st. 35.
V Gorici, dne 26. avgusta 1892.
Tečaj IV.
"r
»Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejeraana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„ 2’20,
Četrt leta.............. PIO.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravništvu.
..Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
4
O w Jk
Y
i
Oznanila
s.
in „pnslamce“ plačajo se za štiristopntr—• petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo lkrat,
3
(Izdaja za Gorico.)
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v prodajalni« G, Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
J
Z dežele, 22 avgusta.
Gospod urednik! Moj zadnji članek ste liudo razmesarili ; komaj polovico ste ga spustili na dan! Ne zamerim Vam, ker vem, kako Vam nekaterniki zalezljivo gledajo na prste in kako iščejo prilike, ko bi Vas mogli obsoditi na grmado. Dovolite mi pa še nekoliko besedij; skušal bom biti kolikor možno kratek.
V	znanem goriškem vabilu na katoliški shod v Ljubljano čital sem tudi naslednje besede:
„ Posebno pa hočemo posvetovati se, kako ohraniti slovensko narodnost po mestih. Mesta so kulturna središča narodom. Narod brez mest, je narod brez središča, brez vodstva/“
Ni kaj reči: same na sebi so to prav lepe besede — a žal, da nič kot besede, z ozirom na naše narodnostno življenje in bojevanje na Goriškem pa so to celo: do skrajnosti žaljive, neplemenite in d e j a n s k i m o d n o š a j e m n a r a v n o s t v o b r a z b i j o č e b e s e d e ! Ali je mogoče, da se drzne kdo uprav v Gorici in sicer v 1. 1892. zapisati take besede, ko je na vsej črti z občudovanja vredno vstraj-nostjo, odločnostjo, razumnostjo, previdnostjo in požrtovalnostjo razvito delovanje za „ohranitev slovenske narodnosti v Gorici11 ? Ako pa še pomislimo, da se govoriči na take načine uprav od tistih strauij, ki doslej le ovirajo, kolikor je v njihovi moči, pravo narodno delovanje za ohranitev slovenske narodnosti v Gorici, potem še le se nam pokažejo tiste »lepe besede" v vabilu v pravi, ne baš prelepi luči.
Kdo ne potrdi, da se razmere v Gorici prav lepč razvijajo nam Slovencem in naši prihodnosti na korist? A lahko bi se razvijale še hitreje, ko bi se delujočim rodoljubom ne metala polena pod noge uprav iz tistega taborja, ki namerava zdaj delati nove »katoliške11 načrte za ohranitev slovenske' narodnosti v Gorici. In koliko delujočih narodnih močij so udušili tisti ....
’..............,	ki	so vsak hip tekali k vladi
in policiji, ter nesramno obrekovali s v o j e r o d o 1 j n b n e rojake?! S tem se je skrčilo število narodno delujočih sil (par njih so celč na tuje pregnane!), narodnemu našemu razvitku v veliko škodo. Take ljudi nahajamo v goriškem „ katoliškem taborju“! (Cujetno, da denuncijantsUo iz
1.	1889. zopet poganja znani cvet; kak bo sad, ne moremo še soditi. Uredil.)
Kdor ima šolo, kdor ima mladino, tega je prihodnost! To je stara in večno veljavna resnica, priznana v vseh časih in pri vseh narodih. To ve dižava, ki krčevito tišči šolstvo v svoji oblasti, ve pa tudi ceikev, ki zahteva šolo za-se. To pripozna-va tudi č. dr. Mahnič, ki se vstrajno bori za versko šolo, če tudi po drugi strani lepo »dosledno11 trdi, da mu je ljubši en sam „akademično izobražen" pristaš nego 10.000 ljudskih učiteljev. — Ono resnico cenijo prav dobro goriški Lahi, ki se krčevito branijo ustanoviti slovenske šole v Gorici; a prav tako jo cenimo mi zavedni Slovenci, ki na svoje stroške vzdržujemo v Gorici slovensko ljudsko šolo in otroške vrtce.
Kdo rodoljubnih Slovencev ne občuduje političnega društva „Sloga“ in ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda11 v njihovi uzorni delavnosti za „ohranitev slovenske narodnosti v Gorici “? Cela Slovenija se čudi njiju delovanju v blagor narodne vzgoje v Gorici. Kdor je bil v Postojni, ta ve, da resnico govorim. Naše gospe v Gorici zavzemajo prvo mesto med slovenskim ženstvom.
lu „Sloga“? Od kar je v sedanjih rokah, deluje in napreduje, da je veselje. Poprejšnje vodstvo bilo je pripravljeno raje še odpustiti otrok iz šole ter izročiti jih po-laščevanju, raje kakor bi se nekoliko več potrudilo za narodno uzgojo. In vendar so bili — kdo se tega ne spominja?! — prav tisti gospodje, ki zdaj ropotajo proti „ Slogi", vsi imeti za tedanje »vodstvo" in za tedanje politično obzorje na Goriškem. Zdaj pa, ko je »Sloga11 čudovito lepo razvila svoja delovanje za narodno uzgojo naše mladine v Gorici, ko je v kratkem času podvojila število prejšnjih zavodov (O novih korakih bote slišali pri občnem zboru, limiti.), ko se je z občudovanja vredno pre-
vidnostjo začelo delovati na to, da mesto osnuje potrebne slovenske šole, zdaj pa se ruje na vse možne načine proti »Slogi" prav od goriške „katoliške stranke11, dasi stoji ta zdaj tudi pozitivno po pravilih na katoliškem stališču, česar poprej ni bilo.
—	Goriški velekatoliki pa ne rijejo edino le proti »Slogi", ker je na čelu katoliški duhovnik in profesor bogoslovja (kdo naj se ne čudi!) marveč oni kažejo očitno nasprotje celo proti njenim učnim zavodom. Sleherni prostak že poklada svoje trdo prislužene krajcarje na narodni oltar za vzdrževanje Sloginih zavodov, a kaj storijo v tem oziru uaši »katoliki11? Domovina, zakrij si svoj obraz in plakaj, da taki ljudje hote veljati še le kot Tvoji najboljši sinovi! — A ne le to, da sami nič ne dajo, marveč tudi na druge uplivajo, da bi ničesa ne dali. Oita-telji moji bodo neverejetno z glavo zmajali, toda prepričati jih hočem, da resnico govorim. Te dni je bila nekje na deželi odlična slovesnost. Kakor po navadi, zbirati se je začelo tudi tukaj za „Slogine" učne zavode. In glejte, nekateri „velekatoliki“ so glasno ugovarjali takemu nabiranju ter med govorom, ki je navzoče vabil k plemenitemu narodnemu činu, odšli iz dvorane. To je pač vrhunec zaslepljenosti, ki žalostno odlikuje naše najnovejše — „katolike“! In od takih ljudij naj narod slovenski pričakuje, da bi branili slovensko narodnost v Gorici ?!
Ne bom na široko pripovedni, kaj vse se je storilo zadnji čas za probujo narodne zavesti med slovenskim prebivalstvom v Gorici; ne bom opisoval ogromnega truda in uspehov pri mestnih volitvah in pri volitvah za kupčijsko zbornico, pri katerih so se popravljali imeniki, iskali, poučevali, združevali in osrčevali naši volilci; nebom pripovedoval, koliko pripomoreta k narodni zavednosti »Slovensko bralno in podporno društvo" in »Goriški Sokol", ker to so znane reči. Uprašam pa: ali vse tako delovanje ne meri edino Je na ohranitev slovenskega življa v Gorici? Ali je mogoče iznajti še drugih poti.j v ta namen ? In kje so tisti veliki katoliki, da jih pri vseh takih narodnih delih in bojih nikjet ni videti ?
In »Nova Soča"? / Ali smo imeli kdaj na Goriškem narodno glasilo, katero bi vstraj-neje in odločneje branilo naše narodne pravice? Ali ona zamudi kako priliko, ko treba povzdigniti svoj glas v vsestransko korist našega naroda? Sodišča, politični uradi, pošte, deželni uradi itd. so teden za tednom predmet njenih razprav. Pa tudi za naše gmotno blagostanje povzdiga pri vsaki možni priliki svoj glas. Njen urednik mora o poldne hoditi s samokresom v žepu, ker sebrezozirno poteza za razvitek narodne trgovine in obrtnije v Gorici. Zadnji čas nam obeta celo veliko »Trgovsko in obrtno društvo."
Naj končam! Kdor ni zaslepljen vsled neplemenitih strastij, spoznati mora, da naše narodno vodstvo v Gorim ne more biti v boljših rokah nego je zdaj. Ge čuditi se moramo, da to vodstvo tako ustrajno deluje za naš vsestranski blagor, ko se mu celo od naše strani stavlja.jo tolike ovire na pot. Ali nimamo še dosti srditih narodnih nasprotnikov, ki bi nas radi potopili v žlici vode?!
Pri nas na Goriškem ne potrebujemo torej nikakih posvetovanj o načrtih za »ohranitev slovenske narodnosti11, ker z načrti smo že na čistem. Komur je naša prihodnost pri srcu, deluje naj uzajemno z našim sedanjim vodstvom, ki je izborno pokazalo, da umeje svojo veliko nalogo. Vsak drugačen poskus imeli bodemo za neplemenito intrigo, zvezano z nepoštenimi osebnimi nameni.
Tn s tem končam. Gospodu dr. Pavlici, ki je izjavil, da je on vrgel na papir ono vabilo, pa moram povedati, da ta članek ni naperjen proti njegovi osebi, ampak proti onej družbi, katera .je odgovorna za vse zlo, za vse pohujšanje zadnjih časov, kakoršnih še ni doživela zgodovina slovenska.
Iz Trsta, 21. avgusta. — Ali se spominjate, gospod urednik, kaj je govorila vladina »Adria11, ko se je opravičevala na Vaša očitanja? Rekla je, da njej so vsi narodi enako ljubi, da smo si med seboj enakopravni bratje in še več takih lepih rečij. Evo dokaz, kako velik je razloček med besedami in dejanji.
Na predvečer cesarjevega rojstnega dne vršil se je slovesen sprevod patrijotičnih društev po mestu pred namestniško palačo.
V	sprevodu sta bili tudi tukajšnji slovenski podporni društvi z zastavo; Slovencev je bilo v sprevodu silno veliko. To se je videlo pred namestništvom, kjer so se razlegali gromoviti živio-klici. Načelniki raznih društev so tamkaj v naudušenih govorih izjavljali neomehljivo udanost do presvitlega cesarja; v imenu Slovencev je govoril podpredsednik »Delavskega podpornega društva11. Razna društva so zvečer okrasila in razsvetlila svoja okna, med temi sta se odlikovali slovenski podporni društvi.
Vladna »Adria" je poročala o vseh teh slovesnostih, pa tako, da je povsem zamolčala Slovence; ona ni videla slovenskih podpornih društev in slovenske trobojnice v sprevodu, ni vedela za slovenski udanost-ni govor, ni slišala krepkih slovenskih »živio-klicev". Prezrla nas je popolnoma! Kdo ve, ali se glasi na enak način tudi ono poročilo, ki je šlo iz rumene hiše na Dunaj ? Kdo ve?! Mogoče je vse pri današnjih od-nošajih.
Tako je z nami Slovenci: Nekateri krogi ne gledajo radi naše zvestobe, naše lojalnosti do vladarske hiše.
(Zadnji „ Itinnooamento" je vsled tega prav dobro okrcal tržaško vladno glasilo. Hvala mu za to! Uredništvo.)
Iž Ajdovščine, 24. avgusta. — Povodom rojstnega dne Njegovega Veličastva presvetlega cesarja priredil je novi občinski zastop slavnostni obed v gostilni gospoda Lisjaka; udeležilo se ga je skoro vse razumništvo prijaznega našega trga. — Prvi ja napil gospod župan Danijel Godina Njegovemu Veličastvu; napitnica je bila naudušeno sprejeta. Na to se je vršila cela vrsta napitnic; med temi naj omenjam le ono gospoda sodnika Gabrijelčiča na občinski zastop ter ono gospoda župana na obče priljubljenega g. sodnika. — V veselju in radosti pa nismo pozabili na naše velevažno šolstvo ter zbrali za našo ljubo mladino v Gorici 12 gld. 40 kr. K tej svoti smo doložili še
4	gld. 61 kr., katere so zložili »pri račjem večeru ajdovski krokarji11. Gospod dr. Szo-lajski se je bil spomnil naših ubogih otročičev v Gorici ter v par trenotkih je imel 16 gld. na krožniku. — Tako smo slavili rojstni dan svojega presvitlega vladarja.
Iz Riltemberga, 20. avgusta, — Rojstni dan presv. cesarja smo tudi Rihemberžani, stari in mladi, vsak po svoji strani primerno praznovali. Zjutraj smo bili vsi skupaj pri slovesni sv. maši, popoldne pa smo imeli vsaka stranka svoj slavnostni obed posebej -Mi »mladi" smo se zbrali po 4. uri popoldne v gostilni g. Franca Pavlice (pri stricu dr. Josipa P. v Gorici); prostori so bili v ta namen dostojno okrašeni. Bilo nas je nad 50, med nami tudi vrla gospa iz Trsta. Gostilničar nas je izborno in jako ceno pogostil. Stoloravnateljem je bil izbran veleposestnik g. Ličen. — Vrsto napitnic je pričel stoloravnatelj s prelepo napitnico na presv. cesarja, ki je bila naudušeno sprejeta. — Ko je pozneje preči tal dva pozdrava iz Gorice, ki sta bila živahno sprejeta, povabil je navzočo gospo, da bi potirjala pri navzočih tudi narodni darček za »Slogine11 zavode v Gorici. Gospa je drage volje sprejela to nalogo ter zbrala 14 gld. 74 kr. v rečeni blagi namen. — Pozno v noč smo z zastavo in razsvitljenim cesarskim orlom na čelu korakali do g. Lična, kjer smo zaključili lep dan 18. avgusta 1892. (Zaradi nedostajanja prostora smo morali skrčiti to poročilo. Uredn.)
Iz Čepovana, 20. avgusta. — Dnč 14. t. m. priredila je naša »Katoliško politična Čitalnica11 veselico v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličastva presv. cesarja. Veselica se je vršila ob 4. popoldne na prostem v kozolcu pri Kofolu. Udeležba je bila prav obilna; počastili so nas tudi vsi tukaj živeči poletičarji, ki se veselč našega hladit, ko se drugod kuhate in zdihujete pod težo žgočih solnčnih žarkov. — Spored je obsegal 12 točk in sicer: 1. Sreča tebi, Avstrija (stopaj); 2. Cesarska kantata (zbor); 3. Kdo je značajen (govor); 4. Tercet iz Norme; 5. Na planine (zbor); 6. Sloga naše geslo (šaloigra v l dejanju); 7. Kolo (Ronditio); 8. Pomlad (Volaričev zbor); 9. Zgubljena jelenka (predavanje); 10. Tercet Groteskijev.
11.	Vse za vero, doni cesarja (govor); 12. Potoki tecite (zbor). — Ta obširni spored izvršil se je v občno zadovoljnost poslušalcev in častitih odličnih gostov. Ne bom omenjal posamičnostij, le toliko rečem, da tako naprej po začeti poti! Hvala vsem so-delovalcem, hvala tudi občinstvu, ki se je zanimalo za veselico — v kozolcu,
Iz Avč pri Kanalu, 21. avgusta. —■ Strela je udarila v neko hišo ter ubila enega prešiča; ena hiša je deloma pogorela, druga pa je le poškodovana. K sreči, da so Avčani naredili pred časom dva vodotona, ki držita vsak okoli 20 hektov vode. S tem se more pogasiti vsak manjši ogenj. — Vedno in vedno se sliši in bere o požarih, a ljudje vendarle ne zavarujejo svojih poslopij!
Dopisnik iz Avč v zadnji številki nas je prehudo prijel. Ali smo dobri Slovenci stare korenine, za to naj se dopisnik kar nič ne boji. Ako ni bilo videti slovenskih zastav, krivo je to, ker jih nimamo. Denarja ni/ Sicer pa se ta nedostatek popravi! — Shod ni bil 5., ampak 7. t. m.
Iz Ročinja 23. avg. — Pretekli teden smo imeli tukaj lepo slavnost. Obiskal je namreč našo duhovnijo prevzvišeni knez in nadškof ter delil sakrament sv. birme. Dospel je k nam že v petek zvečer. Ko je naznanilo streljanje topičev, da bomo imeli kmalu v sredi svojega višjega pastirja, zbrala se je brž obilna množica ljudstva na cesti pri slavoloku, pričakovaje njegovega blagoslova. Izstopivšega iz voza pozdravila ga je najprej zbrana duhovščina, potem ga je nagovorila deklica v imenu vseh birmancev, ter mu podala šopek cvetlic v dar, kar je posebno razveselilo prevzvišenega vladiko; slednjič se mu je poklonilo tudi občinsko starešinstvo. Za tem pozdravom pomikal se je sprevod med milim zvonjenjem in streljanjem do cerkve, od tam v župnišče. Po kratkem odmoru obiskal je prevzvišeni knez in nadškof novo kapelanijo, c kteri se je prav povoljno izrazil. In v resnici dela vso čast ročinjskim duhovnjatiom. Zvečer so prišli pevci v župnišče, kjer so zapeli najprej »Pozdrav nadškofu", skladbo g. Miha Z ege. Da se je pa pelo tako ubrano, pripomogel je poleg domačega g. učitelja posebno sam g. skladatelj s svojo navzočnostjo. Potem so zapeli še druge pesmi v popolno zadovoljnost knezonadškofa. Upamo pa, da bodo vili pevci s svojimi lepimi glasovi, kakor doslej, tudi v prihodnje z enako vstrajnostjo gojili cerkveno in narodno petje.
Drugi dan vršila seje slovesnost, kakor po navadi ob takih prilikah. Birmancev je bilo okoli dve sto. Ob 3‘/2 nas je pa zapustil dobri > išji pastir, prepričan o udanosti svojih vernih ovčic. Topiči so zagrmeli, zvonovi zapeli, še enkrat nam je dal prevzvišeni nadpastir svoj blagoslov 111 odpeljal se je proti Šebreljatn.
Ob tej priliki se mora pa tudi opomniti, da je bila cerkev prav lepo okrašena, za ktero ima veliko zasluge veleč. g. župnijski vikarij. V kratkih letih dobila je vso drugo obliko; tlak, nove cerkvene obleke, lepo ubrani štiije zvonovi, to vse je njegovo delo.
Da se je pa ta slavnost tako lepo vršila, je primoglo tudi občinsko starešinstvo, posebno g. župan in g. učitelj. Slavolok, dasi priprost, je delal čast celi vasi. A tudi za druge potrebne reči skrbi starašinstvo. Kmalu se postavijo nekteri svetilniki po vasi; za,
korito, kjer sa napaja živina, preskrbe večji prostor; tildi dve novi plošči smo dobili, kjer ni več tistega popačenega imena »R on z in a", ampak samo pravo ime „Ročinj.“ Seveda, na poštnem pečatu je še vedno samo »Ronzina**, a pričakuje se, da slavno županstvo in velezaslužni g. poštar že naredita potrebne korake, da bo na poštnem pečatu poleg „Ronzina“ tudi Ročinj ! Za izboljšanje poti j se je tudi začelo gibati starašinstvo. Le naprej!
S Krasa, 21. avgusta. Danes popoldne ob dveh obiskala je toča Velikidol, bližnje Kregljišče in Gubrovico. Padala je i/i ure, redka pa debela, brez kaplje dežja. Posamezna zrna so tehtala do 25 dekov. Ta rod ne pomni, da bi padala kedaj tako debela. Za Kregljišče je bila ta šiba precej občutljiva. — Pšenica je precej obrodila, le škoda, da je po nekaterih krajih smetljiva. Grozdja se nadejamo obilno.
Kdor ni žvepljal in vitrijolil, bo pa grenko čutil svojo malomarnost. Turšiče bo malo, radi suše; Bog nam podeli pa kaj ajde.
S spodnjega Krasa, 18. avgusta. Na veliko gospojnico prišla je čvetorica nižjega stanu ljudij iz Trsta obiskavat staro gnezdo ob Skriljah. Ti in še par njih tukajšnjih ožjih sorodnikov spravijo se popoldne v gostilno g. R. — Začeli so na to zaporedoma popevati one ne baš lepe laške pesmi, kar je pa na okoli sedeče slabo uplivalo in marsikdo jih je pisano pogledoval. Poslednjič ustane g. A. R., ki je tukaj na počitnicah, ter reče: „Ni lepo, da Slovenci v slovenski vasi laški pojo! Sram bi vas moralo biti!" Sedaj pa je bil ogenj v strehi; zelo so se togoti li in zmirjajoč oporekali. Eden izmed njih, ki se je držal za Laha ter je imel le ženo iz Skrilj, rekel je celo, da tudi on zna slovenski, pa da on neče govoriti tega jezika nikoli. Vidite, kako predrzni so Lahi celo ob sredi naše zemlje! Videči pa, da ne zmagajo in da ni ta zrak za nje, odtegnili so se. a hišni gospodar jim je za nameček dodal, da dokler so zdravi in močni, prihajajo'le skrunit lepo lice naše slovenske vasi, potem pa premnogokrat moramo še velike stroške po raznih bolnišnicah za njim plačevati! Prav tako! Zaslužili so tako podnosnico!
h Roka, 22. avgusta. — „Pogozdovaluo in olepševalno društvo v Bolcu“ je posebno lepo proslavljalo rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja Fr. J. Na predvečer bil je Holc tako lepo razsvetljen, da od cesarjevega potovanja 1. 1882. še nobenkrat tako ; godba godla je mirozov. — Dne 18. t. m. bil je ves Bole v zastavah; službe božje udeležilo se je mnogo ljudstva, posebno veteranov je bil lep oddelek.
Zvečer priredilo je društvo v gostilni g. Sorča „pri pošti" slavnostno večerjo, tombolo, ples in umetne ognje. Večerje u-deležilo se je 110 društvenikov. Veselica je bila izredno lepa.
Z Briškega, 22. avg. — Pretekli teden nas je začela suša že hudo pritiskati, ker pri nas je svet rahel in zemlja plitva. Tudi dežja smo imeli manj nego drugod, n. J pr. v Kobariški dolini, kjer vsled tega še ni bilo suše. — Ljudje so že hudo zdihovali j po dežju; vršile so se tudi cerkvene molitve j v ta namen. Iz Čezsoče je prišla k Mariji i Devini na polju procesija, ki je prosila I dežja. Pri tej priliki naj pohvalim nenavadno lepo in ginljivo petje Če/.sočanov; že večkrat smo imeli priložnost slišati jih, a pri tej priložnosti so se še posebno skazali. To ni umetno petje po sekiricah, marveč priprosto, ki prihaja od s.ca in sega v srce, zlasti v naših krajih, kjer se le po redko razlega lepo petje.
Naposled so se naše želje uresničile in Bog nam je danes poslal potrebnega dežja. Vsi se ga veselimo, zemlja iu ljudje. Silno vročino smo imeli, a zdaj bo gotovo prijetno in hladno, da bodo tudi poletičarji zadovoljni.
S Tolminskega, 20. avgusta. — Dne 16. t. m. bil je običajni občni zbor »Tolminskega učiteljskega društva/1 Zborovanje se je vršilo v Tolminu v proslavo največjega pedagoga Jana Amosa Komenskega. Udeležilo se ga je 20 učiteljev in to vsi učitelji t olminske in kobariške okolice. Udeležba biia bi še večja, a nekateri učitelji niso bili doma. Nobenega pa ni bilo izmed Dominkove garde. Videli smo in beremo še vedno, da so prav taki možje, kakor so naš očka Dominko, najzvestejši in najrednejši udeležniki in podpiratelji zborovanj učiteljskih društev; iu zakaj to ? Ker so sposobni za svoj stan, ker se zavedajo važnosti svojega poklica, ker za svoj stan gorijo, živijo in vsestransko delujejo, ker vedo ceniti važnost in korist učiteljskih društev za učiteljstvo in šolstvo sploh; — zato društva podpirajo in posameznikom kolikor je mogoče pomagajo in se za nje potegujejo. Pri nas na Tolminskem je pa to vse drugače. Naš g. D. niti ud učiteljskega društva ni; in zakaj to? Ker svojega stanu ne razume, ker njemu je vse skupaj le molzna krava, ker on bi rad še to razdrl, kar je ustanovljenega, ker išče povsod in vsigdar le svojo korist; — zato društvo uničuje in posameznikom, kjer in kolikor more, škoduje. (Obljubite g. D. dobro potnino, bote videli, da bo prihodnjič zraven, saj kot pisar k županskim volitvam gre le vsakikrat, kadar in koder je povabljen in dobro plačan. Op. ured.)
Zborovanje je pričelo ob 9. uri s krepkim in jedrnatim govorom predsednika g. A. Vrtovca, pojasnivši slavnosten značaj letošnjega zborovanja, kakor tudi delovanje društvenega odbora. Društveniki so bili z odborovim in predsednikovim delovanjem popolnoma zadovoljni. Ko se je odpela pesem „Komensky,“ bral je g. M. Kenda dolgin lep sestavek o Komenskem. Podal nam je živo podobo srednjeveškega šolstva, na to prešel na Komenskega, na kratko opisal njegov životopis in njegovo delovanje, njegove spise in glavne pedagogično-didaktične resnice. Spis je bil pohvalno sprejet.
Kot delegata k »Zavezi“ sta bila izvoljena gg. A. Vrtovec in F. Gabršček. Odbor je ostal prejšnji in odbor je izvolil g. J. Krajnika predsednikom. Sprejel je bil tudi predlog, naj bi bili na leto dve zborovanji in sicer naj bi se eno zborovanje pečalo bolj s pravnimi razmerami učiteljev in didaktično - pedagogičnimi razpravami. Zborovanje je končalo s cesarsko pesmijo in trikratnimi živijo-klici na presvitlega cesarja. Skupen obed je bil »pri Oskarju,“ kjer nas je tudi »učiteljski orhester" pod vodstvom g. Širce izvrstno zabaval. Hvala mu za to! Tu se je tudi sprejel nasvet g. Vrtovca, da bi g. prof. Spinčiču telegrafično izrazili željo, naj bi ga Bog mnogo let o-hranil zdravega in srečnega, — kar se je tudi zgodilo in za kar se je g. prof. Spin-čič iz Kamnika brzojavno zahvalil.
Tako je v splošno zadovoljnost končalo letošnje zborovanje.
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Gospod Albert grof Coronini, c. kr. sodnijski pristav v Gorici, sin deželnega glavarja, postal je komornik Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
Častiti oče Aleksander Mamic, kapucin v Leibuitzu, prestavljen je v Sv. Križ na Vipavskem.
C. g. Janez Makarovič iz Bodreža pri Kanalu služil je v nedeljo 21. t. m. novo mašo v kanalski cerkvi.
Iz Kobarida nam poročajo, da je /.bolel bivši tamošnji dolgoletni dekan Andrej vitez Jekš e. Bog povrni zopet ljubo zdravje ,,vrlemu možu", katerega ljubi in visoko
PODLISTEK
Sestavil pelrogrmlfiki zdravnik N. ,1. Grigorjev, prevet V. K. Rntimir)
(Dalje)
V	velikih mestih treba je takoj odpreti že preje ustanovljene in napravljene ambulatorije in bolnišnice; meščanom pri obči naj se imenik vseh zdravnikov v obče in zdravnikov za ubožce posebe, s krajem prebivalstva in urami njih vsprejema; — naznačijo naj se bolnišnice, kamor se spremljajo kolerni bolniki, vsprejemne sobe, kjer se deli brezplačna zdravniška pomoč, skladbice odkuževalnih sredstev, katera naj se. razdeljujejo ubožcem zastonj ali za nizko ceno, kraji službujočih zdravnikov, naslovi sanitarnih strežnikov, nadzirateljev, odku-ževalcev in odkuževalnih sob iu drugi prostori, ki so potrebni prebivalcem v slučaji kolere.
Železnice, parobrodne postaje in postaje poštnih in zasebnih vozov nadzirati morajo dotična načelničtva. Vsakogar, kdor oboli na koleri ali se samo sumi, da je bolan na koleri, treba je izročiti radi navedenih pravil s previdnostjo bližnji postaji,
kjer so posebne bolnišnice za kolerne bolnike. Za ta slučaj morajo se napraviti že zarana pravila, kako postopati s podobnimi bolniki.
S pojavom kolere v dotičnih krajih treba zapreti vsa učilišča in istotako prepovedati otrokom pohajanje šol v sosednjih krajih, kjer se še ni pojavila kolera.
Vsako zbiranje ljudstva o praznikih, semnjih itd. mora se po možnosti omejiti. Kramarjem prepove naj se hoditi po hišah; osobito strogo treba paziti na nabiralce kostij in cunj, in ne dovoljevati jim, da bi grebli po smetiščih.
Na kupe cunj treba je ob času kolere obračati posebno pozornost, kakor na izvoz vsakega blata in nesnage.
Očiščenje vseh gnojnic, smetišč itd. in izvažanje vse nesnage ob času kolere more še dopustiti le po strogem odkuženju.
Vsa navodila javnega zdravilstva uvedena v obče v ozdravljenje takih krajev, kjer se kolera pojavi, — mora se posebno strogo izvrševati, ker le ž njih pomočjo je možno kolero odstraniti.
Osebno zdravljenje pri pojavu kolere.
Govorili smo že o tem, kdo najlaže oboli na koleri, a i/. naših besedij ne sledi še, da bi vsi ti ljudje gledali na-se, kakor na že namenjene žrtve kolere iu ne bi ho-
čisla vsakdo, kdor je le kdaj imel priliko priti ž njim v dotiko.
Na goriško žensko učiteljišče pride kot začasni (!) glavni učitelj g. Viktor Bežek, suplent v Ljubljani. Dobro nam došel! —Čudimo pa se začasnemu imenovanju. Zdi se nam, da nekje jako radi vidijo začasnost; razlogov nam ni treba navajati!
Komisija za slovensko Solo imela je sinoči teden svojo drugo sejo, v kateri se je še manj sklenilo iu doseglo nego v prvi. Ta seja je bila sklicana na ukaz deželnega šolskega sveta, pri katerem sta se za stopnika starišev pritožila, kakor smo poročali. Deželni šolski svet je zapovedal, da komisija mora v osmih dneh potrditi zapisnik prve seje (ker tak zapisnik je po postavi podlaga daljnim korakom deželne šolske oblasti). Res se je bil zapisnik spisal in poslal članom komisije na dom v podpis; toda spisan je bil tako slabo, da so dr. Rojic, Obizzi in profesor Culot dodali svoje opombe. Da bi se zapisnik ko-nečno potrdil, sklical je dr. Manrovič posebno sejo, pri kateri so se župan in mestni zastopniki pokazali v svoji pravi svetlobi. Prof. Culot je namreč predlagal pri prvi seji, naj se ustanove slovenske paralelke na laških šolali (katerih pa nočemo, ker zahtevamo popolne šole!) A tega predloga ni bilo v zapisniku, zato ga je profesor Culot dodal. S tem je seveda posredno že izjavil, da slovenske šole v Gorici so potrebne. To ni bilo prav dr Mauroviču in ostalim trem mestnim zastopnikom (Verzegnassi, Venuti in Nardini), ki so razkačeno strahovali prof. Culota, da bi svoj dostavek odtegnil. Prepir trajal je skoro dve uri in dospel je tako daleč, da je dr. Nardini skočil po konci ter silovito udaril s pestjo na sredo mize. Vsi udje so odskočili iu — razsrjeni vsled tolike brezobzirnosti — odšli. S tem je končala tudi druga seja brez vsakoršnega uspeha, da niti zapisnik prve seje ni bil potrjen. Zdi se nam, da so gospodje dogovorjeni: Ako se seja ne da drugače razpršiti brez sklepa, zgodi naj se to na surov način — s pestjo dr. Nardini-ja. „Riiinovamento" imenuje te seje „baruffe cliiozz otte“; edino pravi naslov !
Upamo, da bo deželni šolski svet zdaj vedel, kaj mu je storiti, da izvrši pravico tudi za slovensko prebivalstvo v našem mestu. Hvala mu, da doslej krepko brani slovenske prosilce pred brezozirnostjo goriških mestnih očetov. Toda treba je dosledno in hitreje korakati, sicer preteče še eno leto, da še ne bo rešena prošnja naših starišev. Prosimo- torej, da deželna šolska oblast porabi svojo moč, da se omenjena prošnja reši v najkrajšem času, ker Slovenci v Gorici ne bomo mirovali prej, dokler ne dosežemo svojih pravic.
Dodatek. ■ - Sinoči je bila zopet seja z enakim uspehom kot doslej, t. j. po dolgotrajnem ravsu in kavsu ni bil potrjen niti zapisnik pive seje. Sklenilo se je, naj se napravi nov zapisnik, ki pride v obravnavo jutri. Tako počenjajo oblastni odvetniki Verzegnassi, Venuti in Nardini ter kolovodja laških katolikov Sesič z zapisnikom prve seje, pri kateri se niti nič sklenilo ni!
Iladodarni doneski. — Ni ga čitatelja našega lista, komur rodoljubje še ni zamrlo v srcu, ki z nekim očitnim zadovoljstvom ne prebira naših »radodarnih doneskov1*. V teli poročilih zrcali se uzorno rodoljubje naroda našega na Goriškem, kajti ni je prilike, pri kateri bi se rodoljubi ne spominjali naše zapuščene mladine v Gorici; v veselili in žalostnih trenutkov pokladajo se darovi na narodni žrtvenik. — Evo, kaj so nam poslali v zadnjih dneh prijatelji naše mladine:
GospS Mar. Hotiig, Pavla Križnič in Mar. Drašček v Kanalu nabrale so pri slavnostnem obedu na dan nove maše č. g. Ivana Makoroviča iz Bodreža 20 gld. (i kr.
Živile! — Udje starašinstva v »Št. Andrežu zbrali so pri obedu 18. t. nn 10 gld. 50 kr. — Profesor dr. Fr. Kos v G. 10 gld.
— Vikarij J. Kokelj na Trnovem 3 gld.— Iz polaščenega Zagrada poslal nam je mizar J. B. I gld. »v spomin srečne rešitve pred strupeno roso.11 — „Urhači ne od Ka-ia“ poslali so 29 kr. — Udje »Tolminskega učiteljskega društva" zložili so pri obedu po zborovanju 16. t. m. 7 gld. 7 kr.
— Goriški mitničar A Vodopivec zbral je v Dornbergu 7 gld. 54 kr. — V Rihember-gu dne 18. t. m. pri g. Francetu Pavlica zbrani »mladi" so zložili (glej dopis) 14 gld. 74 kr. — Gosp. Ferdinand Žagar, župan na Žagi, 2 gld. — Odvetnik dr. Josip Jakopič v G. za avgust 1 gld. — Notar J. Kavčič za avgust 1 gld. — Črniški župan Leopold Bolko 2 gld. — »Potom gorenje-gapolja došlo je iz Avč 1 gld. 40 kr." — Gospodični Doljakovi v Solkanu 1 gld. — Gospa Pavlina Pajkova, slovenska pisateljica. 1 gld. —
Ženski podružnici Družbe sv. C. in M. došla sta darova: „Ajdovski krokarji pri račjem večeru4* so zložili 4 gld. 61 kr.
— Pri slavnostnem obedu 18. t. m. v Ajdovščini, kakor omenjeno v dopisu, se je nabralo 12 gld. 40 kr.
To je pač lepa vrsta blagih, požrto-valnih dobrotnikov naše mile slovenske de-ce v Gorici! Katerega Slovenca naj toliko rodoljubje ne naudaja z najlepšimi nadami za našo prihodnost? In komu naj ne pride iz dna srca hvaležen vsklik: Živelo tako rodoljubje! Živili taki prijatelji naše mladine, ki dejanski kažejo, „kako naj se dela za ohranitev slovenske manjšine v Gorici* \ — Prosimo vstrajnosti! Dokler si v G. ne priborimo narodnih šol, žrtvovati se moramo sami ter vzdrževati vse potrebne zavode, naj stanejo kolikor hočejo, kajti le v tem znamenju zmagamo!
Važni nažrti. — Pod takim naslovom objavil je „Corriere“ sklep mestnega šolskega sveta, po katerem naj bi se ustano-vila v dol ujem dolu mesta (in to zraven n o v e „ S1 o g in e“ šole!) nova italijanska dekliška s t i r i r az r e d n i c a z otroškim vrtcem; v ulici Vogel naj se v sedanji domobranski vojašnici, ki je mestna last in ki bo s prihodnjim letom prazlia, ustanovi pa mešana š t i r i r a z r e d n i c a tudi z otroškim vrtcem.
Mi nimamo nič proti temu, ako mestni šolski svet meni, da more nekoliko bolje poskrbeti za šolski pouk v Gorici, ki je res na jako slabi stopnji. Odločno pa ugovarjamo, da se na mestne stroške ustanavljajo zopet novi otroški vrtci, za katere nima mesto nikake dolžnosti skrbeti; še sedanjih sedem trebalo bi odpraviti, da se takč dobi denar za prepotrebne ljudske šole!
Da, dobro vemo, zakaj se gospodom nič ne smili denar za otroške vrtce: oni dobro vedo, da ti so najboljše polaščevalno sredstvo; zato jih ustanovljajo v vseh mestnih kotili. V te zavode, ki se vzdržujejo tudi na naše stroške, lovi se naša mladina in se ondi potujčuje!
Deželna šolska oblast ima lep uzrok, siliti mesto, da ustanovi potrebne slovenske šole, ko ima dosti denarja za nepotrebne otroške vrtce!
Kouečno povemo še „Corrieru“, da ne bo nič z onimi »p rog e t ti importanti" v dolnjem delu mesta tamkaj poleg »Slogi-ne“ nove šole.
v Eco del Litorale — Vse preveč časti smo skazali temu listu, ko smo se pmkrat pečali ž njim. Pa bodi še danes par besedic. „Eco“ bi mda poznala imena one »družbe" (ne „društva“ - societii), o kateri smo govorili zadnjič. Nespametna zahteva! Komur je kaj več m ari za te razmere, ta pozna tisto »častito družbo*1, njene nakane in njene srčne željice. Sodba ta o 'U( j j,! splošna, zato nam ni treba zgubljati niti besedice več o tej reči.
Sploh pa se „Eco“ zaganja v naš list
teli sprijemati nikakoršnih previdnih navodil. Nikakor, — morajo se marveč zelo varovati. Navodila zasebnega zdravstva, katerih se mora držati vsakdo, ki želi, da ne bi obolel na koleri, sa ta-le:
Ostati mora miren iu ne bati se bolezni.
Ne menjati navadnega načina življenja, ako le v njegovih navadah ni ničesar zdravju protivnega.
Varovati se vsake utrujenosti in čezmernih razveseljevanj ; po možnosti pravilno razdeliti si čas dela in počitka.
Paziti na čistost svojega telesa, perila, obleke; hladno in dolgo kopanje je škodljivo, a gorko — koristno ; vartijč se prehlajenja, nositi se mora obleka primerno vremenu, toplo, suho, a ne se zavijati; v vlažnem in hladnem vremenu koristno je nositi na životu volnen širok pas in tople nogavice.
Paziti je treba dalje na čistost zraku v sobah; uporaba kadečih se sveč in papirjev je škodljiva, ker sicer zaduši slabi duh, a ne uniči njega povoda; prepih je posebno nevaren za ljudi, ki se po tč in lehko prehlade ; spalnice morajo se zvečer prezračevati, a v toplem in suhem vremenu spi se lehko pri odprtem oknu ali se pa pusti odprto v sosednji sobi.
Vodo pije naj se svežo, kipečo, z vinom, ali č.ij; sodno iu druge mineralne al-
kalične vode ne piti brez zdravnikovega sveta; kipečo vodo je bolje uporabljati tudi pri prirejanju jedil, raznih pijač in cel6 prt umivanju. Vse grenke pijače, žganje, vina, ako se uporavljajo brez mere iu brez zdravnikovega sveta — so škodljive.
Ža brano naj se uporabljajo brez pogojno samo sveže sKuhana ali pečena jedila; mleko pije naj se sveže - zavreto.
Sadje zavživa na se le dozorelo in v primerili množini (in to tedaj, ko se ni bolno na želodci ali črevali), brez omajka (olupka); vender je boljo, da je tudi sadje kuhano ali pečeno; studene ali hladne pijače, kvas, kisla zeljna juha itd. so prej škodljive, ker lahko uzročijo grižo; s praz-| nim želodcem ne hoditi od doma.
Na goli zemlji ne ležati ali spati; varovati se moramo v obče prehlajenja.
Držeč čednost v hiši, posebno v takih krajih, kjer se prebiva večji del dn6 ali noči, — mora se vzdržavati čisto tudi dvorišče, ulice okolo hiše, stranišča, smetišča,
i. t. d.
Skrbeč z.i svoje zdravje, treba je paziti ob času kolere na pravilno delovanje želodca in črev, in pri prvem pojavu bolezni, ako je možno, pra sati zdravnika za svet, a ne zdraviti se s tajnimi tujimi pa-
tentovaniiri zdravili, katera hvalijo razni šarlatani.
(Dalje pride).
z najbolj strupenimi besedami, ki daleč nadkriljujejo meje dostojnosti; v ponedeljek je rabila izraze, kateri bi delali čast edino še Luigiju Peterinu v Ločniku. S takimi možakarji se ne bomo prepirali: kedar se nam bo zdelo potrebno, okrcamo jili po za-služenju, na strupena jezikanja „Ecova“ pa bomo molčali, ker niso vredna resnega odgovora.
Goriška pošta. — Poročajo nam, da županstva v sodnijskem okraju goriške okolice storijo svojo narodno dolžnost in da se uprejo odnošajem, ki vladajo na goriški pošti. — Prav je! Skrajni je že čas, da se zganemo! Čudno sploh, da smo toliko časa mirno gledali, kako nas na naši zemlji krvavo žalijo semkaj priromani tujci. Goriški brzojavni urad služi štirikrat večjemu številu Slovencev nego Italijanov, a vendar ondi ne razumejo našega jezika. Mi sami se že večkrat nismo mogli sporazumeti z u-radnikom v slovenskem jeziku in bili smo slučajno priča, kako si neki drug slovenski rokodelec ni mogel pomagati s svojim maternim jezikom-; moral je začeti lomiti nemščino, kolikor je znal. — Prav je torej, da se oglase naša županstva na merodajnem mestu proti takim odnošajem. Le naprej !
Izpred sodišča. — Pri goriškem mestno-odrejeuem okrajnem sodišču bil je obsojen znani bukvovez Logar v Šolski ulici na 10 gld. ali na dva dni zapora, neki Can-dolini pa na 15 gld. ali na tri dni zapora (brivec Josip Merlo in mesar Anton Cernettig bila sta oproščena), ker sta v marcu mesecu ob dveh popolnoči zmirjala mitničarje pri Soči, ki so tirjali postavno mostnino, s: „ porco scicivo, figura porca, brntto can, villan “ in kar je še podobnih psovk v italijanščini. Candolini je grozil tudi, da vse tri spravi iz službe. Sirota !
Obravnava dala je „Corrieru“ povod za nemajhno huskarijo proti mestnemu mitničarju, ki je Slovenec, G. Pečar je bil finančni rešpicent in je zdaj umirovljen; svojo službo opravlja zvesto in vestno. Pri obravnavi je dejal sodniku, da sicer razume italijanski, da pa najlože priča v slovenskem ali nemškem jeziku ; in res je potem govoril deloma nemški, deloma pa slovenski. To je, seveda, silno srbelo zatožene junake, ki so dali potem odduška svoji jezi v „Corrieru“ ; zahtevali niso nič manj nego da se mora g. Pečar odpustiti in službe. — In take ljudi podpiramo in redimo Slovenci v Gorici! Svoje čitatelje opozarjamo na ta dogodek, da bodo vedeli, kaj jim je storiti, ko bodo to ali ono potrebovali v Gorici.
Nekaj zasmeh. — Neki goriški obrtnik, čegar ime iz usmiljenja do njega zamolčimo, ima priporočilne listke v treh jezikih. Slovenski del slove tako-le:
»Poprave v žaka makina za šivat in tudi pumpa za voda in piodaje v rodije, potem loži na mesto sgonzi elehtra in telefona. Nižska cena":
Čudno, da ljudje tiskajo take reči, ne da poprašajo za svet kakega človeka, ki je vešč jeziku. Ako se tiska tudi slovensko, naj bo pravilno ali pa nič!
Itinnovamcnto od torka je zopet, poln člankov, ki zagovarjajo naše zahteve in težnje; nič manj nego 11 je takih člankov.
—	Kdor čita italijanski, podpira naj ta list, ako more. Stane i gld. 25 kr. za vsake tri mesece. Ako se kdo boji, da se podjetje ne posreči, plačuje naj vsaj vsake 3 mesece nazaj, a t,o točno. List izhaja vsak torek v obliki »Nove Soče.u
Pelje v okolici. — Rodoljubi iz mesta in okolice se pritožujejo, da otroci še vedno popevajo nečedne laške pesmi, katerih pomena, hvala Bogu, sicer ne razumejo. Take sadove, katere trosi laška kultura iz Gorice v okolico, treba bo korenito zatreti. V ta namen sta nam na razpolago dva pripomočka: cerkev in šola. Tam treba neprestano delovati na to, dokler se ne odpravi rečena napaka, ki okoličanom ne, dela časti. Šole pa naj bi še posebno skrbele za gojitev petja v šoli.
V višjih oddelkih in razredih učile naj bi se tudi take narodne pesmi, ki so ljudstvu znane in katere popeva semtertje odrasla mladina. »Pobič sem star še le osemnajst let“, »Barčica" itd. so v ta namen kaj primerne. S tem se nadomeste nečedne tuje s poštenimi slovenskimi pesmimi.
Resoluciji1. — Ker so resolucije, ki se predložijo katoliškemu shodu, jako obširne, dodali smo jih današnji številki v posebni prilogi, da tako izpolnimo svojo obljubo. Prilogo smo dali natisniti v Ljubljani, kjer je stav bil še vedno na razpolago. — Prosimo svoje čitatelje, naj pridno rešetajo te resolucije in naj nam potem povejo svoje mnenje ter pomisleke in razloge proti katerikoli točki. Gotovo je, da krščanskim n a-č e 1 o m ne bo nihče ugovarjal, a če o sredstvih, poteh, po katerih naj se doseže postavljeni smoter, nismo vsi enakih mislij, to je povsem naravno.
(Ker nam do poldne še niso došle, dobe jih mestni naročniki popoldne.)
Katoliški shod. - „ Slov. Narod “ je naznanil sklep štajerskih in istrskih poslancev, da se ne udeleže katoliškega shoda.
V Postojni slišali smo od obeh stranji drugačen glas; kako je prišlo do nasprotnega sklepu, ne vemo. Nam se zdi, da bi bilo bolje, ako bi se gospodje udeležili in povedali, kar treba povedati, potem naj se zgodi, kar hoče ! — Mi se shoda udeležimo. Svoje prijatelje opozarjamo, da nas dobe v
hotelu »pri slon u“. V ponedeljek popoldne bomo že tamkaj.
Iz Kojskega nam pišejo: „ Kojščanski občinarji se srčno zahvaljujemo vrlemu našemu političnemu društvu »Slovenski Jez", ki se je z uspehom potezalo za odpravo mitnice pri soškem mostu, vsled česar smo gorenji Brici prosti mitnine".
Na Nabrežini začne 1. sept. šolsko leto na tamošnji »obrtno-nadaljevalni šoli za klesanje" (kamnoseke). Obrtniki naj do tega dne zglasijo svoje rokodelske učence pri vodstvu. Kolikor bo pripuščal prostor, sprejemali se bodo tudi klesarski pomočniki. — Ta šola je velike važnosti za razvitek kle-sarske obrti na kršnem Krasu, kjer se bo še v veliko večji meri iz kamenja pridobivalo zlato, ako se obrtnija popolni v zmislu napredujočih zahtev. Zato naj vsakdo, ki ima otroke, namenjene za klesarstvo, pohiti, vpisati jih v to šolo.
h Dornberga imamo polna ušesa razsrjenih poročil o nedeljski veteranski veselici. Zdi se nam, da je najbolje, ako sploh ničesa ne pišemo o njej, dasi jo sicer jako hvali uradno poročilo v »Eco del Litorale", ker Dornberžani in sploh vsi naši udeleženci so itak že preveč razsrjeni; olja na ogenj pa ne maramo prilivati. Sploh pa smo z veseljem opazili: veliko občutljivost v narodnem čustvu — in to je prav! Pismenih in natančnih poročil nismo prejeli.
V Kihembcrgu, kjer sta dve stranki, kakor skoro povsod po deželi, imela je 18. t. m. tudi stara stranka svoj slavnostni obed, o katerem poročajo naslednje:
»Popoldne ob 6. uri .je bil banket pri gosp. županu, katerega se je udeležila večina starešinstva, c. k. žendarmarija, in več odličnega ljudstva. Med tem sta bila gosp. Sor-re kot zastopnik g. grofa La n thi er r i-j a in g. nadučitelj Poniž, kateri nas je navduševal pri slavnosti. Pri tem nas je kratkočasila dobro znana godba prva škili veteranov. Med obedom je g. župan Pečenko v kratkem, pa jedrnatem govoru razložil pomen svečanosti in dobrotljivost našega cesarja ter je konečno trikratnimi živio-ldici napil cesarju, da ga Bog poživi in ohrani še mnogo let. Druga napitnica g. podžupana Pavlice je veljala Habsburški hiši. — Tudi napitnica g. Makovc-a bila je naudušeno sprejeta. Veselje in radost uživalo je vse občinstvo".
Češki učitelji na jugu. — Pretekli teden zapustilo je čez sto čeških učiteljev svojo domovino ter podalo se sem doli na slovanski jug, da si ogledajo našo lepo domovino in da nam podajo svoje desnice v bratski pozdrav. Z Dunaja napotili so se v Zagreb, kjer so bili sijajno sprejeti. Hrvaška vlada je prepovedala svojim učiteljev vsakoršno udeležbo pri sprejemu in pri slavnostih, ki so bile prirejene Cehom na čast. To je znamenje kanibalskih odnošajev, ki vladajo na Hrvaškem! Zagrebški učitelji bi bili radi lepo sprejeli in pogostili svoje češke tovariše, a ni jim bilo dovoljeno u-deležiti se niti vsprejema, kateri so priredili nezavisni Zagrebčani. Tužna trojedina kraljevina!
Iz Zagreba odpeljali so se na Reko in od tam so v soboto dospeli v Trst, kjer so bili prav dostojno in presrčno vsprejeti.
Vse, kar je bilo pri razmerah v Trstu mogoče, vse se je storilo, da ostaneta dva dneva češkim bratom v prijaznem spominu in da se prepričajo, da je slovanski živelj v Trstu krepak in čil. V soboto ob 6. uri 40 m. prispeli so češki izletniki v Trst. Na kolodvoru državne železnice pričakoval jih je odbor »Slovanske Čitalnice" in »Tržaškega Sokola" v katerih imenu je goste presrčno pozdravil čitalnični predsednik g. A. T r u-den. Za vsprejem zahvalil se je češki u-čitelj, na kar so gostje in vsprejemniki odkorakali v mesto. Nekateri čeških bratov, katerih je došlo 97, mej njimi občinski svetovalec pražki Breznovski, odpeljali so se že v soboto zvečer ob 11. uri z Lloydovim parobrodom v Benetke, ostali pa so se sešli v restavraciji »Pilsen", kjer se je razvila živahna in vsakemu udeležniku nepozabna zabava. Navdušenih ter o iskrenih simpatijah pričajočih govorov ni manjkalo. V nedeljo popoldne izlet v Miramar, zvečer pa krasna zabava v »Narodnemu domu" pri sv. Ivanu poleg Trsta. Vrli Št. Ivančanje vsprejeli so goste izvrstno, s tisto pristno, presrčno navdušenostjo, ki izvira iz ljubezni in pravega domoljubja- Tamburaški zbor udarjal je z znano točnostjo lepe slovanske skladbe, pevci Št. Ivanski in oddelek Slovanskega pevskega društva pa so razveseljevali goste s krasnim petjem. Bila je to prava narodna veselica. Češki učitelji so si mogli narediti pristno sliko o našem narodnem položaju, a tudi osvedočiti se, kako živo je mej tržaškimi Slovenci in Hrvati čustvo slovanske uzajemnosti.
V sredo odpeljali so se z brzovlakom v Postojno, kjer so si ogledali postojinsko jamo, popodne pa so se odpeljali s poštnim vlakom do Ljubljane, kjer so bili tudi prav lepč sprejeti.
Riskiip S(rossniayer in češki učitelji. —
Na pozdrav čeških učiteljev odposlal je biskup Strossmayer nastopno brzojavko: »češkim izletnikom presrčna hvala na prijaznem pozdravu. Bog blagoslovi vrle učitelje češke in ves junaški, neutrudni narod češki; sploh naj pride doba, ko bodo Hrvatje deležni s Čehi vsakega veselja in vsake žalosti, da postanemo jedini s srcem in dušo."
Štiridesetletnico svečoništvu praznoval je dne 17. t. m. v baziliki sv. Antona v Padovi p r e v z v i š e n i vladika, nion-sign or dr. 1. N. G la vina. Porodil se je dne 13. aprila 1828 v Borštu in je bil v mašnika posvečen dne 17. avgusta 1852. Z dnem 19. julija 1878. je bil imenovan škofom poreškopuljskim, dne 19. marca 1882 pa ga je presvetli cesar imenoval škofom tržaškokoperskim. Prvo imenovanje škofom v Poreču je potrdil papež dne l:i. septembra 1878., a poslednje, škofom tržaškim, dne 3. julija 1882. V škofa je bil posvečen v Gorici dne 6. oktobra 1878. Dr. Glavina je 88. v vrsti škofov tržaških.
Izrekajoči svoje častitke ob tej priliki, molimo Vsemogočnega milosti, da še dolgo vrsto let ohrani prevzvišenega vladiko v prospeh in obrambo verskega čustva in v dušni in telesni blagor vernega naroda slovenskega po tržaški škofiji.
Avstrija in katoličanstvo. — Pod tern naslovom objavil je zadnji »Mir" članek, ki je vreden, da ga deloma podamo tudi našim citateljem. V prvem delu se bavi z nemškimi boji proti naši narodnosti, kar je za Avstrijo nevarno. Edina rešitev za Avstrijo pa je krščanstvo in katoliška zavest. Potem nadaljuje:
»S tem pa še ni rečeno, da mi odobravamo politiko tistih vladnih krogov, ki hočejo nas Slovence in Čehe s katoličanstvo m krotiti, pa nimajo toliko poguma, da bi tudi Nemce opominjali na njih krščanske dolžnosti, na državne postave in na pravico, in tudi ne toliko moči, da bi nas branili pred krivicami liberalnih Nemcev in Lahov (glej Koroško in Istro!) Ge je kdo dober katolik, iz tega še ne sledi, da mora tudi vladin pristaš biti. najmanje pristaš take vlade, kakoršna je Taaffejeva. Še prej, ko je Taafie konservativno večino za seboj imel, vladal je liberalno; zdaj se je pa že čisto k levičarjem obrnil, in vendar se najdejo v Avstriji »konservativni" listi, slovenski in nemški, med njimi celo nekdaj tako odločni »Vaterland", ki hvalijo vse vladne korake in delajo na nas utis oficijozuih (vladnih) časnikov! Z liberalci se ti listi pač še prepirajo, da bi pa tudi vlado opominjali, kje in komu se krivica godi, kaj takega boš v teh listih redko kedaj bral. Stokrat so naši časniki in naši poslanci že razkrili krivice, ki se godijo Slovencem na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, pa vlada, ktero ti »konservativni" listi toliko božajo, se dela slepo in gluho, in ti »konservativni" listi pa m olčijo ali pa le zavolj lepšega kako besedo črhnejo, pa brez vsake r e s n o b e in odločnosti. Kako se zamore tak list »katoliškega" imenovati, ki mu z a pravično s t manjka razuma ali pa poguma ?
S	pomočjo katoliške zavesti tiste krotiti, ki so itak krotki, in tiste miriti, ki se jim krivica godi, in jih opominjati, naj le mirno trpijo, ob enem pa liberalnim Nemcem prostor delati, da imajo komolce na prostem in morejo predrzno in razposajeno okoli sebe dregati, — tako politiko podpirati, to se pravi katoliško zavest zlorabiti za nečimurne posvetne in Slovanom škodljive namene. Ta stavek naj si zapomni, komu r mar gre!
Mi koroški Slovenci nimamo niti najmanjšega uzroka. ogrevati se za sedanjo vlado, ki ui ne krop ne voda in naših pritožb noče slišati. Naj pride nemško-liberalna vlada, nam se ne more dosti slabeje goditi, veudar bi imeli potem upanje, da se liberalna vlada kmalu obrabi, in da pride za njo v resnici konservativna vlada, ne pa švigašvaga med levico in desnico, kakor je zdaj. Avstrija je katoliška država in potrebuje katoliško in pravično vlado. Kedar tako dobimo, da bo v resnici enakomerno pravična, vsem narodom v Avstriji, bomo jo tudi mi z veseljem podpirali, takrat se bomo tudi mi prostovoljno podali med vladne liste; do tje pa ostane »Mir" odkrit proti prijateljem in sovražnikom, pa nezaupljiv proti vladi."
Posojilnice na Koroškem rastejo med tamošnjiuii Slovenci, kakor gobe po dežju. To primero smo rabili že velikokrat in z vso pravico. Letos posluje že- 16 posojilnic. Do konča 1. 1891. poslovalo jih je 12, ki so imele vse skupaj 990.769 gld. prometa, torej skoro celi milijon, lani je poskočil promet za celih 279.979 gld. Najmočnejša je posojilnica v Št. Jakobu, ki je imela 330.549 gld. prometa ; za njo pride bekštajnska posojilnica, ki je imela 153.279 gld. prometa.
— To so številke, ki delajo Korošcem veliko čast pred svetom. V tem oziru smo na Goriškem veliko zaostali za Korošci; res je sicer, da so gospodarski odnošaji na Goriškem veliko drugačni nego na Koroškem, vendar bi se pri nas moralo veliko več storiti nego se stori. Na Krasu, v Tolminu, v Kobaridu, v Boleu, v Cerknem, v Kanalu, v Ajdovščini in še drugod bi lahko dobro poslovale posojilnice. Rodoljubi naj premišljujejo o tej reči.
Rož. — V nedeljo popoldne se je pripravljala uprav huda ura, grmelo je, padale so že debele kaplje, da so poškropile prah po cestah — in končalo je; ostali smo brez zaželjenega dežja, po katerem smo koprneli.
— Sinoči ob H), uri je pa začelo polagoma dežiti; razhladilo je sicer ozračje in nekoliko zemljo, a napojilo je ni. Davi je bilo zopet skoro jasno. Zdaj, ko pišeno te vrstice, se zopet poletno solnce.
—	Ponekodi imajo že hudo sušo, posebno okoli Ročinja, kakor so nam pravili.
Trst. — „ Tržaško bralno in podporno društvo“ preselilo se je 24. t. m. v ulico Stadion št. 19. prvo nadstropje. —- Društvo »Austria“ je povodom rojstnega dne presv. cesarja razobesilo lepake, s katerimi je na-glašalo zvestobo T r ž a č a n o v do cesarja. Irredentovske roke pa so besedo »Tržačanov" prelepile z besedo »burattini", t. j, norci, češ: »norci so zvesti itd." Pa poreko, da irredente ni! — V Trsta so imeli še hujšo vročino nego mi v Gorici; toplomer je kazal 37 stopinj.
V	Trstu se je sestavil odbor, ki si je naložil nalogo, da postavi pokojnemu, pesniku C e g n a r j u na tržaškem pokopališču primeren spomenik. Predsednik začasnemu odboru je profesor dr. K. Glaser, tajnik je G. Jereb, blagajnik pa dr. Gustav Gregorin. Kdor more, naj priskoči odboru na pomoč z denarnim doneskom.
Zalogo italijanskih vin
ima v Čedadu g. Josip Blazni i c.
Kolera in konjak. — „BudapHster Tag-blatt “ piše: »V novejšem času razglasil je višji mestni fizikat več naredb in navodil, da bi se zabranilo zatrositev k o 1 e r e v naše glavno in stolno mesto. Prizadeva se na vse možne načine, da bi se odvrnila nevarnost, ki preti našemu zdravstvemu stanju.
—	Po mnenju zdravnikov je najboljše varovalno sredstvo pred kolero edino le — konjak. Seveda je gotovo sredstvo proti koleri, le tak konjak, ki se izdeluje iz čistega vina.
V	ta namen toplo priporočamo neogerski konjak iz tovarne grofa Geza Esterhazy (Angialfiilder Cognacfabrik des Grafen G. E.), ki se izdeluje po francoskem načinu iz nekega naravnega vina brez vsakoršnega primesila. Dobroto tega izdelka spričuje že ta okolnost, da je bil ta angialfoldski konjak pri vsaki razstavi odlikovan s prvo ceno. (Central - Depot: B u d a p e s t, VI. kiilso v&czi ut 23).
RAZNOTEROSTI
Nemška brezozirnost. — V Ljubljani morajo celo mestne ulice imeti tudi nemške napise zaradi tamošnjih 5000 Nemcev, drugod pa, kjer so Slovani v manjšini, ne dovoli se jim kmalu niti dihati po slovansko. V Libere-i, kjer jo do 8000 Cehov, razobesil je magistrat na mestnem kopališču tn le napis : „ F tem kopališču sme se govoriti samo nemški. Tisti, ki boilo tlelali proti tej zapovedi, zapodi se iz kopališča. Mestni svet.“ — V Avstriji, kjer jm „ vsi narodi enakopravni", prepoveduje se torej že govo-siti v slovanskih jezikih ? In vlada molči k takemu nasilstvu libereških Prusakov !
Vročina po Evropi strašno pritiska ; takega poletja že dolgo ni bilo. V Italiji po marsikakih mestih umirajo ljudjč za vročino. Tudi iz Trsta, iz Budimpešte, iz Berolina in iz drugih krajev poročajo o enakih slučajih. V Gorici se je govorilo, da tudi nekaj naših vojakov, ki so na vajah pri Postojni, je. umrlo za vročino.
Dunajska razstava (glasbena in gledališka) doživela je 17., 18. in 19. t. m. veliko blamažo. Odbor je namreč priredil velike slavnosti v proslavo cesarjevega rojstnega duš in pričakoval obilne udeležbe ; razglasil je tudi, da 20.000-ri obiskovalec dobi 100 razstavnih srečk. Toda čujte : mogočni Dunaj ni poslal niti 20.000 ljudij v razstavo; dar je ostal torej odboru samemu. Na cesarjev rojstni dan je bilo le 10.000 ljudij v razstavi. — Kako vse drugače je bilo v Pragi, kjer je o takih prilikah prišlo do 90.000 ljudij v razstavo!
Saje, katere dimnikar izmete, navadno zaženejo na smetišče, kar je pa velika škoda. Saje so izvrstno gnojivo, zlasti za trato na vrtu, ki dobi od njih najlepšo, sočno, zeleno barvo.
Peteršilj, v krušni peči posušen, potem v prah zdrobljen in v dobro zamašenih steklenicah hranjen, obdrži svoj duh in je za porabo vso zimo v vsaki kuhinji.
Dalmatinsko vino se v novejem času ne izvaža tako v obilni meri na Francosko, kakor prejšnja lota. Deloma se je Francoska zopet opomogla od hude škode, katero je uzroeila trtna uš, deloma pa je poskočila cena dalmatinskemu vinu, ker se ga prodA več v naši državi. Zato se francoski vinski trgovci ne oglašajo več tako pogosto v Dalmaciji.
Koliko se zaigra v loteriji ? — Po uradnih izkazih stavi se v loteriji vsako leto povprek 22 milijonov goldinarjev, dobitkov pa se izplača le 12 milijonov goldinarjev, povprek se torej vsako leto zgubi v loteriji 10 milijonov goldinarjev, (bi 1. 1819 do 1886. stavila se je v malo loterijo v Avstriji ogromna vsota 1800 milijonov goldinarjev!
Koliko brzojavk se odda na vsem svetu ? Mejnarodni brzojavni urad v Brnu v Švici izračunil je na podlagi verodostojnih podatkov, da je 1. 1891. bilo oddanih na vsem svetu 296,017.000 brzojavk. Izmej teh je oddanih 207,595.000 ali 70% v Evropi.
Sibirska železnica. — Po brzojavnih poročilih iz Vladivostoka dela 12.000 ljudij pri zgradbi Usurske železnice, izhodnega oddelka prekosibirske železnice. Vse je gotovo, da se začno graditi postaje in se napelje brzojav. Do jeseni bode popolnoma do-goto vij enih 100 kilometrov tega velikanskega dela.
Stari denar. — Opozarjamo svoje čitatelje, da izgubi stari denar koncem tega leta svojo veljavo in da se bode samo dotlej zamenjaval. Državne bla-gajnioe sprejemale bodo ta denar samo do 31. decembra 1892. in to po nastopnih cenah: srebrn tolar za 2 goldinarja gld. 2'10, srebrn tolar za l goldinar gld. 105, dvajsetica novega kova in avstrijska lira 0-35, dvajsetica starega kova 0'34, desetice in pol lire 0T7, stari groš in četrt lire 0'085/lo, novi groš 0'05. Po 31. decembru 1892 se ne bodo več sprejemali ti denarji niti pri državnih hlagajuicah in uradih, niti se ne bodo zamenjavali. Levantinski tolarji (Harije Terezije tolarji) s kovom od 1. 1780. se ne vsprejemajo uiti ne zamenjujejo več.
Samomor v Črnigori. — Mej junaškimi Črnogorci velja samomor za največjo podlost, katero more zakriviti možak. Najstareji ljudje v Črnigori ne pomnijo samomora. Razumljivo je torej, kak utis je naredilo, ko se je nedavno hotel ustreliti neki Ljezar zaradi dolgov. V bolnici, kamor so prinesli ranjenca, grajal ga je knez ostro, potem pa ukazal, da se plačajo Ljezarjevi dolgovi iz knezove zasebne blagajne. Drugi dan izšla je ostra odredba proti onim Črnogorcem, ki bi si skušali vzeti življenje, o katerem ima odločevati sam Bog in ki se jodino. sme žrtvovati na bojnem polji v obrambo domovine
Dober svet gospodarjem. — V nekem kmetijskem listu je brati to le: Trdno se držim pravila, da nikdar delavca ne oštejem v prvi jezi zaradi kake nepravilnosti, celo mu pa ne odpovem službe ter tudi ne vzprejmem odpovedi njegove. V takih slučajih rečem: Jutri se dalje pogovoriva. Drugi dan delavec sam prizna svojo pomoto, ako sam ž njim govorim. Mnogokrat so mi bili delavci in posli hvaležni, da sem jim dal odloga za premislek, in taki so postali moji najzauesljivejši delavci.
Gun/ scideno Foulards von 85 ki*, bis fl.
4.65 p. Met. (ca. 450 versch. Dessins, gestreift, karrirt, hedruekt etc. — vers. roben- nnd stiick-weise porto- nnd zollfrei in’s Hans die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. n. K. Hoflief.), ZU-rich. Musterumgebend. Briefe kosten 10 kr. Porto ______________________________________________
Zadnji čas %a nakup fosfor   ne žlindre Thomas.
C. kr. kmetijsko društvo	naznanja
vnovič poljedelcem, da z	dnevom	31.
tek. meseca se zaključuje obrok za podpise za nakup fosforne žlindre Thomas. Pogoji bili so že proglašeni z oznanilom 1/8. tek. leta štev. 577 in so sledeči : Žlindra stane stavljena v Gorico z	Žakljem vred 2 gld.	90	kr.	pri-
bližno na kvintah
Are treba je položiti	50	kr.	za
vsaki kvintah
Blago se ima plačati kedar dojde, kar se zgodi meseca oktobra prihodnjega. Najmanj podpisuje se za 1 kvintah
Dalmatinska trta
ki bogato rodi, daje izborno grozdje, vidi se na vrta gostilničarja Andreja Ilollarja v Solkanu nasproti Leuas.si.ju. (Prva gostilna na desni roki od Gorice). Od tiste Irte bo in kaj tisoč rezancev za prodaj.
Tri učence
sprejme v hrano in oskrbovanje neka rodbina v Gorici. Cena je nizka, a pazi se, da učenci imajo zadosti hrane, če tudi ni vselej gosposka.
•eno pivo
[paloTrfte?!
in dobra domača vina
toči
ANTON TKGB^E
gostilničar v 11valovi hiši (proti uoveinu mostu.
Priporoča st' slovenskim rojakom v mestu in iz bližnje okolice, posebno iz Brd ki prihajajo tamkaj mimo v mesto.
Izšle sta knjižici:
„ Vprašanju in odgovori o uravnavi vrednote
— CENA 10 Kih —
„Kovi denar v avslro-ogerskem cesarstvu, primerjan s sedanjim in z denarjem poglavitnih držav v Evropi.“
— Cena 4 kr. —
Prodaja G. Likar v Gorici.
SARGOVE 'E S
posebnosti Jjj
Od kur so sp iznnšle in v rabo	■aji
uvedle po P. A. Sargu so v rabi Nje-	Uv
nega Vvličansti a cesarice in drugih udov	' j
nuj višje cesarske hišo, tako tudi na dvn-	m.
giii knežjih dvorih. Priporočili so jih	IjJv
prof. baron Liebig, prof. gl. J Ob rit, gl.	j I (
Zel sel, dvorni grelnik■ gl. Seherser Ud. itd.	m
dvorni zobozdravniki Umna* na Dunaju,	D.
Neistvr v Gothi itd.
Glicerinom milo v papirju, ška- “vjl tuljicah in deščicah. -- Medeno.gliceri-noio niilo v kartonu. --- Tei-ofe glicerinov o milo v steklenicah.- -- Toaletno-knrkotno-glicerinoro milo. -- Nucabytus-gliverinoro milo. — (i/yvoblaslnl (pospešuje raščo las). -- Kutino ni glicerinom pomada, er (ilgeerin o ni prema. -•• Toaletna glit^ina, itd. itd.
V 1 f rninurp I zdravniški preiskana MilUDUrl I j zobna krema
F. A. Sarg’* Soho A Comp, h. u.
P. Hoflieferant in IVien.
V Gorici na prodaj pri lekarjih
G. B. Fontani, A. pl. Gironcoli, Kiinm-Hrannitzer in CViolofuletli.
Hiša
na Placuti, z dvemi nadstropji, dvemi dvorišči in vrtom
se proda
Pogoji se izvedb pri upravništvu „Noye Soče.“
111111II111II11111111111II1111111111 i 111111111111111 i l ll 11111111
Štev. 306/op.
RAZGLAS.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil II. četrtleta t. j. mesecev
aprila, maja in janija 1891.
začne v
ponedeljek dne 12. septembra 1892. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in pondeljke.
Od ravnateljstva zastavijavni'c,e in & njo združene hranilnice.
V Gorici, dne 12. avgusta 1892. fsssssssssjrsjvjrjrsfsssssssssssssjn
P
i
Uzorci na vse kraje poštnine prosto Priznana najboljša moderna
S U K N A.,
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic sukna in volnenega blaga
Moriz Selnvarz
Zvvittau (Miihren).
Vsa sukna za uniforme, vojaška sukna in obšitki, lodni proti dežju in lovska sukna. (trni perriens in doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda ('d teh se uzorci ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrank. na posodo prav lepe knjige z uzorci.
*
Š.
talm
lee
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dl se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmaln naj trdo v vatu iš v želatini e bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajajo se v vseli glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljat.ve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zamoti in G, H’ llovis, v Ljubljani v lekarni U. gl. Trnkoczg G. Ficcoli, in i.jud. Grečelna „pri Mariji pomagaj11 ; v Postojni v lekarni liuccarcich, e Ajtlovščini v lekarni Sagla, v Vipavi v lekarni Gugliclini, v Leljaku dr. Kamp/. ifl&~ I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba nutrsikaki/i balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki ga kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živec, da nastanijo lahko hudi iu nevarni nasledki.
To piTziutuo posotnost priporočam /u hipno izdelovanj« izbornega in zdravega konjaku, katoropi ni razlo&ovati od pruvoga frunooskega konjaka.
Cena za 1 kilo (ki zadoSen za 100 litrov konjaka) 1« gld. Navod su prilaga brezplatno. Za najboljši uspeh in zdrav izdelek jamčim
Špirit se prihrani
/. mojo noprokosljivo pokrepllno ckcuco za žganjine ; onu dnju pljuča m prijeten rozek okus iu sn dobiva lu pri inoni. Cona 'd gld. 60 kr. kilo (za GOO-1000 Litrov) i navodilom v rod.
Hazun tuli posohnostij priporočam vso ettcuce za izdelovanje ruma, hlivovkc, zoloiijiuskili gicn* Čič in vseh izbornih likerjev, Aplrituose, kina in Unskega kina voprokosljivo izbornosti. Nav odi so prilagajo brozplačno.
Ceniki poitnine prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. —
Karol Filip Pollak
— Egseuz-SpocialiUiten-Fabrik iu Prag. — (Dobri zastopniki se iščejo.)
r
4
4
4
:
t
4
4
4
t
Antona Gregori č - a
Na Franca Jožefa cesti (Corso Francesco €fiuseppe)
"V GOSICI
izdeluje vse v mizarsko stroko spadajoče hišne in sobne oprave v najelegantnejših stilih po načrti. Izdeluje dalje tudi vsa tapecirska dela, divane, fotelje in drugačno elegantno opravo, kar in kakor si kdo želi.
Cene zmerne. Postrežba točna, ker v delavnici ima vedno mnogo delavcev in izučenih mojstrov. Zato more vsakoršno naročilo v najkrajšem času izvršiti.
44444444444@44444444444
f
♦
t
samst
VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO
vinarstvu in nioštarstvo
mlatilnice, čistilne mline za žito, i 1» i 1* a 111 i c e,
rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a č i 1 11 i c e za sadje, tlačilnieo za grodje in vino,
kakor tudi vsakovrstne druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo ‘in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
m
i«
_	«	P
2/2 I* IIATEUSTHASSE 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem. nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji se dado na peskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
" Cene so se znova znižale m___________________
Visoko provizijo
pri doltri uporabi tudi stalno plačo plačamo agentom za razprodajo zakonito dovoljenih srečk na obroke. Ponudbe na : llaupt-stadtisehe NVechsel.stuben-Gesell-sehalt Adler Sc Comp., Budapost.
11 I Š A
v ulici Formica št. 28 v Gorici
h e p c o <1 a.
Natančneje se poizve pri uredništvu ,,Nove Snče“
i>° OV *
Kdor hoče uživati dobrote edino prave —
ne na pol užgane in neslastne
U
6, <'/GCa,
m-ove slame
(Kneipp-Malzkaffee)
kupi naj jo le v madežih čveterovoglatih zavojih od Bratov 6lz z varstveno znamko: podobo in ponvico. Mešana z
Olz-ovo kavo,
ki je pripoznano najboljše in najizdatniše
primesilo, dobi se pijačo, ki daleč nadkriljuje bobovo	kavo,	ki	je ob	enem	zdrava, cenšna in poleg tega redilna.
n	A	T	J	F	O	Tj X, B R E G E N C,
od preč. g. župnika Kneipp-a edino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo sladno Kavo v Avstro-Ogerski,
Dobi se v vseh boljših prodajalnicah
11111 M 111111:1111II111111 M 111 M 111111111 111 i 11 i 11 ■ 1111111111 > ■
oosmsa
„AL S 0 L E “
{pr Sol licu)
V Gorici, zn mesnicami (ulica Morelli) st. 15
tori izborno pivo
%
iz Gradca
po 20 kr. liter
Priporoča sc za obilen obisk.
v jutmljti U. 7 v Gorici prodajal niča droboga in niirnberškoga
blaga
na drobno hi na debelo.
Mino in liajcenejše hipnališče.
Posebna zaloga
za kupovale« in razprodajale« na deželi, za krošnjarje in cunjarje.
Najveoja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Pocebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov :
Ha sreli Eaštelia št. 7. I
------------------------------------------------------------ y2
Novosti!
ISrajca za hribolazce
tkana, iz najboljše snovi, enobarvna ali črtasta, s .širokim privitim ovratnikom iu 2 žepi,popol. velikost, izborno izdelana po gld. 1.20
Svilen pas
1 meter dolg, 6 cm. širok, s prosrebrnje-110 dvokiičasto zaporni 50 kr. kos
Klobuk za hribolazce
iz linjb. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld.
Zavratniceza hribolazce d kosi za I gld.
S
i
razpošilja proti povzetju
Emil S tor c h
Wieu, L Salzgasse N.o 137
I
)i
fiTskiiŠcuin zobna srcdslva.
Q
N
t—<
Alveloar - Kapljice za zobe
Cena steklenici 50 kr.
Alveloar - Ustna voda
Cena steklenici 40 kr.
Alveloar - Zobna pasta
Gena škatljiei 70 kr.
(•t)
M
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga Kreisnpotheke — Korneuburg b. Wien.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v .Gorici