 njo pa je v ozadju odra okvir s filmskim platnom. Obe zavesi bosta pred pricet- kom predstav učinkovito razsvetljeni. Projekcijska aparata in zvocna apara- tura so najnovejšega tipa. Zelo 'lep je tudi vestibul, ki je prostoten, zelö po- srečen v kompoziciji barv hr opremljen z normalno in dnevno eleUriČno svet- lobo. Na levi strani glavnega vhoda sta dve blagajni, na desni strani buffet in garderoba, za njo pa dve jisarni. Kino v Celjskem domu, je preurejen vsesko- zi velemcstno in pomeni veliko pridobi- tev za Celje. c Adainičev jazz. Nedavno je g. Ada- mič diplomiran konservatorist, odlični insterpretator angleškega naČina igra- nja jazza, osnoval svoj lagtni »Adami- čev jazz«. Na vseh najelitnejših plesih v Ljubljani je že sodeloval in sklenil je tudi pogodbo za Slovanski večer v Ljubljani, ki je v vsakem oziru najelit- nejši pies v dravski banovini. Ta an- gažma je za Adamičev jazz nad vse časten. Agilni akadeniiki StareSinske organizacije Sloge se niso plašili stro- II. natakarski pies Narodni dom-ceiie 1. januarja 1938 Stev. 1. »NOVA DOBA« Stran 3. škov ter so si zagotovili sodelovanje Adamičevega jazza na svojem tretjem plesu, ki bo 8. januarja 1938. v vseh prostorih Narodnega doma. Vsem Ce- ljanom je znano, da je bil ta pies vedno najbolje obiskan in pomeni za Celje to, kar pomeni Slovanski večer za Ljub- ljano, tokratni pies bo pa še posebno privlačen, ker se bo Celjanom prvič nudila prilika plesati ob zvokih odlič- nega Adamičevega jazza. Zato vsi 8. januarja na pies Sloge v Narodni dom! c Poroka. Na Stefanovo ob 16. sta so poročila v Marijini cerkvi v Celju g. Stanko Potokar, poveljnik celjske poli- cije, in gdč. Vilma KirbiSeva, hčerka pekovskega mojstra in tovarnarja g. Josipa Kirbiša v Celju. Poročni obred je izvršil s prisrčnim nagovorom opat g. Jurak. Priči sta bili za nevesto njen oče g. Josip Kirbiš in za ženina njegov brat g. prof Joža Potokar. Zenhia in nevesto je spremila v cerkev velika množica prijateljev in znancev. Pred poročnira obredom je zapel cerkveni zbor Marijine cerkve s spremljevanjem orkestra »Ave Mari jo« z lepim sopran- skim solom nevestine sestre gdč. EIze Kirbiševe, po obredu pa je ga. Lote Stiger-Gradt z izvrstno šolanim glasom zapela Gounodovo »Ave Marijo«. Pri- ljubljenemu mlademu paru iskreno čc- stitamo in mu želimo obilo sreče In blagoslova! c Siarokatoliška služba božja odpade v Celju na Novo leto in na praznik Treh kraljev. V nedeljo 2. januarja bo redna služba božja ob 9. c Gasilci bodo i^rali v Narodnem do- mu. Kulturno-prosvetni odsek prosto- voljne gasilske čete v Gaberju bo vpri- zoril v nedeljo 2. januarja točno ob 16. v Narodnem domu v Celju burko v 1 dejanju »Kakršen gospod, tak sluga« in burko v 3 dejanjih »Poslednji mož« v režiji g. Vernika. V odmorih bo igral orkester. Obiščite predstavo v čim več- jem številu! c Invalidska tombola. Krajevni od- bor Udruaenja vojnih invalidov v Celju je moral letošnjo tombolo preložiti na prvo lepo nedeljo v mesecu maju 1938. Ob tej priliki pro3i vsa humanitarna društva v Celju, da ne bi isti dan prire- jala svojih prireditev, saj je krajevni odbor v letu 1937. iz samih obzirov na- pram drugim društvom preložil svojo tombolo na pozno jesen, a je zaracli slabega vremena sploh ni mogel izvesti. KINO DOM CELJB Od 1. do 3. I.: »Deček Jo« Matineja: »Cowboy v mestu« Od 4. do 6. I.: »Hči Samuraja« c Na razstavi kanarčkov, ki je bila od sobote do ponedeljka v prostorih učiteljišča v Ljubljani, je v prvem raz- redu pri vzgoji letošnjih mladičev do- segel najlepši rezultat slikarski mojster g. Mihael Dobravc iz Celja, ki je dobil 324 took ter srebrn lovorjev venec, ve- liko zlato kolajno in diplomo. Tudi v drugem razredu, v katerem so bili sta- i rejši pevci lastne vzgoje, je dosegel g. j Dobravc najlepši rezultat. Dobil je 318 točk in veliko zlato kolajno. Cestitamo! c Mnenje člana nekega ccljskega na- cionalnega društva: Nacionalno društvo ob priliki svojih prireditev ne sme po- zabiti na idejo, kateri služi. c Celjsko pevsko društvo bo imelo pevsko vajo za mešani zbor v ponede- ljek 3. januarja. Prosimo točne ude- ležbe! Novi dobri pevci in pevke dobro došli. — Odbor. c Knjižnico Delavske zbornice bodo otvorili v ponedeljek 3. januarja v pro- storih Delavske zbornice v Celju. Vsi, ki se zanimajo za lepo literaturo, so vabljeni, da se zglase in vpišejo v krog čitateljev delavske knjižnice. Vpisnina znaša samo 2 din za osebo, odškodnina za knjige pa je določena po večini le na 1 din. Knjižnica bo odprta ab torkih in petkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 8. do 10. dopoldne. Kot legitimacija zadostuje članska knjižica strokovne organizacije ali kak javen dokument. c Potres smo čutili v Celju dne . 23. decembra nekaj minut po 21. Sunek je bil močan in je imel navpično smer. Potres k sreči ni povzročil nobene škode. c Motilci radijskega sprejema. Iz vrst radijskih naročnikov v Celju prejema- mo često pritožbe, da številni nebloki- rani električni motorji, masažni in dru- gi električni aparati zelo motijo radij- ski sprejem. Ker je to nedopustno in kaznivo, pozivamo motilce, da takoj poskrbijo za blokiranje svojih električ- nih motorjev in aparatov, poštno direk- cijo pa prosimo, da podvzame učinko- vito akcijo proti motilcem. Ob tej pri- liki ugotavljamo, da otežkočajo radij- ski sprejem tudi motnje v slabem elek- tričnem omrežju in pa — motnje v te- lefonskih in brzojavnih napravah, kibi jih bilo prav tako treba čimprej od- praviti. c Splošni turnir Celjskega šahovskc- ga kluba, ki je trajal nad tri mesece in se ga je udeleževalo 19 igralcev, je bil pred dnevi zaključen. Prvak splo§- nega turnirja za 1. 1937-38. je postal g. Fajs s 15 točkami iznied 18 doseg- ljivih. Poleg g. Fajsa so si priborili gg. Pešič in dr. Cerin po 13 ter Rabzelj in Rajhman po 11 točk in si s tern prido- bili pravico ugeležbe na glavnem turnir- j ju. Izven konkurence se je udeležil tur- nirja g. Graaer, ki je nabral 11 took. Glavni turnir se bo pričel 7. januarja. Pravico udeležbe ima 17 igralcev, čla- nov kluba. Ta turnir bo prinesel odlo- čitev, kdo bo prvak CSK za leto 1938., obenem pa bo dober trening za klubske igralce. c Celjski pomožni akciji za 1. 1937-38 so darovale: tvrdka A. Westen d. d. v Celju 150 ton velenjskega premoga, Cinkarna d. d. v Celju 130 ton velenj- skega premoga, Trboveljska premogo- kopna družba v Ljubljani 10 ton pre- moga kockovca in Rudarska združba >Bohemia« v Celju 10 ton velenjskega premoga. Mestna občina se darovalcem iskreno zahvaljuje. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 4. januarja od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ul. c Za podaljšek kanalizacije v Komen- skega ulici do Nove vasi razpisuje mest- na občina nabavo 630 komadov beton- skih cevi. Ponudbe je treba vložiti do 3. januarja do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. c V celjski bolnici je umrla prejšnji četrtek najemnikova žena Apolonija Obrezova iz St. Janža pri Storah, 30. decembra pa je umrla 51-letna brez- poselna dninarica Terezija Binclova iz Trnovelj. N. p. v m.! c Novi telefonski imenik dravske ba- novine je izšel in stane 10 din. Ker naklada ni velika, naj vsakdo pohiti, da ga dobi pravočasno. Imenik se dobi pri telefonski centrali v Celju. c Plačevanje skupnega davka na za- kol. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Po razpisu ministrstva finane, oddelka za davke, št. 76000-III. z dne 11. XI. 1937, je zavezano skupnemu davku na zakol tudi klanje živine po obrtnikih, trgovcih, uradnikih in drugih zasebnih osebah brez ozira na to, ali se bo meso zaklane živali prodalo ali uporabilo v lastnem gospodinjstvu de- loma ali v celoti, in brez ozira na to, kje se kolje, v klavnici ali doma. Od skupnega davka so izvzeti le kmetoval- ci, če kolje jo živali za lastno uporabo mesa. Pozivajo se vsi nekmetovalci na območju mesta Celja, da prijavijo kla- nje živali že pred zakolom upravi mest- ne klavnice, kjer plačajo skupni davek na zakol. c Trgovske knjige, rednike, brzoveze, razne mape, raster in vse ostale pisar- niškc potrcbščine tudi v letu 1938. pri tvrdki Karl Goričar vdova, Celje, Kra- lja Petra cesta 7 — 9. c Nočno lekarniško službo ima od 1. do 7. I. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 2. do 8. I. ima službo I. vod, inspekcijo častni predsednik g. Jellenz. Akademski pies „Sloge" 8. januarja 1938 Narodni dom v Celju Adamičev jazz OTVORITEV KINA „UNION" V CELJU bo na Silvestrovo ob 20.30 s filmom: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE V gl. vlogi nastopata Errol Flynn, novi Rudolf Valentino in indijska princesa Baignnt Kot dodatni spored zvočni tednik. Isti film Re bn prpdvaial na Novo leto 1. in dne 2. innnaria ob 16- 18.30 ?n 20 45 M AT I N E J E: 1. in 2. januarja 1938 ob 10. in 14.: REPORTAZA LJUBEZNI PRIHODNJA STEVILKA »Nove Dobe« bo izšla v petek 7. janu- arja popoldnc. Ker jo v četrtek 6. ja- nuarja praznik, prosimo vse cenj. do- pisnike, da nam pošljejo dopise že do srede 5. januarja dopoldne. V petek 7. januarja zjutraj bomo sprejemal! sarao najnujnejše dopise. POŠTNE POLO2NICE smo priložili današnji številki vsem na- ročnikom, ki nam nakazujejo naročnino po pošti. Prosimo vse cenj. naročnike, ki so z iiaročnino v zaostanku, kakor tudi vse one, ki so prejcli naš list na ogled in so ga obdržali, da nam zane- sljivo do 15. januarja nakažejo vso za~ ostalo naročnino in tudi naročnino vsaj za mesec januar 1938. STENSKIKOLEDAR »Nove Dobe« smo priložili vsej danadnji nakladi. Gospodarstvo Vprašanje zavarovanja trgovcev za primer bolczni, onemoglosti, starosti in smrti. V trgovskeni odseku Zborni- ce za trgovino in industrijo v Zagrebu se je osnoval ožji odbor, ki naj študira in propagira v vrstah gospodarstveni- kov gornje vprašanje. Ob tej priliki so ugotovili, da velika večina trgovcev ka- kor tudi njih združenj v principu od' bija uvedbo takega zavarovanja. Stali- šče večine trgovcev je z ozirom na po- ložaj trgovstva vsekakor pravilno. Tr- govci se upravieeno boje, da bi uvedba takega zavarovanja pomenila le nove obremenitve in osnovanje nepotrebnih novih centralnih uradov. Dosedanja iz- kustva glede preskrbe trgovcev za do- bo, ko prestanejo se gospodarsko udej- stvovati, so pokazala, da v skoraj vseh primerih zadošča individualna lastna preskrba. Vendar so pa današnje pri- like na gospodarskem področju take, da je previdno, razmotrivati tudi to vprašanje. To nalogo si je nadel gori navedeni ožji odbor pri Zbornici za tr- govino in industrijo v Zagrebu. -- Sanacija in reorganizacija »Sipa- da«. Minister za sume in rudnike je V novo življenje Na Silvestrovo opoldne so si v pisar- ni voscih Brečno novo leto vsi: ravna- telj podjetja, tipkarica gospodična Mi- mi, uradnik Nace Nežmah, skladiščnl mojster in delovodja. Za to staro leto so torej končali s službo. Nato je Nace Nežmah spremljal lepo Mimi do doma, med potjo si je desnico polaga,l na sree in ji zatrjeval prav lepe in razveseljive reči: »Takole sem sklenil in moje odločitve so neomajne. S starim letom zaključu- jem tudi s starim načinom življenja. Stopam v novo leto s trdnimi naklepi. ltn°c°JšnJ° polnočjo se odpovedujem aiKoholu, tobaku, ponočevanju, družbi m spioh vsaki nesolidnosti. „Pri vese- lem SU rcu„ ^ fe edal odsle] bom jedel pri gog stanujem, nlc veS v gO3tUni( da seJže v naprej ognem VSaki nevarnosti. Ves se hočem spet poavetiti glasbi, ki mi je od nekdaj pri sreu. Tako si hočem z no vim življenjem pridobiti vaše zaupa- nje in vam dokazati, koliko lahko sto- rim iz vdanosti do vas.« »Lepo,« se je nasmehnila Mimi. »Prepričali se boste, da znam biti akala, mož jeklen. Niti kapljice alkoho- la več v novem letu! Nov, prerojen človek hočem biti, prekinil sem z vso preteklostjo. Na mojo cast! Nocoj bo vse mesto silvestrovalo, pilo in rajalo do nezavesti. Jaz pa se vsemu nesmi- selnemu veseljačenju ognem na široko in s prezirom. Takoj popoldne pojdem na pot k Celjski koči! Tarn se hocem navžiti krasot zimske prirode, ob stvar- nem premišljanju v samoti še okrepiti svoje trdne sklepe. Na vse zgodaj se vrnem v mesto in bom po ulicah opa- zoval v jutru tavajoče pijane sence. Jaz pa bom svež, čil, prerojen vstopal v novo leto.« Mehko mu je stisnila roko, z ljubkim nasmeškom v rožnatem lieu in modrih očeh se je poslovila. Lepa je bila mlada Mimi. Nace Než- mah je čutil do nje nekaj, kar je mo- ralo biti podobno ljubezni. In to čeprav je bil samec stiridesetih let in doslej namenjen, da si nikoli na glavo ne na- koplje rodbine. Vendar ji je bil nekoč, vino mu je dalo poguma do besede, razodel svoje nagnenje do nje. »Bodite pametni in se ne šalite!« mu je tedaj odvrnila. »In če bi resno govoril, kakor resniČ- no govorim?« »Tedaj bi rekla: Ce bi kdaj koga lju- bila, bi to moral biti soliden ölovek, ki ne pije, ne kadi, ne veseljači, ki bi znal živeti samo za rodbino.« No, in zdaj prične z novim življe- njem. Tako si pridobi njeno zaupanje in tudi roko. Sreča z Mimi bi bila ne- izmerno lepa! Z novim življenjem si jo zasluži in pridobi! V stanovanju si je nadel obleko, pri- krojeno iz nekdanje vojaške uniforme, obul je težke hribovske čevlje, poiskal okovano palico. V nahrbtnik si je na- deval salam, sira, peciva, pa še buteljko vina, ki naj bi bila zadnja v tern letu in vsem bodočem življenju, izpita pa bo morala biti tik pred nastopom no- vega leta, v slovo od alkohola. Deset cigaret je imel v dozi, tudi te naj bodo zadnje. Tako otovorjen in opremljen je na- stopil pot k Celjski koči. Mimogrede je krenil v gostilno „Pri veselem Sta- jercu". Na zadnje kosilo tam. In da po- ravna racune za december, zadnje go- stilniške račune. »Zal mi je,« je dejala trebušna gostil- ničarka, ko je bil Nace Nežmah povžil kosilo in placal dolg. »Pa le počakaj,« se je dobrikal go- stilničar. »Liter vina za slovo še lahko izpijemo, jaz dam zanj.« Prisedli so še drugi abonenti. »S polnoČjo, ki jo pričakam v neo- skrunjeni božji prirodi pri Celjski ko- ci, stopam v novo življenje,« je ozna- njal Nace in vsi so občudovali njegovo krepko voljo. Nato so trčili. Nov liter je zablestel na mizi. Nace je hotel vstati. »Casa imaš še dovolj. Lahko boa pred nočjo pri koči. Na Nacetovo zdravje!« Vstopili so godci, voščilci k novemu letu, posedli so in zaigrali. Med njimi je bil mlad cigan, ki je čudovito lepo in s čustvom igral na gosli. Naceta, ki je ljubil zlasti raehko glasbo, je obšla sentimentalnost, vse močneje je v sreu čutil valovati ljubezen do Mimi. In v tern razpoloženju mu je roka kar 3ama segala po kozarcu. Tedaj je vstopil Tone Komar, pevo« vodja »Strune«. Nacetu se je pomračilo čelo, zakaj sam je nekoč vodil to pev- sko društvo, dokler mu ga ni prevzel Komar. Sprla sta se tedaj do smrti, celo do tožbe je prišlo med njima. No, in zdaj je ta nesrečni Komar predrzno prisedel k mizi. »Odhajam!« je vstal Nace. Ali že se je dvignil tudi gostilničar, zapovedal je mir in izpregovoril. V sve- čanem govoru je opisal, kako nastopa Nace novo življenje. Zato bi bilo tudi prav, da se vsi spori iz dosedanjega starega življenja poravnajo, saj so brez Stran 4. »NOVA D O B A « Stev. 1, Foto Pelikan-Celje želi svojim cenjenim strankam srečno in veselo NOVO LETO! izdal uredbo, s katero se sanira in re- organizira »Sipad«. »Sipad« je ogrom- no, v državni upravi se nahajajoče tr- govsko - industrijsko podjetje. Zlasti se peča z izvozom mehkega rezanega lesa, ki ga izvozi iz naše države eno pe- tino vse izvožene količine. Podjetje je tako ogromnega obsega, da je o tern težko dobiti pravilne podatke iz dose- daj objavljenih poročil pa niso razvidni nikaki številčni podatki. Ni dvoma, da je podjetje v velikih težavah in da se bo sedaj saniialo v breme vseh davko- plačevalcev. Lesne industrije in podjet- ja, ki so v privatnih rokah, imajo v zadnji dobi dobro konjunkturo in raz- raeroma dobro uspevajo. Iz nasih krajev Ši. Jurij ob j. i. j Sinrt na cesti. Ko je šla v pone- deljek 27. t. m. zgodaj zjutraj 57-letna posestnikova žena Marija Medvedova z Vrbnega k maši, ji je nenadoma po- stalo slabo. Zadela jo je srčna kap. Kmalu potem so jo našli mimoidoči, a pomagati ji niso rnogli več, bila je že mrtva. j Nezgoda smučarke. Mladina se rada smuča. A hudomušne zime kar zapored nagajajo in ne poäiljajo dovolj snega. Posebno v nižjih legah ga je za smuko premalo. Na Rifniku in na Resevni ga je pa dovolj. Na solidni podlagi 30 cm pršiča je že kar dobra smuka. Sentjur- ska mladina izrablja prekratke počitni- ce in pohiti vsak ugoden Cas ali na Rif- nik ali pa Resevno. V ponedeljek se je podala skupina smučark-dijakinj na prijazni Rifnik. Stirinajstletna Jelica Stegenškova pa ;je na nekem ovinku padia tako nesrečno, da si je nalomila desno roko pod komolcem. j Dve nesreči. Ko je šla 49-letna po&estnikova žena Terezija Trebovčeva iz Goričice pri St. Juriju v Celje, je padla na zami'zli cesti in si zlomila levo roko v zapestju. V Goričici si je šest- letna posestnikova hčerka Alojzija So- linčeva pri padcu na domačem dvorišču zlomila levo nogo nad kolenom. Obe so oddali v celjsko bolnico. Vojnlk v Zrtve nesreč. Na Stefanovo je pa- del 30-letni žagar Avgust Sibanc iz Trnovelj na cesti v Vojniku s kolesa in si zlomil levo nogo v kolku. Pred nekaj dnevi je padel 26-letni dninar Franc Hladin iz Skof je vaßi na cesti pri Vojniku pod voz. Kolo je šlo eez Hladina in mu zlomilo desno nogo. V petek je padel 75-letni občinski revež Jakob Sip iz Nove cerkve na polzki cesti in si zlomil desno nogo. Ponesre- čenci se zdravijo v celjski bolnici. Petrovöe p Silvestrovanje bo priredilo Sokol- sko društvo Petrovče v petek s pričet- kom ob 20. v dvorani br. Vodenika v Petrovčah. Pestri in zanimivi spored obsega akademijo, šaljive prizore, pol- nočno alegorijo in prosto zabavo. Vstopnina 5 din. Ne zamudite in pri- dite, da skupno pozdravimo novo leto v prijetni in veseli družbi! Zalee ž Silvestrovanje Sokolskega društva v Zalcu. Kdor se hoče v letu 1937. äe enkrat od srca nasmejati ter v najbolj- šem razpoloženju vzeti slovo od starega leta, naj ne zamudi obiskati sokolskega silvestrovanja v Roblekovi dvorani v Zalcu. Pestrost in zaniraivost sporeda, izvrstna jazz godba, pies in postrežba z izbranimi jedili in pijačo — v lastni društveni režiji — jamčijo za užitek in dobro voljo. Bratje in sestre, prija- telji sokolske misli! Zberimo se vsi pol- noštevilno pri tej lepi sokolski priredit- vi, katere čist i dobiČek je namenjen zgradbi Sokolskega doma v Zalcu! ž Nina Kogojeva f. V Grižah pri Zal- cu je umrla dne 22. decembra učiteljica tamkajšnje osnovne sole gdč. Nina Ko- gojeva za vnetjem možganske mrene. Pokojna je bila zelo priljubljena pri vseh, ki so jo poznali, zlasti pa pri sol- ski deci, ki ji je bila prava mati. Blagi pokojnici, ki je stanovala veS let v Zal- cu ter večkrat sodelovala tudi pri so- kolskih prireditvah, bodi ohranjen tra- jen spomin, žalujocim pa iskreno so- žal je! Braslovče b Sokolsko društvo v Braslovčah bo vprizorilo na Silvestrov večer Nušičevo komedijo >Dr« v Sokolskem domu v Braslovčah. Po igri bo zabava z godbo in plesom. Kdor želi veselo preživeti Silvestrov veeer, naj pride v Sokolski dom, kjer bo dobre volje stopil v novo leto. Mozirje m Občinske volitve. V nedeljo 19. t. m. smo imeli zaradi združitve obeh ob- čin občinske volitve. Postavljena je bila samo ena lista JRZ. Krasno vreine je bilo pač naklonjeno listi JRZ, ne pa toliko volilci. Navzlic ugodni politični situaciji in dejstvu, da so spravili na volišče vse, kar leze in gre, so dobili od 790 volilnih upravičencev samo 427 glasov, t. j. komaj 54%. Menimo, da so se gospodje močno vračunali, če- prav so postavili za podžupana svojega najuglednejšega pristaša g. Remšebi. Izgovarjajo se, da za nosilca niso iz- brali pravega moža. Verujemo in potr- jujemo! G. Jošt, ki v ostalem v Mozirju niti davkoplačevalec ni ter še do danes ni pokazal, ali sploh zna gospodariti, (če bi to znal in hotel, bi bil pač ostal menda v Gornjem gradu na pose- stvu), najbrž z grenkimi občutki pre- mišljuje o svoji zavoženi politični ka- rieri. Morda bo imel več sreče, ko bo kandidiral za narodnega poslanca . . . Zahvaliti se imajo novi obeinski očetje predvscm Smihelanom, ki so edini pri- pomogli, da so prekoračili 50%. Poseb- no se je zopet uveljavil šmihelski žup- nik, ki je dostojanstveno prikorakal na celu svojih zvestih ovčic pred volilni lokal. Nemara bo skušal uvesti mod ve- ren naš narod tudi politične procesije. - Nasi napredni ljudje niso hoteli po- staviti liste. Soveda je »Slovenec« na- sedel otipljivi laži, ko je v svoji sobotni številki prinesel poročilo, da JNS-arji v Mozirju kopnijo liki pomladanski snep,, da jih že toliko ni več, da bi lahko bili postavili svojo listo. Pobožne želje! Si- cer pa je bilo z združitvijo občin izvr- šeno nasilje, kajti ogromna večina trš- kih volilcev je bila proti. K sijajnemu volilnemu rezultatu vam pa moramo vendarle cestitati. m Sokolski Mildavž je letos prvič obiskal nase sokolsko društvo. Friča- kovala ga je z vso nestrpnostjo vsa sokolska mladina s starši vred. Pa tudi starejših bratov in sester je bilo pre- cej. Po krasnem nagovoru je Mikiavž lazdehl med svoje ljubljene Sokolice in Sokoliče obilo darov. Pravcate vra- golije sta uganjala parkeljna, ki so se ju še celo angeli bali. Miklavž je oblju- bil. da bo k letu še bolj bogato obdarii pridno sokolsko družino. Zelo netaktho pa se je letos obuašal običajni Miklavž po hišah. Pravijo, da bo v bodoče za- man kljukal na hišna vrata mozirskih tržanov, ki so ga do sedaj prav pridno podpirali za običajne krokarije, ki so bile s tern v zvezi. Nemara pa se bo v teku enega leta naučil potrebne olike. Sicer mu pa ne zamerimo, ker je še pač mlad in neizkušen. V ostalem mu svetujemo, da naj rajši zopet oble- če meniško kuto, preden bo načel vpra- šanje revizije pogodbe med sokolakim drustvom in občino trgom Mozirje*. m Solsko božičnico jc priredilo liaše agilno učiteljstvo svojim revnim otro- kom. Z obleko in obutvijo je bilo ob- darjenih nad 70 otrok. Plemenito akci- jo so podprli vsi krajevni činitelji z izdatnimi podporami. S tern niso le po- kazali svojega socialnega čustvovaaja, marveč so tudi v veliki meri podprli prireditelje, ki v vsakem oziru odUci?o vzgajajo naso mladino. za kar aaslu- žijo vso pohvalo. Konjice Po občinskih volitvah Konjice, 30. deceM^ra. Klerikalni. časopisi so z velikimi čr- kami objavili rezultat nedeljskih občin- »kiH volitev v Konjicah. Zmerjali so 8e- veda zopet JNS ter njene volilne me- tode. Izgleda pa, da so se volitve 12. t. m. vršile po isti metodi, ki jo sedaj ti časopisi podtikajo JNS. Kakor je »Slovenec* objavil, je glasovalo v vsej veliki občini izmed 1617 volilnih upra- vičencev 1187, torej 73%. Vse je mo- goče. Lahko se verjame, če se koče. Opozicija ni imela svoje liste in torej tudi nikogar v volilni komisiji. Mi to- rej verjamemo, da je ta rezultat j>ra- vičen, ne moremo pa verjeti, da so bile volitve svobodne. Kakšna je bila agita- cija, o tern bi se dale pisati kolone, a kaj ko pa resnica ni ljuba gospodu in njegovim zvestim služabnikom. Gospod v Konjicah so hoteli, da mora nad tri četrtine volilcev na volišče in tako ae je zgodilo. V samem trgu je volilo samo o^crog Rezultat teh posvetovanj je bil, da so šli na voliSče vsi delavci in tudi večina driavnik uradnikov. Kaj hočemo, kruh je kruh! Tako so torej izgledale volitve v trg«. Na deželi so pa volilcem celo grojsili. Ce bi bile volitve svobodne, bi reci in piši volilo v trgu morda 13 ljudi, v okolici pa tudi ne nad polovico. In»amo dobro evidenco in bomo o tern äe kdaj poročali. Moramo pa pripomniti, da so ae ro- lilci vozili z avtomobili skoraj po 40 km. Avtomobila g. Turka in tistega agenta, ki je pri vsaki procesiji v Ko- njicah, sta bila od jutra do večera na cesti. Vozili so volilce iz vasi Creönice po glavni cesti skozi Stranice, Kon^cc, Ziče v Spitalič na volišče. Na kak načim so šli ti ljudje na volišče, se bo se sM- šalo. Poročali smo že zadnjič, da goapoda trgovskega zastopnika Krepla nikdar ne manjka v Konjicah. Tudi to pot ae je prav pridno udejstvoval. Izgleda, da je on reševalec vsake klerikakie polomije. Cudimo se njegovemu delo- dajalcu, da dobi g. Krepl res toliko do- pusta za Konjice. Mogoče ima njegOT delodajalec res same stranke, ki so organizirane v JRZ in najbrž ae g. Krepl zato tako pridno udejstvujc. Torej volitve so minile. Pogreöali amo Tvrdka Franc Dobovičnik — Celje si dovoljuje vsem svojim cenjenim odjemalcetn želeti k novemu letu vso sreöo in blagostanje s priporočilom za nadaljnjo naklonjenost vrednosti in pomena zdaj, ko prihaja nov čas. Mehko ginjen po izbranih besedah je Nace pritrdil in ni okleval, ko mu je Komar ponudil roko v spravo in nato se ustnice v poljub. »Po tolikih letih sprava!« so se raz- veselili gostje in zaploskali. »Tak do- godek je treba zaliti, da drži. Godba. t\lB! «'. Novi litri so sledili. Po mizi je teklo vino, vsa v dimu je bila izba. Opolnoči so si voščili srečno novo le- to. Nato so pričeli z zdravicami. Cmi kavi so sledile buteljke. Uro čez polnoč je Nace Nežmah nag- nil glavo in ga ni bilo mogoče vzdra- miti. Prijatelji so mu odprli nahrbtnik. Posegli so po salamah, siru, pecivu, tudi buteljko so odkrili. Pri odhodu izpod gostoljubne strehe niso pozablli na Naceta Nežmaha. To- ne Komar si ga je natovoril, ga vlekel po ulicah in stopnicah do svoje sobe. Nace se ni prebudil, ko ga je kar oble- čenega položil na divan. Nace Nežmah je prieel odpirati oči. Nekam neudobno je ležal, vzglavje mu je bilo neobičajno visoko. Glava mu je bila kakor s kamenjem napolnjena, v ustih sama ostudna grenkoba. Z de- snim očesom je pogledal le napol, kakor skozi šjDranjo. »Kako je to mogoče?« mu je zastala sapa. Nad njim so na steni viseli venci, sami zeleni venci s trakovi in napisi. Obstaio mu je srce. Vse telo mu je ka- kor okamenelo. Odprl je oko do kraja. »Kako sem prišel semkaj? Pod mr- liske vence? Kaj sem umrl? In kdaj? Kaj sem tu na mrtvaškem odru?« Se levo oko je počasi, počasi odpiral. »Kako strašno mi je! Ali nič nisem vedel o vsem tern. Kdaj se je zgodilo? Za božjo voljo! Pa kar tako na lepem.<>. Bil je ves kakor v megli, ki ga je du- aila. Strmel je v vence, na enem izmed trakov je mogel prečitati napis: »Vrlemu pevovodji pevsko drustvo »Struna«.« »Lepo, da ae me je spomniia »Stru- na« kot nekdanjega pevovodje. Ali to je vendar strahotna stvar. Smrt!« »Dobro jutro, Nace! Kako si kaj spal pri meni?« se je oglaßil z bližnje po- stelje prijatelj. »Kaj si ti, Tone? Kaj sem zares pri tebi? Meni pa je bilo tako hudo. Ah, tu sem torej spal, na divanu pod venci, ki 3i jih ti prejel ob koncertih. Hvala Bogu, da mi je odleglo! Spet diham, živim.« In je povedal, kako mu je bilo straš- no in hudo. Smejala sta se do solz. »Kaj nisem pri Celjski koči silvestro- val? Sredi krasot zimske prirode? Kako sem ves hribovsko opravljen! Nahrbt- nik in palico sem pa zapravil.« Spet sta se smejala in Tone je pred- lagal: »Ali zdaj greva nazaj k »veselemu Stajercu«. Poldne je že, tarn bova obe- dovala. To te bodo veseli!« »Saj sem zares žejen, slabi ok us v I ustih bo treba poplakniti, pa tudi J smrtni strah. Da bom spet vedel, da zares živim.« Opravila sta se in stopila na ulico. Jasen in mrzel je bil prvi dan v novem letu, obetal se je sneg. Tik pred »veselim Stajercem« jima je prišla nasproti gospodična Mimi. Na nekega mladega človeka se je obešala, veselo nasmejana je čebljala ž njim. Naceta je zadelo v srce. Sklonil je glavo in zamrmral: »Zbogom, Mimi, zbogom, novo živ- ljenje! Prepozno je zame!« vKaj si dejal, prijatelj?« »Ah, nič. Le to sem menil, kaj bi pila. Ali bi najprej liter cvička, ali pa bi pričela kar s starim haložanom. Za novo leto!« Stev. 1 »N O V A D O B A S trail 5. Prostovoljna gasilska in reLevalna öeta v Ceiju želi svojim dobrotnikom in darovaloem SREČNO NOVO LETO po zmagi povorko z godbo. Zmagali so sami nad seboj. Nikogar ni bilo, ki bi se ,1im tail protivil. Vecer po volitvah je rninil mirno. Deseti dan po volitvah je bila prva seja novega občinskega odbora v po- svetovalnici trške občine. To pot Je seji prisostvoval tudi sreski načelnik g. Baudek. Po zaprisegi novega odbora je na povelje g. dr. Macarola zaplapo- lala nA trškj občinski hiši državna za- stava. S tern so hoteli menda pokazati, da je sedaj trg rešen nemškega go- spostva, in da je sedaj zavladal na ob- cüii klero-nemčurski duh. V zadnjem odboru sta bila kot podžupan tukaj- šuji gpstilničar g. Sutter in kot odbor- nik bivši stotnik Walland. Oba sta ro- jena Nemca. Sutterja pozna vsak, ki je že bil kdaj v Konjicah. On je Ne- mec, a je zelo lojalen. Njegov oße je že pred 40 leti dal takratnim Sloven- cem na razpolago svojo sobo za sloven- sko Citalnico ter za razne seje in se- stanke. Torej ni bil nasprotnik Sloven- cev. Ravno tako njegov sin, aedanji go- stilničar Maks. On je bil pri vojakih narednik in je za časa vojne na fronti marsikaterega gladujočega Slovenca nasitil. Poročen je z domačinko Sloven- ko. V njegovi hiši se govori slovensko. Isto je z g. Wallandom. Ze kot avstrij- ski stotnik je z našimi fanti vedno go- voril slovensko in ni nikdar zahteval tolmača. On in njegova žena sta Nem- ca, a se često pogovarjata slovensko. (Imamo pa državnega uradnika, ki ima v svojem salonu sliko pokojnega Doli- narja, s svojo ženo pa vedno nemšku- tari.) Ta dva odbornika sta pristna Nemca, nikoli pa nista zmerjala Slo- veneev za > Windische Hunde«, kakor je to delal Summer. V sedanjem odboru sedijo poleg nekaterih res zavednih, poštenih slovenskih kmetov po večini ljudje, ki so privandrali v Konjice, med njimi tudi ljudje, ki so jih že pred voj- no nazivali nemčurje. Po prvi seji novega občinskega od- bora so se gospodje odborniki zbrali v dvorani tukajšnje sreske hranilnice, kjer sta jim »slovensko dekle in žena* pripravili malo zakusko. Ti pristni Slovenki sta namreč gospodiena Evers, nameščenka pri knezu Windischgrätzu, in njena sestra vdova Kostanjškova. Kako sta ti dami našim slovenskim Icmetom ponujali jestvine, ne vemo, ker obe, posebno prva, le malo razumeta slovensko. Torej prva seja novega ol> činskega odbora je potekla v čisto pravem duhu. Sedaj bo tekel med po Konjicah. Vse bo sedaj v rožicah kakor je bil po prvi seji odbor v hranilnični dvorani. Zeli- mo pa, da bi ta odbor poskrbel, da se bo cedil med vsem občanom in ne samo odboru. Naj bi še ostali občani dobili kaj iz sreske hranilnice. Gospod Sumer je že lani napovedoval znižanje doklad. Mi ne zahtevamo znižanja kar na 30%, kakor je Sumer zahteval, zadovoljni smo, če nam jih bo znižal na 40%. Po delih jih bomo sodili! k Üopisnik klerikalnih listov v Ko- njicah ah »lažnivi kljukec«, kakor ga Konjičani imenujejo, se je zopet debelo zlagal v »Slovenskem domu«. Med dru- gim piSe, da je g. Laurich izstopil kot ¦družabnik iz tovarne Alfa in da st«, sedaj lastnika te tovarne dva inozemca. Zopet laž in intriga. Res je, da v tcj tovarni ni nobene spremembe med last- niki. Kler.ikalni kljukec si je zadnjič kar izmislil povorko v Konjicah, ki je sploh ni bilo. Resnice si ne upa pisati. zato mora lagati. Gotovo mu diši do- pianiški honorar. — Ta dopisnik ima ^dno polna usta laži o tukajšnjih Nemoih. Ce bi resnico pisal, amo mi Pjvi, ki bi poadravili taköno ožigosanje. Ker je pa izmišljeno, kar on piše, mu svetujemo, da naj to, kar piše o Nem- cih, pise rajši 0 nemčurjih, ki so v no- vem odboru. Naj tudi klerikalci zvedo, kako je g. Summer strumno marširal kot jungšic, turnvereinovec itd. Ta kljukec ne smeši samo sebe, marveč tudi JRZ. k Razliena praksa. Lani odnosno le- toanjo pomlad je sresko načelstvo ka- novalo več nacionalnih fantov, ker so baje zažigali »petarde« po trgu. Ceprav sti bilo dokazov, so bili kaznovani vsak na 10 dni zapora. Ko so dobili pozive, so nekateri plačali, nekateri so pa ho- teli v zapor. Reklo se jim je, da ni kre- dita za hrano. Pred dnevi je pa moral slikarski pomočnik R. I. takoj v zapor, da odsedi omenjeno kazen. Poprej ni bilo kredita za hrano, sedaj pa je. Fant sedaj zmrzuje v mrzlem zaporu in je moral praznovati božič za zapahi zato, ker je streljal po trgu s petardami. Prijavil oziroma pričal je pa vpokojeni | orožniški podporočnik (koroški rojak) i g. Lederer. G. Anton Kuk, ki je še ved- i no clan kmetijske zbornice, je bil ob- sojen na 2 in pol meseca strogega za- pora, ker je lani napadel nacionalne lju- di in težko ranil z nožem v hrbet nacio- | nalista g. Zagarja. Kuk pa je še vedno na svobodi ter je pridno agitiral za vo- litve in je tudi v novem občinskem odboru. k Agitator. Za lanske občinsko vo- litve je prišel na agitacijo iz vinarske sole posestnikov sin z Brega Slapnik in se je ves čas udejstvoval v volilnem boju. Letos je ta nadebudni mladenie pri vojaških yajah. Imel je ravno ob času volitev dopust ter je pomagal pri volilni agitaciji in pri raznih priredit- va slovenskib fantov. k Trgovina kmetijske družbe v Ko- njicah in velikoprodaja tobaka se pre- selita iz hiše, kjer je pošta, v lastne prostore. Monopolska uprava je nam- reč ukinila maloprodajo tobaka v do- sedanjem lokalu in mora Kmetijskn družba imeti maloprodajo v svojih lo- kalih. Tako bo sedaj vse v lastnih prostorih. Tepanje t Občinske yolijtve. Tudi na Prihovi ao bile 12. t. m. občinske volitve. Del tepanjskc občine so priključili Konji- cam, iz ostanka pa so ustanovili občino Prihovo. Poleti je bil na Prihovi veljk boj med kierikalci in nacionalisti, sedaj pa med samimi klerikalci. To je bil pa samo volilni boj. ßiväi klerikalni župan v tepanjski občini je g. Polegek, ki jo poštenjak in ugleden kmet. Ni bil za- dovoljen z diktaturo iz Konjic. Hotel je v obeino ljudi, ki niso od nikogar odvisni in ki znajo sami misliti. Zato jc sestavil svojo listo in jo hotel vlo- žiti. Današnji mogotei so mu pa to pre- prečili in preskrbeli več preklicov pod- pisov na tej listi. Tako so mu onemo- gočili, da bi bil vložil listo. Zato je pa tudi samo 54% volilcev volilo. Ostali so se abstinirali. Kljub veliki agitaciji in priganjanjem na volisče se ljudstvo ni dalo preplašiti in je rajši ostalo doma Slovenjgradee Ceste v slovenjegraškem srezu Slovenjgradee, 30. decembrR. Vsi naši ponovni opomini merodaj- nim krogom zaradi skrajno zanemar- jenih cest v našem srezu so vzbudili med tukajšnjim prebivalstvom veliko odobravanje, dočim so pri pristojnih činiteljih naleteli na gluha ušesa. Edi- no, kar sta sreski cestni odbor in mest- na občina z ozirom na naše dopise sto- rila, je bilo, da sta očistila mestne uli- ce in pešpot do kolodvora vsaj deloma snega in tako omogočila vsaj v mestu neoviran promet. Seveda so bili sedaj stroški očiščevanja ulic dvakrat veöji, ker je sneg že primrznil in je bilo od- stranjevanjc snega tolikö težje. Ako bi bila mestna občina, kakor je bilo to vedno običajno, že prvi dan po zapad- lem snegu preorala mestne ulice, bi se bila s tem izognila ne samo upravi- čenemu razburjenju meščanov, ampak bi si bila prihranila tudi precej denar- ja, ki ga je morala sedaj po nepotreb- nem izdati. Nikakor pa ne moremo ra- zumeti, zakaj ni sreski cestni odbor Se do danes preoral glavne banovinske ceste od Velenja do Dravograda. Vsa- ko leto brez izjeme je prejšnji cestni odbor takoj po vsakem večjem zapad- lem snegu preoral to glavno prometno žilo, dočim ravno letos novi cestni od- bor tega ni smatral za potrebno. Ceste so vsled tega v skoraj neuporabnem stanju in pritožbe avtomobilistov so na dnevnem redu. Posebno pogoste so pritožbe lastnikov osebnjh avtomobilov, ki so v stalni neyarnosti, da jim zmrzel in nakopiceu, sneg sredi ceste potrga ni^ke osi. Razen tega se avtopiobili tu- di ne morejo srečevati, ker je vsled enosmernega tira, cesta zelo ozka. Na božični dan so se blizu, Mislinja srečali trije avtomobili in je trajalo cele pol ure, preden so pp dolgem manevriranju iahko nadaljevali svojo pot. Skrajni čas je že, da se tudi tukaj- snji cestni odbor zave avojih dolžnosti in posveti malo več pažnje nemogočemu stanju naši.h cest. Gospod podžupan in načelnik cestnega odbora si bo gotovo pridobil več zaslug za svojo stranko, če bo z nesebičn^m delom rešil pereče vprašanje zanen^arjenosti naših cest, kakor če na bož,ični praznik grozi, psu- je in koneno tudi dejansko napade v javnem lokalu svojega političnega na- sprotnika, kar koncuo tudi ni v skladu z dostojanstvom in častjo podžupana in načelnika cestnega odbora. Upamo, da bodo končno vsi ti naši opomini le nekoliko zalegli in da se bo ta za ves naš srez in vse naše narodno gospodarstvo tako važni problem kon- čno začel reševati. s Oudno občiiisko g-ospodarstvo. Pod tem naslovom smo priobčili v 51. šte- vilki našega lista daljši dopis, v kate- rem smo zastavili mestnemu županu dr. Piceju več vprašanj, na katera pa se do danes nismo prejeli nikakega od- govora, s čimer pač g. župan sam pri- znava nemogoče gospodarjenje na ob- čini. Ob tej priliki tudi vprašamo g. žu- pana, ali mu je znano, da je neki clan občinske uprave protizakonito izvrše- val i'azne dobave za mestno občino in da so se računi za te dobave protizako- nito izstavljali na drugo ime, samo da bi se zaščitil omenjeni občinski odbor- nik. Gotovo je g\ županu dobro znan zakon o obcinah in občinskih dolmvite- ljih, zato pozivamo g. župana, da pre- išče zadevo in izposluje pri kr. banski upravi razrešitev omenjencga občinske- ga odbornika. V nasprotnem primeru pa bomo prisiljcni mi, da ukrenerao potrebne korake, da se takšne očividne protizakonitosti ne bodo več vršile. Za- kon mora veljati za vse, pred zakonom moramo biti vsi enaki, sicer bo naS na- rod izgubil vsako spoštovanje pred za- koni. s Silvestrovanje. ; Kje se bomo kar uajprijetneje poslovili od starega leta?« to vprašanje dela sedaj največje pre- glavice veselim Slovenjegradčauom. Toda saj še niste pozabili predlanskega veselega slovesa od lanskega leta, zato prihitite tudi letos vsi stari in mladi v nas ponosni Sokolski dom, kjer bomo ob poskočnih zvokih našega priljublje- nega jazza in šaljivih domislicah naših »svetovno« znanih komikov pozabili na vse križe in težave starega leta in z najlepšimi nadami in upanji vstopili v srečncjšo novo leto. s Prodaja voznih listkov na postaja- Hšču. Končno se je izpolnila davna že- lja Slovenjegradčanov in vseh tujcev, ki posečajo naše mesto, da se bodo od 1. januarja prodajali vozni listki na že- leznigkem postajališču. V to svrho je mestna občina tudi adaptirala postajo. Upamo, da bo odslej tudi čakalnica na postajališču kurjena, da ne bo treba ubogim otrokom, ki se z večernim vlä- kom vračajo domov, prezebati v ne- zakurjeni čakalnici. s Prvenstveni zimski šahovski turnir postaja od kola do kola zanimivejši. Doslej §e ni ostal noben igralec nepo- ražen, kar dokazuje veliko izenačenost moči vseh igralcev. V tretjem kolu jo v izenačeni končnici zmagal rutinira- nejši Debelak nad Lupincem, Hajtnik nad Hernausom, mladi Kralj je z lepo kombinacijo izvojeval zasluženo zmago nad Zupančičem, Pušenjak je premagal Kavsa, dočim je bil dr. Pohar prost. Cetrto kolo je prineslo zmago vsem favoritom in so zmagali Hernaus proti Debelaku, Hajtnik proti Zupančiču, Pu- šenjak proti Kralju, partija dr. Pohar: Kays je bila prekinjsna, Lupine je bii prost. V petem kolu so se spoprijeli glavni favoriti in bodo rezultati tega kola tudi odločilno vplivali na končni rezultat. V lepi in globoko zasnovani pozieijski igri je mladi' in nadarjeni Hajtnik premagal doslej še neporaže- nega Pušenjaka, Kralj je sicer v slabši pozieiji z večnim šahom izsilil remis proti dr. Poharju, Debelak je zmagal nad Zupančičem in Hernaus nad mla- dim Lupincem, Kavs pa je bil prost. V prekinjeni partiji iz drugega kola Je ZupanČič premagal Kavsa. Končno sta- nje po 5. kolu: Debelak, Pušenjak 3, Kralj 2%, Hernaus 2 (1), Hajtnik, Lupine, Zupančič 2. dr. Pohar 1% (V>, Kavs 0 (2). Laško „Nova Doha" v novem letm Laško, 30. decembra. Spremenjene politične razmere so zahtevale, da si je Laško poiskalo jav- no glasilo, v katerem brani svoje nacio- nalne, gospodarske, komunalne, poli- tične in kulturne interese ter ščiti ljudi pred besnimi izbruhi političnega sovraštva nebrzdanih nasprotnikov. Na- ravno je bilo, da se je Laško obrnilo na naslov, ki pozna pobliže naše prili- ke in težave, to je na tednik »Novo Do- bo«, ki je od nekdaj veljal kot glasilo nacionalne Spodnje Stajerske. Ljubez- nivo nam je »Nova Doba« odstopila svoje rubrike in z uspehom je zavrača- la vse nepopisno nizkotne in podle na- pade, ki so jih izlivali laäki odpadniki v predale »Slov. doma«. Na^emu vzgledu so sledili tudi drugi kraji celjskega in drugih okolišev, uvi- devajoč potrebo lokalnega glasila, ki bo skrbelo, da nacionalna in napredna misel ne bo zamrla v močvirju moraine propalosti izvestnih elementov in ko- njunkturistov, ki se za košček kruha prodajajo, ker jih je poštena družba izvrgla iz svoje srede. Ce bi bil njih značaj trdnejši in bi bilo v njih le ne- kaj čuta poštenosti in spoštovanja do časti svojega bližnjega, bi jim kruha ne manjkalo in bi živeli, četudi skro- mno, pa vsaj dostojno. »Nova Doba« si je v zadn jih meeecih pridobila zelo mnogo novih prijateljev in naročnikov. Njen ugled se je močno dvignil in vse kaze, da bo postala krep- ko glasilo napredne in nacionalne jav- nosti bivše Spodnje Stajerske. Tudi v Laskem se je število naročnikov pode- setorilo. In še več izvodov se proda v prosti razprodaji. Ce primerjamo nudco ceno »Nove Dobe,< z njeno bogato vse- bino, če upoštevamo važno nalogo, ki jo izpolnjuje »Nova Doba« v naših lokalnih borbah, smemo pač upravičeno pričakovati, da bo napredek »Nove Do- be« v bodocem letu še večji, nego je bil v preteklem. Zato pozivamo naše somi- šljenike, da obnovijo naročnino in prl- dobijo čimveč novih naročnikov. V pre- teklem tednu so klerikalci z lece, v spo- vednicah in od hiše do hiše agitirali In vsiljevali svoje časopisje. Zato je naSa dolžnost, da storimo vse, da odbijemo napore nasprotnikov. Zelimo našim naročnikom in nažim prijateljem srečno novo leto, polno uspehov, zadovoljstva in sreče! 1 Nacionalna mladina ob Novem let«. Sele 6 mesecev smo na delu. Kratek je to čas, vendar smo se kljub temu do danes po veliki večini združili skoraj vsi fantje v laškem srezu, ki že od rane mladosti nosimo v sebi prepričanje, da se granitni stebri Jugoslavije ne grade s klerikalizmom ali drugimi separatls- tično, bodisi v pokrajinskem ali stanov- skem pogledu, usmerjenimi načeli, tem- več edinole z nacionalizmom. Radikal- ni nacionalizem nam je danes bolj po- treben kakor kdajkoli poprej. Laški srez ima sedaj 7 občin, in v njem delu- jejo danes sreska in tri krajevne orga- nizacije OJNS z velikim Stevilom Član- stva. To je naš uspeh v preteklem letu. V novem pa se nam obeta äe večji, saj sole sedaj, ko je organizatorično delo v glavnem opravljeno, lahko misli- Sreöno novo leto želi vsem cenj. obiskovalcem KINO METROPOL Kralja Petra cesta Stran 6. »NOVA DOBA« Stev. 1. mo na vse ostalo, kar nas teži in ovira v našem delu. Vsem našim somišljenl- kom želimo na tem področju v novem letu dvojni uspeh in jim kličemo: Na- prej do končne zmage! 1 Gostllničarska pivovarna d. d. Laško. Ravnokar je prispela iz Brna prva pošiljka že pred leti naročenih strojev za novo pivovarno in sicer parni stroi z ekonomizerjem. Prihodnja po- šiljka strojev bo prispela prve dni pri- hodnjega meseca, nakar bo sledil v primernih razdobjih ostali del. Montaža se bo pričela čimprej. Monterji tovarne- dobaviteljice Prve brnske strojne to- varne so že najavljeni. Montaža bo gotova predvidoma v treh mesecih, tako da bo prišlo prvo pivo v promet že v poletni seziji 1938. 1 Sllvestrov večer v Sokolskem do- mu. V petek zvečer, na starega leta dan, se bodo zbrali v Sokolskem do- mu pripadniki Sokolskega druStva pa tudi njih prijatelji in vse Sokolu na- klonjeno občinstvo, da se znebijo v bratski slogi in dobrem razpoloženju veselih in žalostnih spominov pretekle- ga leta. Br. načelnik je pripravil živa- hen in Silvestrovi svečanosti odgovarja- joč vesel program, ki bo zadovoljil vsakega se tako razvajenega obisko- valca. Med dobitki sicer skromnega srečolova bomo videli tudi 50 kg tež- kega prašiča, gotovo zelo privlačna točka. Med točkami bo sviral domač orkester, ki bo zaključil tudi celotni Spored. Na veselo svidenjel I Lovsko planlnska veselica bo ne- preklicno v soboto 15. januarja v So- kolskem domu v Laškem. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za zgradbo nove planinske koče na Šmohorju, Ze- lenemu križu in Sokolskemu društvu. Veselica bo v velikem obsegu. Opo- zariamo na nje lovce in planince iz Laškega, Celja in drugih sosednih kra- jev ter jih vabimo k posetu. Ker je to prva prireditev večjega obsega v le- tošnjem predpustu, bo gotovo imela mnogo odziva. Kakor čujemo, bo na tej prireditvi sodelovala Sokolska godba z Vranskega pod vodstvom g. učitelja Skoka. Sunder bo tedaj velik, zabave in smeha bo pa še več. Lovski in pla- ninski blagor I I Vsesokolski zlet v Pragi 1938. One, ki se nameravajo udeležiti zleta v Prago, opozarjamo, da se morajo prijaviti do 10. januarja in sicer ne- telovadci br. Majerju, telovadeči pa br. načelniku oz. vaditeljem. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Bratje in sestre, ne zamudite prilike, da si ogiedate ta veličastni zbor sokolstva in bratsko zlato Prago. Vožna v Prago j in nazaj bo stala približno le 250 din. V programu naše petletke je tudi usta- novitev sokolskega orkestra. Kdor so- deluje pri naSih prireditvah ve, koliko skrbi, stro§kov in sitnosti nam vsako leto povzroča ravno vprašanje godbe. Zato moramo zastaviti vse sile, da bomo v letu 1938. imeli svoj orkester. Prosimo vse godbenike, zlasti violini- ste pa tudi godbenike iz vrst mestne godbe, da se prijavijo pri br. Ernestu Obalu. Naraščaj se obrača na narodno občinstvo s prošnjo, da mu sedaj po Novem letu podari za njegovo knjižni- co knjige leposlovne ali znanslvene vsebine. Čitanja željni so že vso svojo knjižnico preČitali in si želijo novih snovi. 1 Smrtna kosa. Pretekli teden je po dolgotrajni hudi bolezni umrla v celj- ski bolnici komaj 21 letna Zofka Šer- ganova, irgovska sotrudnica in članica Sokolskega društva v Rimskih toplicah. Vsled posledic prehlajenja je morala v cvetu mladosti in lepote zanustiti naše vrste in svojega ženina br. Štokavnika, načelnika Sokolskega društva pri Sv. Jederti. Njena smrt je vzbudila splošno sočutje. Vsem težko prizadetim izre- kamo svoje iskreno sožalje. 1 Kino Laško predvaja za Novo leto 1. in v nedeijo 2. I. ob 16.30 in 20.30 monumentalni nemški film »Port Artur«. Vroča ljubezen v vrtincu špijonaže in krvavih borb na morju in na kopnem za »ključ k moči — Port Artur. Ifcralci : Adolf Wohlbrück, Karin Hardt, Rene Deltgen, Paul Hartmann. Režija: Nicolas Parkas. Glasba : Prof. O. Jeremiaš. Ne zamudite tega edin- stvenega filma iz našega izbranega sporeda ! Predigre. Hrastnik h Na naslov poštne direkcije. V na- ših krajih — in menda povsod, kjer so vasi močno oddaljene od pošte — ima- mo velik križ s poštnimi položnicami. Marsikdo poštne položnice sam niti izpolniti ne zna, pa čaka, da pride kdo mimo in mu jo izpolni. Seveda napiše vsak tudi datum. Ker ni človeka pri nisi, ki bi tekel uro daleč ali še več do poste, ostane položnica še kak dan do- ma in je seveda potem zanič, ker se datum ne sme popraviti. Morda so se godile prej nerednosti po poštah zaradi popravljenih datumov, toda prevelike te niso mogle biti, saj so poštne na- kaznice še danes brez vsakega datuma. Naj bi se dovolilo odpošiljati denar po položnicah tudi brez vpisanega datuma, saj če nima odpošiljatelj interesa na tem, da bi bil denar na določen dan odposlan, ga ima pošta prav gotovo še mnogo manj. h Opozorilo občinskemu odobru. Cu- jemo, da ima tukajšnji gospod župnik že omejen in od škofijstva potrjen oko- liš nove župnije Hrastnik. Mnertja smo, da sme v tem vprašanju odločati saino prebivalstvo. Temu je treba točno raz- ložiti, kakšne bodo koristi in kakšna bo škoda nove župnije, nakar naj šele plebiscit odloči o njej. Občinski odbor je v prvi vrsti poklican varuh obean- skih pravic, zato je tudi njegova dolž- nost, da pazi, da sc ne bo zabarantalo natihoma poleg naših duš še naše pre- moženje! h To pa res ne gre! Poslušal sem po- govor dveh kmečkih očancev in slišal sledece: »Kdaj se bo vendar sopet spremenil nagovor »Zdrava Marija« v starega »Ceščena Marija«? Otrokom je prepovedano pozdravljati z »Zdravo«., pa se naj Marija »po sokolsko« po- zdravlja ?!« Sport * Silvestrovo v planinah. Letošnja zima je za smučarje zelo ugodna. Vi- šave so pokrite z debelo snežno odejo, po vrhu obdano s suhim pršičem. Takih zim si smučarji vedno želijo in letošnjo so že o božiču dobro izkoristili. Planin- ske koče so povsod dobro obiskane. Tudi Mozirska koča ima sedaj mnogo gostov, ki so jih privabile prekrasne snežne poljane Golčke planine. Silve- strov večer bodo smučarji praznovali v prijazni Mozirski koči v pravem planin- skem razpoloženju. Novo leto pa jih bo pozdravilo na planinskih višavah, ko bodo na smučkah križarili po belih po- ljanah. Vsem želimo prijeten smuk v novo leto! " Poročilo za smučar je, 30. decembra: Mozirska koča: —12, jasno, 10 cm pr- šiča na podlagi 150 cm, smuka idealna. Celjska koča: —8, pršič na podlagi 25 cm, jasno in mirno. Književnost Ivan Matičič: »živi izvirl«. Pisatelj Ivan Matičič v Ljubljani je izdal v samozaložbi svojo najnovejšo delo »Živi viri«, ki obsega 411 strani. To je delo širokega formata, v katerem j-o zajeto razdobje dolgih vekov, i& davnine do današnjih dni. Pokole- njem in letnim časom dajejo deko- rativ pestri ljudski motivi. Osišča zgradbe je krvna žila rodu, ki grc- skozi mnogti pokolenja. In ta rod orje, seje, so ljubi in ženi, se vojsku- je in punta, umira in zopet vstaja. Dejanjo kolektiva se razvija v dav- nini polagoma. Dedje mirni giblje- jo ob šumotu mogočne rasti prirode. Z očetom postane tempo živahnejši, prožnejši; s sinom se zgosti in ko v nadaljnjih poglavjih zaostruje v težkem konfliktu. Glavni delež pe/e nosi vsekakor poslednje, triintride- seto pokolenj-e. Ded je zemljo otrebiJ, zoral, oče jo je posejal in videl buj- no rast setve, sin je z njo zorel do- ze tve. Nenavadna je vloga žene na izgubljeni zemlji, silen njen značaj in njena volja. Žene, ki ne jadiku- jejo; dobre so kakor ajdov kruh, a drzne in odporne liki levinje v obrambi svojega zaix)da. To ni obl- čajna povest, tudi ne samo roman; je kakor film, ki ga je skovalo živ- ljenje, pestro in burno, od pokojne tihot© do prekipevajočih koralov. Niso tu nanizane ljubezenske zgodbe in tegobe dveh, treh parov; tu so generacije, Žive in gibljive, genera- cije z zunanjim in notranjim. fciv- Ijenjem. CELJSKA POSOJILNICA DD Y CELJÜ JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge vložene pri CELJSKI POSOJILNICI d.d. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo ter se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu Nalagajte svoje prihranke v CELJSKO POSOJILNICO d. d. V CELJÜ NARODNI DOM •Stov. 1. »NOVA DOBA« Stran V Srečno in veselo novo leto želijo svojim cenj. strankam in odjemalcem sledeče tvrdke in obrati v Celju: ^fä&J čev/f/ domafia industrija čevljev Ulica dr. G. Žerjava Ivan Belcer prodaja premoga In drv Kocenova ul. Vinko Kukovec tesarskl mojster, trgovina z lesom In žaga Lava pri Celju Maks Zabukošek modno krojaštvo Cankarjeva cesta Srečno in veselo Novo leto želi »SLAVIJA« Jugoslovanskazavarovalna banka v Ljubljani in se priporoča za vsakovrstna zavarovanja Podružnice in ekspoziture: Beograd, Novi Sad, Osijek, Split, Sarajevo, Zagreb, Maribor, CELJE, Vrvarska ulica 2, tel. 199 R. Grobelnik frizer8ki salon za dame In gospode Glavni trg in poleg hotela »Evrope» Knjigarna »Domovtna« M. Hubert Kralja Petra cesta »ABOZA« tovarniška zaloga oblek A. Drofenik Kralja Petra cesta Dobravc Mihael slikarsko, pleskarsko in črkoslikarsko podjetje Glavni trg 15 Josip Benko Goleš Rudolf, »RU-GO« slaščičarna Kralja Petra cesta Kralja Petra cesta Ivan Mastnak konfekclja In trgovina z manufakturo Vekoslav Bornšek II trgovina 8 Specerijo in kolonijalnim blagom PreSernova ul. 8 Kralja Petra c. 15 Karol Pajk modna trgovina Glavni trg 2 Modna trgovina Poženel Dominik F. S. Lukas žganja/na, tovarna in industrija sadnih sokov Kralja Petra c. Ivan Ravnikar veletrgovina Glavni trg Matevž Zadravec pekarna Kralja Petra cesta Gosposka ul. p°cajt Franc valjöni mlln i„ žaga __ ^^ prodajalna Celje, Kr. petra c. »Putnik« — Celje — Tel. 119 oficijelna potovalna pisarna in menjalnica V3e vozne karte po origmalnih cenah z vsemi možnimi popusti. — Nakup in proaaja vseh valut in potovalnih čekov najkulantneje. — Izleti, vizuml, hotelski boni, kreditna pisma, informacije, pro pekti itd. Najceneje in najugodneje potujete potom »Putnika« Roza Zamparutti zajtrkovalnica Ulica dr. G. Žerjava Anton Petek manufaktura in moda Prešernova ul. 21 Kino »Dom« Krekova c l!l Hotel »PoŠta« M. Rebeuschegg Cankarjeva c. Fili Janko specerijska trgovina Dečkov trg Henrik Oblak ml. mehanik Ozka ul. 3 Franc Pievčak öevljarstvo Gosposka ulica Martin Orehovc krznar in izdelovanje öepic Gosposka ulica Franc Kager pasar, zlatar in optik Gosposka ul. 10 Franjo Kalan trgovina z drvmi in premogom Frankopanska ul. Franc Sodin tovarna strešne, zidne in votle opeke, Ljubeöna Pisarna, Celje, Celjski dom, Razlagova ul. Tel. 177 Dominik Ursiö öevljarstvo Celje-Breg Josip Kirbiš strojna parna pekarna, tvornica kvasa, sladov in kanditov Krekova cesta »NOVA »OBA« Veselo in srečno novo leio želi svojim cenj. odjemalcem HUBERTUS, Celjska milarna d. z o. z. Celje - Spodnja Hudinja „Persil", družba z o. z. Celje Albin Urban mesar In klobasiöar Prešernova ulica Avgust Stok sploSno kieparstvo in vodovodna instalaclja Aškerčeva ulica 8 Nerad Franjo gradbena tvrdka Aškerčeva 10 Gustav Stiger špecerljska in kolonijalna trgovina Glavni trg Anton Hofbauer trgovina z usnjem Gosposka ulica Ivan in Bogomir Naraks «odavlöarja Celje - Žalec Franjo Dolžan kieparstvo Za kresijo Gams Drago trgovina Sivalnih strojev in koles Prešernova ul. 16 Franc Zangger trgovina s Specerijo, žganjarna in velepražarna kave Gosposka ul. Gostilna »Branibor« Kralja Petra c Ludvig Junger prekajevalnlca Prešernova ul. Josip Plevöak i2delava in trgovina čevljev Kralja Petra c. 28 Rok Meštrov trgovina — Šibenski bufet Franc Čuk tvornica oljnatlli barv in lakov Prešernova ul. 1 Za kresijo Prva celjska »Kristalija« Za kresijo BONBONIERA Korošec Antonija Prešernova ul. 1 Prostovoljna gasilska četa Gaberje želi vsem svojim prijateljem in dobrotnikom srečno in veselo novo leto N AZN Alii LO Cenj. občinstvu in svojim dragim gostom vljudno naznanjava, da prenehava s točilnico v Vodntkovi ulici z 31.12.1937 ter se tern potom prav lepo zahvaljujeva za naklonjenost in isto- časno sporočava, da prevzameva z 1. 1. 1938 staroznano restavracijo v hotelu »Beli irol" Potrudila se bova postreči cenj. goste s prvovrstnimi domačimi in ljutomerskimi vini kakor tudi ob vsakem času s toplimi in mrzlimi jedili. Abonenti se sprejemajo. Za naklonjenost se cenj. gostom vljudno priporočava. S spoštovanjem Jurij in Marija Sane Cenj. občinstvu se priporocq tvrdka Anton Lečnik zaloga ur, zlata, srebrnine, optika itd. Celie, Glavni trg Izkušen optik na razpolagol Mlajšo trgovsko pomoünico iz galanterijske stroke, z ynanjem sloven- skega, srbohrvatskega in nemSkega jezika in pravopisa iščem. Ponudbe na upravo lista pod »Solidna«. TRGOVSKE KNJIGE odjemalne knjlžlce, paplr, potrebščine za plsalne stroje in celotno opremo za pisarne kupite ugodno pri tvrdki franc LesfcovšeK knjlgarna In veletrgovina s paplrjem Celte, Olavnt trg 16 Trgovci, pozor! Opremljen «rgowski lokal v centru trga Slov. Konjice, na križišcu cest, z veli- kirni skladišči oddam takoj v najem. Pri- praven za trgovca z deželnimi pridelkl. A. Kriznič, pos., Slov. Konjice. Pstca bernardinske pasme, stara 6 mesecev, se proda. Agrež, stojnlca, Celje, Glavni trg. Iščem lepo, Cisto sobo S posebnim vhodom in souporabo kopalnice v sredini mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Lepa soba«. Naznanjain, da sem s I. I. 1938 začasno opustila svojo gostilno v Bukovžlaku—Teharje MABIJA SODIN Učenec za avtodelavnico se sprejme. Haselbach, Celje. OglasuJte! „Tesla žarnica" prva doniača, sveti čisto, je trpežna, porabl malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Teiefon 120 Kralla Petra c. 17 . pri ,Zvoncu* Na prostovoljni javni dražbi se bo prodat po umrli LeskovSek Mariji pianino dne 3. januarja 1938 ob 15. url v Cetja, Vrazov trg St. 6. — Dr. Ivan Stojan, javni notar kot sodni komisar. Samostojen gospod išče za Beograd inteligentno, skromno, ara- nesljivo, okretno osebo, predvsem vdovo staro 25-30 let, dobro gospodinjo, ki zna dobro kuhati. Podatke in pogoje poslati na upravo lista pod »Zagotovljena bodočnost«. SAVINJSKA POSOJILNICA V ZALCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem raöunu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodut Raöun PoStne hranilnloe St. 10-994 Brzojavi: „Posojilnica" Telefon fit. 2 BLAQAJNISKE URE= ob deMvnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kieparstvo, vodovodne instalaciie strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoral nawedene stroke jpada|oia detain popravila — Cene zmerne — Postrežba totna In jolldn» Halo, halo! Hiänl poseslnikl! Vljudno naznanjam, da sem si nabavil nov elektricnt aparat za taljenje vodovoda na priključek za vsak elektnčni tok, t. j. za mesto in okolico. Cene nizke, postrežba točna in solidna. _ _.-.,-_«._-__. x...... sploino kieparstvo in vodovodna Se priporoča AVGUST STOK m»i«iaciia CELJE - Aškerčeva ulica 8 - Telefon št. 218 ÄteÄÄ3SS Radio aparatov, šivalnih strojev m biciklov pri A. BremeC,Celje, Miklosičeva ul. 2 Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! Nizke cene! l ZVEZNA TISKARNA V CELJU-Strossmayerjeva 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam, uradom, pri- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah Novo oprpmllena z modernm zrkovn'm materialom --- Modernlziran stroinl obrat Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja »ado Pe&nik — Za Zvezno tisfcarao t Gelju Milan sietlna — Oba T Cel|u