POGOVOR Z MIROM SOTLARJEM, PREDSEDNIKOM NAŠEGA IS, O AKTUALNIH GOSPODARSKIH RAZMERAH V OBČINI
Poiskati programe in kupce, ki imajo denar
Znani so že podatki, kako je v prvih mesecih tega leta poslovalo občinsko gospodarstvo. Značilno za to obdobje je bilo še nadaljnje upadanje količinskega obsega proizvodnje, rast izgub, povečal pa se je - proti pričakovanju - občinski izvoz. Kot vemo je ZIS po 15. maju sprejel več ukrepov, ki naj bi pomagali k okrepitvi gospodarstva. O tem, kaj ti ukrepi pomenijo za delovne organizacije naše občine, in še o nekaterih zadevah, aktualnih ta čas, smo se pogovarjali z Mirom Sotlarjem, predsednikom izvršnega sveta naše občinske skupščine.
Ali se že kažejo učinki majskih ukrepov v moščanskem gospo-darstvu? Kakšni bodo njihovi vplivi na poslovanje delovnih or-ganizacij?
Majski ukrepi so prinesli na-šemu gospodarstvu tisto, kar smo si v preteklih letih želeli: odmrz-nitev cen, spremembe deviznega zakona in devalvacijo dinarja, kar je pomembno zato, ker okoli 80 odstotkov vsega, kar prodamo na tuje, gre na konvertibilni trg. Vse to je pozitivno, problem pa se začne pri monetarni politiki, ali drugače rečeno, pri premalo de-narja. Povečuje se nelikvidnost in prav zato, ker ni dovolj denarja v obtoku, se te tri liberalizacije verjetno ne bodo mogle tako hitro uveljaviti. Vendar pa se je naše gospodarstvo ob vseh dosedanjih ukrepih Še vedno znašlo in mi mu zaupamo, da bo tako ravnalo tudi tokrat, čeprav do sedaj take re-striktivne monetarne politike še ni bilo. Smatram pa, da bi no-vembrski ukrepi, če bi še naprej ostali v veljavi, v juliju ali avgustu-povzročili zlom gospodarstva. Proizvodnja nam bi začela še bolj drastično upadati, saj so v delov-nih organizacijah pričeli opuščati programe, kjer niso dosegali pra-vih cen, in tako tudi niso proizva-jali izdelkov, ki bi jih trg sicer potreboval.
Osebno sem mmenja, da bi mo-rali v državi nasploh in v vsaki delovni organizaciji gledati na proizvodnjo tako, da vsakdo po-skuša najti izdelek, zanimiv za trg. Z njim naj bi, zaradi svo/e sposobnosti in inovativnosti, po-brali kot pravimo smetano in tako ustvarili dohodek, s katerim bi flnancirali bodoči razvoj, osebni standard in družbene potrebe. Včasih so morda dileme, ali je nekomu treba odvzeti monopolni
dohodek ali ne, čudno prikazane. Vendar je ta monopol, če nekdo nekaj ustvari zaradi svojih spo-sobnosti in tako s prodajo doseže višji dohodek, drugačen. Prav je, da ima pravico do njega in ga vlaga tam, kjer sam hoče.
V tem mesecu je več delovnih organizacij zelo povečalo cene svojim izdelkom.
Mislim, da je ta porast cen v pr-vih trenutkih zelo problematičen in bojim se, če na to ne bomo strpno gledali, da bomo v nasled-njih mesecih spet začeli razmi-šljati o njihovem administrativ-nem urejanju. Pred očmi bi bilo treba imeti, da je nezaupanje go-spodarstva v tem trenutku tako veliko, da nihče ne verjame, da so sprejeti ukrepi naša trajna usme-ritev. Zaradi tega je precej cen višjih, kot bi sicer bile, delovne organizacije pa že dajejo popuste in si s tem omogočajo prodajo. Statistično pa se bo seveda poka-zal nenormalen porast cen in se bo ta politika zato lahko izkazala za neuspešno. Po toliko letih ad-ministriranja lahko učinkc zdajš-njih ukrepov pričakujemo šele po letu, letu in pol.
Vprašanje pa je, če bo potr-pežljivosti za tako dolgo čaka-nje, saj se navadno odločamo za nove ukrepe še preden se uteg-nejo docela pokazati slabe in do-bre strani prej sprejetih.
To pa je tista naša živčnost, zaradi katere ne moremo vzdržati vsaj leio dni. Res pa jc, če bi z odpravo novembrskih ukrepov čakali tako dolgo, bi imeli razsulo v predelovalni industriji in dober položaj tistih, ki prodajajo suro-vine in so bili prav v tem trenutku v nekoliko boljši poziciji. Vendar to  pomeni  dolgoročno  uničenje
tudi za liste, ki prodajajo suro-vine, ker če predelovalna indu-strija ne more to predelati naprej in prodati kot izdelke, pride nazaj slabše povpraševanje po surovi-nah in polizdelkih, pride do zni-žanja produktivnosti in proizvod-nje, kar pomeni, da smo slabši in slabši. Čeprav je pa bilo, in to so naše organizacije izkoristile, v pr-vem polletju na evropskem trgu v razvitih državah večje povpraše-vanje po surovinah in tudi določe-nih polizdelkih in se je na ta način zelo povečal konvertibilni izvoz. Tudi pri nas v občini je zelo pora-
Miro Sotlar (Foto: D. J.)
sel in je tako večji, kot smo ga predvideli z resolucijo.
Kot v vsej republiki tudi v naši občini upada količinski obseg proizvodnje. Kakšne so napo-vedi za naprej?
Če bo deloval devizni trg, in v tem trenutku deluje, bilo je celo več ponujenih deviz, kot jih je bilo možno odkupiti, ker je pri-manjkovalo denarja, bo glavni problem vsake delovne organiza-cije, da si zagotovi likvidnost ozi-roma dinarje; najti bo treba zani-mive proizvodne programe in ku-pce, ki bodo sproti plačevali stori-tve ali izdelke. Treba bo delati za tistega, ki ima denar, sicer se bo marsikdo znašel v hudih težavah. Že zdaj imamo v nekaterih ozdih
toliko neplačane realizacije, da se bojimo, kaj bo v prihodnje.
Kaže torej, da potrebe po po-večanju proizvodnje, vsaj kar za-deva domači trg, ne bo, razen če bomo močno povečali izvoz.
Mi ugotavljamo, da je naše go-spodarstvo sposobno ponuditi take proizvode, ki so zanimivi tudi za domači trg in za katere bodo kupci pripravljeni plačati. Zdaj je priložnost, da se pokaže kvaliteta. Seveda pa je prodaja in s tem plačilo precej odvisno od Ijudi, ki delajo na teh področjih, kako se pogovarjajo o tem, kakšne pogodbe sklepajo; če že sami pristajajo ob prodaji na kas-nejše plačilo, bodo težave zaradi neplačane realizacije, znale biti velike. Vendar prva preverjanja kažejo, da prodaja v večjih delov-nih organizacijah naše občine še ne upada in zato najbrž tudi ne bi smelo priti do zmanjšanja proiz-vodnje. Vsekakor pa bo težko na-domestiti izpad iz prvega polletja in zato skoraj ni pričakovati^ da bomo dosegli vse resolucijske ci-lje.
Na dnevnem redu julijskega zasedanja zborov občinske skupščine je tudi odločba o uvedbi postopka redne likvida-cije Gradisovega tozda Kovinski obrati. To bo prvi tak primer v naši občini.
Kovinski obrati so primer, kako naj se v delovni organizaciji ne odloča za investicijo. So pri-mer, ki bi se lahko rešil, če bi bilo dovolj denarja za premostitev raz-nih težav in dobrih razvojnih idej, tako pa se to poskuša reševati že pet let, in so tudi primer, ki je postal tako brezupen, da lahko zamaje vso delovno organizacijo. Kakor je to boleče, smo na izvrš-nem svetu morali presekati to sta-nje, saj vsi podatki kažcjo, da jc položaj tak, da moramo v redno likvidacijo. Pojavljajo pa se dolo-čeni zapleti, saj ljudje niso nava-jeni, da se to dogaja in niti ne morejo doumeti, kaj to sploh po-meni. V tem trenutku je najbolj pomembno, da se tega čimprej
zavejo in si poiščejo nova delovna mesta. Za približno 50 delavcev smo našli delo v drugih Ijubljan-skih delovnih organizacijah, ven-dar se bo treba hitro odločiti, ker delavce potrebujejo zdaj, ko je se-zona. V drugih tozdih Gradisa pa bi jih zaposlili okoli 100. Mi smo zadolžili vodstvene ljudi in tudi samoupravne organe Gradisa, da se pripravijo na skupščino in tam odgovorijo na vprašanja, ki bodo verjetno postavljena.
V letošnjem letu so se izgube v primerjavi z lanskim še pove-čale. Kje so razlogi?
K izgubam so levji deJež dopri-nesli tozdi ŽG in Papirnica Vevče, drugod gre bolj za izgube sezonskega značaja. V Papirnici Vevče je na/večji problem drugi papirni stroj, katerega že dlje časa nameravajo ukiniti, saj ima nek-valiteten asortiman in troši veliko energije. Pripravljajo se na zagon nove linije za proizvodnjo pre-maznih papirjev, to pa pomeni, da bo tudi v Papirnici potrebno rešiti problem ekonomskih in teh-noloških viškov ljudi, za katere v tem trenutku še ne vemo na-tančno, koliko jih je. Prav zdaj izvršni svet skupaj z zunanjimi sodelavci dela študijo o ckonom-skih in tehnoloških viških v ob-čini, ki jo financira tudi občinski sindikalni svet, s katero želimo ugotoviti tudi, na kakšen način naj bi take probleme reševali. Ta-kih študij doslej še ni bilo nareje-nih, tudi ni bilo takih primerov, ki bi bili uspešno rešeni, zato ni-mamo zgledov, kako se obnašaii, da bi bili pretresi ljudi ob takih primerih čim majnjši.
Na seji občinske skupščine je bilo slišati, da naložbeni zagon v naši občini le ni še čisto uplah-nil, vendar se o tem bolj malo ve v širši javnosti.
Ne glede na io, da je denarja res malo in se organizacije zato težko odločajo za naložbe, smo v naši občini pred nedavnim do-bili ob Letališki cesti nov proiz-vodni obrat Kartonažne tovarne Ljubljana;   v  bližini  gradi  tudi
BTC že drugi objekt v prosti ca-rinski coni; Saturnus postavlja stavbo, ki bo namenjena razvoju proizvodnje svetil. Vse to so inve-sticije, ki so zanimive tudi z vi-dika prestrukturiranja našega go-spodarstva. Papirnica Vevče je prav zdaj v zadnji fazi prestruktu-riranja proizvodnje, prav zato ima tudi težave s poslovanjem. Naj omeiiim še Kolinsko, ki bo v je-seni končala širjenje najbolj aku-mulativnih proizvodnih progra-mov, in Kurivoprodajo, ki bo po-večala svoj prodajni center v Mo-stah. V Štepanjsko naselje pa bomo dobili SOB Krško, ki bo tu imel inženiring in projektiranje. To je le nekaj večjih naložb, je pa še vrsta drugih ozdov, ki skrbijo za posodabljanje, obnavljanje, skratka revitalizacijo, kar bo ver-jetno pomenilo za prihodnje neko podlago za boljše rezultate. Na področju drobnega gospodarstva bomo pričeli z gradnjo obrtne cone ob Toplarni, raste pa tudi nekaj primarnih in sekundarnih centrov, med njimi tudi v Jaršah.
Kaj pa se obeta na področju dmžbenih dejavnosti?
Glede na majske ukrepe bo splošna in skupna poraba zelo utesnjena, tako da v tem trenutku že lahko rečemo, da se bodo zna-šle družbene dejavnosti, predv-sem zdravstvo in šolstvo, v veli-kih težavah. Kljub vsemu gra-dimo osnovno šolo Fužine II in glede na to, kar je že zgrajeno, lahko rečemo, da se bo v njej pouk pričel v jeseni. Prišli smo tudi do prve faze zdravstvenega doma na Fužinah in osebno mi-slim, da je to velik uspeh. Prav gotovo se bo moral najti denar tudi za drugo fazo, vendar z neko- , liko strpnosri. V zadnjih dveh Je-tih nam je v občini uspelo posta-viti nov Fužinski in Vevški most, rekonsiruirati PoJ/ansko in Litij- ^ sko cesto; to pa so lako po-membne zadeve za naš celoten razvoj, da smo jih morali razre-šiti. Ne da pa se še več in vse naenkrat. Mislim, da je nekaj bilo storjenega za boljše počutje obča-nov, res pa je, da kljub vsemu še vedno premalo.                    D. J.