Gospodarske stvari. Kmetske zadruge. (Iz Žalca.) Zadnjič sem skušal dokazati, kako potrebne so kmetske zadruge in kakšnega pomena so iste v gospodarski panogi človeštva. Sedaj pa hočem seznaniti častite čitatelje z zadrugami še bolj natančno in sicer tako, da ne bode nikdo dvomil na obilnih koristih, katere bodejo donašale zadruge kmetovalcu in vsem drugim stanovom. Zadruge se snujejo na podlagi postave z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70, torej ni na pesek zidano poslopje, ampak ima trda postavna tla. Zadruge so ali z omejenim poroštvom ali z neomejenim. Da bodejo čitatelji, posebno izmed kmetskega stanu, bolje razumeli, kaj pomeni beseda omejeno ali neomejeno poroštvo, bom podal kratko razlago. 0 omejenem poroštvu se govori, ako je kdo le z neko natančno določeno svoto svojega premoženja drugemu porok. Recimo, h kmetijski zadrugi pristopi 1000 kmetovalcev in vsak ud je porok za 10 gld., torei vseh 1000 udov zadruge so poroki za 10.000 gld., ne več ne manj, in za to svoto ima zadruga ludi upa ali kredita, ako ga potrebuje, in nobeden ud zadruge ne more več kot 10 gld. izgubiti, ako bi sploh zadruga imela nesrečo. Torej da ie kdo porok za natančno določeno svoto, se pravi omejeno poroštvo, ker }e namreč svota omejena in določena. Neomejeno poroštvo pa je ono poroStvo, katero nima nobene določene svote, ampak dotični porok je porok z vsem svojim premoženjem. Recimo da }e pri kmetski zadrugi 1000 kmetovalcev — katerih vsak ima povprečno računieno premoženja v vrednosti 5000 gld. Torej so vsi udje zadruge skupaj poroki za 500.000 gld. in bi morali v slučaju nesreče, ako nima zadruga rezervnega premoženja, tudi to svoto plačati, torej dati celo svoje premoženje. Kar zadeva kmetske zadruge, priporočam, da se osnujejo povsodi le z omejenim poroštvom in sicer iz dveh vzrokov. Prvič ne potrebuie kmetijska zadruga toliko kredita, ker ne kupčuje niti ne prevzema velikanskih podjetij, drugič pa ima vsak človek do zadruge z omejenim poroštvom takoj zaupanje in rad pristopi k njej, ker ve, da ne more višje poškodovan biti, nego za svoj delež 10 gld. v slučaju, da ima zadruga nesrečo in nima svojega rezervnega premoženja. Vsaka zadruga mora imeti svoje ime, in sicer ne sme nositi imena kake osebe ali uda zadruge, ampak ime mora biti vzeto iz predmeta, s katerim se zadruga bavi. V tem slučaju bode imela zadruga ime ali tvrdko, recimo: «Kmetska zadruga v Mariboru, ali kmetska zadruga v Poljčanah.* Ker pa mora imeti vsaka zadruga tudi svoj sedež, to se pravi, mora biti imenovan kraj, kjer zadruga deluje, in mora ob enem biti natančno napovedano, je li zadruga z omejenim ali z neomejenim poroštvom, se mora glasiti ime zadrugi nastopno: «Kmetska zadruga za mariborski okraj, vknjižena zadruga z omeienim poroštvom v Mariboru.* Vsaka zadruga mora torej imeti svoje ime in dve zadrugi ne smeta imeti jednoistega imena. Vsaka zadruga mora biti vpisana v trgovinsko ali zadružno knjigo pri c. kr. trgovinski gosposki, to je pri c. kr. okrožni sodniji, zato pa se pravi «vknjižena» zadruga. Ker mora imeti vsaka zadruga svoja pravila, zato se morajo za vsako zadrugo spisati posebna pravila. Vse zadruge pa lahko imaio enaka pravila, samo da ima vsaka zadruga svoje lastno ime in svoj sedež. V pravilah vsake zadruge mora biti natanko zapisano: 1. ime in sedež zadruge; 2. značaj zadruge ali s čim se peča, tukaj torej »kmetska zadruga»J; 3. čas, kako dolgo moraio udje ostati pri zadrugi (to sicer pri kmetskih zadrugah odpade); 4. določbe o pristopu in izstopu; 5. določba svote deleža, katerega mora plačati k zadrugi pristopivši ud; 6. določbo o sklepanju bilance in računa zadruge, in kako da se porabi čisti dobiček in kako se pokrije morebitna izguba; 7. način volitve in sestava zadružnega načelništva, namestnikov in uradnikov; 8. določba načina, kako se sklicujejo občni zbori zadruge; 9. določbe o glasovanju pri občnih zborih in način, kako da se glasovanje vrši; 10. določbe, kako se glasuje takrat, ako ne zadostuje navadna večina navzočih; 11. način, kako se razglasip zadružni razglasi in odloki;112. določba, ali je zadruga z omeienim ali neomejenim poroStvom in 13. iraenovanje prvih udov za druge, kakor tudi kdo ima oblast vknjižiti zadružna pravila. Vse to, kakor je ravno našteto, mora biti v pravilih zadruge natanko, razumljivo in ne dvomljivo zapisano, sploh morajo biti pravila jasno, določno in tako sestavljena, da ni nobenega suma, in da je že naprej izključena vsaka prevara. Ko so pravila tako sestavljena, da ugajajo vsem zahtevam zadruge, se skliče po ustanoviteljih zadruge ustanovni glavni shod, pravila se prečitajo, od navzočih odobrijo in spiše se zapisnik, katerega podpišejo vsi oni udje zadruge, kateri so k tej pristopili. Izvoli se zadružno načelništvo, katero obstoji iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika in blagajničarja in pa treh odbornikov, torej iz 7 udov. Pravila v dveh izpisih, zapisnik prve seje in pa prošnja za vknjiženje se pošljejo h kakerau notarju, da potrdi istinitost lastnoročnih podpisov načelnika, njegovega namestnika, tajnika in blagajničarja, in c. kr. notar predloži potem pravilno kolekovana pravila in zapisnik prve seje s prošnjo vred c. kr. trgovinski gosposki, da se zadruga vknjiži. Ko dobi zadruga poverilo, da so pravila vknjižena, lahko začne delovati. Tako se osnuje kmetska zadruga. V prihodnjih spisih pa bodem skušal vsa zadružna pravila razložiti, da častiti bralci izvedo veliko važnost in koristi kmetskih zadrug. Že zdaj pa omenim in ne bodem nehal klicati: Kmetovalci združite se v kmetijske zadruge, kajti ako se hočete rešiti pogina, morate se združevati in združeni napredovati. Kdor pa si noče sam pomagati, se naj nikdar ne zanaSa, da mu bodo drugi pomagali. Ivan Kač. Sejmi. Dne 14. jan. v Poljčanah, pri Sv. Filipu, y Brežicah. Dne 16. v Arnožu. Dne 17. v Pletrovfcah, v Št. Petru v Zgornji Kadgoni, v Kapelah. Dne 18. v Imenem. Dne 19. v Turniščah. Dne 20. v Št. Lenartu v Slov. goricah, Malem Rodinu. Dne 21. v Teharjih, Poljčanah, Brežicah. Dne 22. v Braslovčah. Dne 23. na Bizeljskem.