Glasilo izhaja od meseca oktobra 1065 leto izdajanja XIX Število izvodov: 1200 St. 2 GLASILO DELAVCEV T OSAME februar Marca bodo volitve Letos poteče mandat delegatom naših samoupravnih organov. Zato bodo v marcu mesecu izvedene vo-ntve delavskih svetov, samoupravnih delavskih kontrol in disciplinske komisije. KOOZS Tosama je že sprejela sklep o pričetku postopka evidentiranja možnih kandidatov. Roki za potek predvolilnih aktivnosti so že določeni. Do 27. februarja morajo delavski sveti TOZD nz. DSSS razpisati volitve. Kandidacijski postopek (sestava kandidatnih list) naj bi se izvedel do 9. ntarca, nakar naj bi se na kandidacijski konferenci 14. marca sprete! predlog kandidatov na izvršnih odborih OOZS. Do 19. marca se kandidatne liste predložijo volilnim ko-otisijam, ki do 22. marca ugotovijo skladnost le-teh z zakonom. Komisija za pripravo volilnih imenikov 2k marca razglasi volilne imenike, volilna komisija pa istega dne razglasi kandidatne liste. Volilnim komisijam se bo gradivo in volilni material razdelil 28. marca, volitve Pa so predvidene za naslednji dan 29. marca 1984. obvestilo Ljubitelje družabnega plesa in Prijetne piesne glasbe obveščamo, da se v plesnem prostoru Napred-kove restavracije »Slamnik« v Domžalah pričnejo v sredo, 1. februarja naslednji plesni tečaji namenjeni starejšim in mladini: za mladino začetni tečaj Rock’n Rolla in Disco Hustla ob 17.30 ~~ za strejše začetni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov ob 18.30 ~~ za starejše in mladino nadaljevalni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov ob 20.00. Tečaji trajajo 2 meseca, vaje pa o* 1-krat tedensko ob sredah. Prijavite se na pričetku tečajev, '••^tn je na 1. in 2. vaji v prostorih restavracije »Slamnik«. Ob obletnici smrti E. Kardelja mm umi Se lit ill ižii« »Za Kardeljevo misel in delo, za ves njegov ustvarjalni opus je značilna izredna globoka, dosledna, jasna in nepretrgana zamisel o širokem gibanju množic, z enotno in jasno socialistično vizijo ustvarjanja takšnega družbenega sistema, ki naj bi popolnoma temeljil na socialni pravici in narodni enakopravnosti. Bil je eden od velikanov, Titovih najbližjih sodelavcev, ki je izredno močno vplival na porajanje zamisli in praktično organiziranje najširše ljudske fronte z vodilno vlogo delavske avantgarde v njej.t (Mitja Ribičič) 00 ZSMS Tosama v novem mandatnem obdobju Izteklo se je še eno dveletno obdobje dela OO ZSMS in mladi smo se 18. 1. 1984 zbrali na volilni programski konferenci. Pregledali smo naše delo v preteklem mandatnem obdobju in letu 1983 ter si zadali program dela za leto 1984. Izvolili smo novo vodstvo OO ZSMS. Izvoljeno je osemnajst člansko predsedstvo OO ZSMS, ki bo v naslednjem mandatnem obdobju 1984 — 1986 zastopalo člane OO na sejah predsedstva, in sicer v naslednji sestavi: 1. Adamič Lidija 2. Avbelj Julijana 3. Belcijan Bernarda 4. Breznik Andrej 5. Florjančič Bogdan 6. Hafner Marta 7. Jenič Anica 8. Kos Darja 9. Križman Brigita 10. Nemec Sandi 11. Oražem Malči 12. Osolin Dušan 13. Poznič Marjan 14. Rožič Zdravko 15. Smrkolj Marjana 16. Svetlin Darko 17. Zibelnik Zdravko 18. Žordani Stane Predsednik OO ZSMS: Avbelj Julijana Sekretar OO ZSMS: Belcijan Bernarda Upoko jitev V letošnjem letu se je upokojila tudi Ani Ganič. Na obisku pri njej doma je bilo nadvse prijetno. Topla kuhinja, mož, ki se je takoj pripravil za kuhanje kave, hčerka, zet in vnučka, so nasploh dajali občutek, da je zadnji čas, da je Ani ostala doma med njimi za ves dan, ker jo vsak po svoje potrebuje. Mož je med najinim pogovorom dobrohotno pripomnil: »Ani se mora šele navaditi, da je sedaj upokojena. Zvečer mi pravi, da ne more zaspati. Pa pravim, kaj te bo to skrbelo, saj zjutraj ne greš v službo. Se boš že naspala.« Tako mi Ani prične pripovedovati, kako se je zaposlila v Tosami leta 1947. V začetku je delala pet let pri vložkih, nato se je zaposlila v trakotkalnici in ostala na tem delovnem mestu vso dobo do upokojitve. Ko sva primerjali delovne pogoje v stari in novi trakotkalnici, se je bolj navduševala za stare prostore, ko ni ves dan svetila luč in so lahko odprle okno. Drugi pogoji, kot je malica, dopust, regres in Blagajnik OO ZSMS: Oražem Malči Zaradi lažjega in boljšega dela bo predsedstvo na svoji prvi seji imenovalo komisije za posamezne interesne skupnosti. Upamo, da bodo vsi člani predsedstva aktivni in bodo upravičili zaupanje članov OO. Operativni program dela mladinske organizacije za leto 1984 je zelo zanimiv, z njim so bili člani seznanjeni na konferenci. Prepričani smo, da bo vsaka mladinka oz. mladinec našel nekaj zase, da bodo, upamo prišli tudi tisti, ki jih ne vemo zakaj, ni in ni na spregled. Šport, kultura, idejnopolitična dejavnost so gotovo področja, ki zanimajo vse mlade. Obravnavali bomo tudi probleme današnjega časa, predvsem gospodarske, skratka tekoče, skušali s tem seznanjati mlade in tudi prispevati svoj delež k njihovi razrešitvi. Seveda pa si še nadalje želimo uspešnega sodelovanja z OO ZK in KOOS ter organi delovne organizacije. MLADINKA, MLADINEC! Kaj si želiš od mladinske organizacije? Ti je všeč njen program? Imaš morda kakšne zanimive predloge? Se vedno je čas, da kakšno akcijo v programu dodamo oz. spremenimo! OGLASI SE! MLADINSKI ZDRAVO! ostalo, pa je bilo sedaj boljše urejeno in več ugodnosti. V življenju je veliko radosti in težkih preizkušenj, zato je bila še posebno hvaležna, da je lahko zaradi bolezni zadnjih pet let delala skrajšani delovni čas. Sodelavke in sodelavci so ji za slovo kupili kolo. Ko je z darilom ostala sama med malico v oddelku, je morala potočiti solze. Tudi sedaj, ko ne bo več med njimi, se jih bo spominjala v mislih in jim želela mnogo uspehov in napredovanj pri delu. In sedaj doma, bo lahko v prostem času kvačkala prtičke in se vozila z novim kolesom po bližnji okolici. Veliko ur želi preživeti tudi z vnukoma. Ne more drugače, tudi ponoči gre gledat k otroški posteljici, če lepo spita in nista razbrcana. »Da bi bila le zdrava, to si želim«, mi je še dodala in njene tople, mile oči so me spremljale pn slovesu. Vida Vodlan Uporaba Alu-plasta V zadnjem času uporabljamo za zdravljenje razjed metodo, pri kateri apliciramo na razjede aluminij, nanešen na komprese. V prometu je preparat poznan kot Alu-Plast. Pri tem preparatu je aluminij nanešen pod visokim pritiskom v tankem sloju na staničevino. Metalizirana površina vsebuje približno 36 do 54 mg aluminija na 1 m2. Lističi aluminija so na gosto perforirani. Luknjice omogočajo direktno prestopanje tekočine iz razjede v staničevino, ki tako vpije preobilne sekrete in preprečuje njihov zastoj v razjedi. Po drugi strani luknjice omogočajo zadosten dostop zraka v razjedo. Zrak je za celjenje nujno potreben. Metalizirana folija se v razjedi ne lepi in jo lahko brez težav po daljšem ali krajšem času odstranimo. Ta lastnost je za uspešno celjenje zelo pomembna. Zavojni materijal, ki ga običajno apliciramo na rane in razjede, se z novo nastajajočimi tkivi že po nekaj urah zlepi. Z vsakokratnim menjavanjem in prevezovanjem poškodujemo mlada, novo nastajajoča tkiva in s tem zelo zaviramo procese celjenja. Razen tega pa je odstranjevanje takih zlepljenih oblog zelo boleče. Izgleda, da aluminijeva folija ustvarja v razjedi električne po-tencijale, ki pospešujejo procese celjenja. Vsekakor pa se v razjedi metalizirana površina oksidira v aluminijev oksid, ki ima izrazito protivnetno delovanje, kar ugodno vpliva na procese celjenja. Razen tega imajo kovine, zlasti pa aluminij baktericidno delovanje, ki preprečuje oziroma zavira obstoječo sekundarno infekcijo. Metalizirana stani-čevina razjedo tudi ščiti pred mehaničnimi poškodbami. Pomembno je ,da metalizirana površina ne draži niti zdrave, niti bolne kože. Do- n' nobenih poročil o eventuel- i. nlergičnih komplikacijah po P ikaciji z aluminijem obloženih Kompres. Alu-Plast uporabljamo za zdrav-Jenje razjed različne geneze, ena-f* usPešno pa ga uporabljamo tudi zdravljenje opeklin. I f^rec* vsako aplikacijo Alu-Plasta rn, f . očistimo z ispiranjem s 3 % ztopino borove kisline, s fiziolo-o solno raztopino ali s kakim dru-usi'reznim antiseptičnim pre-P latom. Razjedo in okolico nato obro osušimo s sterilno gazo, nato P apliciramo kompreso direktno a razjedo. Metalizirana površina ora biti obrnjena v razjedo. Alu-mijev listič obrežemo, da se pri-Sa obliki razjede, lahko pa seže ir?mPresa tudi preko robov razjede , Prekriva bolezensko žarišče v olico. Kompreso nato obložimo še tanjšim ali debelejšim slojem sta- ničevine ali gaze in vse skupaj z ovojem dobro fiksiramo, da metalizirana površina ne drsi po razjedi. Preko vsega apliciramo elastični povoj, ki naj dobro komprimira prizadete predele. Ker so razjede običajno lokalizirane na nogah, moramo z elastičnim povojem komprimirati celo nogo, od prstov vsaj do kolena, v težjih primerih pa celo do dimelj. Alu-Plast menjamo vsak dan, vsak drugi dan, lahko pa ga pustimo na razjedi nekaj dni. Menjava je odvisna od količine in kakovosti sekrecije iz razjede in njene okolice. Kadar uporabljamo Alu-Plast, v razjedo ne apliciramo mazil. Alu-Plast je steriliziran v ovitkih za enkratno uporabo. Za pokrivanje velikih površin ga izdelujejo kot komprese velikost 50 x 60, 50 x x 80 in 60 x 80 cm. Za individualno uporabo pa so kompleti po 10 kompres, velikosti 5 x 9, 10 x 9 in 15 x x 9 cm. Sindikalne vesti KOOZS je na svoji seji, ki je °ua 10. januarja 1984 obravnavala naslednje teme: 1- Podana je bila ocena delova-nia KOOZS v dveletnem mandat-astn obdobju. V tem času je imela Konferenca 12 rednih sej in 6 izcednih, kot aktivnost pa se pojmu-Jejo tudi skupni sestanki vseh iz-DPO h Oborov in skupne seje vseh . Največ pozornosti je bilo posve-čeno gospodarjenju v delovni orga-nizaciji, obravnavali so se predlogi Planov in stabilizacijskih programov ter vedno tudi spremljalo njihovo •zvajanje. . 2. Podana so bila poročila komisij za socialno dejavnost, kultu- rno in športno dejavnost. 3. Delovne usmeritve so bile objavljene v biltenu, obravnavane in sprejete pa so bile na občnih zborih. 4. Sprejmejo se pravila o organiziranju in delovanju KOOZS s tem, da se v pravila vnese tudi določilo, da za športno orodje, katerega je nabavil sindikat, skrbi predsednik športne komisije. 5. Tov. Metko Jeretina — predsednico KOOZS se razreši te funkcije, za novo predsednico KOOZS pa je bila izvoljena tov. Marta Drčar, za njeno namestnico pa tov. Marjana Lubinič. Na podlagi zapisnika občnih zborov je bilo ugotovljeno, da so v konferenco imenovani naslednji člani: Cerar Angelca, Grošelj Angelca, Merkužič Marjan, Kveder Poldka, Prenar Jože, Pavli Ivanka, Zupančič Miran, Cvetkovič Stanka, Maček Marija, Drčar Marta, Svetlin Marjan, Kurnik Dragica, Lubinič Marjana, Vodlan Feliks, Svetlin Janez. * S tu 6. Pod točko »tekoče zadeve« so bili sprejeti naslednji sklepi: — Predsednik KOOZS takoj skliče člane komisij za šport, kulturo in socialno dejavnost ter izvolijo predsednike, ki so hkrati tudi člani KOOZS. — Članom konference se razdelijo Pravilniki o delovanju KOOZS. — Občinski sindikalni svet nas je obvestil, da prireja seminar za vaditelje smučanja. Seminar se bo vršil na Jezerskem in bo trajal 2 dni, cena pa znaša 2700 din. S strani Tosame se predlaga, da bi se tega seminarja udeležila tov. Štrukelj Zdravko in tov. Bogdan Florjančič. Sredstva se bodo krila iz sredstev sindikalne članarine. — Ker se delavci vedno bolj poslužujejo organiziranega zimskega letovanja, se pripravi predlog za OSZ, ali se bo zimsko letovanje regresiralo iz sklada skupne porabe, ali bodo sredstva za ta namen rezervirana v sklopu sindikata. — Z vodjem FRS se domeni, da se knjigovodska dela za sindikat vnesejo kot delovne naloge enemu od delovnih mest v knjigovodstvu. — Ker se bliža čas volitev v samoupravne organe, je KOOZS sprejela sklep o začetku postopka evidentiranja kandidatov za volitve v samoupravne organe 1984 — 1986. — Skupnemu delavskemu svetu se predlaga v sprejem Samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti RTC Velika planina in SaS o združevanju sredstev za financiranje programa interesne skupnosti RTC Velika planina. Ob koncu seje so bila predsednici KOOZS, predsednikom IO in predsednikom komisij pri KOOZS ob zaključku mandata, za uspešno delo v sindikatu, podeljena knjižna darila. SM - vzdrževalci PREDSTAVLJAMO VAM ... Pomožni obrati Naša rubrika vam je že predstavila nekaj delovnih skupin, ki so pomembne za naše delo, za uspeh Tosame. Tokrat vam predstavljamo skupino raznovrstnih strokovnjakov, ki poleg rednega dela vskočijo takrat, ko kje zaškriplje, ko se ustavi proizvodnja. Tem fantom radi rečemo, da so »NUJNO ZLO«, vendar pa to ni povsem res, res pa je, da brez njih proizvodnja ne bi tekla tako kot sicer. Marsikak stroj bi stal, nov pa se ne bi zavrtel in pokazal kaj zna. Delavci pomožnih obratov delajo tiho, nekako v senci, vendar njihove roke in zamisli pomagajo povsod tam, kjer ustaljena praksa odpove. Radi so včasih malo bolj robati in kakšno krepko reko, pa jih povprašajmo, kako si oni predstavljajo delo in življenje v naši Tosami. Ivan Volkar je bil prva žrtev moje radovednosti. Trideset let že opravlja svoje delo. V Tosami je sedaj vodja izmene v mehanični delavnici. Zanj bi lahko rekli, da je »deklica za vse«, saj popravlja staro in tudi kaj novega pogrunta. »Zadovoljen sem s svojim delom«, pravi »dobre sodelavce imam, v takem okolju je užitek delati. Denar? Ja kaj pa misliš. Seveda prav pride. V vsaki štacuni ga hočejo in to vsak dan več. Preveč denarja pa ljudi pokvari. Jaz žal nisem imel priložnosti ,da bi se mi zaredilo preveliko premoženje, s sadovi svojega dela pa se kar pošteno preživim.« Kaj menite, kaj bi bilo treba še storiti, da bi Tosama bila še uspešnejša? je bilo vprašanje, ki sem ga postavil vsem zaslišanim. »Precej smo naredili v slabih pogojih, prepričan sem, da bo v bodoče še mnogo bolje. Tudi fizično delo mora dobiti tisto pravo vrednost, ki mu gre. Žal prevečkrat bogato plačujemo tudi nedelo, na razna dela pa sprejemamo neustrezne ljudi. Premalo sodelovanja je med strokovnimi službami, velikokrat smo prepuščeni sami sebi, vendar smo toliko trmasti, da bomo vzdržali.« Edo Žender je k nam prišel iz Mlinostroja, pri nas pa je že sedmo leto. »Zadovoljen sem v Tosami. Z veseljem opravljam delovne naloge in izkušnje od prejšnjega dela mnogokrat prav pridejo. Jezi me, če kdo kritizira, pri tem pa ne ve, kako vsa stvar stoji. Tudi varjenje je napravilo velik korak naprej, žal pa ne v Tosami. Denar? Ob koncu meseca ga rado zmanjka. Mislim, da bi naredili več, če bi delo bilo merilo za dohodek. Lahko si priden, lahko garaš ali pa lenariš, dobiš vedno enako, to pa sigurno ni prav. Da bi bilo v Tosami še bolje, bi morali prav VSI, res vsi, pošteno pljuniti v roke, da bi brez sramu šli mimo vratarja domov. Kvaliteta opravljenega dela in še večje vzpodbude inovatorjem bi precej pomagale k skupnemu uspehu.« Stane Jasenc je v Tosami na delovnem mestu kurjača. To delo je prej opravljal tudi v Oljarni na Viru. Nič preveč navdušeno ni odgovoril, ko sem ga vprašal po počutju v Tosami. Prišel je ravno v času reorganizacije, ki pa vedno in povsod prinese s seboj kaj grenkega. »Vse se izboljšuje«, mi je zagotovil. »Na tri »šihte« ni lahko delati, vendar se človek vsega privadi.« Ko sem ga pobaral o osebnem dohodku je napravil tako kisel obraz, da sem pomislil na skaženo solato. »Veš, rad bi kdaj smučal ali si privoščil kdaj kakšno drugačno razvedrilo, pa z mojimi prejemki to ne nese. Napredek v Tosami bi moral biti naša skupna skrb. Za dogajanje v Tosami kurjači žal bolj malo vemo, saj smo kar nekako pozabljeni od vseh. Tudi sodelava med strokovnimi službami in kotlarno je počasna. Precej pare bi lahko prihranili ob boljšem dogovarjanju vseh odgovornih in marsikak dinar bi ob tem prihranili.« Tone Andrejka vam napravi vse, kar les prenese. Že petindvajseto leto teče, ko streže strojem za ob-delavanje lesa. Nemalokrat mu je od nosa padla kaplja potu, ko je iz brezobličnega kola oblikoval nov, koristen predmet. Rad dela, vesel je, če delo njegovih rok služi temu, čemur je namenjeno. »Največ mi pomeni to, da sp moji sodelavci tudi moji prijatelji-V takem okolju nobeno delo ne predstavlja ovire, ki jo s skupnimi močmi ne bi mogli premagati. Denar ni moj najbolj zvest spremljevalec, vendar pridne roke tudi to bolezen »pocajtajo«. Vsi tisti, ki pridno delajo, naj tudi živijo zadovoljno življenje.« Kar se boljših in bodočih časov Tosame tiče pa takole meni: »Ce bi vsi od zgoraj navzdol vedeli, kaj je to odgovornost, bi bilo mnogo manj uničenih palet, vrat ipd. Pn vsem tem doleti kazen malega delavca, za majhne prekrške; odgovornih, ki pa naj bi skrbeli, da do takih in večjih spodrsljajev ne bi prišlo, pa kazen ne doseže. Torej odgovornost vsakemu, ki za svoje delo dobi denar.« Franci Resnik se v Tosami drži povsod tam, kjer je toplo, kjer pa je slučajno mrzlo, ga kolnejo. Da ne bo pomote. Franci skrbi v Tosami za gretje, za toplo vodo v radiatorjih. »Čeprav sem v Tosami šele eno leto, sem zadovoljen. Ni več terenskega dela, vem, da bom šel ob dveh domov, imam zagotovljeno kvalitetno malico, delati pa je tako povsod treba. Nihče še ni rekel, da je dobil preveč denarja. Jaz sem še sam, tako da še kar gre, vendar pa hiša, ki jo gradim pogoltne večino,^ kar dobim. No ja, za kakšen »gvaž« še ostane! Da bi govoril o boljšem jutri za Tosamo, sem še premalo časa v tovarni. Delam to, kar mi nadrejeni JUTERŠEK DANO (vodja mizarske delavnice), JAMŠEK FRANC (vodja elcktro delavnice), RESNIK FRANCE, ANDE.IKA TONE in VOLKAR IVAN Jasenc Stane, Žendar Edo, Banko Janez in Kosirnik Franci pri delu. ecejo. O bodočnosti pa naj pred-sem vodilni mislijo, ki imajo na “as skupen uspeh največji vpliv. Jaz bom pa delal.« Franci Kosirnik je v Tosami od J"Wadih nog, že osemnajsto leto. V osami je kot doma, vsak kot po-na, kar mu tudi pri delu prav pri-•e', Običajno ga najdemo tam, kjer kaj pokvarjeno. »Vesel sem, da sem član DO To-ama. Res je, da grem velikokrat omov boleče glave, saj delo zah-eva celega človeka. Včasih celo sa-eden ni dovolj. Znova in znova Je treba v tečaje. Prihajajo novi roji, z njimi nova tehnologija, vnanja pa nikoli dovolj. O dohodku govorim brez vesela. Menim, da našemu delu in odgovornosti pri tem ne ustreza. Vča-'h mala nepazljivost, zmanjšana oncentracija povzroči nesluteno škodo. Plačo »znucam« kot vsak Povprečen Slovenec, ostaja bolj malo.« Zagotovitev prihodnosti za To-samo? »Manj besed, več ustvarjalnega Puha. Držimo se vsaj tistega, kar si med seboj obljubljamo.« z mnogimi besedami pojasnevali težave, s katerimi se pri svojemu delu srečujejo. Skušal bom biti, spoštovani sodelavci, prizanesljiv z vami in bom v nekaj besedah prikazal, kaj so rekli. Dano Jutcršck je bil kratek in oster. »Riba smrdi pri glavi. Red in disciplina je najpomembnejša pri vrhu, ker tam se lahko naredi največ škode. Enovita delovna organizacija in manj administracije bi mnogo zmanjšali stroške, ki nas bremenijo.« Andrej Bergant se je težko odločil za besede. »Pošteni medsebojni odnosi in vestno delo bodo naredili več kot besede.« Jamšek Franc, vodja elektro delavnice: »Zakaj se to sploh sprašujemo? Menim, da naj vsak vestno opravi svoje delo. V 25-letih smo napravili že več sprememb. Nobena sprememba nas ni peljala na bolje, ob vseh reorganizacijah pa smo pozabili na tisto bistveno: na delo. Samo delo bo izpolnilo vse naše želje in težave.« Vodje služb v okviru pomožnih obratov pa sem postavil pred koč-,J1yo vprašanje, kaj bi storili za še oojjšo prihodnost Tosame. Tisti »glavni« so si vzeli ure za premi-slek. Referati, ki sem jih dobil na-P*sane na kvalitetnem papirju, so Franc Novak je vodja mehanične delavnice. V tej pa je poleg dela vse precej težko, saj zelo boli, če pade na noge. Boli ga togost prilagajanja nastalim situacijam, saj nas naši kon- kurentje prehitevajo z novo tehnologijo in posodabljanjem proizvodnje. Neizdelani načrti za delo v prihodnje pa so ovira, ki pušča kup nerešenih vprašanj, našim konkurentom pa se nudijo prilike, da nas prehitijo. Vsaka napaka, ki jo vidimo in zamižimo, je luknja v sta-lizacijo našega gospodarstva. Dušan Dolgan je vodja elektro službe. Mnogo mi je napisal. Preveč, da bi vse postavili na papir. Vse pisanje pa preveva ena sama misel. Vsak od nas mora dati od sebe vse, kar more. Težave z rezervnimi deli in osnovnimi elektri-karskimi deli moramo premostiti s svojo iznajdljivostjo in vestnostjo, tega pa smo se že precej naučili. Miha Kerč vidi napredek v naših notranjih rezervah, ki ne zahtevajo novih investicij. Nabava modernih strojev z ustrezno dokumentacijo bo prispevek, ki se bo obrestoval. Domače znanje in zavest, da ustvarjamo za dobro vseh v Jugoslaviji pa je tudi nekaj. Tako so povedali iz pomožnih obratov. Na začetku sem rekel, da so malo robati, pa kot vidite niso. Cisto »fejst« fantje so. Radi delajo, tudi pojamrajo, najraje pa v miru opravijo to, kar je pred njimi. Zaradi tega pa tudi iz dneva v dan korakamo od doma v našo Tosamo in še z večjim veseljem domov. Tone Stare Kerč Miha (vodja vzdrževanja), Dolgan Dušan (vodja elektro službe), Novak Franc (vodja mehanične delavnice) in Bergant Andrej vodja termoenergetike). S sej delegacij Občinska izobraževalna skupnost (seja 7. februarja) 1. Uresničevanje samoupravnega sporazuma o združevanju v skupnost osnovnih šol občine Domžale S sporazumom so se osnovne šole dogovorile, da bodo v Skupnosti urejale vrsto zadev na vzgojno-izobraževalnem, samoupravnem in strokovno-administrativnem področju. Po sporazumu je bila izrečena pobuda za ustanovitev strokovne službe, ki bo za osnovne šole opravljala računovodske in splošno-prav-ne zadeve. O tem je potekala širša razprava v samoupravnih organih šol in skupnosti. Rezultat razprave je bila odločitev, naj se taka strokovna služba čimprej organizira in začne z delom. Temeljna delegacija zbora združenega dela (seja 9. februarja) 1. Razprava o predlogu poročila o izvajanju usmerjenega izobraževanja v občini Domžale V zvezi z uresničevanjem izvajanja usmerjenega izobraževanja so bili predloženi sledeči sklepi: — Izvajanje trgovskega programa v Centru srednjih šol Domžale se z novim šolskim letom 1984/ 85 v celoti prenese v upravljanje v Center Rudolfa Maistra v Kamniku. Delovanje ekonomske usmeritve v okviru Centra srednjih šol Domžale preneha z 31. 8- 1984. — Izobraževalni organizaciji CSb Domžale in Center Rudolfa Maistra v Kamniku skleneta sporazum o urejanju prehoda trgovskega programa v Center Rudolfa Maistra v Kamnik. — DPS je dolžna nuditi CSS pomoč pri reševanju nastalih kadrovskih težav. Izvršni svet je k predlogu podal pozitivno mnenje. 2. Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV Gre za korekcijo, ki jo narekuje stvarno reševanje vprašanj tega področja. Bistvena elementa za pravico do priznavalnine sta udeležba v NOV in socialni element. Dogovor daje večjo samostojnost komisijam za vprašanja borcev. 3. Osnutek programa dela zborov Skupščine občine Domžale za obdobje februar — december 1984 Osnutek vsebuje predvidene redne obravnave gospodarskih gibanj v občini Domžale, nadaljevalo pa se bo tudi s prakso, da IS tudi izven programa redno poroča ZZD in DPZ o stanju v združenem delu na območju občine. Posebna pozornost je posvečena obravnavanju posameznih področij v pristojnosti SIS, s katerim je bilo opravljeno že tudi delno usklajevanje. 4. Odstop predsednika Izvršnega sveta občine Domžale Hermana Breznika se razreši funkcije predsednika IS skupščine občine Domžale zaradi odhoda na novo delovno dolžnost. Za novega predsednika je predlagan Milan Marolt, dosedanji predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj . LM S sej samoupravnih organov Samoupravno sporazumevanje — Sprejme se Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v letih 1984 in 1985. Finančne zadeve TOZD Saniteta se podaljša rok vračila kreditov TOZD Filtri do 31. 3. 1984, ko se ponovno pregleda stanje likvidnosti TOZD Saniteta. Pri Banki Domžale se vežejo sredstva v višini 30.000.000.— din za dobo 13. mesecev, z 2 mesečnim odpovednim rokom in obrestno mero 23 % oz. z obrestno mero po dogovoru z banko na veljavnost obrestnih mer v letu 1984 s tem, da je razlika med obrestmi 4 %. Gremo na v Štajersko... Tako smo se odločili na sestanku Izvršnega odbora sindikata v Tkalnicah. Organizacija je stekla in težko smo pričakovali dan odhoda. V soboto, 21. januarja se je ob 6. uri zjutraj zbralo 79 izletnikov. Smer izleta je bila ogled MTT Maribor DO Melje s kosilom v gostišču »Breg« in ogled vinske kleti v Ptuju. Odpeljali smo se in jutranje razpoloženje je bilo nad pričakovanji. Takoj se je razlegla pesem in smeh, kroženje domačega »šnopčka«, suhih klobas, sendvičev itd. Med potjo smo se ustavili na jutranji kavici, potem pa nadaljevali pot proti Mariboru. Ob napovedani uri smo bili pred tovarno in trije vodiči so nas odpeljali na ogled proizvodnih prostorov. Res je to tekstilna tovarna, toda stroji, artikli in pogoji se razlikujejo od naših v Tosami. Po ogledu smo si v trgovini, ki je nudila raznovrstno blago, še dodatno izpraznili denarnice. Z vožnjo smo nadaljevali proti Ptuju. V gostilni nas je že čakalo kosilo in prav pošteno se nam je prilegla goveja juhica. Siti in odžejani smo zapeli nekaj domačih in skoraj ni bilo izletnika, ki se ni pridružil tako številnemu zboru. Gostoljubnost in naša dobra volja sta bila na koncu povabilo, da se še kdaj oglasimo v gostišču in Ptuju. Z zanimanjem smo ogledovali vinsko klet, saj ne vidiš vsak dan toliko dobre kapljice na enem mestu. Da je dobra, smo se prepričali v Vinskem hramu, ko smo preizku- šali sorte belega vina in za popotnico dobili vsak steklenico belega. Pred nami je bilo še polovico popoldneva. Rekli smo si: »Domov še ne gremo!« Enoglasno smo se odločili za vmesno postajo, kjer bomo lahko še kaj »zaužili« in zaplesali-Kar nekaj gostišč smo obredli, pa brez uspeha. Z odgovorom nimamo toliko prostora ali zasedeno, se kar nismo mogli zadovoljiti. Več sreče smo imeli na domačem terenu. V Blagovici pri Benkoviču smo vrgli sidra, izpraznili domačo kuhinjo in ob »kasetarju« zaplesali. Prehitro je prišel čas odhoda. Prijetno vzdušje in sproščenost sta bila dokaz, da je bila odločitev o organiziranju tovrstnih izletov pravilna in pri vseh sprejeta z navdušenjem. Vse kaže na to, da je želja po podobnih izletih še prisotna. Drčar Marta Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Julijana Avbelj, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Janez Pižmoht, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lu-binič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško Neiztrohn j e no srce >v • ■. Bil je njegov in materin ljubljenec. Čeprav sta Ribiča vse otroke ljubila, je vendar oba nekaj Posili vleklo k najstarejšemu sinu. Odkar je shodil, je bil tako samosvoj otrok, da sta se morala zanj Polj zanimati kakor za druge. Ob-oajal ga je sijaj posebne ljubeznivosti- Vsaka beseda, ki jo je spregovo-ni> se mu je podala. Bila je samosvoja, nepodobna besedam drugih Pjunihotrok, ki so ponavljali poveči-ni to, kar so slišali od odraslih ...« Tako v svoji knjigi Neiztrohnje-Po srce Anton Slodnjak opisuje mla-uega Franceta Prešerna, katerega 135-obletnico smrti letos praznuje-P10- Kdo ne pozna njegovih čudovi-Ph pesmi, ki jih preveva zdaj še-Savost, bistrost, duhovitost, zdaj negotovost, razdvojenost, skepičnost. Spomnimo se tega velikega pesnika vsaj ob slovenskem kulturnem Prazniku in lepo bi bilo, ko nikdar ne bi pozabili njegovega poziva k oratstvu, miru in ljubezni do domovine. ZAHVALE Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice za lzraze sožalja, venec ter denarno Pomoč. Urbanija Marija Ob smrti mojega očeta se vsem Sodelavkam in sodelavcem iz TŠT }er osnovni organizaciji sindikata iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in denarno pomoč. Pepi Podmilj šak Sodelavcem in sodelavkam iz oddelka belilnice se toplo zahvaljujem za izraze sožalja in pomoč ob smrti moje drage mame. Prav tako se zahvaljujem tudi osnovni organizaciji sindikata za gmotno pomoč. Djuraševič Rajko Osnovni organizaciji sindikata se lepo zahvaljujem za denarno pomoč ob moji bolezni. Iskreno se zahvaljujem tudi sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice širokih tkanin za lepo darilo ob odhodu v pokoj. Marija Šinkovec Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice prisrčno zahvalim za prejeto darilo in delovni organizaciji za knjigo. Želim vsem v oddelku mikalnice, kakor tudi celotnemu kolektivu še veliko delovnih uspehov. Dolenc Justina Kadrovske vesti ROJSTNI DAN V MESECU FEBRUARJU PRAZNUJEJO: TOZD SANITETA Mikalnica Avbelj Danica, Bajde Marta, Cerar Marija, Cerar Ivanka, Dolenc Viljem, Florjančič Bernarda, Klopčič Francka, Kocjančič Jožefa, Merku-žič Franc, Prenar Antonija, Purič Matilda, Šošter Ivanka, Štrukelj Marija, Urbanija Milena, Žavbi Marija, Brodar Minka; Sanitetna konfekcija Cerar Marta, Cerar Jerca, Pivec Frančiška, Prašnikar Mici, Rus Angelca, Starbek Valentina, Zajc Albina, Zore Valentina, Zupan Frančiška; Otroška konfekcija Cerar Marija, Cvjetinovič Jožefa, Hafner Joži, Klopčič Bernarda, Kosmač Albina, Marolt Marta, Merku-žič Marjan, Urbanija Francka, Gabrovšek Milka; Tkalnica ovojev Bol' ar Valentina, Košir Ani, Rožič Vera, Bonšek Slavko, Cerar Valentina, Grintal Joži, Jesenko Tatjana, Podmiljšak Jožefa, Vidovič Andžel-ka; Pripravljalnica Lisjak Marjeta, Prelovšek Felicita; Oddelek netkanega blaga Kovič Valentina, Krašovec Franc, Orehek Marjan, Žordani Stanko; Belilnica Gorjup Franc, Rahne Marija, Vesel Andrej; TOZD FILTRI Brodar Daniela, Lončar Viktor, Mu-rič Ivo, Us Danica; DSSS Avbelj Julijana, Brnot Janez, Dimic Janez, Hribar Joži, Kosirnik Marjetka, Miš Albina, Peterka Tin-ca, Pavlič Ivan, Stare Anton, Urbanija Marinka, Videnšek Antonija, Jeretina Marija, Kerč Francka, Stare Valentin, Vojska Pavla; ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE: — Vrhovec Zvone — sporazumno — Keržan Peter — sporazumno PRIŠEL V DELOVNO ORGANIZACIJO: — Pestotnik Anton — KS — ekspe-dit POROČIL SE JE: — Lavrič Janez — Breznik Andrej RODILI SO SE: — Gregorin Mariji — sin — Gostič Eriki — hči — Repac Marjani — sin ŠPORT 14. januarja 1984 smo imeli sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Gobavici. Vreme je bilo sončno, udeležencev 35. Rezultati so bili sledeči: ŽENSKE 25 — 35 let 1. Hribar Joži 2. Kveder Poldka 3. Štrukelj Minka nad 35 let 1. Breznik Helena 2. Presekar Marija 3. Berlec Vladka MOŠKI do 25 let 1. Florjančič Bogdan 2. Peterka Tone 3. Osolin Dušan 25 — 35 let 1. Cerar Franc 2. Štrukelj Zdravko 3. Arnuš Franc 35 — 45 let 1. Kerč Jože 2. Podpeskar Jože nad 45 let 1. Babnik Janez Tekma na Gobavici se je izvršila z namenom kvalifikacije za Tekstiliado 1984, ki bo 25. februarja na Starem vrhu nad Škofjo Loko. JESENSKI MESEC PARlŠKh UWEM klada ZA SEKKH1E DRAMA AHTOHA PIČEH01A TRATA. ROŠA NEIIROŠI NEC PREBIVALEC ERE LAME ŽARO TUŠAR OfiAfMŽ OČITNA RAZJJKA PAŠNIK SARAJEVO SESTAVA V. V. VRSTA PTIČA HRAST KPOfiiA JKORARSU OTOK TRENJE oolzihsk MERK KAČA UDAV TEMAtm MESTO V SZ ARABSKI m z EMIL NOLDE DEBELA ODEJA DEBLO ZA ŽABARJE ZAČETEK ABECEDE on PESMI NERMUEN IkbdTHO mu vmiM W7Wš. OSEBA MOioum KonmsT. PARTIJK JOSOHMUl NATRIJ OLIVER MERCE BEučm AFRIŠKA REPUBLIKA IONESCO EU6ENE PADAVINA Jr ii ARA HEKTAR ■ MUSKA predsed. MIRA MOŠKO IME (EDVARD) ITALIJ. PISAT. NE6RI ALENCAR JOSE ŽUPANČIČ ANDREJ ************************ NAGRADNA KRIŽANKA REBUSI Za nagradno križanko iz januarske številke je prispelo 17 rešitev, od katerih sta bili le dve nepravilno rešeni. Srečo pri Žrebu pa so imeli: 1. nagrada: ŠIMENC Ana — tkalnica ovojev 2. nagrada: POGAČAR Nuša — obrat družbene prehrane 3. nagrada: BELCJAN Pavla — tkalnica ovojev Čestitamo! L= D ************************