fzi.ftja vsak četrtek. Ceun mu ie .1 K nu leto. (Za Nemčijo 4 K, na Ameriko vn druge tuje države 8 K. — Posamezne številk« se t>roHn bilo. Toda uprav ta zločin bo mero hudobij naših sovražnikov napolnil do vrha, utrudil pa tudi božjo potrpežljivost.., Pregled po svetu. Kaj se pripravlja. Iz vseh voiskujočili sc držav poročajo o velikih pripravah za b.»doče odločilne dni, ko bo šlo za končno odločitev. — Mogočnih vplivov na korist m.-ru ni moč tajiti, ker se zavzemajo za mir zlasti višji ruski krogi, osobito pa carica sama. Bolgarski kralj vrača obiske. Kralj Ferdinand je 8. februarja obiskal nemškega cesarja v nemškem glavnem stanu, —' Spremljal ga ie ministrski predsednik Ra-doslavov, vojni poveljnik Žekov in nekoli-krv vojaštva. — V avstrijskem glavnem sta* nu je obiskal maršala nadvojvodo Friderika. Oborožene trgovske ladje. Avstro-ogrska vlada je poslnla vsem nevtralnim državam spomenico, ki v nji opozarja« da je Anglija svoje trgovske ladje oskrbela s topovi; zgledu Anglije je sledila tudi Francija in Italija. C. in kr. vlada opozarja, da izgubi vsaka v katerikoli namen s topovi oborožena trgovska ladja lastnost mirne ladje; avstrijskim pomorskim vojnim silam se je torej ukazalo, naj ravnajo s takimi ladjami, kakor sploh z vojnim ladjevjem. Ta ukaz se začne izvajati šele 29. februarja. To pa zaradi tega, da zamorejo nev-traici posvariti svoje ljudi, nai ne izpostavljajo ne sebe ne svojega blaga v nevarnost na takih oboroženih trgovskih ladjah. Diplomati zapuste Atene. »Echo de Pariš« poroča: Arhive avstrijskega, nemškega, bolgarskega in turškega poslaništva v Atenah so prepeljali v Bitolj. Konzuli in njir rodbine se pripravljajo, da zapuste Atene. Razorožitev Črnegore je sedaj končana. Za Avstrijo jo s tem črnogorsko vprašanje rešeno. Srbska vlada naznanja nevtralnim državam, da se je naselila na otoku Krfu. Srbski konzuli in diplomatični zastopniki se bodo vrnili v stolico srbske vlade. Zli duh v Grčiji je Venizelos. Nahaja se zmerom v Solunu, kjer hoče menda uresničiti svoje prevratne načrte, da se ob ugodnem času strmoglavi grška vlada in dinastija. Atenske oblasti so ga že pozvale, na/ zapusti Solun, a se ni zmenil -za to. Blokada Grčije. Laški listi pišejo, da ententa zelo strogo straži grško obalo in vse ladje, ki so namenjene v Grčijo, Med grškim prebivalstvom se močno čuti pomanjkanje živeža; premoga ni skoraj več dobiti. Nevtralnost Romunije. Romunski ministrski svet je sklenil, da hoče še naprej varovati najstrožjo nevtralnost. Romunija in Grčija se dobro razumeta. — Pravkar pa čujemo, da se Romunija v kratkem odloči. Briand v Rimu. Glavar francoske vlade je bil te dni v Rimu. Razgovarjal se je z veljavnimi osebami. O čem? — Giolitti-jevi pristaši protestirajo proti Briandove-mu načrtu, ki hoče doseči, da napove Italija Nemčiji vojsko. Ali je potovanje Bri-andovo imelo ta namen?! — Salandra se je odpeljal na bojišče, ko je prišel Briand v Rim! Giolittija že kličejo. — Giolitti, bivSi italijanski minister, se je bil umaknil, ko je izbruhnila vojska; zadrževal je namreč sovražno razpoloženje proti Avstriji, dokler jc mogel. Ko se je pa nahujskana ulica dvignila zoper njega, je pobral kopita in se umaknil. Dobro smo pa vedeli, da bodo Italijani, ko se jim poleže kri, tega moža še potrebovali. Zdaj čujemo, da jc Giolittija ministrski predsednik Salandra že obiskal r Turinu. Salandra se je vsega nave-hcal, osobito pa neplodnega vojskovanja. Spor med Ameriko in Nemčijo zaradi »Lusitanije« se smatra skoraj kot poravnan, ker je Nemčija storila vse, kar je mo-fila, da se spor ne rarpali. Na Kineškem — mir. Vladne čete so Popolnoma premagale vstaše in zasedle ugodne postojanke. Svetovna vojska. Uspeh zadnje borbe pri Oslavju. — Napad na laško letalsko pristanišče pri Gradežu. — Naše čete zasedle laško postojanko na Kom-bonu. — V Volinijl in vzhodni Galiciji novi spopadi. — Tirano v Albaniji zasedle avstrijske čete, Etbasan pa Bolgari. — Bolgarska moč napreduje proti morju. — Italijani odbiti zahodno od Tirane. — Delovanje nemških čol-nov-potapljačev: Pogreznjeni dve angleški in ena francoska bojna ladja. — Napadi naših vodnih letal na italijanske prometne naprave. VOJSKA Z ITALIJO. Zavezniki od Italije odločno zahtevajo, da bi morala sodelovati tudi na bojiščih izven Italije — pri Valoni ali pa Solunu. Italijani se pa boje, da bi naše čete prodrle za korakom. Šele, ko »o naši jeli rabiti strašno orožje, s katerim so metali plamen v sovražne vrste, so Itlijani opustili vsak odpor in se vdali. 1200 Lahov, med njimi'' 2 majorja in 45 drugih častnikov, je bilo ujetih. — Naša artiljerija je celo noč ia naslednji dopoldan nadaljevala svoj ljuti ogenj proti sovražnim baterijam. Napad na italijansko letalsko pristanišče pri Gradežn. Naši letalci so 7. februarja poleteli ob solnčnem vzhodu čez morj* v Gorgo pri Gradežu. Nemili jutranji po* zdrav je dobro učinkoval. Lope so jel« gore d, preden so otvorili Lahi streljanje • topovi. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Strah pred našo ofenzivo. Lahi neT-vozno poizvedujejo, če in kdaj se bo zvalila n.icje naša. ofenziva. Da bi bili bolj varni, so 7 km za svojo fronto zgradili betonirano brarnbno črto. V tem so pač mojstri. Koliko jim bo to pomagalo, je vprašanje časa. Italijansko vojno poročilo. Čujtno, kako obveščajo svoje ljudi italijanski vojni poročevalci; Rim, 9. februarja- Na Triden-tinskem in v Karniji je delovalo topništva in naši poizvtu^/alni oddelki kakor navadno. S cele bojne črte ob Soči se poro- Boji pri Loosu. soško fronto, če bi Italijani oslabili svoje črte. Uspehi naše armade pri Ostavju in pri tolminskem obmostju so spravili vodstvo italijanske vojske v nervozno boječ-nost. — Zdi se, da je italijanska vlada izdala ukaz, da se vpokličeje še novi letniki pca orožje, ker morajo vsled vladne odredbe biti pripravljene vse italijanske srednje šole, da vsak čas lahko sprejmejo čete. italijanski listi pravijo: Italija ie zavrnila zahtevo entente, da bi poslala del svojih čet v Albanijo, Macedonijo aii celo v F.gipt. Obramba lastnih tal, tako trd6, ja važnejša, kot ves Balkan. Podrobnosti o boju pri Oslavju. Dne 24. jan. ob 3 popoldne so naše čete krepko prožile ogenj na italijanske postojanke. Do 600 topov je bruhalo morilno železo na sovražnika. Med grmenjem so se dobro razločili 30-5 cm možnarji. Po nedolgi ka-nonadi se je začulo povelje »Naprej proti Italijanu!« To je najbolj gorka želia naših neustrašenih borilcev, ki se jim je bila takrat izpolmla. Sledil je naskok. Kljub strašnemu pritisku «o se Lahi umikali le korak ča, da je pomnožil sovražnik delovanje topo'' in letalcev. Naše topništvo odgovarja ljuto na ogenj. V odseku Zagora (srednja Soča) je napadel neki naš letalec drzno dve sovražni letali, ki ju je prisilil z ognjem iz svoje strojnice, da sla pobegnili Položaj na italijanskem bojišču je sedaj tak, da se Italijani boje naše ofenzive, Bc jazen se kaže v tem, da utrjujejo z mrzlično delavnostjo svoje črte, poglobujej« jarke, delajo nove žične ovire, betoniraj« postojanke itd. Našim ne ostane nobena njihova kretnja prikrita. Prasketanje pušk ne preneha niti ponoči; toda naši vojaki na ta slepi ogenj niti ne odgovarjajo več. Naše čete zasedle laško postojanko ▼ Ro nbonu. Na primorski črti je opazovati net-aj dni bolj živahno artiljerijsko streljanje. Pri Bovcu so naše čete 12. febro-ar> osvojile sovražno postojanko na Rom-boru. Ujetih je bilo 73 alpinov, uplenjen« 3 strojnice, VOJSKA Z RUSI. Iznova so začeli. Rusi so se zopet lotili sisifovega dela. Napade so obnovili ofc bi bilo le za hip dvomiti o tem. Ni pa greh premišljati, kako se vse to ujema, kolikor pač človek niore to spoznati. Zakaj to je gotovo, da z lučko naše pameti ne moremo obsvetiti vse božje neskončnosti! Sv. Tomaž je mislil in mislil in prišel do tega-le konca: Božje sodbe moramo presojati z večnosti. Če pa gledamo z vi-fcave večnosti, pa takoj vidimo, da je edino resnično hudo, če človek izgubi milost bo-±io. Brez vsega, kar ljudje na zemlji imenujejo dobro, človek lahko pride v blažena nebesa, samo brez božje milosti ne. In milosti svoje Bog nikdar nikomur ne vzame, če ni človek res sam hudo kriv. S tako kaznijo Bog pravičnih in nedolžnih nikoli ne kaznuje. Seveda je pa na svetu še marsikaj, kar je vendarle hudo, četudi ni hudo z ozirom na nebesa. H#do je trpljenje, bolezen, lakota, smrt. Za duše ne, a za telo; za nebesa ne, a za življenje na zemlji. Zakaj s temi kaznimi Bog kaznuje tudi pravične? Sveti Tomaž je dalje mislil in prišel do tegale sklepa: Premnogokrat nas BojJ kaznuje, ko mislimo, da nismo krivi, pa smo. Ali se kristjani zavedamo dobro, da so tudi tuji grehi in da jih je cela vrsta? da jih katekizem našteva devet? Ej, le premalo mislimo na tol Že na to, kar smo sami storili, malo mislimo, koliko manj na to, kar smo krivi bili, da so drugi storili! Koliko greha bi morda ne bilo na svetu, če bi mi zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti, če bi lepo vzgajali otroke, če bi se vedno in povsod izkazali krščanske može in žene. če bi bili z vsem življenjem lep zgled krščanske vere in pravičnosti in zlasti če bi prav veliko in pobožno molili! Kakor smo vsi Adamovi otroci, tako Bog hoče, da z ljubeznijo, z zgledom, z molitvijo drug drugemu pomagamo. Če ne, če smo marveč drugim celo v spotiko, tedaj kaznuje Bog grehe drugih tudi na nas; in mi se ne moremo pritoževati, da bi kazni ne bili zaslužili. Koliko hudega smo katoličani krivi, ker smo podpirali slabe liste, ker nismo storili, kar bi bili mogli, da bi se odpravilo grdo popivan:e, nesramno ponočevanje, pohujšljivi plesi, slabe družbe! Koliko smo Simj zagrešili, ker smo se preveč navezava!! na časne stvari in izgubili izpred oči Boga in božje kraljestvo. Tudi smo preveč mislili le nase, a se premalo menili za to, kako je z božjim kraljestvom drugod. Ali bi bila hudobija drugod tako narastla, če bi tudi mi bili storili, kar smo mogli, da bi b.li vsaj srčno molili, kar nam narekava »očenaš«: posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo! K nam — to je, na zemljo, k nam Adamovim otrokom, med ▼se narode in v vse kraje. Ali se nekateri kaj brigajo za misijone? Tako Bog tepe narode zavoljo njih pregreh, a z narodi tepe tudi nas, ki bi jim bili lahko pomagali, da bi se bili izkopali iz greha, a nismo. Če takole sledimo sv. Tomažu, se zdi, da se bomo morali do malega vsi stisniti lepo v kot in skesano moliti: Oče naš, zgodi se tvoja volja! O krivi smo, krivi, le preveč krivi. Jaz že, vi tudi, tudi, kaj ne, in vi? Sveti Tomaž je pa mislil še dalje. Vendar se pa lahko zgodi, da kdo ni kriv, na primer, zares dobri. Zakaj moraio tudi ii trpeti? Sveti Tomaž je spoznal, da božje kazni niso vedno in za vse prave kazni. Potem pa, da je velik razloček med Bogom in ljudmi. Bog pošlje kugo, lakoto in vojsko. S tem brezbožne kaznuje, pa tudi manj dobre; za dobre in tudi še za manj dobre, ima pa ta šiba drugačen pomen. Bog dobre in manj dobre s trpljenjem čisti: tako zadoste bolj in bolj za prejšnje grehe, oproste se bolj in bolj strasti in slabih nagnjenj, utrdijo se bolj in bolj zoper nove nevarnosti, skušnjave in grehe. Bog dobre in tudi manj dobre s trpljenjem dviga: v trpljenju tako-rekoč vzrastejo in dozore v krščanske može in žene, v preskušene junake krščanske vere in ljubezni, v svetnike in svetnice. Ali mislite, da so bili svetniki in svetnice samo za prejšnje čase? 0 ne, tudi med nami so, ne vedno tako očitni, a resnični; a nikogar ni, ki bi ne bil izšel iz ognja trpljenja. Bog dobre in tudi manj dobre s trpljenjem dviga kvišku, da bolj in bolj zahre-pene po blaženih nebesih in poslej tako žive, da dvigajo s seboj tudi druge. Človek, pravi sv. Tomaž, ne vidi v prihodnost, ne more presodili, kaj bi moglo to ali ono hudo v prihodnosti provzročiti, nima v oblasti prihodnjih dogodkov. Bog vse to vidi, ve in zmore. Zato človek ne sme tako kaznovali, da bi kazen bila kazen za hudobneža, a da bi zadela tudi nedolžne. Bog pa. Bog leliko pošlje eno ter isto hudo na vse: za hudobne ie kazen, a je lehko tudi pomoček poboljšania; za dobre naj bi bilo po božji volji blagoslov. In Bog ve, da jim je lehko največji blagoslovi Kar je še bilo lepega in velikega na svetu, je izšlo iz trpljenja! Ali ni sveti Tomaž Akvinski, kar je premislil, dobro premislil? Londonska zarota. Od visoke strani je prišlo nedavno zagotovilo, da se Avstriji in Nemči;i ne more očitati, če se vojska še vedno nadaljuje. Tiste, ki so sedaj pravzaprav premagani — je iskati v četverosporazumu. Namesto da bi pa prosili za mir, so se medsebojno zavezali ter v takozvani londonski pogodbi sklenili, da nobena država entenle ne bo sklenila posebnega miru. Kako so n, pr. planili le dni v svo'"em časopisju po Črni-gori, ki se je odločila za mirovna pogajanja! Črnogorski kralj Nikila ie vsled lega ves zbegan. Popihal jo je na Francosko. Londonska pogodba je — rekli bi — zarota zoper mir, in tisti, ki so to zaroto skovali, so obenem prvi povzročitelji sedanje vojske in odgovorni za vso kri, ki bo še tekla. Torej naši sovražniki so one zverine, ki ne marajo miru, ker smatrajo č a s za svojega najboljšega zaveznika, ki mislijo, da bodo svoje framasonske namene tem gotoveie dosegli, čim bolj se vojska vleče. Kdo je za to londonsko zaroto, sino ravnokar namignili. Razvidi se pa jasno iz neke opazke v londonski pogodbi, ki bi brez nje Italija ne bila pristopila zraven. Opazka vsebuje naravnost sovražno ost zo-per poglavarja sv. Cerkve, ki se po zahtevi • Italije (oziroma londonske pogodbe) ne bi smel povabiti k bodočemu mirovnemu pogajanju ob koncu vojske; razven tega pa omenjena opazka zabranjuje, da bi se iz-, premenila ona pravzaprav poniževalna gai rancijska (varstvena) postava, ki so jo Lahi skovaii o priliki oropunja cerkvene države^ V navedenem dostavku londonske pogodb be se kažejo oči vidno prsli italijanske lože, Londonska pogodba, h kateri je sicer 1 tali^ že zelo pozno pristopila, ima znak zarote proti sv. stolici in proli papeštvu, Framasonstvo, ki ima na vesti velik del krivde, da je izbruhnila seda.nia vojska, sc trudi na vso moč, da bi se vojska zategnila in da bi se zabranil in preprečil za nas ugoden mir. Zarota lože je pa naperjena obenem zoper papeža. Framasonska loža se boji, da ne bi se po zmagi osrednjih velevlasti okrepila moč in veljava sv. stolice ter zagotovila potrebna samostojnost poglavarju sv. Cerkve. Zato pa framasoni zahtevajo, da naj se boj nadaljuje do obojestranskega uničenja narodov. Prav vsled tega lahko rečemo, da je sedanja vojska boj peklenskih moči zoper kraljestvo božje, zoper nravni red na zemlji, boj teme zoper Petrovo skalo. Toda uprav z ozirom na ta značaj ki ga ima sedanja borba, smemo upravičeno pričakovati, da bo ne samo sedaj, marveč tudi v bodoče zmaga na naši strani; kajti z nami je Bog, ki bo pripomogel svoji Cerkvi do zmage. Že stari pogani s;> vse storili, da bi zatrli sv. Cerkev, da bi ugonobili papeštvo. Tekom 300 let — je b.l skoraj vsak rimski škof mučcnec1. Toda cesarstvo rimskih mo-gočnjakov se je zrušilo v nič, stol sv. Pclra pa še vedno sloji v Rimu. Tudi zaroto v Londonu bo zadela uso-. da vseh zarotnikov proti katoliški Cerkvi; saj je ta zarota najgrše hudodelstvo, kar jih svetovna zgodovina pozna. Zgodovina govori o zarotah zoper posamezne dobre in slabe osebe, bile so zarote zoper kralje in vladarje, zoper vlade in državnike; —> zarole zoper svobodo in življenje polovice sveta, zoper mir med narodi — pa še m bilo. Toda uprav ta zločin bo mero hudobij naših sovražnikov napolnil do vrha, utrudil pa tudi božjo potrpežljivost... Pregled po svetu. Kaj se pripravlja. Iz vseh vojskujočih se držav poročajo o velikih pripravah za b.idoče odločilne dni, ko bo šlo za končno odločitev. — Mcgočnih vplivov na korist in.-ru ni moč tajiti, ker se zavzemaio za mir zlasli višji ruski krogi, osobito pa carica sama. Bolgarski krali vrača obiske. Kralj Ferdinand ie 8 fcbiuarja obiskal nemškega cesarja v nemškem glavnem stanu, —1 Spremljal ga ie ministrski predsednik Ra-doslavov, vojni poveljnik Žekov in nekoliko vojaštva. — V avstrijskem glavnem sta' nu je obiskal maršala nadvojvodo Friderika. Oborožene trgovske ladje. Avstro- ogrska vlada je poslfla vsem nevtralnim državam spomciuco, ki v nji opozarja, da je Anglija svoje trgovske ladje oskrbela s topovi; zgledu Anglije je sledila tudi Francija in Italija. C. in kr, vlada opozarja, da izgubi vsaka v katerikoli namen s topovi oborožena trgovska ladja lastnost mirne ladje; avstrijskim pomorskim vojnim silam se je torej ukazalo, naj ravnajo s takimi ladjami, kakor sploh z vojnim ladjevjem. Ta ukaz se začne izvajati šele 29. februarja. To pa zaradi tega, da zamorejo nev-traici posvariti svoje ljudi, naj ne izpostavljajo ne sebe ne svojega blaga v nevarnost na takih oboroženih trgovskih ladjah. Diplomati zapuste Atene. »Echo de Pariš« poroča: Arhive avstrijskega, nemškega, bolgarskega in turškega poslaništva v Atenah so prepeljali v Bitolj. Konzuli in njir rodbine se pripravljajo, da zapuste Atene. Razorožitev Črnegore je sedaj končana. Za Avstrijo je s tem črnogorsko vprašanje rešeno. Srbska vlada naznanja nevtralnim državam, da se je nasebla na otoku Krfu. Srbski konzuli in diplomatični zastopniki se bodo vrnili v slolico srbske vlade. Zli duh v Grčiji je Venizelos. Nahaja se zmerom v Solunu, kjer hoče menda uresničiti svoje prevratne načrte, da se ob ugodnem času strmoglavi grška vlada in dinastija. Atenske oblasti so ga že pozvale, na/ zapusti Solun, a se ni zmenil-za to. Blokada Grčije. Laški listi pišejo, da ententa zelo strogo straži grško obalo in vce ladje, ki so namenjene v Grčijo. Med grškim prebivalstvom se močno čuti po-m?njkanje živeža; premoga ni skoraj več dobiti. Nevtralnost Romunije. Romunski ministrski svet je sklenil, da hoče še naprej varovali najstrožjo nevtralnost. Romunija in Grčija se dobro razumeta. — Pravkar pa čujemo, da se Romunija v kratkem odloči. Briand v Rimu. Glavar francoske vlade je bil te dni v Rimu. Razgovarjal se je z veljavnimi osebami. O čem? — Giolitti-jcvi pristaši protestirajo proti Briandove-mu načrtu, ki hoče doseči, da napove Italija Nemčiji vojsko. Ali je potovanje Bri-andovo imelo ta namen?! — Salandra se je odpeljal na bojišče, ko je prišel Briand v Rim! Giolittija že kličejo. — Giolitti, bivši italijanski minister, se je bil umaknil, ko je izbruhnila vojska; zadrževal je namreč sovražno razpoloženje proti Avstriji, dokler je mogel. Ko se je pa nahujskana ulica dvignila zoper njega, je pobral kopita in se umaknil. Dobro smo pa vedeli, da bodo Italijani, ko se jim poleže kri, tega moža še potrebovali. Zdaj čujeino, da je Giolittija ministrski predsednik Salandra že obiskal v Turinu. Salandra se je vsega naveličal, osobito pa neplodnega vojskovanja. Spor med Ameriko in Nemčijo zaradi »Lusitanije« se smatra skoraj kot poravnan, ker je Nemčija storila vse, kar je mogla, da se spor ne razpali. Na Kineškem — mir. Vladne čete so Popolnoma premagale vstaše in zasedle ugodne postojanke. Svetovna vojska. Uspeh zadnje borbe pri Oslavju. — Napad na laško letalsko pristanišče pri Gradežu. — Naše čete zasedle laško postojanko na Bombonu. — V Volluijl ia vzhodni Galiciji novi spopadi. — Tiranu v Albaniji zasedle avstrijske čete, Eibasan pa Bolgari. — ltolgarska moč napreduje proti morju. — Italijani odbiti zahodno od Tirane. — Delovanje nemških čol-nov-potapljačev: Pogreznjeni dve angleški in ena francoska bojna ladja. — Napadi naših vodnih letal na italijanske prometne naprave. VOJSKA Z ITALIJO. Zavezniki od Italije odločno zahtevajo, da bi morala sodelovati tudi na bojiščih izven Italije — pri Valoni ali pa Solunu, Italijani se pa boje, da bi naše čete prodrle za korakom. Šele, ko so naši jeli rabiti strašno orožje, s katerim so metali plamen v sovražne vrste, so Itlijani opustili vsak* odpor in se vdali. 1200 Lahov, med njimj 2 majorja in 45 drugih častnikov, je bilo ujetih. — Naša artiljerija je celo noč ia naslednji dopoldan nadaljevala svoj ljuti ogejjj proti sovražnim baterijam. Napad na italijansko letalsko pristanišče pri Gradeža. Naši letalci so 7. februarja poleteli ob solnčnem vzhodu čez morje v Gorgo pri Gradežu. Nemili jutranji po« zdrav je dobro učinkoval. Lope so jel« goreti, preden so otvorili Lahi streljanje ■ lopovi. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Strah pred našo ofenzivo. Lahi nervozno poizvedujejo, če in kdaj se bo zvalila n.mje naša ofenziva. Da bi bili bolj varni, so 7 km za svojo fronto zgradili betonirano brambno črto. V tem so pač mojstri. Koliko jim bo to pomagalo, je vprašanje časa. Italijansko vojno poročilo. Čujmo, k»-ko obveščajo svoje ljudi italijanski vojni poročevalci: Rim, 9. februarja: Na Tridea-tinskem in v Karniji je delovalo topništva in naši poizvedovalni oddelki kakor navadno. S cele bojne črte ob Soči se poro« Boji pri Loosu. soško fronto, če bi Italijani oslabili svoje črte. Uspehi naše armade pri Oslavju in pri tolminskem obmostju so spravili vodstvo italijanske vojske v nervozno boječ-nost. — Zdi se, da je italijanska vlada izdala ukaz, da se vpokličcjc še novi letniki pt o orožje, ker morajo vsled vladne odredbe biti pripravljene vse italijanske srednje šole, da vsak čas lahko sprejmejo čete. Italijanski listi pravijo: Italija je zavrnila zahtevo entente, da bi poslala del svojih čet v Albanijo, Macedonijo ali celo v Egipt. Obramba lastnih tal, tako trd6, ja važnejša, kot ves Balkan. Podrobnosti o boju pri Oslavju. Dne 24. jan. ob 3 popoldne so naše čete krepko prožile ogenj na italijanske postojanke. Do 600 topov je bruhalo morilno železo na sovražnika. Med grmenjem so se dobro ravločili 30'5 cm možnarji. Po nedolgi ka-nonadi se je začulo povelje »Naprej proti Italijanu!« To je najbolj gorka želja naših neustrašenih borilcev, ki se jim je bila takrat izpolnila. Sledil je naskok. Kljub strašnemu pritisku »o se Lahi umikali le korak ča, da je pomnožil sovražnik delovanje to-po^ in letalcev. Naše topništvo odgovarja Ijuto na ogenj. V odseku Zagora (srednja Soča) je napadel neki naš letalec drzno dve sovražni letali, ki ju je prisilil z ognjem iz svoje strojnice, da sta pobegnili. Položaj na italijanskem bojišču je sedaj tak, da se Italijani boje naše ofenzive. Br jazen se kaže v tem, da utrjujejo z mrzlično delavnostjo svoje črte, poglobujejo jarke, delajo nove žične ovire, betoniraj« poffojanke itd. Našim ne ostane nobena njihova kretnja prikrita. Prasketanje pušk ne preneha niti ponoči; toda naši vojaki na ta slepi ogenj niti ne odgovarjajo več. Naše čete zasedle laško postojanko ▼ Ro nbonu. Na primorski črti je opazovati nef-aj dni bolj živahno artiljerijsko streljanje. Pri Bovcu so naše čete 12. februar,> osvojile sovražno postojanko na Rom-boru. Ujetih je bilo 73 alpinov, uplenjen« 3 strojnice. VOJSKA Z RUSI. Iznova so začeli. Rusi so se zopet lotili sisifovega dela. Napade so obnovili ofc besarabski fronti in v Voliniji. V Černovice se sliši več dni strašno grmenje topov. V smeri proli Bojanu se opazuje celo ognjeno morje. — Dne 8. februarja je sovražnik deloval na bojni črti v Voliniji in v vzhodni Galiciji. Ljuli spopadi sprednjih straž so se mestoma razvili v večje boje, ki so se končali s tem, da je bil sovražnik prepoden. Pri neki utrdbi so našteli 200 mrtvih Ru-»ov. — Močno so se naši bojevali tudi na odseku severozahodno od 1 arnopola. —-Pri Rigi m pri Dvinskem je bil topovski boj. Pred Rigo in Dvinsk so baje zadnje dni pripeljali velike sile s francoske bojne £tte. Napadi so se ponavljali tudi naslednje dni. Naši stražni oddelki so Ruse povsod nagnali. — V Besarabiji se vrše velike ru-»ke priprave, zato vozijo samo vojaški vlaki. — Naši vojaki so mnenja, da se boje Rusi naše ofenzive na besarabski fronti; streljali so zadnje čase tudi ponoči. — Neki ruski višji častnik je baje izjavil, da bo Rusija razpolagala spomladi z 8 milijoni, vojakov. (Vprašanje je, kdo jih bo oborožil.) Pri Tarnopolu so se razvili močnejši topniški boji. Neko utrdbo prednjih straž »o ruske čete zasedle, ponoči so se morale pa zopet umakniti naši sili. ALBANIJA. Avslro-ogrske čete v Albaniji stalno napredujejo. S tem dozoreva odločitev na Balkanu. Albanski rodovi so se povečini odločili za Avstrijo; dobro oboroženi rodovi tvorijo proti Lahom prednje straže Avstrijcev. — Italijani so se iz vseh delov Albanije umaknili; le v Valoni, Draču in okolici so se pripravili na cdpor. Pred Tirano so došle avstro-ogrske če.'e dne 7. februarja. Razen neznatnih piask ni bilo posebnih bojev, ker se italijanski oddelki Essad-paše izogibljcjo bojev in umikajo proti jugu in jugovzhodu. 2f-seden je kraj Valja, 8 km severozahodno od Tirane/— Naši letalci so zopet metali bi.mbe na sovražne tabore čet pri Draču in na parnike, ki so v pristanišču zasidrani. V bližini Drača se bijejo avstrijske in rbske prednje straže. — Govori se, da je bt-žečih srbskih čet še precej veliko število; sodijo, da okrog 60.000. Tirana je bila zasedena 9. februarja. V naši posesti so tudi višine na cesti iz Tirane v Drač: Preža in Pazar Šiak. (Ti-rara je mesto, ki šteje 25.000 prebivalcev ter leži na rodovitni ravnini med obsežnimi vrtovi.) Boji pred Dračem. Italijanske čete so poizkušale napasti zahodno od Tirane in iztrgali od naših čet zasedene višinske postojanke. Vsi napadi so bili odbiti. Elbasan zaseden. Bolgarske čete so 12. lebruarja zasedle Elbasan. Prebivalstvo jih je spreielo zelo prijazno. Mesto je r zastavah. Z močnimi silami prodirajo »cdaj Bolgari proti Jadranskemu obrežju. Četam, ki se bližajo Valoni, poveljuje ge-peral Todorov. NA MORJU. Delovanje nemških čolnov-potaplja- čev. Na Sredozemskem morju so se zadnji čas bolj pogosto jele pojavljali podmorske 4' ladjice. V zadnjih dneh so potopile neko veliko, močno oboroženo francosko pomožno križarko in tri angleške torpedovke. Zopet obstreljevana Anglija. Nekaj nemških pomorskih letal je vrglo dne 9. februarja veliko bomb na pristanišča, tvor-nice in vojašnico v Rainsgatte, južno od izliva reke Temze. Dva angleška torpedna rušilca sta bila polophena pred liullom. Sodi se, da ju je napadel podmorski čoln. Križarka »Arabis« potopljena. Ponoči od 10. do 11. februarja so zadele nemške torpedovke pri Doggcrbank, približno 120 morskih milj vzhodno od angleške obali, na več angleških križark, ki so takoj zbežale. Nemške topedovke so jih zasledovale ter potopile novo angleško križarko »A-rabis«; tudi neka druga križarka je bila zadrta. 24 mož potopljene križarke, med njimi poveljnik, je bilo rešenih. — »Arabis« je bila zgrajena že med vojsko, — Poroča se naknadno, da se je potopila tudi druga obslreljena angleška bojna ladja. Zavrtana in pogreznjena francoska križarka. Neki nemški podmorski čoln je potopil 8. t. m. ob sirski obali blizu Beiru-ta fiancosko bojno ladjo »Suffren«. Ladja jc zginila na dno v dveh minutah. Dolga je b'la 126 metrov, široka 21 metrov. Zopet letalni napadi na italijanske pro-rr.otne naprave. Neko brodovje pomorskih letal je uničilo 12. t. m. popoldne v Raveni dve železniški skladišči; težko je poškodo-vdo kolodvorska poslopja, tvornici žvepla in sladkorja in povzročilo nekaj požarov. — Obrambna baterija v pristanišču Cor-sinl je živahno obstreljevala letala. — Neko drugo brodovje je s težkimi bombami večkrat zadelo dvigala vode v Codigoro in v Cavanello. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. FRANCOSKO BOJIŠČE. Na Flanderskem in Francoskem so začeli Nemci nepričakovano ljuto napadali. Kaj nameravajo s tem, še ni. znano. Poinejša poročila govore samo o delnih topniških bojih in o tepežih za posamezne jarke, ki se njih lastniki večkrat menjavajo. — V Vogezih in Lotaringiji so bili živahni topniški boji. Vse pa, kar čujemo o bojih med Nemci in sovražniki na francoskih tleh, za nas nima posebne zanimivosti. Godi se podobno, kot na goriški fronti. Tj so nam posamezne vasi bolj znane, pa nas vse bolj zanimlje, zlasti pa seveda zato, ker gre za našo zemljo. PRED SOLUNOM. Nekateri listi pišejo, da je pričakovati vsak čas ofenzive proti Solunu; trdi se, da se udeleže Turki ofenzive z velikimi silami. — Drugi zopet sklepajo, da ni pričakovali velikih nastopov, ker se ie bolgarski kralj Ferdinand podal v nemški glavni stan. Število nemško-bolgarskih čet, ki stoje od Bilolja do bolgarske Tracije, cenijo na 300.000 mož. Tedenske novice. Granata — ubila župnika. Novo žrte> je zahtevala italijanska verolomnost. Padel je župnik Fabiani, ki je vztrajal med svojimi ovčicami pri Sv. Luciii, kakor evangelski dobri Pastir, Prostovoljno je vzdižal med verniki tam v tako ljuto ob-stieijevani Sv. Luciji. Padci je kot žrtev ljubezni do bližnjega zadet U. februarja v župnišču od sovražne granate. »Ljudi ne p.istim samih,« je rekel, ko se je pričela vojska, sedaj je padel kot prostovoljec-junak. — Pokojni je bil vzor župnika, ki ga je bila sama dobrota. Spoštovali so ga v«: kakor očeta. Pokopan je na podmel^ skein pokopališču. N. v m. p.I Umrl je 8. februarja v Šinkovem turnu pri Vodicah vpokojem župnik č. g. Janez Tavčar, star 73 let. Skromni gospod je bil zgled pobožnega in za božjo čast gorečega duhovnika, vnet posebno za lepo cerkveno petje. Doma jc bil .v Podgori, župnije starooseliške. R. i. p.I Delu časti Rezalcu tobaka v tukajšnji tobačni tovarni, g. Lavrenciju P a 1 o v e c, je podelil cesar srebrni zaslužni križec. Vrlemu našemu somišljeniku, ki že nad 40 let izvršuje svojo službo, iskreno čestitamo! 1500 odlikovanj. Avstrijski cesar j® podelil državnemu uredništvu približno 1500 odlikovani in sicer zaradi zaslug V sedanji vojski. Na Kranjskem so med drugimi bili odlikovani: Namestnik deželnega predsednika, dvorni svetnik Rudolf grot Chorinsky (komturni križ Franc Jožefove-ga reda z zvezdo); prsdsednik deželnega sodišča v Ljubljani Adolf Elsner, in vodja rudarskega ravnateljstva v Idriii dvornt svetnik Jožef Billek (vitežki križ Leopol-dovega reda); okrajni glavar Karel Ekel v Logatcu, okr. zdravnik v Ljubljani dr. Pregel, okr. glavar v Kranju Fr. Schitnik, državni pravdnik dr. E. Pajnič v Ljubljani, profesorji Lederhas, Jeraj in Virbnik (viteški križ Franc Jožefovega reaa). Mnogo uradnikov je dobilo zaslužne križce in od-, likovanja k naslovom dvornega, cesarske-ga ali vladnega svetnika. Novi vpokHci. C. kr. domobransko do* polnilno poveljstvo v Ljubljani naznanja: Župani in občinski svetovalci, ki so bili pri naknadnem prebiranju dne 24. in 25. januarja 1916 potrjeni, morajo 21. februarja 1916 odriniti v vojaško službovanje, če niso bili medtem oproščeni. Vpoklic se posameznim osebam ne bo dostavil, ker je za vse merodajen splošni vpoklic L/3. Zadnji potres dne 8. februarja se je močno čutil zlasti na Gorenjskem. Na tifusu je umrl v Št. Petru pri Novem mestu (13. februarja) ondotni organist in r-ei kvenik Franc Rak. To je druga žrtev epidemije. Bolgarski kralj na Dunaju. V ponedeljek, 14. februarja se je pripeljal na Dunaj bolgarski kralj Ferdinand, da je obiskal kot naš zaveznik našega cesarja. Dunaj je bil v zastavah. Velikega soma so potegnili oni tedeni iz Drave pri Ptuju. Riba je najbrže prišla iz Donave in je tehtala 48 kg. Dolga je bila 2 metra. Razne novice. Glede državnih podpor so dobile do-tične komisije razna navodila, da bodo enakomerno in v milejšem ter razširjenem zmislu tolmačile določila, ki dovoljujejo podpore svojcem vpoklicancev. Državna pomožna akc:ja za hotelska podjetja. Deželna zveza za tujski promet je v zmislu razglasa c. kr. deželne vlade imenovala zaupnike. Določeni so v Ljubljani: Anton G a 11 e , c. kr. notar, in Gju-ro Rašica, ravnatelj Kranjske deželne banke; za skupino Gorenjsko je izvoljen za načelnika zaupnikov dež.elni poslanec, župnik v Gorjah Ivan P i b e r ; nadaljni zaupniki so: Vinko Hudovcrnik, ravnatelj Mestne hranilnice, Alfred R u -deseh, c. kr. notar ozir. njegov namestnik J. G 1 o b o č n i k , vsi trije v Radovljici. V Kamniku dež. poslanec, kanonik-dekan Ivan Lavrenčič; v Postojni ka-tehet meščanske šole Andrej A ž m a n in jamski tajnik Ivan P e r k o. Deželna zveza bo začetkom prihodnjega tedna razposlala zaupnikom formulare za prošnje, ki so strankam na razpolago. Prošnje naj se čimprej vlože pri Deželni komisiji za državno kreditno pomoč hotelom pri c. kr. deželni vladi naikasneje do dne 1. marca t. 1. Božja kazen. Stotnik Sporer je sporočil nekemu koroškemu župniku, da so nekaj naših vojakov presenetili plaz.ovi. Na pomoč poslano moštvo je pa laški izdajalec napadal in obstreljeval, žal ne brez uspeha. Vrli naši kranjski vojaki so pa kljub temu vršili samaritmsko delo in rešili vse zasute može, razen enega. Božja kazen je pa Lahu sledila za petami. Nanj so se vsuli veliko hujši plazovi, kot na naše; pokopali so mnogo ljudi, ki jih pa niso rešili, ker so mislili, da smo tudi tni tako brezvestni, kakor oni. Slučaji pasje stekline so se zadnji čas večkrat ponavljali, V Ljubljani so izdane stroge naredbe za lastnike psov. Vsakdo pa naj pazi, da sumljivo žival takoj odstrani, naj se nahaja kjerkoli. Čudno vreme. Pri nas smo po dolgem čakanju dobili nekoliko južnega snega. Na Tirolskem pa je bil prejšnji teden tak jugov veter, da je v nekaterih krajih vse osušil. V Inomostu so se podili oblaki prahu. Grol Pejačevič, bivši hrvatski minister, ki se je nahajal ves čas, odkar se je pričela vojska, v Irancoskem ujetništvu, je bil sedaj zamenjan in se je vrnil te dni v S"rjo domovino. Pripoveduje, da je na Francoskem vse razpoloženo za mir, da pa Anglija ne miruje in tira svoje zaveznike v nadaljno bojevanje. Izmenjava invalidov. Tudi med Avstrijo in Italijo se je baje doseglo sporaz-umljenje, da se bodo mogli za vojno nesposobni invalidi izmenjali. Zgodilo se bo to meseca aprila. Hrvatski umetnik na frontL R. Fran-(fcš-Mihanovič, znamenili hrvatski kipar, je bil s profesorjem Ivekovičem že drugič na jugozapadnem bojišču. Po zahtevi hrvatskih mest, ki so našega voiskevodjo generala pl. Boroeviča izvolila za častnega meščana, je izdelal reliefno doprsno podobo Boroevičevo v naravni velikosti. Podal se je s svojim tovarišem tudi v Gorico, kjer si je ogledal pobliže vojaško življenje, transporte, podrtije, in na stotine pisanih slik, ki jih nudi vojni čas ob fronti. Blagoslov sv. Blaža. Dalmatinci in Hrvatje posebno časte sv. Blaža, Tudi tam na obsoški fronti so se spomnili svojega zavetnika; domači dalmatinski domobranski polk, ki nosi težo dneva na Oslavju, je oskrbel na dan sv. Blaža sv. mašo. Nad 1000 mož s častniškim zborom se je udeležilo slovesnosti ter prejelo blagoslov sv. Blaža. Ta dan so tudi imeli blagoslov lepe zastave sv. Blaža, ki so jo vrli Dalmatinci poslali kot dar polka mestu Dubrovniku. Šrapncl, ki ni razpočil. Na Dunaj je prišel na dopust vojak in prinesel s seboj sovražni šrapnel, ki m bil razpočil. Krogla, Ki so jo imeli otroci v rokah, pade na tla in se razleti. Štirje otroci so mrtvi, neka ženska je poškodovana. Tudi stanovanja v hiši so trpela. Red »za zasluge«. Nemški cesar je podelil avstrijskemu generalu Koveszu red »Pour le mčrite«. 51 odvetnikov je bilo poklicanih v vojaško službo od početka vojske do zadnjega decembra 1915 — samo na Spodnjem Štajerskem. Zlato je izginilo v vojskujočih sc državah iz denarnega prometa. Nemčija si je znala izdatno zvišati zaklad svoje državne banke, ki je znašal konccm 1. 1914 okroglo 1258 milijonov mark in se je povzdignil leta 1915 na 2475 milijonov mark, to je za 97%. Pri nas so se šele v zadniem času izdale nekatere odredbe, ki merijo na to, da se ::lato v večji množini zbira v svoje naravno središče, to jc Avstro-ogrsko banko. Novo botrinstvo. Nemčija prevzame botrinstvo Gorice in nekega ogrskega mesta; Avstrija pa botrinstvo mesta Ortels- Vojaške novice. Ljubljanski domobranski pešpolk št. 27 si ie na bojišču tik za fronto v novi veliki dvorani ustanovil svojo knjižnico, ki naj vojakom, kadar so v rezervi, nudi zabave in razvedrila v težki vojni službi. Med prvimi nam jc v uresničenje te misli priskočilo na pomoč ljubljansko podjetje »Kino-Central« z velikodušnim darom 600 K. Tudi »Družba sv. Mohorja« jc poslala lepo število svojih knjig. Da knjižnico kolikor mogoče izpopolnimo, se obračamo do slavnega občinstva, naj nam pošlie dobrih poučnih in zabavnih knjig. Uredništvo »Slo-venčevo« bo gotovo drage volie zbralo take knjige in jih nam pošiljalo. Tudi nemške knjige so dobrodošle. — Leopold Turšič, c. kr. vojni kurat. f Francc Nemcc. Kakor da bi bil slutil svojo bližnjo smrt. Dne 10. dec. piše svoji materi v Dob pri Domžalah: »Ne žalujte preveč za menojl Če bo božja volja, pridem domov; če mi je pa Bog namenil, da bom moral dati svoje mlado, cvetoče življenie za domovino, . se pa vidiva tam gori, kjer bo vedno mir. Sedaj pa Vam podam svojo desno roko v slovo in Vam za-kličem: Z Bogorn! Z Bogoml Na svidenje nad zvezdamil« Ni še poteklo lansko leto, ko dobi mati pismo, pisano s tuio roko, ki ji naznani, da se je Francetova slutnja uresničila. — Zvon sv: Martina je tudi Tebi zapel zadnjo pescin, Francel Kolikrat sino bili skupaj v društveni sobi, pri igrafi. 3w si član društva ne samo po imenu, ampak po delu. In uprav delavnih članov nam tako manjkal Ljubil si svojo domovino. »Iz srca rad grem v boj -za domovina in želim, da se enkrat zmagoslavno vrnemo domov.« Tako mi pišeš z bojnega polja. Vrnil si se, a ne domov, ampak iz zemeljske tujine si se preselil v svojo pravo domovino, kjer se zopet vidimo. L. Rešen. Z italijanskega bojišča piše J. Š,: Komaj sem se vrnil iz dopusta, pa bi bil kmalu nesrečen. Angel varih me je varoval, da ni prišla pome smrt. Puško mi j« popolnoma razbilo, glavo imam malo ranjeno, živ sem pa le še ostal. Hvala Bogu, ki nanj nočem nikdar pozabiti. Blagim slovenskim ženam in dekletom! Ob začetku vojske in pozneje smo i Ljubljani razdelili vojakom nešteto sveti-njic, rožnih vencev, križcev in škapulirjev, Z veseljem so jih sprejeli. Zdaj odmeva klie z bojišča: »Prosimo še svetinjic, rožnih vencev, naša molitev naj se združi z Vašo doma. — Rožni venec čudežno pomaga.« Dobre Slovenkel Vsaka, ki ima kak rožni venec ali svelinjico odveč, naj to daruje hrabrim junakom na fronti. Ne bo ji žal, Ma-i rija ji bo plačnical Izročite takoj moleke, svetinjice, križce prednici Marijine družbe, ki jih naj odpošlje uredništvu »Slovenca« v Ljubljani, da jih dobe v roke naši hrabri brani telji domovine. Bog Vam tisočero vst povrni! Zasebni poštni zavoji vojakom na bojišče. Z odredbo trgovinskega minislrstva z dne 5. februarja je promet z zasebnimi poštiiimi zavoji ustavljen za sledeče vojn« pošte: št. 9, 16, 34, 45, 46, 49, 95, 99, 103, 140, 151, 168, 170, 187, 190, 210, 211, 227, 228, 229, 230, 233, 234, 260, 261, 264, 265, 300, 307, 315, 316, 317, 319, 331, 336, 33Z 333 in 339. t Franc Podlogar. Na ruskem bojišč« je padel v jeseni ta vrli mladenič iz Dolsk« župnije. Mladi Franc je bil med najmlajšimi vojaki pri 17, pp. Silno hud udarec je bila njegova smrt za vse domače, zlasti za starše. Toda — klicala ga je domovina na brsmbo, pa klical ga je tudi Bog, ki ga j« Ijvbil. — Blagi pokojnik je bil velik prija« telj »Domoljuba«; rad ga je prebiral in ▼ ujem zajemal junaškega duha, duha zvestobe do cesarja in domovine. Pozdrav iz ujetništva na Ruskem j« poslal uredništvu naročnik Ivo Trdina is Škofje Loke št. 92. Podpisan je tudi Blal Potočnik iz Selc-Podblice. — Na Ruskem je ujet Alojzij Lemut, s Cola pri Vipavi, Oglasil se je prvič te dni in piše, da še nI preveč slabo. Ženo prosi, naj mu kaj pošlje, pa da naj moli zanj s svojimi otročiči, da bi Bog odvzel to strašno žrtvovanje in podelil ljubi mir. — Po 15mesečnem presledku s« je iz ruskega ujetništva drugič oglasil Anton Fevec, član šentpeterske Marijine dru-» žbe v Ljubljani, doma iz Šrnartna pri Liliji, Dopisnica je romala 10 tednov. Pozdravlja vse znance. Naslov: A. Pevec, Novo-Niko-lajevsk, gub. Tomsk, Sibirija. Nobenega sporočile ni o vojaku J. lleglejr, lovski bat, 20, Kdor morda o njem kaj ve, naj to blagohotno sporoči na naslov: fcupnišče Mirna peč na Dolenjskem, — Med vojnimi pogrešanci sta tudi Ivan Prodnik, ki je služil pri 17. pp., 12. komp., in ' njegov brat Ferdinand, ki je bil pri 26. pp. |b prideljen pionirskemu oddelku. — Pojasnil lepo prosi mati Neža Prodnik, Solčava K. 17, Štaj. Stroške je pripravljena takoj povrniti. —. Brat vojaka Dominika Gec, ki M je boril na ruskem bojišču pri oddelku •trojnih pušk (vojna pošta 63), prosi, da bi te sporočilo našemu listu, ie kdo kaj ve o ■jem. Nov list za naše vojake. Kakor smo te naznanili v zadnji številki, je pričel izhajati v Ljubljani list, namenjen posebej našim možem in Jantom na bojišču. Ime mu |e »Pozdrav iz domovine* -in ima namen, nuditi našim vojakom bodrila, razvedrila ki tolažbe v njihovi službi. Na bojišče in v bolnice se pošilja list v večjih množinah »astonj. Kdor ga hoče naročiti posebej na »voj naslov — lahko ga naroče tudi doma-fci za svoje-vojake — naj pošlje za četrt leta 50 vin. (lahko v znamkah). Radi pa sprejemamo prostovoljne darove in preplačila, ker so stroški za izdajanje lista veliki. Vse, naročnina in drugi denarni prispevki, tudi •pisi in dopisi, naj se pošiljajo na naslov: »Pozdrav iz domovine«, Ljubljana, Ljudski dom. — Uredništvo in uprava »Pozdrav iz domovine«. Pozdravi z bojišča: Dolenjskim bralcem in bralkam »Domoljuba« izročata po-tdrave Fr. Kravcar iz Dobrniča in Janez Kosler iz Št. Lovrenca. Pravita, da so boji sedaj majhni, ker polentar nima več prave- Ea poguma. — Skupina vojakov na laškem ojišču pozdravlja in pravi: Dragi »Domoljub«! Malokdaj prideš v naše roke; pa kadar te zagledamo, te z veseljem sprejmemo v svojo sredo in z zanimanjem prebiramo. Spominjamo se pri tem onih lepih ča-»ov, ko smo se s teboj pomenkovali doma v krogu svojih družin. Iz vsega srca želimo, Ida se skoro povrne ljubi mir v našo domovino. — Zimo imamo bolj milo; celi januar }e bi', lep. Le 25. se je malo izpremenilo, pa ne samo vreme, marveč tudi polentarju )e padla muha v glavo. Ves dan nas je ob-lipal; bobnelo je, kakor v živem peklu, na-fcadnje pa ni bilo nobene škode. Z veseljem Bno ga pričakovali, da pride vun iz svojih bkenj, pa se je oplašil. Lep pozdrav vsem »Domoljubovim« naročnikom! Franc Cirn-•ki, Franc Groznik, Jernej Štrukelj. Na konju črnogorskega kralja. Ko so naši zasedli Lovčen, je zasijal žarek veselega upanja tudi vojakom, ki so bili v črnogorskem ujetništvu. Med njimi je bil tu-<3i Slovenec Franc Pikon z Dobrave. Ob potopu ladje »Zenta« si je rešil življenje ■ tem, da je plaval 100 ur daleč po morju 'do črnogorske obale. Tu je bil pridržan kot ■jetnik. Ko so Črnogorci bežali z Lovčena, »o zasedli on in še dva druga tovariša konje črnogorskega kralja v Podgorici in belili v noči proti Cetinju, kjer so bili že naši Vojaki. Konje so izročili poveljniku. Pikon |e prišel v Pulj in dobil 14 dnevni dopust. Slika iz bližine bojišča. Na uho ti udarja piskanje avtomobilov; kričanje vse-križem; vozovi škripljcjo; tam spredaj streljajo iz vseh kalibrov; po zraku ropotajo letalci, tu prepevajo v fronto idoči vojaki, tam poganjajo tisoče klavne živine. Zdaj ti pribobni avtomobil, ki ima vpreže-nih 7 do 8 vagonov. Zatem srečaš dolgo kolono dvovprežnih vozičkov; krotke ži-valice vozijo vodo, vino, nosijo provijant. Tu prikoraka bataljon Ogrov in Slovakov, ki pojo svoje enoglasne pesmi in koračnice; nato se začuje sviranje godbe: nov polk gre v ogenj z godbo na čelu. Nekaj novega: Po cesti koraka dolga vrsta ne-oboroženih moških: to so italijanski ujetniki; vidi se jim da so mnogo trpeli. Vse to vrvenje pa spremlja še gromenje topov, strojnic in pušk. Treska in grmi noč in dan. Kakor gospodje. Zdaj, ko ni večjih bojev, se vojakom v jarkih nc godi preslabo. Nekdo piše in se hvali: »Menažo imamo izborno, pa tudi dovolj je je. Vsak dan dobimo meso z juho in prikuho. Kruha nam ne manjka; dobimo tudi salame, sira, klobas, vina, čaja in še marsikak priboljšek. Tako dobre hrane še nismo imeli. Le v dežju imamo težke ure.« Avstrijski ujetniki na otoku Asinara. Špansko poslaništvo v Rimu poroča, da se je usoda avstrijskih vojnih ujetnikov, ki jih je vsled vojnih dogodkov srbska vlada izročila Italiji, izdatno izboljšala. Bolni in vsled prestanih naporov izmučeni ujetniki so v zdravniški oskrbi. Seznam imen bo kmalu sestavljen in potem osrednjemu poizvedovalnemu uradu za vojne ujetnike na Dunaj (I. Fischhof 3) poslan, ki ga bo nato objavil. Tudi so dobili vojni ujetniki dopisnice, da lahko obveste svojce. Ujetniki se nahajajo v šatoriščih na hribu; dobili so novo perilo in nove uniforme. Hrana je baje dobra in izdatna. Dopisi. Prežganje. Dne 23. januarja 1.1. je oskrbelo šolsko vodstvo v prostorih ljudske šole mladinsko prireditev v prid ranjencem Llijske vojaške bolnišnice. Uspeh prve prireditve je bil tako povoljen, da se je igra na svečnico ponovila. Obakrat nam je pred igro govoril Josip Gale. Prvič je razložil spored krvave igre na svetovnem pozori-šču, slikal hudobijo sovražnikov Avstrije, ter želel s toplimi besedami presvetlemu vladarju, ki je osivel pri delu za blagor svojih narodov, da bi se na večer življenja ra-doval slavnih zmag, ki jih bo priborila njegova hrabra armada. Na svečnico pa je obravnaval snov »Ljubezen do domovine bodi naš ponos«. S toplimi besedami je priporočal rojakom, naj z veseljem polagajo svoje žrtve na oltar ljubljene domovine, Spominjal se je junakov, ki so življenje daili za cesarja in domovino. Kar se tiče igre, se je prav čuditi, da more šolska mladina izvršiti naravnos! umetniške prizore. Kako smel je bil nastop dečkov vojakov, kako izvrstna njih oprava, Ob njihovih deklamacijah je bilo rosno marsikatero oko. Kako ganljiv prizor, ko so ob praporju prisegli zvestobo cesarju in domovini! Posebno mikaven, a tudi pretresljiv je bil prizor po bitvi, ko so mrtvi in umirajoči ležali in ječali na bojnem polju osa meli.. , Umirajoč četovodja vidi prikazen Zveličarja, ki tolaži trpečega junaka in mu obljublja mesto v večni slavi. Ta slika je privabila solze v naše oči. Tudi nastop deklic, njih deklamovanje ob padlih, vse silno lepo in ganljivo. In petje? Krasno! Nismo vedeli, kaj premore vnema g. učitelja, ki zna tako izvrstno vežbati! Bodi mu izrečena prisrčna zah-ala za nesebični trud. Odstopil je od županstva občine Tre-beljevo, ki obsega župnije Prežganje, Jan-če in Štango, župan Jožef Gale. Celih 23 let je kot župan neumorno deloval v blagor občine, ter nastopal vselej odločno kot mož katoliškega mišljenja in življenja. Bil je silno vesten na korist občine, tako da ga bo občina težko pogrešala. Bolezen ga je prisilila, da je odložil župansko čast. Za župana je sedaj izvoljen Anton Štrumbelj, ugleden posestnik iz Velikega Trebelje-vega. Ker je novi župan in njegov tajnik, sin prejšnjega župana in načelnik Orla, tudi krščanskega prepričanja, upamo, da se bo občina v istem duhu vadila, kakor do sedaj. Prejšnjemu županu pa smo vsi hvaležni za neumorno delovanje na korist občini in mu želimo, da bi kmalu okreval in zopet prevzel župansko čast, wJpB ricfoafc ipjjjjl Llsiea* prtli Kletev divjega lovca. (Povest. — O. — J. C.) (Dalje.) Ženo, ki se ni dala prepričati, da bi bila za njenega moža resna smrtna nevarnost, je opozorila soseda, naj iz previdnosti pokliče gospoda župnika, »Katarina, pošlji, pošlji po gospoda, naj pride z Bogom, da ti ne bo vest očitala, če bi se v naglici pripetila kaka nesreča,« tako je prigovarjala soseda Lucija zbegani lovčevi ženi. Pristavila je pa še: »Veš, pri takihle ranah človek nič gotovega ne ve; zgodi se rado, da ranjenca kar naenkrat zvije krč — in po njem je. Tudi bi ne bilo napačno, če bi prišel zdravnik iz mesta, da bi pomagal, ako se sploh pomagati da.« Katarina, ki je bila drugače krščanska žena in bi ji bilo hudo, če bi se ji morala očitati v tem ozira nemarna brezbrižnost in površnost, se opravičuje, rekoč: »Oh, seveda bo prav, če pride gospod župnik z Bogom, dasi po moji sodbi ni tako hudo, Prosim te, ljuba soseda, skoči ti do župni- šča in povej, kako je. Bo že župnik sam izprevidel, kaj je storiti.. • Katarina zbere nato vso družino, da jo pelje pred bolnika. Počasi se odpro vrata snale sobice in četvero otrok se približa z materjo očetovi postelji. Nemo so stopali in plašno gledali na očetov bledi obraz. Ko se vstopijo okrog postelje, obrne bolnik z veliko težavo glavo ter jih opazuje z obupnim ter mrklim pogledom . . . Za trenotek se izpremene bolestne poteze na ustnicah v prisiljen smeh nesrečnika, ki se pripravlja, da se sprijazni s smrtjo, pa se poslednjikrat poslavlja od svojih dragih. »Otroci moji,« reče na smrt ranjeni divji lovec, »angelčki moji, radost moja,« glas se mu je začel tresti, »sirote moje!« je govoril nesrečni človek kakor v nezavesti, smejoč se in jokajoč vse obenem. »At*, zakaj jokaš?« vpraša mala Anica, deklica v petem letu, ter se otroško-Ijubeznivo skloni k očetu. »Ker vas moram zapustiti, ljubčki mo-jil« reče v solzah Peler in dihne težko. »Kam pa greš, ata?« se čudi otrok ter vpira velike modre oči zdaj na očeta, zdaj oa mater; »ali boš šel zopet v gozd?« znanje mu je nekoliko lajšalo bolečine, in ložje jc pričakoval smrti, prepričan, da je to najboljša kazen za njegov greh. Toda otroci, družina! Da, smrt bo prikrajšala njegove bolečine, ali pa bo tudi zalečila rane družinici? »Nikdar!« zašepeče nesrečni človek obupno in se zagleda s strašnim pogledom v svoje sirote. »Otroci!« reče s slabim glasom, »pojdite sedaj, pojdite in ubogajte mamo in sestro, pojdite, zlati angelčki moji ...« »Ata, ne ostani dolgo zunaj, ker nas je strah brez tebe.« reče Anica. »Otročiči, otročičil,..« zaihti bolnik, položivši roko na srce. Njegovo ihtenje se je spajalo z jokom žene in hčere in trepetalo počasi po mali sobici. »Pojdite, otroci,« reče mati jokaje in jih odpelje liho iz sobe. Bolnik se še dolgo ni mogel umiriti; Katarina in Milka sta se precej časa tru-d:!i, da se je nekoliko potolažil. »Peter, ne razburjaj se več, to ti še povečava bolečine. Noč in spanje te bo okrepilo,« je govorila žena. tisne utrujene oči. Čez nekaj časa začn« zopet, a nekako slovesno, obenem pa rezko: »Ne jokaj, nesrečno deklel Vse vem. Zdavnaj sem že izvedel vse, pa seui rnoi-čal. A sedaj, veš, pred svojo smrtio, ti rečem, da bi te videl rajši mrtvo, kakor p* da bi te sin mojega ubijalca peljal kdaj pred oltar. Njegova nikdar ne boš in ne smel biti; si slišala?« — Milka se trese po vsem životu, zre nemo in plašno na očeta — ia ne ve, kaj bi odgovorila. Zdaj se oglasi zOr pet bolnik in reče zapovedujoče: »Dekle, sem pojdil« »Tu sem, očel« »Pokleknil« »Oče!« , . , , , »Poklekni! — Ali veš, kaj je otrok dot žan staršem?« »Vem, pokorščino.« »Ali si ti pokoren otrok?« »Oče, vselej sem vas ubogala.« »Dobro. Zdaj me poslušaj! Poslušaj umirajočega očeta. Ti si se nekaj menila z Milanom ...» . 0/j.-.. »Oče! Nikoli ni bilo najmanjše stvarc«, ki bi bila grešna pred Bogom!« »Poslušaj mel — Prisezi mi tu pri živem Bogu, cla boš pustila vsako misel nan^ da ne boš nikoli njegova žena in če bi te $ povzdignjenimi rokami prosil.« »Oče, moj oče!« »Prisezil« »Očel« »Tedaj poslušaj: Če ga vzameš, naj bo pro_____ »Očel« — zakriči na ves glas zdvojena mladenka. »Če ga vzameš« — ponovi bolnik —< »naj bo prokletstvo na tebi, na njem, nm potomstvul« ... Naprej ni mogel. Dekle se zgrudi na tla. Divjemu loven v grlu zahrešči, omahne in izdihne. (Dalje.) Slike in črtice z bojišč. Pismo za slovo! Topničar Janez Lukan iz Petkovca V Rovtah, ki je padel na italijanskem bojišču v jeseni 22. oktobra, je pisal, ko je odhajal na bojišče sledeče pismo, kakor bi že naprej slutil svojo smrt: Preljubi moji domačini! Preljubi moji starši, brat, sestre, sorodniki in pri-jateljil Prišel je konečno čas. ko moram odriniti na krvavo bojišče. Bojna tromba nas kliče slovenske junake-vojake branit očetnjavo, ki je v nevarnosti pred kletimi sovragi. Ni še prelito zadosti krvi, ne počiva še zadosti junakov na bojnih poljanah; še je treba novih žrtev za domovino. Tudi mi moramo junaško prijeti za puško in meč in iti med bojni grom. Mi topničarji hočemo in moramo maščevati padle brate vojake in iztrgati našo zemljo iz nenasitnih rok sovražnikovih. Zastaviti moramo življenje in kri za sivolasega vladarja ter položiti novo žrtev na oltar ljube domovin®. V tem svečanem trenutku se moram posloviti od Vas, preljubi moji starši in domači vsi. Morda je to zadnje slovol Z Bo- 7« Avstrijski vojaki prevažajo ranjence. To vprašanje nedolžnega otroka je bito divjemu lovcu kakor nož v srce. Zaprl je utrujeno svoje solzne oči in molčal. Toda čeprav so bile ustne njegove neme, njegov obraz je povedal več, kakor če bi govoril jezik. Da, tista beseda »gozd« je stresla dušo divjega lovca; pred njegovimi očmi je postajalo temno, še temnejše, kakor v gozdu, če je bil ponoči v njem, ko je preial na žival. Da, tisti gozd, ki je bil o njem prepričan, da ga osreči in mu prinese vsega potrebnega, ki je v njem mislil najti zakopan zaklad, tisti gozd je njegova smrt. Tisti gozd je vzrok bede, ki se bo zdaj naselila ▼ družino, vzrok siromaštva, ki ie s svojimi orlovskimi krili sedlo na njegov nekdaj tako srečni dom. Te misli so prevzele dušo divjega lovca kakor blisk; uvidel je slednjič tudi, da je kriva vsemu temu samo njegova lahko-"lišljenost, njegova lahkovernost. To spo- »Meni ni rešitve I« reče žalostno bolnik. »Vse je v božjih rokahl« de Milka. »Tudi on me je pozabil.« »Veruj, Peter, božja dobrolljivost je neskončna,« ga tolaži v polni veri in trdnem zaupanju Katarina. Nato hiti iz sobe, da bi poizvedela, če bo prišel župnik samo pogledat, ali pa morda kar z Bogom. Milka ostane sama pri bolniku, ki zdihne: »Bog je milostljiv, toda ne za take grešnike ..., ker drugače ne bi dopustil, da me je zadela krogla onega .,.,..« »Ne grešite vsaj sedaj ne,« ga hitro prekine Milka, »saj on ni kriv,« »On je moj ubijalec, in moj otrok ga branil« zaječi bolestno ranjenec, in oko mu za trenutek vzplamti silne razburjenosti in razpaljenosti. »Oče, saj ga ne branimi« zaihti deklica. •Molči!« sikne ogorčeno bolnik in za<- fom tedaj ljubi moji, Vam kliče udani sinko, ki Vas mogoče ne bo videl nikoli več Ha zemlji. Obenem se čutim dolžnega, da •e Vam, premili in preljubi starši, iz vsega srca zahvalim za vse dobrote, ki sem jih 0*1 Vas prejel. Zahvaljujem se Vam za vse nauke, ki ste mi jih že izza mladosti polagali na srce. Zahvaljujem se Vam za vse fei na vsem. Ljubi Dog naj Vam bo obilen plačnik. Odpustite tudi svojemu sinku vse, ■ čemer Vas je kdaj razžalil ter zagrenil Evljenje. Vem, da sem se v tem oziru če-»to pregrešil, rad priznavam svojo krivdo bi Vas prosim odpuščenja. Z Bogom, dragi brat in sestrel Bodite zdravi in srečni! Radi ubogajte drage starše in ne grenite jim življenja! Bodite pridni in pošteni, ker poštenje je največje premoženje! Vsem •kupaj še enkrat podam roko, Skoro gotovo ne pridem več v Vašo sredino da bi »e radoval ter veselil z Vami. Z Bogom! Z Bogom! tedaj vsi, ki ste mi mili in dragi. Ne žalostite se! Smatrajte se srečne, ako ostanem na bojni poljani, ako izveste, da je Vaš sinko.-umrl junaške in častne smrti za ljubo domovino, za vero in cesarja. Brezmadežna Devica naj Vam bo tolažnica v bridkih urah, če boste izvedeli za mojo smrt. In ako je res volja božja, da se več ne vidimo v tej solzni dolini, daj Bog, da se vidimo tam, kjer ni ne žalovanja ne joka, ne bolečin, in kjer bomo skupaj srečni in veseli na veke. Zdaj končam, ker kmalu odidemo. Kličem Vam: Bog Vas živi! Spominjajte se svojega sinka v molitvi! Vaš zvesti sinko Janko Lukan. Preko Srbije na Lovčen, Sanitej^ Jernej Škrabec, bivSi tajnik izobr. društva na Blokah, je pisal iz Črne-gore to-le: Cenjeno uredništvo »Domoljuba«! Iz daljnega kraja Vam zopet pišem nekaj drobtin. Zadnjikrat sem pisal še iz Srema, pred ofenzivo na Srbijo. Kmalu nato smo pa odrinili pred Belgrad, kjer so delovali naši težki in najtežji topovi. Ogenj, ki so ga bruhali ti velikani na Belgrad, je bil grozen. Ko smo bili onkraj Donave, smo postavili obvezovališče, kajti bilo je mnogo ranjencev — naših in srbskih. Med srbskimi je bila tudi Srbkinja, stara kakih 20 let; imela je zevajočo rano na vratu. Ranjena je bila v trenutku, ko je z nekega okna streljala s strojno puško na naše vojake. Došli smo v Belgrad, kjer je bilo naše vojaštvo že par dni prej; mesto je bilo razbito in razdejano, po cesti še vse polno mrtvecev naših in srbskih. V Belgradu smo ostali do 14. oktobra, potem smo šli na- Erej preko Avale gore, za katero so bili udi boji. Nato sem moral pa sam v bolnišnico; staknil sem bil nekje zlatenico, 23. okt. sem se podal zopet na bojne poljane. Prodirali smo proti Črnigori, bili v Goraždi, Čajnici, Metalki in Plevlju. Od tam smo se na Božič podali v Sarajevo, kamor smo došli 2, januarja — vse peš. Čez nekaj dni so nas poslali do Trebinja v Hercegovini; od tu smo hodili peš preko Dalmacije na Lovčen, kjer smo uživali krasen razgled 16. jan. Čutili smo obenem veliko izpremembo med Dalmacijo in Črnogoro: Dalmacija brez snega — že v cvetju, tu pa sneg in mraz. Na Lovčenu smo videli mnogo topov in municije, ki so jo pustili Črnogorci. V Črnigori je vse sama skala in hribi. Zdaj smo v glavnem mestu, ki je majhno, pa precej snažno. Draginja je velika: Liter vina stane n. pr. K 4, liter mleka pa K 2.40. Jedi sploh ni mogoče kupiti. Kruh preskrbujejo ljudem vojaki, drugače bi ga ne bilo dobiti. Vsem bralcem »Domoljuba« izrekam srčne pozdrave, pa tudi vojakom, ki so na drugih bojiščih ter vsem članom izobraževalnih društev. Malenkosti mojega dnevnika. Pismo Toneta Pečkaj-a. Bojišče 2. febr. 1916. Pod Marijinim varstvom smo tu na bejnih poljanah, to Vam lahko zagotovim iz lastne skušnje. Tudi ni nobena težava prehuda za tistega, ki z otroškim zaupanjem časti nebeško Mater. Tovarišem-bo-jevnikom zato toplo priporočam, naj se v vsaki sili zatečejo k Mariji, časte naj jo pa tudi takrat, ko so na varnem. Jaz sem bil meseca junija preteklega le*a na bojišču proti Rusom, in sicer v Galiciji. Bilo je 13. junija pri mestu B .,. v ozadju ob reki D ,,. Dano je bilo povelje, da mora naš bataljon naskočiti sovražnika, ki je bil očividno v veliki premoči. Ko začujemo povelje »Naprej!«, i m se kakor ponavadi priporočil Materi božji za varstvo, Komaj napravimo nekaj korakov, je žc letela na nas toča krogel in granat. Na vsak korak se je kdo izmed tovarišev zgrudil na tla. Bilo je strašno poslušati stok, obupne klice in zdihovanje ranjencev, zraven pa gromenje pušk, topov in strojnic. Prišli smo že blizu sovraf-ika; kar nenadoma prileti dum-dum krogla. Iznova zakličem: Varuj me, o Marija! Sv. Anton pomagaj mil (Bilo je tisti dan, ko sem obhajal svoj god.) Padel sem sicer na tla nekaj iz strahu, nekaj zato, ker me je na vratu oprasnila krogla. Kmalu se zavem. Na vratu me je peklo, kajti železo me je nekoliko ranilo; manjkalo pa je le par milimetrov, pa bi bil mrtev. Hvala večna pre-blaženi Devici in mojemu patronu! Vrnili smo se hitro v prejšnje postojanke, kajti Rusa je bilo preveč, da bi mogli kaj opravili proti njemu. Marsikateri mladenič je dal takrat svoje mlado življenje za čast domovine. Nekaj dni nato smo zapustili gališko zemljo in se odpeljali proti mili domovini. Par tednov smo počivali v okolici Ljubljane, potem so nas pa poslali proti kletemu sovražniku Italijanu. — Prihodnjič kaj več, Pozdravljam vse znance, prijatelje in čitatelje »Domoljuba«. Namesto tovariša — grob ... Jože in Tone sta se spoznala in sprijaznila v bojni črti. Ljubezen do domovine, ki sta se zanjo junaško in navdušeno borila, ju je takorekoč pobratila. Drug drugega sta izpodbujevala in osrčevala, tolažila in kratkočasila. Izguba enega bi zadala drugemu občutnejšo rano, kakor sovražni meč. In vendar se je zgodilo, kar sta v strahu pričakovala. Topovi so grmeli, bruhajoč morilni ogenj za bežečim sovražnikom. Stotnija, ki sta ji bila prideljena Jože in Tone, je dobila povelje prodirati. Zmagovito je preganjala celi dan sovražne: čete ter na večer dospela do malega gozda, ki ga je bilo treba preiskati. Komaj so stopili vojaki v temni gozdni hram, se že usujejo sovražne krogle iz gostega lesovja. Toda kmalu je pojenjala svinčena nevihta in naše vrste so prodirale nemoteno naprej, — Ko se je zdanilo, opazi Jože, da je izgubil tovariša. Zaman je vpraševal po njem, vsako poizvedovanje je bilo brezuspešno. Kako rad bi bil hitel nazaj, morda bi našel tam v gozdu ranjenega, obvezal bi mu rano ter ga spravil do rešilne postaje, A dolžnost mu je velevala resno in odločno: naprej; gre za domovino! Pohod je trajal celi dan, dokler niso slednjič dospeli do močno utrjenih sovražnih postojank, kjer se je začel trdovrater boj, ugodno se razvijajoč za naše čete. Dobile so znatno pomoč ter vrgle sovražnika iz utrjenih zakopov. Stotnija, pri kateri je služboval Jože, je bila zamenjana ter smela, pohvaljena vsled junaških činov, oditi za par dni počivat v bližnje selo. Zopet je bilo treba hoditi. Po prašnih cestah so se dvigali oblaki prahu in vroče je pripekalo poletno soince. Vabljivo se je črnil v daljavi senčni gozd, kjer bo kratek odmor. Misel na hladno senco je podvizala utrujene korake, vsaka stopinja jih je bližala prijetnemu cilju. Zadovoljno so posedli vojaki po mehki gozdni travi, opazujoč sledove predzadnjih bojev. Še so ležala okrog polomljena drevesa in kosi izstreljenih granat. Med grmičevjem pa so se dvigale gomile in ob njih leseni križi, glasne priče posmrtne sreče padlih junakov. Jože je sedel ob go;;lem grmu, njegovo oko pa je bilo uprto na križ in gomilo na nasprofni strani. Motreč na deščici skromen napis, naenkrat ostrmi. V očeh mu je zalestela debela solza, počasi se polzeča po otožnem licu. Čital je ime svojega nekdanjega tovariša; dan in kraj, vse se je ujemalo. Tu ga je izgubil ... in zdaj ga je našel: v senci mladega gozda je našel — njegov giob . . . Vojaki so v senci in mehki travi počivali; on pa je stal ob grobu, zatopljen v globoke misli , . . Pogovarjal se je v duhu s svojim prijateljem; pravil mu je o izvoje-vani zmagi, o žalosti, ki mu jo povzroča njegova izguba in o tolažbi, ki mu jo daje zavest, da je našel vsaj nekaj, po čemer je hrepenel: skromni grob svojega nepozab-ljenega prijatelja, Limbarski. Kratek opis vojaškega življenja. Ivan Jež iz Utika pri Vodicah, četovodja pri strojnih puškah, opisuje svoje vojaško življenje takole: Dragi staršil Predvsem lep pozdrav! Prva pot me je peljala v Galicijo, tja za tiste sedaj svetovnoznane Karpate. Prav dobro sem se bojeval. Marsikateremu Rusu sem zadal smrtni udarec. Najprej sem bil za vojaškega slugo ter preživel v tej službi prav dobro in zadovoljno štiri mesece. Ko je bil moj gospod ranjen v roko, me je poslal na Dunaj v šolo. Vežbal sem se en mesec, postal poddesetnik, nakar sem jo zopet odrinil proti Galiciii. Prišel sem zopet v boj. Precej jih je pokosila moja strojna puška. Bil sem odli- kovan in postal desetnik. Zdrav sem bil zmerom, pa še kako vesel zraven. Pa zakaj? Zato, ker me Marija varuje. Pa tudi jaz vedno nosim njeno svetinjico na svojih prsih in imam vse zaupanje do nje. Kmalu pa pride povelje, da gremo nad Laha. Vesel sem bil, da sem bil tudi jaz med temi, ki naj se pomerijo še z Italijanom. Vozili smo se pet dni in pet noči, potem še dva dni marširalij prišli smo ko-necno v visoke hribe, ki jih zakriva večni sneg in kjer človeška roka še ni gospodarila. Tu ni bilo ne vode, ne drva; tajali smo za silo sneg. Težko smo čakali, kdaj se udarimo. Kar pride zaželjeno povelje: Fantje na noge! Hud boj se prične. Neprestano smo se bili in ravsali sedem dni. Jaz sem bil zlezel na neko drevo; bil sem neprestano v smrtni nevarnosti, a moja strojna puška je delala, da je bilo groza. Slednjič mi je poveljnik ukazal, ngj se vrnem. Bil sem pohvaljen in odlikovan; postal sem četovodja. Sedaj zopet ni več hudega; sicer bi mi pa ne bilo nič dati življenje za domovino, vero in cesarja, samo Vas bi rad še videl. Upam, da se še vidimo. Spoznanje. Urh Kersnik (doma na Jezerskem) piše svoji materi iz vojaške bolnišnice: Draga mamica! V prvih vrsticah Vas oresrčno pozdravim, kakor tudi vse domače. Naznanim Vam, da sem še precej pri zdravju, dasi je tisto zdravje, ki sem ga prej imel, splavalo po vodi. Tudi veselja na tem svetu ne pričakujem več. Bog daj na drugem svetu boljšo srečo! . . . V svojih mladih letih sem zanemaril mnogo lepega časa, dobro se spominjam zdaj, in tudi Vam sem napravil kake bridko uro, a upam, da ste mi odpustili, kajti mlad človek je dostikrat nespameten. To-dr sedaj to obžalujem in sicer tako, da me včasih to premišljevanje spravi skoraj v neko preveliko otožnost. Pot mi bo kmalu odkazana nazaj na br jno črto, a vse rad in voljno pretrpim tudi, če bi prišlo še kaj hujšega, samo da bi mi ljubi Bog ohranil še življenje, da bi mogel izpolnjevati tiste dolžnosti, ki sem si jih naložil: skrbeti za svojo družino. Rad bi bil zvest prijatelj domačim in tudi drugim. Po svetu se človek uči, ali boljše se je doma učiti. V tej bolezni se mi ni dobro godilo, ali sedaj je boljše . . . Obiskat bi Vas rad prišel, pa ne smem in ne morem; pisal Vam bom pa rad, dokler bo mogoče in ne bom pozabil nobenega domačih do zadnjega zdihljeja. »Tudi mi se postavimo . . .1« Od slovenskih vojakov pionirjev s koroškega bojišča smo prejeli ta-le dopis: Dragi bralci in bralke »Domoljuba«! Sprejmite kratko sporočilo z visokih gora. T udi tukaj je mnogo slovenskih vojakov, ki so Polentarju že mnogo preglavic napravili. Tudi mi pionirji ne držimo rok križem. Ceste, ki jih moramo navadno v živo »balo izstreljati in izsekati, podzemeljska »nrivališča, mostove in druga težka in naporna dela prav z veseljem izvršujemo in »mo zmerom prav dobre volje. Dež nas ne odžene, sneg ali mraz nas ne zadrži. Včasih imamo tudi po večtedenskem napornem delu par ur počitka, da se malo očistimo in okrepčamo in pripravimo za novo delo, ki ga je vsekdar dosti. Seveda se Polentar včasih malo razjezi in nas začne neusmiljeno z granatami in šrapneli obsipavati; pa še bolj ga jezi, ko vidi, da je zopet za nekaj lir revnejši, ker Polentarjeve granate najdejo in razbijejo navadno samo skalovje. Mi se mu pa prav pošteno smejimo in mu prav radi to veselje privoščimo, saj imamo dosti prostora po teh skalovitih luknjah. Vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« presrčne pozdrave: Anton Šega iz Loškega potoka, Ivan Pribošek iz Koprivnice, Jožef Paučnik iz Sevnice, Ivan Ma-čeiob iz Žužemberka; Jožef Čadaj iz Planine, Štajersko, Valenti Albert, Gladbek na Veslfalskem, Janez Zapušek, Sterkra-de (Porenje), Alojzij Petrovčič, Brdo pri Ljubljani, Anton Hofer iz Št. Ruperta na Dolenjskem, Stanislav Tanko iz Ribnice na Dolenjskem, Henrik Hočevar iz Strug, Jožef Avguštinčič, Št. Peter, Štajersko, la Bogu, da ni resnica, kajti brat ie živi, Dobil sem poročilo, da je samo ujet na Ruj skem. V Črnigori in v Srbiji je ž* vse koqn čano. Srbski in črnogorski kralj — oba stal bežala; še enega naj dobita, da bodo sku« paj karte metali. Po hribih sem takih hodil, da aem mtan lil, da bom na nebesa potrkal. — Zdrav! sem zmerom, hvala Bogu! Mati, le potolai ženi bodite, saj bomo kmalu prišli vsi trije domov. Vem, da ste žalostni, ker Vam je cesar tri sinove poklical na vojsko; a naj se zgodi volja božja! Vojna služba ni najlažja, toda cesar kliče nas; kmalu zmage pride čas! Srčne pozdrave Vam, domačim iai vsem prijateljem »Domoljuba«. Sestre angleškega Rdečega križa in njih težave ob umikanja iz Srbije. »Danes tukaj — jutri tam . . .« Dragoviec Anton Kravcar, doma v Do-brniču na Dolenjskem — je pisal iz Srbije svoji materi: Ljuba mati! Dovolite, da Vam popišem svoje življenje, odkar sem se poslovil od doma. Prestal sem toliko, da sam Bog ve. Naznanim, da sva se z bratom videla v Bukovini in v Galiciji. 0 ljuba mati, ko bi Vi vedeli, kakšno veselje je, če se dva brata snideta — na bojišču! Oba sva imela solzne oči od veselja, da sva si še enkrat v roke segla — zdrava. Nato sva šla zopet obadva kmalu na pot. Nace je šel na vzhodno bojišče, jaz sem bil pa klican na jug — v Srbijo. Hodil sem 11 dni. Srbija je že zdavnaj naša; Črnagora pa tudi — hvala Bogu! No — tu se ve, kaj je slovenska kri! Vse beži pred Slovencem! Potem sem pa dobil neko dopisnico, ki je bilo gori zapisano, da se je moj brat Ignacij preselil v rajske višave, da se zdaj zv pri Mariji veseli plačila za svoje trpljenje. Ljuba mati! Jaz sem se takrat tako prestrašil, da nisem vedel, kje sem. A hva- V vojsko ste šli... V vojsko ste Sli prijatelji, kjer kruta smrt udarja. Zakaj ste šli veseli vsi? Za vero, docn, cesarja! Oči v solzah' in meč v rokah' imeli ste v slovesu. Vriskali ste, ko zbrali ste h krvavemu se plesu. V vojsko ste Sli prelivat kri za nas že davno, davac«, O, Bog Vam daj se z zmago kdaj vrniti večnoslavno. Invalid J. Mohor, Da strmini „Kolj di Lana". ' Slovenski mladenič F. L., ki je pri-* 'deljen nekemu tirolskemu polku cesarskih lovcev, nam je poslal naslednje kitice. L visokih planinah kot divje koze Jni gledamo doli na laike volke. Topovi gromijo, šrapneli grozč, cesarski se lovci prav hrabro drže. In dokler naš lovec tu gori preži, fTaijan pač »Kolj Lanc« nikdar ne dobi n. lV visokem skalovju tirolskih gora •tojim tu na straži za dom in Boga. Ne straši me krogla, ne plaši me mraz, junak sem slovenski cesarju zvest jaz. Sneženi viharji, gromenje topov ne zbega junaka, branilca domov. fTu v snegu stojim skoraj ves zameden, -in moj že obraz je od mraza leden. Divjajo viharji, pretresa nas grom, a vse za cesarja velja naj — za dom. Pač daleč od ljubljenih staršev sem res, pa v božjo previdnost udal sem se ves, IV. Drug čas bo spet prišel in ž njim ljubi mir takrat, ko premagan bo zlobni hudir. Takrat se poslovil od hribov bom tebi, od ljubih mi znancev in mrtvih tud' vseh, ki v skalnih pečinah preliti so kri. iV nebeškem veselju naj mir vsak dobil Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) Sprejema hranilne vloge, za katere Jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 %°/o brez kakega odbitka. Mu ure od i. zjutraj fo uggifti Glej lnseral! Gospodarske vesti. .Uporaba »melasne krme« in »surovega sladkorja«. Težki vojni čas sili tudi kmečki stan, fla se loteva pri gospodarstvu sredstev, ki bo mu bila doslej neznana. Uporaba ime-lase« in »surovega sladkorja« je nam Slovencem sicer nekaj novega, a naši sosedje po Češkem, Moravskem, v Podonavju in na Ogrskem poznajo to krmo že nad 25 let. Tam je seveda doma sladkorna obit, pa tudi dobičkonosna živinoreja. Ne samo 7» znanost, marveč v prvi vrsti praktična izkušnja je dokaz"ala vrline teh krmil, ki jih je pa seve treba prav rabiti. Misliti nam da dejstvo, da porabijo v naši monarhiji največ melasnih krmil Ogri; in kako čili so ogrski konji, kako orjaški ti voli in kakšne množice pitanih prešičev izvažajo iz de-želel Leta 1909. so pokrroili na Češkem 255.000 q, na Moravskem 157.000 q, Ogri pa 262.000 q. Praktične izkušnje mnogoštevilnih gospodarjev morajo prepričati vsakega živinorejca, da koristi edinole sebi, ako poklada vsak dan med drugo krmo tudi nekaj surovega sladkorja ali pa melasnih krmil. — Obojno krmilo se dobiva pri izdelovanju sladkorja; a dočim ima surovi sladkor 94 do 97 odstotkov v sebi sladkorne snovi, je ima me-lasa samo okoli 50 odstotkov, torej polovico manj. Kaj pa daje tem krmilom toliko veljavo? Kar je škrob (šterka) v krompirju, to je sladkor v melasni krmi in surovem cukru. Sladkor ima izredno vrednost kot hranilo za živalsko telo. Ves škrob, ki ga pokrmiš kot krompir, koruzni zdrob in krmsko moko, se mora izpreme-niti v živali najprej v sladkor, če hoče dospeti v kri in prinesti živali življenje, moč in maščobo. Sladkor v melasi in surovem cukru je za živino v prvi vrsti vir t e 1 e s n e m o č i, zato ga priporočajo zlasti za delavno živino sploh, posebno pa za konje. Obenem sladkor v krmi tudi obvaruje živino, ki veliko trpi (in naša vprežna živina bo morala garati za žive in mrtve, dokler bo trajala vojska), da preveč ne izhujša, da ne gre meso z nje. Sicer dosežeš ta namen tudi s pokladanjem beljakovina stih krmil, a so siino draga in jih je komaj dobiti. Še druge plati ne smemo prezreti pri melasni krmi in surovem sladkorju. Morebiti je glavna krma, ki jo imaš na razpolago, bolj malo vredna (mnogo slame, slabo senc). Ako hočeš doseči, da bo tvoja živina tudi tako slabo pičo s slastjo uživala, si pomagaj z melasno krmo in surovim cu-krom, ki napravita slabo krmo s svojo prijetno sladkobo okusno in tečno. V melasni krmi je precej nezgorljivih snovi, v katerih je največ (devet desetink) kalija. Izkušeni gospodarji trdijo, da ne poznajo, odkar so vpeljali v svoje hleve krmljenje z melaso, kosloloma (slabo razvitih kosti in hromote pri mlajši živini) pri živini. Zato proč z goljufivimi praški zoper take boleznil Najboljši prašek za močne kosti pri živini je »klajno apno« in pa melasna krma. Tudi drugih bolezni, na primer driske, se pri krmljenju z melaso, še manj pri surovem cukru — ni bati. Slavni nemški pospeševatelj umne živinoreje prof. Kcll-ner poudarja celo, da ta krma zlasti klanje (koliko) pri konjih očividno omiluje in odstranjuje. Kd^r je imel opraviti s koliko pri konjih, pa je začel krmiti melaso, je ne bo hotel več pogrešati v svojem hlevu. Eno pa poudarjamo in prosimo, da si vsak dobro zapomni naslednje: »Ne začenjaj krmiti takoj v začetku s porcijami, ki jih brez škode prenese tej krmi že vajena živina I Prehod se mora izvršiti polrgoma, sicer je driska neizogibna in lahko tudi precej nevarna posledica. Tega učinka po Kellnerju ni pripisovati obilnim solem v melasi, ampak sladkorju kot takemu, ki v večji množini zaužit draži prebavila in povzroča drisko. Tudi popolnoma mladi živini in močno brejim kravam ne pokladaj melasnih krmil, da ne bo kake nesreče ob telitvi. Prični torej z melaso, kakor tudi s surovim sladkorjem v manjši meri, ki jo polagoma stopnjuj do določene meje A preveč teh krmil ne pokladaj nikoli; po preveliki množini cukra bi bila živina ž^na in bi pila več nego je prav; delavna živina bi se tudi premočno potila. Če pa pokladaš melasno krmo in surovi sladkor redno v pravi meri, se oziraš pri tem na vrsto, starost in namen svoje živine, potem se kmalu prepričaš, da imaš opraviti z idealnim, ncprekosljivim krmilom. Živina ob tej krmi rada žre tudi slabejša z njo pomešana krmil*, je zdrava, dobi gladko, svetlo dlako, je vztrajna, se ne upeha izlepa. Konji, nagnjeni k nape-njaju, izgube to slabost; kra^e imajo več mleka, se lahko telijo in store zdrava teleta; mlada živina se lepo razvija, in pitana živina urno pridobiva na teži. Po dosedanjih izkušnjah smeš krmiti vsak dan n a 1000 kg ž i v e t e ž c sledeče množine melase kot take: Konjem po 3 kg, molznim kravam 2 in pol kg, vprežnira volom 3—4 kg, volom, ki jih pitaš, 4 kg, pre-šičem 5 kg. Če tehta terej tvoj konj 500 kg, mu boš pokladal le polovico zgorsj označene čiste melase, to ie 1 in pol kg na dan, prešičti, ki tehta 100 kg, boš dajal po pol kg na dan itd. Ker pa v naših krajih ne krmimo melase same, ampak zmesi surove melase z raznimi tvarinami, zdrob-: Ijenimi koruznimi storži, šoto itd., zat«; krmiš lahko po eno četrtino m e I a s n i U krmi! več, nego jc povedano gori za čisto melaso; naša melasna krmila so namreč v razmerju 75 : 25, to je na vsake 3 dele melase jc primešan en del tuje snovi, ki nosi melaso Melasne zmesi smej tedaj p o k 1 a d a i i na 100 kg žive teže na dan: koniu 40 dek, delavnemu volu 40 do 52 dek, molrni živini 33 dek, govedu za pitanje 53 dek, prešiču 68 dek. Melasno krmo kakor tudi surovi sladkor primešavaj med drugo zobanie (rezanico), a glej, da poleg melase ne pokladaš večje množine zelo vodene krme (na spomlad zelene trave). Nebroj poizVusov dokazuje, da se j« obnesla slamna melasa (podobna oni, ld ima primešane koruzne storže) in tudi šotna melasa pri konjih, pa tudi žrebetih, pri katerih lahko začne? po malem precej po odstavljenju; to velja zlasti za teik« konje pri hudem delu. Rada in z uspehom žro melasno kr-no vprežna goveda, ki jim ob melasni krmi in surovem sladkorju lahko pokladaš dokaj več slame, kot bi jo smel sicer. Tudi pri pitalnih govedih se je obneslo to krmljenje; živin« je pravilno prebavljala in sc lepo debeli-la. Teletom smeš še!e od 6. meseca naprej pokladati po pol kg melase med krmo, prej ne. Pri prešičih so uspehi z melasno krmo nasplošno ugodni, različni pri krmljenju s šotno melaso; dočim so dosegli v nekem slučaiu z 1 do 1 in pol kg šotne melase — poleg druge piče seveda — hitro opitanje, so pokladali v drugem slučaju eno osminko do en četrt kg te šotne melase na glavo in dan brez posebnega uspeha. Cenjenim našim gospodarjem in gospodinjam nujno priporočamo: Sezite po novih krmilih v prid svoji živini, pa tudi v korist celi avstrijski domovini! A ne zabite tehtnice in svinčnika, pri molzni živini pa mere! To orodje Vas po preteku nekaj tednov ali mesecev poizkusnega krmljenja z melaso in surovim cukrom najbolje prepriča, ali krmite umno, to je: 7. dobičkom ali ne. Prepričajte se, je-li ima slavni Kell-ner prav ali ne, ki po mnogobrojnih poizkusih z voli trdi, da napravlja 1 kg melase poleg druge bolj slabe krme 12 dek maščobe v telesu, 1 kg škroba (moke) pa 25 dek, tako da zaleže 100 kg melase toliko kot 48 kg moke. Še ugodneje sodi melasno krmo Hansson, ki je delal poizkuse z velikim številom delavnih konj. Po njegovem zatrdilu gre 1 kilogramu melase s 45 odstotki sladkorja ista vrednost kot eni kili žita. Kolika gmotna korist, če prideš praktično do tega prepričanja! Ko priporočamo melaso za krmo, ne smemo prezreti, da vpliva kalij, ki jc v me-lasi, silno ugodno na gnoj živine. Če pokr-miš 200 kg melase, dobiš v gnoju skoro toliko kalija kot se ga nahaja v 100 kg kajnita. Ekonom in veleposestnik Vibrans pravi, da že 20 let krmi toliko melase, da dobi ves potrebni kalij za svoje polje (potreben je kalij zlasti za vse okopavine!) v gnoju svoje živine. Ne samo na okopavine učinkuje ta kalij izvrstno, ampak tudi na žita, in sicer kvantitativno (ga je mnogo več) in kvalitativno (zrnje je polno ii Icle-no, stebla močna). Vibrans poudarja, da dobi živina ob krmljenju z melaso najbolj ugodno sestavo krvi in mleka, vsled tega je živina mnogo bolj zdrava in zavarovana zlasti pred kužnimi boleznimi. Zdravilni učinek melasne krme se kaže že celo pri ljudeh, ki uživajo mleko z melaso krmlje-nih krav. Važno je to zlasti pri mleku, namenjenem za majhne otroke. — Melasa in surovi cuker imata svojo vrednost od »sladkorja«, ki ga vsebujeta. Zato velja na splošno o surovem sladkorju isto, kar smo poudarjali gori v prvi vrsti za melasno krmo. Surov sladkor je na razpolago dena-turiran, to je pomešan s tvarino, ki dela ta sladkor neporaben za človeško uživanje. Naravnost sijajni so uspehi krmljenja s surovim cukrom pri konjih, ki so jim dajali — privajali so jih seveda le polagoma — na dan do 2 in pol kg na 400 kg žive teže. Opravljali so svoje delo ravno tako kot prej ob normalni dobri krmi. Pri tem »o pridobili važno izkušnjo, da namreč konji po uživanju cukra niso potrebovali več, ampak manj vode, kakor ob krmljenju s senom in ovsom. V tem ko so namreč popili konji na kilogram sena in ovsa (suha snov) 3.4 kg vode, so porabili ob sladkorni krmi le 2.1 kg. Tudi pri prešičih za pitanje je sladkor raje več vreden nego manj, ako ga primerjamo s škrobom (moko)j pri govedu pa po Kellnerju škrob daje več tolšče živalskemu telesu nego sladkor. Par poizkusov: 3 mesece staremu prešiču so pokladali v svrho primerjanja nekaj tednov po- leg druge piče še po 40 dek surovega cukra na dan, prav toliko tednov nato pa namesto sladkorja pa 42 dek krompirjeve moke (škroba). Prešič je tehtal v začetku poizkušenj 47 kg 65 dek in pridobil v prvi dobi krmljenja s cukrom vsak dan po 31 in pol grama beljakovin (mesa) in 71 gramov masti, v drugi dobi krmljenja s škrobom (ki ga je bilo pa nekoliko več) po 39 gramov mesa in 82 in pol grama masti. V tem slučaju je škrob zalegel nekoliko več nego sladkor. Naslednji Gilbertov poizkus pa govori za enakovrednost surovega sladkorja s škrobom (moko): Poizkušal je z dvema oddelkoma, v vsakem s tremi prasci. Prvi oddelek je dobival poleg navadne krme v celem času preizkušnje še 360 in pol funta sladkorja, drugi oddelek pa ravno toliko škroba. Pri sladkorju so se zredili prešiči za 247, pri škrobu pa za 248 funtov. Še ugodnejši so uspehi Merkerjevi: Poizkušal je z dvema oddelkoma prascev, v vsakem po dvoje živali. Prvi oddelek je dobival navadno krmo za pitanje brez sladkorja, drugi pa poleg navadne krme prvega oddelka še na dan po četrt, pozneje pol kilograma surovega sladkorja. Po 33dnevnem krmljenju sta se zredila prasca brez sladkorja za 40 in pol kg, druga dva s surovim sladkorjem pa za 50 kg; vsega skupaj je pokrmil Merker 27 kg surovega sladkorja in dobil za to 19 in pol kg žive teže ali za vsak kg sladkorja 70 dek pri-redka. Če računaš 100 kg surovega cukra z 48 K z vrečo vred, in priredek pri živi teži s 70 kg, potem si pri današnjih cenah za prešiče ne boš dolgo belil glave, ali ti kaže poizkusiti s surovim sladkorjem ali ne. Lehman je primerjal melaso z ječmenom, dodavši melasi z mesno (krvno) moko toliko beljakovin, kolikor jih je v ječmenu. Domneval je, da mora imeti 100 kg ječmena (ki ga je danes pod strogo kaznijo prepovedano krmiti) isti uspeh, kakor 100 kilogramov čiste melase (ali 133 kg mclas-nih krmil) -f 10 kg mesne moke ali krvne klaje, ki se dobi po 48 K. Praktična izkušnja je to potrdila: pri ječmenu se je zredil vsak prešič na dan za 69 dek, pri melasni krmi pa za 96.1 dek. Potemtakem dosežeš s 103 kg melase pri prešičih isti uspeh, kakor s 100 moke. Z eno besedo: sladkor, pa naj se nahaja v »surovem cukru« ali pa r »melas-nih krmilih« se je zlasti pri krmljenju konj in pri pitanju prešičev sijajno obnesel, tudi pri goveji živini so njegovi uspehi v miru ugodni; v vojnem času pa, ko pomanjkuje drugih močnih krmil, neprecenljivi. Slovenski kmetovalec, prepričaj «e o tem sam in poizkusi! — (O tem krmilu glej inserat!) Kako naj ravnamo s krompirjem za zgodnjo saditev? Kako je vesel kmet in vrtnar, če more že v juniju z novim krompirjem na trg. Seveda pregovor: »Brez muje se še čevelj ne obuje« — velja tudi tukaj. Krompir za zgodnjo saditev se mora pripraviti že takoj v jeseni, ko se koplje. Seveda ne smeš izbirati drobnega krompirja, ki ni za prodaj, ampak dobro dozoreli, zgodnji krompir srednje velikosti in z dobrimi očesci. Do- bro naj se osuši in ifirani. Prav nič ne škoduje, če postane krompir nekoliko zelen, ko se suši jeseni na tolncn: ta je veliko bolj trpežen in ne gnije ixl epa. Sredi ali koncem januarja se prebere krompir in* se odloči samo tak, ki ima dozorela očesca. Napravi plitve, široke zabojčke, položi po dnu šotinega prahu ali pa navadne vrtne zemlje, pa ne popolnoma suhe, ampak nekoliko vlažne — ter položi krompir poleg krompirja z ožjimi konci, do ene tretjine v zemljo, da so oči na vrhu proste. Postavi zabojčke v svetel, hladen prostor s toplino 8" Celzija. Če je toplina večja, nego zgoraj označena, začne krompir naglo poganjati, kali postanejo predolge ter se zelo rade odkrhnejo, ko se sadi. Prostor ne sme biti temen in topel (n. pr. v sobi pod posteljo), zaradi tega, ker se kal omehkuži in pogine potem v mrz-lejši zemlji zunaj sobe. Na kali se tvorijo istočasno koreninice, ki rinejo v zemljo in se koncem marca ali v začetku aprila —• seveda v krajih, kjer je ta dva meseca še zima, toliko kasneje — v malih kepah po-sade na toplem kraju. Prostor za zgodnjo saditev krompirja je treba prej poiskati* Imeti mora solnčno lego in močno zemljo. Pognoji ga s starim, dobro predelanim gnojem, zakaj nov, nepredelan gnoj krompirju škoduje; zatorej pognoji zemljo za zgodnji krompir že jeseni. Posadi krompirje po po 35 cm v kvadratu drug od druzega. Ko požene iz zemlje, varuj rastlino pred zmrz-lino. V to svrho obsuj krompirjevko z zemljo, kar ji prav nič škoduje, ampak nasprotno varuje pred zmrzlino in se kmal« ».opet pokaže iz zemlje. Najboljše zgodnje krompirjeve vrste so: Erfurtski biser, Triumf, Cesarska krona itd. Dobe po vseh večjih semenskih trgovinah. S. Denarni promet. Pri vplačilih v Nemčijo je določeno razmerje 100 mark =s 143 K; pri pošiljatvi v Švico 100 frankov; — 146 in pol K. Izvoz iz Bolgarije. Bolgarski finančni minister je sporočil, da te sme prepeljati v Avstrijo in Nemčijo 200.000 ton koruzej 60.000 ton je že naloženih. Dovoljenih je tudi 200 vagonov jajc in sirovega masla. Tudi kave bo zmanjkalo t AvstrijL Cene se bodo dvignile za 1 do 2 K pri kili, (Po »Slov. Gospodarju«.) Nove določbe za moko in knih je izdal deželni predsednik za Kranjsko; za vsako osebo je določeno 210 gramov kruha na dan. V veljavo stopi ta ukaz 20. februarja* Najvišje cene za svinjsko mast in slanino. Od 16. februarja do 16, marca veljajo naslednje cene: Kadar prodaja izdelovalec svinjsko slanino prekupcu, sme biti najvišja cena za 100 kg čiste teže naslednje navedenih vrst slanine: za namizno slanino (soljeno ali nesoljeno) 564 K, za hrbtno slanino (soljeno ali nesoljeno) 612 K, za sirovo slanino, soljeno, 556 K, za prekajenoj sirovo slanino 600 K, za prekajeno namizno slanino 609 K, za prekajeno hrbtno sla* nino 660 K, za neprekajeno slanino v kosih 583 K, za prekajeno in papricirano slanino v kosih 628 K, za poparjeno slanino 628 K, za disertno slanino 690 K. — V nadrobni prodaji, to je, kadar »e neposredno oddaja porabniku, ie določena cena 62 ta sirovo slanino, soljeno ali nesoljeno, 5 K M v, za namizno slanino, soljeno ali nesoljeno 6 K 12 v, za hrbtno slanino, soljeno ' ali nesoljeno, 6 K 68 v, za prekajeno sirovo slanino 6 K 54 v, za prekajeno namizno slanino 6 K 54 v, za prekajeno hrbtno slanino 7 K 20 v, za neprekajeno slanino v kosih 6 K 36 v, za prekajeno in papricirano slanino 6 K 64 v, za prekajeno hrbtno slanino 6 K 84-v, za desertno slanino 7 K 52 v. Za naše gospodinje. Jajca s parmezanom. Razsekljaj za par pesti suhe gnjati, zmešaj jo s kislo smetano, deni v namazano pekačo, postavi o v peč, da se razgreje. Naredi z žlico uknje za jajca, ubij v luknje jajca, posoli, potrosi nanje dosti zribanega sira; deni na-i£.j v pečico. Ko so jajca zakrknjena, daj na mizo. To je urno narejena in okusna fajčja jed. Opečena jajca. Skuhaj jajca na trdo, olupi, razrezi na dve polovici po dolgem, posoli, naloži jih po vrsti v namazano mo-dlo. Razgrej žlico surovega masla, opari na *]]ein dve žlici čebule in dve žlici moke, zalij z vrelo smetano ali z mlekom, prime-laj tli žlice sira in malo popra in drobnja-ka; zlij na jajca, potrosi še po vrhu z drobtinicami in sirom in speci, da bo lepo rumeno. Krompir s sardelaroi. Skuhaj krompir ▼ oblicah, olupi ga in razreži.- Očedi in sesekljaj par sardel, razbeli v kozi pol masla, pol olja, deni vanjo krompir in sardele, popopraj in prepeci. Jesti se mora gorko. Zmrznjena jabolka. Zreži zmrzla jabolka v kose, deni jih v kotel, vlij nanje toliko vode, da pokrije jabolka, skuhaj jih popolnoma mehko in precedi jih skozi gosto tkanino. Nato jim primešaj sladkorja ta vsak liter 1 osminko kg in skuhaj vse. Dobil boš lepo rdeč jabolčni sir (ali gcle). Koliko vržejo kokoši? O tem piše ameriški list: 1896. 1. so izkopali v ameri-ikih rudnikih za 72 mil. dolarjev srebra in ta 46,610.000 dolarjev zlata. Tistega leta je znašala vrednost ovac v Ameriki 65 milijonov 167.725 dolarjev, volne so nastrigli za 38,146.450 dolarjev. Istega leta pa so nanesle kokoši po celi Ameriki 660 milijonov jajc, ki so bila vredna najmanj 150 milijonov; poleg tega so prodali za 125 milijonov dolarjev perutnine. Torej ti bili lahko pokupili z denarjem, ki ga je vrgla kurje-reia vse zlato, srebro, ovce in volno tistega leta. To kaže, kakega pomena je kurje-reja za dežele in za posameznika. Zlata in srebra bo čedalje manj, kurjereja pa na- fireduje in redi hišo. — Tako ameriški list. n mi? — Pri nas pa ni povsod pravega umevanja za nego perutninstva. Zdaj bi se morali za to vprašanje še bolj pobrigati, ker bo čedalje manj goved. Paša in kr-ma bo sed.ij kmalu jela rasti. Treba bo pa seči gospodinjam tudi po umetnih krmilih. Kdor ne vaga, nima blaga, so rekli včasih. Zdravstvo. Trganje in udn;ca. Na petih litrih kropa kuhaj pol ure klobuk mravljinčjih jajec, klobuk bezgovega lubja in klobuk brezovega listja. Ko zliješ v kopanjo, prilij kolikor je treba za kopelj gorke vode. Bolnik naj sc koplje tako gorko, kolikor more prenesti. Tačas pripravi posteljo, koc in mrzlo vodo. Bolnik naj bo kakih 15 minut v ko-pelji, da se ne ohladi voda, ji jc treba prili-vati gorke. Ko stopi iz kopelji, ga polij mahoma z mrzlo vodo, zavij v koc, spravi v posteljo, odeni ga dobro, da se izpoti. Preden vstane, se mora dobro obrisati in olreti po životu. — Če se drži bolečina bolj v nogah, naredi kopclj ali sopar za noge. Marsikdo se prehladi, kadar sede na sopar ali si koplje noge, ker si ne zavije života in se greje na eni strani, na drugi pa hladi. Človek, ki drži noge na soparu ali v gorki vodi, mora biti ves zavit od glave do nog. Okrog škafa in kolen pregrni debelo ogrinjalko, da nc more sopar vun. Kadar je bolnik rosan od potu, ga spravi urno v posteljo in zavij. Naša armada potrebuje kovin. (Predsednik »Zveze avstrijskih trgovcev s kovinami« — Franc Karel Kaindl.) Avstrijski domoljubi! Sovražnikova prekanjenost si je poiskala pot in sredstva, da bi mogla skrhati ostrino naših mečev. — Izstradati so nas hoteli in s tem vcepiti zdvojenost in malodušnost. Junaško in vztrajno kljubujejo naši bojevniki vsemu sovražnikovemu orožju, mirno in junaško gledamo v domovini notranjemu sovražniku v oči — in ta sovražnik je pomanjkanje, ki nas še ni in nas ne bo ugonobil: kruh smo delili in ga še delimo po bratovsko meJ sabo. Sovražniki nas pa hočejo tudi pripraviti do tega, da bi nam zmanjkalo orožja. Odrezali so nam možnost, dobavljati iz tujine tiste kovine, ki jih potrebujemo za izdelovanje municije, orožja, tistega sredstva, ki naj nam ščiti, brani in varuje domove, čast slovenskih ien4, življenje naših otrčk in sivolasih staršev. Zaloga različnih kovin v raznih rokah, v raznovrstnih oblikah po naši domovini — je še neizmerna in neizčrpna, tako da bomo tudi to nevarnost z lahkoto premagali. Domovina potrebuje bakra, niklja, aluminija, medi (Messing), da more odganjati številne sovražnike od naših mej. Vse tozadevno blago se takoj na mestu plača in sicer po dobrih, od oblasti določenih cenah. Avstrijcil Po Vaših stanovanjih je dobiti veliko predmetov iz takih kovin. Spravite vse skupaj in oddajte na ono mesto, kakor je bilo oblastveno določeno. — Stvari, ki jih rabite v gospodarstvu ali gospodinjstvu, se lahko nadoineste z novimi predmeti iz drugačne snovi. Domoljubi! Ne maramo in ne pustimo, da bi se sovražnik polastil našega bakra po naših domovih. Poslali mu ga bomo v ognju topov! Torej še snkrat: Bakrene kotliče, kovinasto šaro prid streho, sklede, medene možnarčke — bomo nadomestili z železnimi, — sovražniku pa pokazali, da tli v nas še gorka domovinska ljubezen, ki bomo z njo vztrajali do slavne končne zmage. Živčne bolečine se pojavljalo na različnih delili telesa. Vsuj it> živčni sestav )aku notno raz-preden, sesa povsod pra\ do kole in je t-krit no občutljiv. Živci pa niso želu sprejemljiv i samo /.a bolečine, temveč tudi zn dohropnčutje. Istutako, knkor nastajalo nervoznostni glavobol, nervnznostni zobot ol, bolečine v obrazu, jib je »pomočjo pomirjujočih, osvežujočih, žnoe p»niir ajnčth srertsle* lahko tudi odstraniti. V ta namen na'bolje služi Keller ev fluid iz ra/llinskili esenc zn. „Mza-fluid". Več kot 100.(00 zahvalnih pisem izpričuje r.ober učinek tega sredstva 12 steklen c stane poštnin« prosto f n mo ti kron. Edino pristen se naroča pri lekarnarju E. V. Keller, Multica, Kl/a trg Stev. 18 (Hrvatska). — Tudi Kellcrjrvo lagudno odvajajoča rabntbarske kroicljice zn. ,,W/.a-krogijice" se lanko istočasno nnroče: ti ikatliic stane poštnine piosto samo 4 K 40 v. „Elza-krogljice" su priznano, želodec krepčujočo odvalilo ln»odnega in točnogu učinka in jim je dati prednost pred vsemi dražečimi siedstvi. — Zelo pripraven za vporalio in točnega učinku je nadalje Fellerjev mentolov čitnik (1 K) zoper migreno. ) Tedenska pratika. Petek, 18. februarja: Sv. Simeon, škol in mučenec. (t 1C7.) — Sv. Flavijan, škof. (+ 449.) Sobota, 19. februar^: Sv. Amand, škof. (+ 684.) — Sv. Julijan, spozn. — Sv. Konrad, spozn. — Sv, Viktor, mučenec. Nedelja, 20. februarja, prva predpepel-nična: Bere se evangelij o delavcih v vinogradu. — S to nedeljo se začne velikonočna doba, ki obsega 16 tednov: 3 predpostne nedelje, 6 nedelj v postu in 6 po Veliki noči. Predočuje nam ta doba neskončno ljubezen Sina božjega, njegovo trpljenje, smrt, vstajenje in vnebohod. — Sv. Elavte-rij, škof. — Sv. Janez, miloščinar. (t 619.) Ponedeljek, 21. februarja: Sv. Maksimilijan, škof. — Sv. Eleonora, kraljica. — Sv. Efrcm, dijakon, (t 380.) Torek, 22. februarja: Sv. Margareta (Marjeta) Kortonska, spokor. (f 1297.) — Sv. Petra stol v Anliohiji. Sreda, 23. februarja: Sv. Peter Damijan, škof. (f 1072.) — Sv. Seren, mučenec. Četrtek, 24. februarja: Prestopni dan. m » » Solncc vzhaja ob 7. uri 7 m. — Zahaja ob 5. uri 26 m. Luna: Dne 19. febr. ščep ali polna lun« zjutraj ob pol štirih, ♦ * .*. St. Margareta Kortonska, spokornica. (f 1297.) Sv. Marjeta ima pridevek Kortonsk* od mesta, ki je v njem preživela čas spo-kornega in bogoljubnega življenja. Rojena je pa bila v mestu Alviano na Toskanskera. Mater je izgubila že v zgodnji mladosti, Bilo ji je šele sedem let, ko je postala sirota brez matere. Brezsrčna mačeha ni biJ la po tem, da bi mogla lepo in živahno deklico ohraniti na dobri in čednoslni poti, ziasti ker je Marjetica silno hrepenela, da bi ugajala ljudem. S 16. letom se je umaknila domači hi-ii ter šla v sosednje mesto Montepulciano. Tu se je začelo njeno slabo življenje. Devet let je živela tjavendan in brez Boga, kakor se — žal — tudi danes godi marsikateri mladenki, ki se izmuzne nadzorstvu skrbnih staršev, pa sili v mesto, da tam zapravlja mladostno moč, čednost in srečo. Marjetine nesreče je bil kriv neki mlad pa bogat trgovec, ki so ga pa na neki kup-čijski poti roparji napadli in ubili. Tri dni ie čuval njegovo mrtvo truplo zvest psiček. Nato pa prisopiha k Marjeti in se ji do-bnka, kakor bi jo nekam vabil. Gre za njim. Psiček leti naprej v gozd, kjer je bilo smrdljivo truplo ubitega trgovca. Bilo je že nagnilo in polno nemarnih črvičev. Pogled n.. to gnusobo jo je tako pretresel, da je v trenutku sklenila zapustiti mesto in se podati v očetovo hišo. Kakor izgubljeni sin je hitela k svojemu očetu ter kleče prosila odpuščenja. Oče jo je milostno sprejel. Neprestano, noč in dan je objokavala Margareta svoje prejšnje življenje ter opravljala tudi javno pokoro pred vhodom v domačo župnijsko cerkev. Njena mačeha je mislila, da trpi vsled tega ugled njene hiše, pa je pre-go orila moža, naj spravi spokornico kam drugam. Marjeta se je podala nato v Kor-tono. Prvo noč je preživela iz domače hiše takorekoč izključena mladenka na prostem. Bila je noč dušnega boja. Nekaj ji |e prigovarjalo, naj bi se vrnila v Montepulciano, kjer se ji bo še dobro godilo. Toda močnejši je bil glas, ki jo je vabil v Korto-no, češ pogum, Bog bo zate skrbel! V Kortoni je stopila najprej v službo, kjer se je izkazala kot stanovitna spokor-nica, nato je bila spre:eta v III. red svetega Frančiška. Po dolgih 23 letih ostre pokore je blaženo v Gospodu zaspala. * » • Bog nas je uvrstil na pot nedolžnosti in čednosti Kdor krene s te poti, mu ostane samo še pot pokore. Druge poti, ki bi vodila do zveličanja, ne. poznamo. — »Pojdi, kamor hočeš, išči, kar hočeš, pa ne boš našel varnejše poti, kakor je pot križa.« Tomaž Kempčan. Najnovejše z bojišč. Albanija. Avstrijske čete, ki prodirajo v Albanijo, so došle do reke Rsane (Arsen). Sovražnik se je umaknil na južne bregove navedene reke, ki teče 10 km. severno od Drača. — Italijani nameravajo Drač izpraznili. — Bolgari so zasedli kraj Fieri (okrožje Muzakija), ki je oddaljen samo še 25 km. (severno) od Valone. Soško bojišče. Novopridobljeno postojanko na ozemlju Rombona so poizkušali Lahi s ponovljenimi napadi iztrgati iz naše posesti, pa se jinf ni obneslo. — Topovski boji so postali bolj ljuli. Ali se pripravlja nova italijanska ofenziva? To in ono. Pri jedi. Neka gospodinja je imela to navado, da je žgance v skledi zabelila najbolj na enem kraju; zabeljeno stran je ,ja vselej obrnila pred svojega moža. Ko nekoč zopet gredo jest, se vsedeta najprej dva hlapca, potem pride pa še gospodar. Prvi hlapec se vsede na gospodarjevo mesto; toda gospodar prime skledo, jo zasuče tjko, da je bila zabeljena slran proti njemu, ter reče hudomušnežu: »Takole se solce suče.« Hlapec prime za skledo, jo pomakne zopet nazaj in pristavi: »Takole se pa luna vrti.« Drugi hlapec, videč to prerivanje, se razvname, pograbi skledo, jo obrne ter trešči na mizo s pristavkom; »Tako jc pa, kadar strela udari!« Kako so potem jedli — zgodovina ne pove. Požar. Sosedje prihrume v gostilno, kjer ga je.ongavi Marko imel že za silo (.od kapo, pa zavpijejo nad njim: »Marko! Za božjo voljo, ali ne veš, da je v tvoji hiši pozail« — Ta pa se smehljaje odreže: »Seme neumne! Sem čisto brez skrbi; saj imam ključ pri sebi v žepu.« V norišnici. Umobolni: V mladosti mi je mati vedno pravila: »Tomaž, pameten bodi in priden!« Pa spet: »Pamet ,nucaj', warnet!« Jaz pa sem pamet ,nucal' in ,nu-caT tako dolgo, da sem vso ,iznucal'. Zelo točna ura. V neki gostilni ni bilo ure. Gost vpraša gostilničarko, kako je to, da ne oskrbi ure. Ona mu pojasni: »Staro o so mi ob zadnjem tepežu razbili, nove pa nihče ni hotel kupiti. Meni zase ni treba ure, gosti jo imajo pa pri sebi. Poglejie, v.«ak večer gre v istem redu: Ob sedmih prioe gospod profesor; ko kliče drugič četrt vina, tedaj je osem. Takrat začno kvar-tati profisor, zdravnik, sodnik in davkar. Kadar se skregajo prvič, je točno pol devetih. Ob devetih pride zopet točno vsak večer družba trgovskih pomočnikov, ki jarnejo tudi metati podobice in se skregajo točno ob pol desetih. Ob desetih se kregajo na obeh straneh, ob pol enajstih pa pride penzijonist Lovto. Ob enajstih je pa policijska ura, ko se oglasi stražnik. Vse zaman. Učitelj se trudi, da bi navadil malega dečka seštevali, pa pravi: tAao imai eno nogavico že na nogi, eno pa obuješ še na drugo nogo, koliko nogavic imaš potem na sebi?« — Učenec: »Jaz nimam nikdar nogavic.« — »No, čakaj: Tvoj oče kupi, recimo, prasca; vi pa imate že prasca v hlevu. Koliko jih imate poiem pri hiši?« — »Pri nas nimamo nič ^lascev.« — Učitelj: »No, poglejl Tvoja tet* ti kupi za božič jopič; ti pa imaš ie jrpič na sebi. Koliko jopičev je to?« — Ucenec: »Ta mi ne kupi nikdar ničesar.« — Učitelj: »Ti imaš jabolko v žepu. Mati ti da še eno, koliko jabolk je to?« — Učenec: »Smo že vse snedli, jih nimamo več.« Učitelj: »Poglej: Ubogi beraček ima v žepu košček kruha; ti mu daš tudi kos svojega. Koliko kosov ima?« — Učenec odločno: • Svoj kruh sam snem, še meni ga je premalo.« Ponižnost generala pl. Mackensena. Mackensen je sedaj s svojo armado pred Solunom. Ko je bil povišan za maršala, je pisal svojemu prijatelju med drugim tudi tole: »Vojakova sreča je dar božje milosti, moja zasluga je majhna. Da sem postal maršal na bojišču in da imam še mater, Id je ta čas doživela, v tem — se mi zdi — je moja sreča še popolnejša.« Besede znamenitega generala izpričujejo njegovo plemenito mišljenje, izredno skromnost, straU božji in otroško ljubezen do matere. Ni čuda, če vojaštvo takega moža in poveljnika spoštuje, ako pod njegovim poveljstvom radevolje prenaša vse trpljenje, ako je po zgledu svojega generala prešinjeno zaupanja v Boga. Vprašanja in odgovori. F. V. — Radeče: Krivica, če je re»-nična, se mora obsojati; toda pritožiti s« ie treba na pristojno mesto. Sicer se pa enake nepravilnosti gode gotovo tudi drugod, a iih je težko odpraviti, ker dotični, ki se okoriščajo, znajo dobiti tudi izgovore, — Je pač res, da je revež povsod zapostavljen — le pri Onem ne, ki je neskončno pravičen. A. T. — Reka: Posredovalnica na Dunaju, katere naslov smo že opetovano natisnili na tem mestu, bi Vam utegnila izpo-slovali kaj bolj gotovega o ujetniku Mar-tii.u Bole. — Pisma in karte iz Rusije deloma sploh ne pridejo, zlasti pa težko, 6« ■e slaba pisava. IROMNwRoche' _ Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Influenci. Kdo nuj jemlje Sirolin ? t Vsak, ki trpina trajnem kaliju. J \ Vadušl jivi,katerim Sirolin «.r»«fr»o laž.ie'ie obvaroval se boiezni.nego jo«fravifL J olehča naduho . . «. t, t Osebe s kroniioim Ua'arom bronkijov. ( % Shroluzn.of roci,prl Uafarlh >jeln>" -jeSiroliri ' • s Slrolinom ozdrav«. I i ugodnim vspehom naspioAnt picolak. Se OoD'* n4t> lehčrnth t > ...» l'Miit' v ..j...,. v> . t.tiu. Dobre knjige. „ Vzor mladine. Spisal dr. J. Valjavec. Natisnila Katoliška Tiskarna v Ljubljani. Cena 70 vin. — Knjiga opisuje življenje vzornega salezijanskega gojenca Dominika Savio. Prirejena je po ital. življenjepisu, ki ga je sestavil Dominikov učitelj don Bosko. Skrivnost presv. Rešnjega Telesa. (Dr. Uos. Valjavec.) Ljubljana, 1916. Natisnila Katol. Tiskarna. Cena J K. — Obe knjigi se naročata v Salezijanskem zavodu, Ra-kovnik-Ljubljana. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 9. febr.: 59, 40, 25, 88, 13. Dunaj, 12. febr.: 71, 11, 65, 25, 16. SKRIVALNICA. BflT Tiskovine za irebčerejo se dobijo v Katoliški Bukvami v Ljubljani, in sicer: Dopustilni list. št. 222 Spuščalni Ust za žrebce. št. 223 Spuščalni spisek za žrebce. št 224 386 U 10/16/3 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja I C. kr. okrajno sodišče v Skofiiloki je razpravljalo danes v navzočnosti drž. pravilnika Luznarja, obloienke Marije Starman o obtožbi, katero le dvignil javni zasebni obtožitelj zoper obtoženko, zaradi prestopka navijanja cen ter je po predlogu, stavljenem po obtožitelju, naj se kaznuje, razsodilo tako: Obtoženka je kriva, da ie v zadnjem času od vojakov kupljeni komlsni kruh prodajala svojim gOBtom v koscih, tehtajoSlh a po 9 dkg za visoko ceno a po 10 v, da je torai izrabljaioč izredne t vojnim stanjem povzročene razmere, za neobhodno potrebne reči zahtevala očitno čezmerne cene. Slem je zagrešila prestopek navijanja cen po §u 14 t. I c. n. z dne 7. 8. 1915 d. z. 22S in ee ob-so a po cit §u z uporabo §§ 266 in 261 k. t. v 30 (trideset) kron globe, v »Uičaiu neizterljivosti pa na 3 dni zapora in po §u 389 k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Škofjaloka, dne 24. januarja 1916. šumer, s. r. Kje je iskalec zlata? Nafden denar [ 2570 pomenja naše najnovejše poročilo o srečkah, vsebujoče srečkovno skupino štev 6 na 50 mesečnih obrokov po samo 3 krone x glavriimi dobitki______ g 180.000 kron. Poročilo se pošilja brezplačno. SreCovoo zastopstvo 12, Ljubljana. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1803. t fi 1 • «1 reg.strovnnn zadruga z orne en.in jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rcnlnl davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl- 0 ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7'/2, 15 ali 22 V2 let, pa tndi izven odsekov proli poljrbno dogovorjen m odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila i roti zaznan bi r.a plačo in° zavarovalni polici ali proti poroštva. Prospekti na razpolago. Društveno lastro rrnrožcuje zrata tez CCO.OCC K. Telcžnil ov je bilo koncem leta 1913 24S2 z 17^C6 deleži, ki iei rezcrlnje^o amfctvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo i Predsednik- AutircJ Kalan, prelat ln stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik llpodpred.ednikt Ivan Buinlk, »lolni kanonik v l.jttbljuni. Karol PoUak ml., tovnrnur v Ljubljani. člani rran torfttnlk, o kr. pro1ei.br v p v Ljubljani; T«u&olj Zaplotnlk, kateliot v L|ubl|ani : Tvan Dolino, c ki proleNot i l.iubliani ar. Jo£ei Pruflen. stolni linnomk v l.|i,t,iuini Anton Koblar, di-luin v K run m flr. Jakob K obori i1., od* einipt. i l< i n .i nt * l.iuHiam; Cr. I ) nn . apo?.. odvetnik * l inbl hiim p. Femao, taMiateli ir« »oie\ 1. tit 1,1 in n i Anton Sučntk, c lir fjimn prolesor v liul.lntii: ar. Viljem Sohwoltzer, od-voinili v Ljubljani: flr Alofc IHenltnlk, pinl. 1 onimlovju v Ljubliani Fran Vo/blc, o. kr. gimn prol. v Ljubljani. Nadzorstvo: P r edsedniki Anton llržlč, c kr protesoi in kanonik v Liubljani. — Oluni: Anton Caflež, kalebet v Lia-blinni Ivan »nakar, proteuoi v Ljubljani K. Črnilo, <• lir (ln raf oflriial v Ljubljani. AvRnttln Zajo, o kr. r nKP.Iuik v 1 inh' eni n. >. dež, živil, ln nrlm. nc?9. in (aiast. gavarovelRlcE sprejema zavarovanja na dožlveije ln smrt, otroških dot, renlna ln ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varucst. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri rtivl enski ztt*arov. že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 17!',,490 838'— -tanje gar. londov koncem 1914 K 48,732X22-76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232*61 Kdor namerava skloniti žlvllersko zavsrovanle veljavno hkrati za volno zavarovan le. na) ie v lastno korist obrne do (jorl imenovane podružnice. Prospekti zasloni In poštnine prosto. . i Sposobni zas opnik se sprej-| ^ I mejo po najugodnejšim pogoji. _| Marije Terezije cesta 12. iiiiiiiiiiiiniiimiiimiiiiiiii Št. 600 Žepna ura z radijem, ki so ponoči sveti......K 8-40 „ 410 Nikel,-anker-Roskopf ura „ 410 „ 705 Hoshopf ura, kolesje v kamnih tekoče....... „ 719 Srebrna rem. ura .... „ 720 Srebrna cilinder rem. ura „1450 Ilcla kovinpsta verižica. . nikelnasla ....... „ 916 Srebrna verižico..... _ 89 Double zlata verižica. . . tako se sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjameio, ker je le slaba, netočna, vedno stoieča bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, vc vedno natanko, kako pozno je. 5-90 7-H0 9-70 2-80 1-— 3-20 5-90 Velika izbira ur zn gospode in dnme, verižico prstane, broške, obeske, zapestnico, zavrultie verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastnttl In poštnina prostega. Raz; o ilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neogajajočo zamenjam. Vse ure so nntaneno preizkušene. Lnstna tovarna ur v ftvici H.SUIIIiERTi.iliiŠI.1 1203 Nima nobene podružnice. ■ Iranilnlca kmečkih občin Dunajska cesta št. 38 «v v m Zadružne Zveze V Nasproti Javarskemn dvoru" v bližini milnice — U«kl ceni. — Plilte te danes I Cenik m vsoroi zastoni tor pontnlne prosto. Iždino dobri solidni stroii so sanu ..Gritzner" in „flfrana" Prednosti ■ kroglj fen tek, biseru, ubod (Peilstidi). Pouk o vezenju in krpanju brezplačno v liiSi. Edina tovar. zaloga Šivalnih strojev Josip Peteline Ljubljana blizu franč. mostu, 3. klSa za vodo. lo Ii triu irarancua. i iiij " ,im ~ I.'U' Li * J'~V '"L»* i» Semenska trgovina Alojzija Korsika v Ljuliljarii, Bleiweisova cesta (Vrtača 3) »aznanja častitemu p. n. občinstvu, da je moj novi IzSel in se dobi brezplačno. V zalogi so najboljša travna, poljska, zelenjadna in cvetlična semena n» drobno in debelo. 2 odličnim BpoStov&njein •00 AL Korsika. draginja 10 vounovocia, zaslužek pa majhen Ako tio-čete / malun trudom doma v svoiom kraju gotovo 10 K na dan zaalužltl, pošljite zh pojabniJo v pismu znamko za 10 vin. 111 svo) natančen naslov na: JOSIP BHTIČ I Ilirska Bistrica 30, Kranisho. Opravilo je pripravno za moške ln ženake. IMMUUMILMimiOlim Kupulte v Mi Bukvami! L Kava 50% cenefe! Ameriška itedllna kava, lepo dišeča, izdatna in st-edljiva. 6 kg vreča za po* skušnjo K 12*60 po A t prost« po povcet)u Pol kilograma prvovrstnegalmena čaja za K 2*60 tudi Mi kom. razgl. lepili niz«letimo pošljo zalJK A. Bohaplra it. 473, izvoz kavo in čaia, TISZABOGDANT, ^^ okroglo večja cena vsled velikega podraženja stroškov za vse maščobne snovi, stekla, ?avi-jainih predmetov itd. Nove nadrobne cene so po vseh lekarnali in drožerijah Avstro-Ogrske sledeče: v izvirnih sts^IenKah (zeleno sleklo) po 100 g 250 q 500 n K 1. 3.50 1000 g 5.50 LptalflVO l!0 v e!e0. kartonih kes . .KIJ VflUtfl ostra voda steklen. K 1.60 Kupujte Lysoformove izdelke samo v izvirni opremi, z znano varstveno znamko. Dr. Keletl & lKurany], kemične tovarne, izdelovainica Lysoforma, Uipest, J^feijboljja uojna jed m otroke in odrasle se napravi iz Moktor Oetker-jevega praška za puding po 20 v, 1/2 litra mleka ln B dkg sladkorja, k čemur se lahko doda •• 1—2 jajca™ Ti pudingi tvorijo radi svoje sestave ravnotako slastno, kakor redilno — zlasti kosti tvorečo — močnato jed ln Jo 'zlasti otroci vedno radi jedo. — Z različnimi, okusnimi stvarmi, kot va-nlljo, mandlji, čokolado, se tem pudingom lahko da različen okus, ali pa se zraven servira raznovrstno sadje ali sadne soke. Otrokom naj se daje puding opoldan pri kosilu in zvečer, predno gredo spat Če se mesto >/2 litra mleka vzame l'/2 litra, se more d praškom pripraviti jako izdatno in okusno mle "n&tc juho, ki diši po sadju. — Dr. Oetker-jevl praški so jako po ceni in se z njimi lahko in hitro prireja jedi. Navodilo za vporabo je na vsakem zavojčku. — Na prodaj po vseh prodajalnah, kjer Imajc v zalogi Dr. Oetker-jeve pecilne praSka 8142—U izdaja konzorcij »Domo^ofea". Odgovorni uradnik Jotel GosUnčai, državni poslanec Tiskala Katoliška tiskarna.