XVI 68-69-70 1995 PODHUJKA Caprimulgus europaeus t:UROPEAN NIGHTJAR - On 15th May 1993 at Sturmovci, on 30th August 1994 at Maribor Topel pomladni dan 15. p. 1993 je šel že h koncu, ko smo ornitologi (B. Stumberger, B. Ru- binič, B. Božič in c!vtor prispevka) še vedno vztrajali na terenu v Sturmovcih. Na travniku bli- zu sotočja Drave in Dravinje nas je presenetila podhujka Caprimulgus europaeus, ki nas je preletela v nizkem in značilnem letu. Najver- jetneje se je prehranjevala, saj je ta »manever« še nekajkrat ponovila. S to vrsto sem se ponovno srečal 30. 8. 1994, ko sem se ob devetih zvečer peljal s kolesom ob poljih v bližini Maribora. Podhujka me je pre- letela v visokem letu in nadaljevala pot v smeri reke Drave. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 62000 Maribor SIRIJSKI DETEL Dendrocopos syriacus SYRIAN WOODPECKER - On 26th April 1993 at Šturmovci near Videm S to redko vrsto detla sem se do sedaj sre- čal samo enkrat, je pa toliko bolj zanimivo, saj je bil opazovan v gnezditvenem obdobju in v domnevno primernem habitatu. " Thkšen habitat so prav gotovo Sturmovci, kjer smo samca sirijskega detla opazovali 26. 4. 1993. Tuj vrsti namreč bolj ustrezajo nestr- njene gozdne površine, drevoredi, sadovnjaki in veJikokrat čisto kulturna pokrajina. Ceprav je bil detel dokaj plašen in se je večino časa spreletaval z drevesa na drevo, smo ga lahko s teleskopi opazovali kakšne pol ure. B. Rubinič in J. Smole sta napravila tudi ne- kaj uspešnih fotografij . Ob pozornem ogledo- vanju smo ugotovili, da sploh ni tako zelo po- doben velikemu detlu D. major, kot to navajajo nekateri priročniki. Rdečina na zadnjem delu glave je bolj izrazita in se vleče nazaj proti tilni- ku, podrepno perje pa je bolj bledo rdeče (kot npr. pri srednjem detlu D. medius). Tudi beli vzorec na perutih je nekoliko drugačen, beli- ne je manj kot pri velikem detlu. Seveda so le- po vidna tudi priročniško prepoznavna bela li- ca brez črne črte. Sirijski detel se je pogosto oglašal, vendar se nam to ni zdelo bistveno dru- gačno od oglašanja velikega detla. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62106 Maribor ACROCEPHALUS HRIBSKI ŠKRJANEC Lullula arborea yvooo LAR.K- On 4thDecember 1994 at Ptujsko Jezero Nič kaj vesel nisem bil goste megle, ki se je 4. 12. 1994 spustila nad večji del Dravske do- line in prekrila tudi cilj mojega ornitološkega obiska - Ptujsko jezero. Vedel sem, da bo to spet eden izmed serije dni, ko bom lahko šte- vilo večine ptičjih vrst le grobo ocenil. Od prejš- njih osmih belolisk Melanitta fusca jih je bilo tega dne opaziti »le« pet. Tudi od štirih zlatou- hih ponirkov, ki so me spremljali na prejšnjem obisku, je bilo sedaj opaziti le še dva. Tukoj na začetku me je presenetil ogromen mlad galeb, za katerega mi je kasneje po temeljitem pre- misleku le uspelo ugotoviti, da gre za eno od večjih podvrst srebrnega galeba, najverjetne- je za nominantno podvrsto Larus argentatus argentatus. Precej kasneje, ko sem hodil po nasipu nedaleč od jeza, me je presenetilo bližajoče se žvrgolenje ptiča, ki mi je bilo pre- cej znano, a se nisem mogel spomniti, čigavo je. Na odgovor pa mi ni bilo treba čakati pre- dolgo, saj je skrivnostni ptič pristal le kakih 20 metrov stran in se potuhnil med pesek na nasi- pu. Todaj sem že vedel, da opazujem hribske- ga škrjanca, moram pa„reči, da me je to opažan- je precej presenetilo. Skrjanec se je začel pre- cej neplašno sprehajati po nasipu, čez nekaj minut pa je odletel proti Ptuju. Toko sem se pr- vič srečal s hribskim škrjancem v tem letnem času, in to v predelu Slovenije, kjer bi ga naj- manj pričakoval. Borut Rubinič, Pražakova 11, 61000 Ljubljana RJAVA CIPAAnthus campestris TAWNY PIPIT - 18 on 2nd M ay 1989 at Duplek near Maribor Dne 2. · 5. 1989 sem v okviru terenskega de- la za Lokalni ornitološki atlas Drave Maribor - Ptuj mimogrede pogledal v gramoznico Du- plek, ki je bolj znana po gnezditveni koloniji bre- guljk Riparia riparia. Na izravnanih tleh gra- moznice, ki so delovala kot prodišče, saj so bi- la poraščena s komaj pedenj velikimi mladimi vrbami in skromno travo, sem ugledal več ne- navadnih ptic, po silhueti in zibanju z repom spominjajočih na pastirice. Tudi oglašale so se nenavadno. Nikakor se„nisem mogel spomni- ti, kje sem to že slišal. Sele pogled skozi dalj- nogled je povsem razrešil dilemo, toda vese- lega presenečenja še ni bilo konec. Ko sem jih prišel šteti, se je število povzpelo kar na 18 R4