Letnik 1912.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XX. — Izdan in razposlan 10. dne marca 1912.
Vsebina: (Št. 48—52.) 48. Razglas o (lopustilu z električno silo obratovane male železnice od Lane na Vigiljoch. — 49. Ukaz, s katerim se c. kr. glavni carinski urad Chomutov pooblašča ocarinjevati kotranska barvila št. 625 po resnični vrednosti. — 50. Ukaz, s katerim se opušča finančno nadzorništvo v št. Johannu. — 51. Razglas, da se je ustanovila podružnica kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada Zsolna v Po-pradfelki. — 52. Ukaz, s katerim se razveljavljajo povodom kolere v Italiji izdani ukazi o prepovedi, oziroma omejitvi uvoza in prevoza nekega blaga in nekih predmetov.
*%.
Razglas ministrstva za železnice z dne 26. februarja 1912.1.
o dopustilo z električno silo obratovane male železnice od Lane na Vigiljoch.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 14-9) v po-razurnu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, odvetniku drju. Jakobu Köllenspergerju v Lani v družbi s posestnikom pensije Pavlom Miehlorn v Obermaisu, veletržcem Martinom Löschern, hotelirjem Tobijem Kreyèrjcm, gostilničarjem Francem Stauderjem in posestnikom rudnika inženirjem Louis Zueggom, poslednji vsi v Lani, podelilo dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnice od Lane na Vigiljoch.
§ I-
Za dopuščeno železnico uživajo koncesijonarji finančne ugodnosti, omenjene v členih VI do XII zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
Doba v členu X gorenjega zakona omenjenih oprostil se ustanavlja na 15 let.
§ 2.
Koncesijonarji so dolžni dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najpozneje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da sc bodo držah gorenjega roka za gradnjo, morajo koncesijonarji na zahtevanje državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne hi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
(ftlorenlioh.)
39
§ 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, morajo koncesijonarji dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ 5.
Koncesionarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine tega dopustilnega razglasa in tehniških dopustilnih pogojeV, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice, ter semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
Koncesionarjem se daje pravica s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ustanovi, narediti delniško družbo, ki naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki sc iz-dadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§ 7-
Koncesijonarji so dolžni, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§ 8.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati brezplačno.
§ 9-
Koncesijonarji so dolžni, pošto ter uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem redu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda smejo koncesijonarji zahtevati primerno odplačilo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ 10.
Koncesijonarji so dolžni skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih družin in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj ena-
kimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesionarje, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
Oskrbo je izvršiti tako, da morajo koncesionarji zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega ‘ se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajnice ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja ministrstva za železnice.
§11-
Koncesijonarji so dolžni na zahtevanje ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (60) let, računajo od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršilvi gradnje, potem o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 13.
V § 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja gledé dopuščene železnice.
§ H-
Koncesijonarji nimajo pravice, razen ako bi to izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam.
§ 15.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 16.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči,- da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Forster s. r.
4«.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 27. februarja 1912.1.,
s katerim se c. kr. glavni carinski urad Chomutov pooblašča ocarinjevati kotranska barvila št. 625 po resnični vrednosti.
C. kr. glavni carinski urad II. razreda v Cho-mutovu se pooblašča ocarinjevati kotranska barvila t. št. 625 po resnični vrednosti.
Zaleski s. r.	Rot101er s. r.
5«.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 2. marca 1912. L,
s katerim se opušča finančno nadzorništvo v Št. Johannu.
Po Najvišjem sklepu z dne 8. februarja”!912.1. se opušča finančno nadzorništvo v St. Johannu in njegova opravila se združujejo z opravili finančnega nadzorništva v Salcburgu.
Ta ukaz dobi moč s koncem marca 1912. 1.
To se objavlja z ozirom na razpis finančnega ministrstva z dne 29. oktobra 1874. 1. (drž. zak. št. 133).
Zaleski s. r.
214
5 1.
Razglas finančnega ministrstva z dne 4. marca 1912.1.,
da se je ustanovila podružnica kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada Zsolna v Popradfelki.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je na postaji Popradfelka Košiško-boguminske železnice ustanovila z oblastmi glavnega carinskega urada I. razreda opremljena podružnica kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada Zsolna, ki je tudi pooblaščena uporabljati napovedni postopek v železniškem prometu.
Ta podružnica začne svoje delovanje 15. dne junija t. 1. in bo vsako leto za promet odpita od tega dneva do 15. dne septembra.
Zaloški s. r.
53.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, trgovino in finance z dne 6. marca 1912. 1.,
s katerim se razveljavljajo povodom kolere v Italiji izdani ukazi z dne 4. avgusta, 6. septembra in 23. oktobra 1911. I. (drž. zak. št. 151, 182 in 207) o prepovedi, oziroma omejitvi uvoza in prevoza nekega blaga in nekih predmetov.
V porazurnu s kraljevo ogrsko vlado se razveljavljajo ukazi z dne 4. avgusta, G. septembra in 23. oktobra 1911.1. (drž. zak. št. 151, 182 in 207) o prepovedi, oziroma omejitvi uvoza in prevoza nekega blaga in nekih predmetov iz tam oznamenjenih italijanskih pokrajin.
Ta ukaz dobi lakoj moč.
Hcluohl s. r.
Zaloški s. r.
Koehler s. r.