------    401    ------
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.*)
1. razdelek.
O stavbeni privolitvi. §. 1.  Kedaj je treba stavbene privolitve za kako zidanje ?
Privolitve h kaki stavbi (zidanji) je potreba, če se hoče kaj na novo zidati, prizidati, prezidati ali na poslopjih že stoječih in drugih stavbenih stvareh kaj bistvenega popraviti ali  prenarediti.
V bistvene popravke se štejejo vsi tisti , kateri se tičejo trdnosti aii varnosti ognja kake stavbne stvari, ali pravic mejašev, ali po katerih zunanje lice poslopja (fasada) drugo podobo dobi, ali se sploh prenaredi vse-skupni stan poslopja.
Tu sem posebno spada:
1.   če se napravljajo vodnjaki (stirne) in kleti;
2.  če se napravljajo novi vodotoki ali se že obstoječi vodotoki in struge prenarejajo glede na izmero, namer in pad;
3.    če se na novo stavijo ali prenarejajo kurilne naprave in dimniki;
4.  Če se prenarede stanišča (stanovališča) v štacune, šupe, prešalnice in v druga gospodarstvena poslopja, ali pa se te stvari prenarede v stanišča;
6. če se odstrani ali naredi kakoršnokoli medstenje;
6.   če se postavi strelovod ;
7.  Če se prenaredi vnanja stran proti ulicam;
8.   če se zid predere za duri in okna na ulice ali proti sosednim hišam ;
9.   če se predrugačijo in povišajo strehe;
10. če se kaj prenaredi  ali   odpravi   na nadstropjih, podporah itd.
§, 2.   Kedaj se ima stavba naznaniti'^
Manjši popravki ali manjše prenaredbe, pri katerih ni nobenega gori imenovanih pogojev, se imajo gosposki, katera daje stavbeno privolitev, **) samo naznaniti, predno se začno narejati.
Gosposka ima oblast, izpeljavo teh stvari, če je potreba, odvisoo storiti od tega, da se njej v potrdbo predloži načrt, pa mora to od stavbnega početnika zahtevati v 48 urah po storjenem naznanilu ; ako ona tega ne stori, ima početnik pravico, popravek ali prenaredbo izpeljati.
§. 3.   Oproscenje od stavbenega naznanila.
Pri popravkih, ki nameravajo samo vzdrževanje po sameznih delov,  pa še tega naznanila  ni treba. Tu sem spadajo posebno:
*) Ker je ta postava, potrjena od cesarja 25, oktobra t. 1., zelo važna za hišne gospodarje po mestih iu kmetih, zato celo priobčimo v našem listu.
**) Za nemško besedo ,,Behorde" vzeli smo med ljudstvom najbolj znano slovensko besedo ,,g o s p o s k a", čeravno je ta beseda navadna le za cesarske oblastnije. Al tudi ž u-panstvo je gosposka in ravno v stavbenih zadevah prva gosposka.                                                                      Vred,
1.  snaženje hiš;
2.  narejanje novih tdl, če z njimi ni zvezana kaka prenaredba na stropnih hlodih in podporah;
3.  popravljanje duri in oken ;
4.   pokrivanje streh, če je snova, s katero se krije, ognja varna in se ne spremeni (§. 45) ;
6. popravljaFjje dimnikov s tem, da se omečejo;
6. popravljanje pogoravarnih kurilnih naprav, to je stavljenje in preaarejanje peči , kaminov in ognjišč v prostorih, ki so se že dozdaj za to rabili in v že obstoječih takih napravah, ki služijo obrtniškemu obrtu, kolikor ni s tem zvezano narejanje novih in popravljanje starih kurilnih naprav in dimnikov;
7. popravljanje že obstoječih vodnjakov (štirn), gnojišč, gnojnih jam, zakotov (sekretov), vodotokov in strug, ako tu ne gre za prenaredbo v njih izmeri, nameri in padu.
§. 4.  Določba stavbene Črte in nivela {vodoravnega
površja),
Vsigdar, kedar se hoče na javnih krajih kaj na novo zidati, prizidati ali prezidati, mora stavbni gospodar še pred prošnjo za stavbno privolitev ali s to prošnjo vred pri gosposki pismeno prositi, da se mu določi stavbna črta in nivel, ter mora predlagati načrt o legi in  nivelu v dveh enakih narisih.
Določene stavbene črte in nivela se je prav strogo držati pri vsakem zidanji.
Da se ustanovi (določi) stavbena črta in nivel (niv6), mora gosposka, če je treba se posebej od stavbne komisije (§. 9) napraviti ogled na mestu (lokalni ogled) in to najmanj 48 ur prej razglasiti , ter se morajo k temu o pravem času povabiti posebno stavbeni gospodar in mejaši.
i*. y ^gjjj razglasu naj se izreče, da se po izvršenem lokalnem ogledu ne bo ozir imelo na nobene ugovore, razen če bi iz njih postali javni pomisliki.
Pri tem lokalnem ogledu naj se od gosposke po-zvejo in določijo krajne in okoliščinam primerne urav-nalne črte, ne samo za lego, ampak tudi za nivel (niv6) prihodnje stavbe, ki se bo ali na novo zidala, prizidala ali prezidala. Ugovori stavbenega gospodarja, mejašev in drugih udeležencev naj se pri  tem zapišejo.
Ako je treba vsled določevanja stavbene črte kaj zemljišča odstopiti, se mora ravnati po določbah dru-zega odstavka §. 70.
§, 5,   Prošnja za privolitev stavbe.
Stavbni gospodar ima vsakakor dolžnost, tudi če ne bi po svoji prosti volji začel stavbe, še prej ko stavbo pričenja, za privolitev stavbe pismeno prositi pri gosposki, predlagajo jej stavbni načrt v dveh enacih obrisih. (§§. 71.  in 80.)
Prošnjam za stavbeno privolitev, katere se predlagajo v imenu tretjih oseb, sa mora pridjati pooblastilo, in kar se tiče oseb , ki niso saroovlastne (samosvoje), tudi pooblastilo postavnih zastopnikov.
§. 6,    Stavbeni naČrt.
Stavbeni načrt mora zapopasti:
1.    Lego stavbe po vseh straneh in njeno obližje, kolikor je treba, da se dd prav spoznati in določiti; vsakakor se morajo raakazati stara poslopja, nahajoča se na stavbnem mestu, tikajoče se hiše ali zemljišča in povedati hišne oziroma parcelne številke in dejanske posestnike, potem razložiti mejašna dvorišča, odpore za vrata in okna, nasproti ležeče ulične črte, potem dolgost in imena ulic;
2.   talni   črtež   in   poprečnik   podzemeljskih   delov
(kleti) vseh nadstropij in podstrešja.
*
------    402    ------
V  talnem načrtu se morajo narisati hišni vodotoki (kanali), prekopi, da voda odtaka, potem na ulico memo gredoči glavni kanal, v katerega se imajo stakati poprejšnji, z dotičnimi profili vred.
V  načrtu za strešno stavo se morajo razvidni storiti dimniki, stopnice, odpori za svetlobo in požarni zidovi (zidovi zoper ogenj), kakor tudi podstrešni razdelki;
3.   lice poslopja (fasada);
4.  vse nenavadne sestave^ posebno železne sestave, katere je v načrtu natanko popisati.
§. 7.   Merila za legopisne^ nivelne, talopisne načrte in
za vezanja.
Ako gre za to, da se določi nova stavbena črta (§. 4), naj se za legopisne načrte, kedar gre za planjavo manjše velikosti, ki se ima razdeliti, ali na kateri se ima stavbena črta potegniti, vzame za dolgostue mere merilo od Vaso^ P^i večih planjavah pa od 75^0 do Vi 000  prave velikosti.
Pri niveloih načrtih naj se naredi dolgostne mere tako, kakoršne so v legopisnem načrtu; visokosti naj se napravijo v lOkratni meri dolgostnega merila.
Ako je stavišče podvržno povodnji,   se  mora v ni-vrinem  načrtu   vselej   z modrim (plavim) barvilom raz viden storiti naj visi in naj nizi stan vode.
Za stavbene načrte, namreč za talopisne načrte in za načrte o vezanju ostrešja naj se vzame za merilo Vioo> katero merilo se more v navadnih slučajih tudi rabiti za očelja in za prereze poslopij. Za poslednje more gosposka v posebno važnih slučajih 75^ zahtevati. Podrobni načrti pri napravah iz železa ali pri nenavadnih sestavah iz lesd se morajo po veči meri narisati, da BO, kolikor je le mogoče, razločni in jasni.
V  vseh načrtih se imajo važnejše primere vpisati.
§. 8. Stavbeni načrt se ima podpisati od stavbenega gospodarja, risatelja in od tistega, ki prevzame stavbo.                                                              (Dal. prih.)
417
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
II. razdelek.
Predpisi za stavbe.
(Dalje.)
§. 16.    Naznanilo stavitelja.
Kedar se hoče kaj na novo zidati, prizidati ali prezidati, ali kaj tacega popraviti ali prenarediti, česar izpeljava je odvisna od potrjenja načrta (§§. 1., 2.), mora gospodar še pred začetkom zidanja gosposki imenovati stavitelja in njej vsako premembo v izvolitvi njega naznaniti. Za stavitelje (zidavce) se smejo rabiti samo po postavi pooblaščene osebe (§. 71.)
§. 17. Pri vseh privatnih stavbah mora stavbena privolitev in stavbeni načrt, ki mora podpisan biti od vsakokratnega stavitelja, pripravljen biti na stavbenem mestu (stavišču) v pregled nadglednih organov.
§. 18.    Odgovornost stavbenega gospodarja,   odstop od
stavbenega načrta.
Da se pri zidanji bode ravnalo po stavbenih črtih in nivelih, kakor je to določeno v stavbeni privolitvi, in potrjenih stavbenih načrtih, za to je odgovoren ne samo stavbeni gospodar, ampak tudi stavitelj.
Z odstopi od potrjenega stavbenega načrta je tako ravnati, kakor pri prizidanju in prezidanju ali pri popravljanju in prenarejanju že obstoječih poslopij. (§§. 1 do 15). Gosposka ima dolžnost, se včasi prepričati, da se stavba po načrtu in zanesljivo izpeljuje.
§. 19. Vpeljava stavbe, naravnave iz javnih ozirov.
Kedar hoče gospodar kako poslopje popolnoma ali deloma podreti, kakor tudi kedar hoče začeti stavljenje, katero odvisi od privolitve ali potrdbe načrta (§§. 1., 2.), mora to gospćski 48 ur poprej naznaniti ustmeno ali pismeno.
Varstvenih in cestno-policijskih uredeb, katere je gosposka naravnala o stavljenju ali podiranju kacega poslopja, mora vsakdo se držati natanko, ako ne, zapade kazni.
Ako se stavbe ali popravki na poslopjih narejajo na javnem prehodu, se imajo vsegdar postaviti predpisana svarilna znamenja in vsakrat, kedar se Čez noč pušča stavbeno gradivo na planem (pod milim nebom), se morajo postaviti razsvetljene svetilnice (laterne), kolikor jih je treba.
Sploh se sme samo s posebno dovolitvijo gospo-skino na ulicah polagati stavbeno gradivo ali stavbeni aip, aH zmetavati pesek, gasiti apno, delati mort, ali narejati kako drugo stavbeno delo.
Stavbeni odri se imajo trdo postavljati, in kolikor je treba, zapirati proti javnemu prehodu. Zaplankanje se ima postaviti v svoji naj zunanji meji praviloma dva metra od stavbene črte.
§. 20.    Stavbeno gradivo.
Gospodar in stavitelj morata pod skupnim odgovorom rabiti samo dobro in trpežno gradivo in katero je primerno posebnemu načinu sostave.
§. 21.   Zidna opeka.
Pravilna mera za zidno opeko (cegel) je 29 cm. dolgosti, 14 cm. širokosti in 6.5 cm. debelosti. Pri opeki za obloke, za tlak, za strehe, za žlebove in za olepšave so pa dopuščene vse povoljne izmere.
§. 22.   Debelost zida, stavbe na vodi.
Debelost, katero mora zid imeti po velikosti in sestavi stavbe, se mora v stavbenem načrtu nasvetovati, ter pri lokalni komisiji na drobno presoditi.
Sosebno ima gosposka o tem razsojevati tudi takrat, če bi se hotele napraviti drugačne sostave, nego so doslej navadne bile.
Za debelost zidu velja kot občno pravilo:
a)  ako v najzgorujem nadstropju globočina (širokost) sob (izeb) ne presega 0.3 m., morajo biti v tem nadstropju glavni zidovi, če so kamniti, 6 dm. debeli; če so pa iz opeke, morajo pa le 45 cm. debeli biti.
Ako globočina sob v omenjenem nadstropji preseza 6*3 m., mora znašati debelost kamnitega zidu 7 dm.; debelost iz opeke postavljenega zidu pa le 6 dm.
Pod debelostjo zidu se ima vselej razumevati le debelost neometanega zidu, tedaj brez debelosti ometa.
b)  Z vsakim nadstropjem navzdol mora glavno zi-dovje za 7'5 cm. do 15 cm. debelejše biti, to pa po tem, kakor je strop sestavljen. Glavno zidovje se pa sme skoz dve nadstropji postaviti, povsod enako debelo, ako se napravi zid v bližnjem spodnjem nadstropji za celih 15 cm. debelejši. Postavni zid v tleh mora biti za celih 15 cm. debelejši, kakor je pri tleh.
c)  Tla, katera se izkopljejo za stavbo, morajo stavi-telji na tanko preskusiti, če treba, jih morajo 8 stebri nabiti, ter tako krajnim okoliščinam primerno narediti dno popolnoma varno.
Podstavne brane in zveze se smejo le takrat narediti, ako ostanejo za vselej pod vodo.
Zidovje na obrežju in podstavno zidovje pri mlinih, pri fabrikah in drugih takih poslopjih, katerih znožje moči tekoča voda, ali katero leži na takem kraju, kamor stopa za čas povodnji plavna voda, se mora, da se obvaruje spodkopanja, obzidati z vezano steno, ki je vsaj nekoliko viša, do kamor sega voda, kedar je naj-veča. To vezano obzidje mora biti zidano iz kamna na štiri vogle rezanega, ali pa iz kamna drugače obseka-nega, s hidravličnim apnom ali pa s kakovim drugačnim enako dobrim vezilom.
Pri stavbah, ki leže v okolišču kake reke ali kacega potoka, se mora veža in pod vseh pri tleh ležečih za stanovanje porabnih prostorij napraviti vsaj 32 cm. nad najvišim stanjem vode, in če se to doseči ne more, pa vsaj najmanj 32 cm. nad tistim stanjem vode, ki se povraća v kratkih dobah. Na to je treba tudi gledati, kjer je mogoče, pri predelanji že stoječih poslopij.
Srednje zidovje mora biti tako močno, da se , ne krateč stanovitnosti, popolnoma vjema s splošno naredbo v §§. 34 do 37 o postavljanju dimnikov. (§. 72.)
Po navadi naj sicer ima vsaka hiša sama svoje lastno glavno zidovje; ako pa nastopijo take okoliščine, katere zahtevajo, da se dogovorno s sosedi naredi vkupno zidovje, se mora to tako udebeliti (ukrepiti), da daje na obeh straneh posebno in varno podlogo za streho in za strop.
§. 23.    Visokost stavb in notranjih prostorov.
Hiše ne smejo nikakor nad pritličjem imeti več ko 4 ali pa 3 nadstropja s polopetrom (polovičnim nadstropjem).
Nove stavbe in stavbe , katere so se prizidale a 1 prezidale v obrtnijske namene, so podvržene le takrat, če lež6 z drugimi poslopji v eni vrsti, in tudi v tem slučaji samo zarad sprednje ulične strani,  utesnitvi na
visokost 23 m., katera visokost se meri pri poševnih tleh iz najviše pike teh tal,
V ozkih ulicah sme gosposka prepovedati staviti četrto nadstropje, in pri hišah in poslopjih za obrtnijske namene utegne zaukazati utesnitev visokosti od 23 m., ako tirjajo zdravstveni oziri tako utesnitev.
Gosposka ima pravico iz ozirov primernosti povedati, da se v mestih ne smejo zidati poslopja proti ulicam obrnjena, ki niso vsaj eno gornje nadstropje visoka.
StanovališČa morajo, ako so obokana (velbana), najmanj 32 dm., ako pa imajo raven strop, najmanj 3 m. visoka biti. (§. 72.)                                      (Dal. prih.)
418
426
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
II. razdelek.
Predpisi za stavbe.
(Dalje.)
§. 24.    Kleti} Metni duski, loputnice.
Kleti (keldri) se morajo s kletnim vhodom vred spodobno v obok pozidati in sploh tako napraviti, da niso na škodo javnim koristim, sosebno se ne smejo kleti nikdar narejati pod javnim prostorom ali pod kakovo vozno cesto.
Kletna okna, posebno če so kleti za shrambo lesa, oglja ali drugih žgalnih stvari, ali če so njih okna obrnjena proti ognja nevarnim poslopjem, se morajo zavarovati z železnimi zatvornicami foknicami).
Kletni duš ki se smejo na javnih prehodih narejati samo z gosposkino dovolitvijo ter se morajo zapreti z močnim železnim okrižjem, katero se na tanko stika z nivelom ceste.
Loputnice h kletom narejati na ulicah ali na hišnih
vhodih  je  prepovedano  brez  izjemka.    Take loputnice se morajo,   kjer obstoje,   odstraniti,   če je le mogoče.
§. 25.   Tla , podzemeljska stanisca in delalnice, jarki za zrak, vzidanje v obok (obokanje) pritličja.
V vseh staniščih pri tleh se morajo pri poslopjih, ki se na novo stavijo, tla položiti najmanj 32 cm. više, nego je zunanji cestni nivel, ki je že določen, ali se ima še le določiti. (§. 22.)
Stanišča pod tem nivelom se smejo dopustiti samo pod tem pogojem, ako so se naredila popolnoma suha, svetla in zračna.
Gosposka ima pravico, glede na namen ali lego poslopja iz ozirov varnosti ognja ukazati, da se pritlični prostori obokajo , kar se ima tudi storiti v drvarnicah in ogelnjakib, ki se nahajajo v staniščnih poslopjih.
Podzemeljske delavnice se smejo le takrat dopustiti, če notranja visokost stropa leži najmanj 1 m. nad zunanjim cestnim nivelom, in se je za to skrbelo, da pride va nje zadosti svetlobe in zraka.
Da se smejo narejati jarki za zrak, v to mora posebno dovoliti gosposka.
§. 26.    Tla v kuhinjah, vhodi iz kuhinj v hleve.
Tla v kuhinjah morajo pod ognjiščem in pri odprtem ognju na ognjišču ognja varno obložena biti okoli ognjišča najmanj 13 dm., in pri železnih (prihranivnih) ognjiščih najmanj 7 dm.
Vhodi ali duški (line) iz kuhinje v hleve ali druga gospodarstvena poslopja so vsakako prepovedani.
§. 27.    Stopnice.
Pri vsakem novem poslopji mora brez ovire mogoče biti, iz podstrešja in iz vseh stanišč priti po ognja varnih stopnicah k hišnemu vhodu (na piano) pa tudi v klet, in vsako »stanišče mora dobiti ognja varen prihod k nezgorljivim stopnicam.
Gosposka utegne po namembi ali raztezi poslopja ukazati, da se narede* vsaj ene nezgorljive stranske stopnice ali pa še več.
Glavne stopnice morajo najmanj 13 dm. v svetlem meriti in na prostih mestih trden in najmanj 1 m. visok držaj (ograjo) iz ognja varne snove imeti.
Stopinje ne smejo biti pod 26 cm. široke in ne Čez 18. cm. visoke.
Pri sukajočih se glavnih stopnicah morajo stopnice najmanj 26 cm. široke biti, računši v daljavi od 64 cm. od stopničnega zida.
Stopnice, ki imajo zgoraj in spodaj obok, smejo imeti lesene stopnje.   (§. 72.)
§. 28.   Svetloba stopnic od zgoraj.
Ce se razsvetiujejo stopnice ali drugi prostori od zgoraj po oknih iz stekla (glaža), morajo taka steklena okna ležati na vseh straneh na trdem zidovji, rebra morajo biti popolnoma iz železa narejena ter ne smejo biti v nobeni ognja nevarni zvezi s podstrešnimi tlami in sosednimi poslopji.
§. 29.    Mostovzi.
Mostovži, akoravno niso edina, vendar pa pravilna zveza med stanišči in glavnimi stopnicami, morajo biti skoz in skozi ognja varni in najmanj 13 dm. široki.
Prehodi (ganki), ki se zunaj poslopja drže in so samo stranske zveze, se smejo sestaviti z leseno oblogo. Oni se morajo vendar zavarovati z ograjo, ki je najmanj 1 m. visoka, morajo sloneti na ognja varnih podpornikih ter se utegnejo opaziti s steklenimi stenami.
Ce taki prebodi stoje pod hišno streho, se morajo zvezni trami in zaseki, ki ven mole, spodej opaziti in se ometati s štukaturo. (§. 72.)
§. 30.   Dvorišča (dvori).
Kedar se zibajo nove hiše, se morajo napraviti prostorna dvorišča, kakor to zahtevajo zdravstveni in ognjo-policijski oziri.
§. 31.    Hišni vodnjaki (Štirne).
Vsak hišni posestnik mora vodnjak , če ga ima, stanovitno pokriti, ali ga mora obdati s trdnim oklepom, ki je najmanj 8 dm. visok.
§. 32.   Sestava stropa (podstrešje), plafond.
Gospodarju je prosto dano, izvoliti si vsakovrstno sestavo stropa, da se le sklada s tirjatvami varnosti ognja in stavbene trdnosti.
Tudi nad pritličjem, po tem nad najvišim nadstropjem se smejo napravljati tramni ali poprečni stropi, samo da se morajo ne le po sipi, ki se na-nje nasuje, popolnoma osamiti od blazininega lesovja, ampak tudi tla v najvišem nadstropju ognja varno pokriti in tako močna napraviti, da jih ne premaga podrtje strehe, katero se utegne pripetiti v požaru.
Tej zahtevi primerna morajo biti tudi že obstoječa poslopja. Brez pogoja je prepovedano, rabiti zvezne trame strešnega stola za sestavo stropa*
Se posebno so pa prepovedani pri cerkvah vsi oboki na videz, ki se stikajo s streho, ali takošni stropi iz platnic.
Ako se gosposki potrebno zdi napraviti nakladne skušnje, da se na gotovo postavi nosilnost večih ali na posebni način sestavljenih stropov, naj ona to tedaj, ko daje stavbeno privolitev, določi in naj izreče, kako se ima skušnja zvršiti in katera teža nakladati. Stroške za take nakladne skušnje nosi gospodar.
§. 33.    Stropi v hlevih in svislih}   duski (luknje za pre~
zračenje).
Hlevi, sviali in magacini morajo dobiti zgoraj in spodaj ognja varen strop. Hlevi za konje, goveda in ovce se morajo narediti najmanj 25 dm. visoki ter morajo imeti zadosti lukenj za prezračenje, ter se imajo tako vrediti,  da se da gnojnica popolnoma odpeljavati.
Duški se morajo v hlevih tako napraviti, da smrad ne dela nobene nadlege stanovanjem, tudi se imajo na praviti odtoki (otočne grape), in kjer mimo gredć ulični kanali, naj se stekajo v poglavitni ulični kanal, sicer pa v gnojno jamo (§§. 72., 79.); vsakako pa morajo tako narejeni biti, da se gnojnica ne more vcejati v tla ali v zidovje. (S tem končamo za letos razglas stavbene postave, katero
nadaljujemo prihodnje leto.)
427
2
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
II. razdelek.
Predpisi za stavbe.
(Nadaljevanje. *)
§. 34.   Dimniki.
Za vse dimnike brez razločka velja ta določba, da morajo njih zidane stene najmanj skoz in skoz debele biti i6 cm. in da mora zidovje notri v podstrešji ome-tano biti tudi na zunanji strani.
Pri večih ognjiščih (v pekarijah, pri pivarskih in barvarskih kotlih, kovaških ognjiščih itd.) mora biti stena
*) Začetek te postave v „Novicahu 1875. leta.
3
prav pri kurilu 32 cm. debela ter sme še le v veči visokosti le 16 cm. znašati.
Ostro prepovedano je, dimnike postavljati natrame, jih naslanjati na lesovje, v zidovje dimnikov vtikati rante za prekajenje ali vlagati kakošno koli lesovje.
Nepokrita ognjišča (svetla ognjišča) s tako odpeljavo za dim, ki je deloma iz desek sestavljena, deloma pa zidana, niso dopuščena. Taka ognjišča, ki se morebiti nahajajo v sobah, se smejo le takrat dopustiti, Če imajo po predpisu izzidan djmnik, ki nima nobene tuljave v drug dimnik, in če je v dimni tuljavi narejena železna zaklopnica za zapor.
Dim iz železnih ognjišč ali od kotlov za perilo in kuho dopeljavati je dopuščeno; vendar morajo vse do-peljave dima iz stranskih kurjav, kakor iz železnih ognjišč, kotlov, peči, praviloma napravljene biti iz železnega pieha ali lončenih cevi, ki se dajo razdjati in imajo v prečniku najmanj 11 — 13 c. m., ustje pa, po katerem gre dim v kuriše, se mora narediti v taki visokosti, da se lahko do njega pride.
Zaporne zaklopnice na odpeljavnih ceveh pri pečeh v sobah so prepovedane.
§. 35. Dimniki, v katerih se mora laziti (lezljivi dimniki), morajo najmanj 5 dm. v kvadratu, ozki (ruski) najmanj 16 cm. v prečniku imeti.
Vsi dimniki se imajo v svoji visokosti najmanj 13 dm. čez streho izpeljati.
Znotraj morajo biti dimniki gladki ter se morajo, če je le mogoče, navpik postaviti. Jih na pošev postavljati pod 60 stopinj k ravnoležni črti ni dopuščeno.
Parne dimnike in sploh dimnike za velike kurjave je tako sezidati, da se sosedščini ne delajo nobene nadlege. Prevideti se morajo z zaklopnico ali zatilnikom, in če je treba, z iskrolovcem.
Na visokih, prosto stoječih dimnikih se morajo napraviti krampeži.
§. 36.    Ruski dimniki.
Ruske (valjevite ali cilindraste) dimnike je rabiti samo pri pokritih kurjavah; ti ne smejo imeti za enojno kurjavo manj kot 16 cm., za več kurjav vkup pa ne pod 21 cm. v prečniku. Da je moči take dimnike sna-žiti, morajo imeti dvojne železne in zatvorljive snažilne durice na podstrešnem prostoru.
Ako je več tacih snažilnih duric skupaj, morajo imeti vrh tega še zatvorljiva vrata, s katerimi se pokrivajo.
Snažilne durice morajo biti, kar je mogoče, daleč proč od vsega lesovja, in kjer ni moči se tega ogibati, naj se lesovje zavaruje s kakim ognja varnim gradivom.
Za snaženje ruskih dimnikov se utegnejo napraviti na strešnem slemenu tudi mostički, in potlej ni treba železnih snažilnih duric pod streho.
Ruski dimniki se pa smejo rabiti samo pri nezgor-ljivih poslopjih, ki so tako pokrita, da so ognja varna.
§. 37.  Število dimnikov.
Dimnike je tako izpeljati, da vsaka skupina kurjav v posamnih nadstropjih dobi svoj lastni dimnik.
§. 38.   Cevi (tidjave, trobe) za dim.
Prepovedano je dimne cevi (trobe) iz hiš obračati proti ulicam ali. na dvorišča. Kjer take cevi obstojč, se imajo odpraviti v dobi, ki jo določiti mora gosposka.
Le tam se smejo izjemoma obdržati, kjer niso nikomur v nadlego in se ni ognja bati.
§. 39.   Dimnice, kadilnice.
Di mnice se morajo posebno dobro obokati in z železnimi vratami zapirati,  tla  se  morajo   pokriti  ognja
varno in rante za meso (ražnji) ne smejo biti preblizo dimnika. Luknjica za dim se mora narediti na strani, ne pa pri tleh.
§. 40.   Krušne peči, kurim, hišice za parne kotle.
Krušne peči, peči, v katerih se kuri s segretim zrakom, in kuriša v obrtnijske namene se smejo staviti samo na zidanih podstavah na prostoru, ki je obdan z debelim, v obok zidanim zidovjem, in morajo imeti ognja varna vrata.
Takošna kuriša, kjer obstoji na zunanji strani po« slopja, se morajo odpraviti. (§. 72.)
Prostori, ki so odločeni za velike kurjavne naprave, se morajo obokati in morajo dobiti ognja varna tla.
Pri manjših kurjavnih napravah je zadosti, da je le to, kar je najbliže kurišu, namreč da so dimnikov plašč in tla narejena ognja varno in so kuriša spravljena pod oboke, ki so popolnoma ognja varni.
Peči z železnimi nogami morajo stati na kamnitem ali opekinem tlaku. Kurjavna ognjišča se morajo sezidati najmanj 8 dm. zvišana od tal.
Izhodi iz kurilnih delalnic se imajo napraviti proti dvorišču, ne pa na ulice ali na cesto. (§. 72.)
Hišice za kotle pri parnih mašinah se imajo napraviti ločene od druzih poslopij, na pritličju v neobokanih lahko pokritih prostorih, in vselej tako, da kurjava kotla popolnoma zaprta ostane.
Parni kotel postaviti pod kako delalnico je prepovedano brez pogoja.
§.41. O dopušenosti obratnih naprav vseh obrtnij, katere svojo obrtnijo opravljajo s kuriši, parnimi maši-nami ali vodnimi napravami, ali katere utegnejo po zdravstvu škodljivih vplivih , po nevarnih obrtnih načinih, po smradu ali po nenavadnem hrupu soseščini v nevarnost ali nadlego biti, zapopade obrtnijski red določbe, katerih se je držati.                           (Dal. prih.)
11
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
II. razdelek.
Predpisi za stavbe.
(Dalje.)
§. 42.   Lesena poslopja.
Prepovedano je novih lesenih poslopij staviti. Pri glavnih popravkih na že obstoječem lesenem poslopji se je za to poganjati, da se leseni deli nadomestijo z ognja varnimi. (§§. 72., 73., 74.)
§. 43.   Zapazne stene {pregrade).
Ako je stavljenje čistega (polnega) zidovja resničnim težavam podvrženo, se sme dovoliti, da se v razdelitev posamnih prostorov v nadstropjih med dvema ognja varnima razdelnima stenama postavi medstenje (pregrada), ki obstoji deloma iz lesa: toda se mora od obeh strani dobro z motrom ometati.
Ako se hočejo take stene (pregrade) skozi več nadstropij, druga na drugi napraviti, se mora stena vsacega nadstropja za-se obstoječa postaviti.
Ta stavbeni način je v načrtu na tanko v razvid postaviti.    Na pregradah  ne  sme biti nobenega kuriša.
§. 44. Cela poslopja staviti iz pregrad (stenovcev) je s posebno dovolitvijo oblastnije izjemoma dopuščeno, sosebno za stanišča delavcem in za obrtnijske namene. Vendar se pa mora pri vseh takih poslopjih
1)  do visokosti od najmanj 7 dm. nad pod pri tleh napraviti podzidje ali iz kamna ali pa iz opeke;
2)  streha mora biti varna pred ognjem in podstrešje se mora ometati z ilovico najmanj 11 cm. na debelo;
3)  se mora vsak dimnik med pregradami narediti iz gradiva pred ognjem varnega ter mora biti na obeh strančh ločen od lesovja z zidom, najmanj 15 cm. debelim. Ognjišča morajo stati najmanj 1 m. da'eč proč od lesovja in od pregrad. (§§. 34-40.)
Pri poslopjih za stanovanje morajo biti pregrade na obeh straneh dobro ometane z motrom (z mavto).
§. 45.    Pokrivanje streh.   Podstrešne sobe.
Stresni stoli se morajo pokrivati z opeko (ceglom), škrilom (škrlom), kovino ali s kako drugo od politične oblastnije za ognja varno (spoznano) strešno snova.
Ako je pri poslopjih, katera so pokrita s sk;mo ali s skalicami, glavno zidovje in strešni stol sposoben, nositi ognja varno streho, se mora pri kakem poglavitnem popravljanji strehe na to paziti, da se napravi ognja varna streha.
Vhodi v podstrešje se imajo zavarovati z železnimi ali z železom okovanimi vratami v nezgorljivem oklepu. (§• 72.)
Podstrešje se mora ognja varno pokriti (obložiti), in ako je dalje nego 28 m., se mora razdeliti po požarnem zidu.
Podstrešne sobe so le takrat dopuščene, če se popolnoma skladajo z vsemi oziri na ognja varnost.
Stanišča in kuriša v podstrešji pri že obstoječih poslopjih, katera se ne skladajo s to naravnavo, se morajo brez pogoja odstraniti.
§. 46.    Osamljenje podstrešja.
Lesovje strešnih stolov se ne sme nikjer dotikati stropnega lesovja, zatorej se mora vselej (tudi pri pre-zidanju) vme3 spraviti pred ognjem varna sklada, s katero se osami (izolira) lesovje. (§. 32.) V ta namen se morajo tudi pozidnice položiti najmanj 15 cm. nad podstrešnim tlakom.
§. 47.    Zidani pazi (zidovi zoper ogenj).
Zidovi postavljeni za to, da branijo ognju dalje se širiti (zidani pazi, požarni zidovi in čelni zidovi, do katerih kapa [kapila] sega sosednja lastnina), ne smejo dobiti niti oken niti drugih lukenj, ter se morajo taka okna in luknje, kjer že obstoji, odpraviti na zahtevanje mejaša, ne čez 6 m. oddaljenega.
Ako bi temu zoper bile kakove privatno pravne pravice, je vendar delati na to, da dobe okna in luknje zoper ogenj varno zaporo.
Zidani pazi morajo biti vsaj 15 cm. debeli, in z 15 cm. debelimi stebri (oporami) ukrepljeni, ter se 24 cm. izpeljati više nad strešni rob.
Notri v podstrešnih prostorih stoječi medstrešni zidovi smejo sicer luknje imeti, toda take luknje morajo imeti zoper ogenj varno zaporo.
Požarni zidovi (zidani pazi) se ne smejo pokrivati z lesovjem.
§. 48.    Stresno celo.
Z deskami zabita stresna čela (ščiti, hišna čela) se ne smejo dopustiti, ter se morajo na zidanih poslopjih s kamenjem ali opeko zazidati, pri lesenih poslopjih pa z ilom zamazati. (§. 72.)
§. 49.   Stresni žlebi, cevi za odtok, cevi za plin (gaz).
Vse nove hiše v mestih se morajo proti ulicam preskrbeti s strešnimi žlebi iz kovine ali sicer ognja varne in vodo držeče snove, ki so primerno široki. Strešni žlebi se morajo tako napraviti, da se v nje lovi ne samo strešni kap in sneg, ampak tudi drobir s strehe.
Kjer to ni mogoče, se ima napraviti prestrežek za sneg.
Ce se strešni žlebi naredč nad strešnim krajcem, ne sme širokost med žlebom in najspodnejšem strešnim krajcem praviloma veča biti ko 3 dm., da se sneg ne vdira.
Gospodar utegne, da ubrani snegu se vdirati, tudi kako drugo hranilno napravo narediti, toda le s privolitvijo gosposkino.
Na strešnih žlebih se morajo napraviti cevi za odtok primerne širokosti, kar je mogoče stikoma s poslopjem, ter se morajo 25 dm. nad tlami ceste v zidovje vzidati, pokriti in izpeljati v podzemeljske kanale.
Kjer na že obstoječih poslopjih še ni strešnih žlebov, se morajo narediti.
Vmesne žlebe je, če je le mogoče, odpraviti.
Na ulice štrleči žlebi se ne smejo dopustiti.
Pristopne cevi plinove napeljave se morajo vriniti v zid, in one, kakor vse druge cevi za plinovo napeljavo ne smejo biti v nobeni dotiki z ognja nevarnimi stvarmi.
§. 50. Stavbe ven pomakniti, napravljati balkone, pomole, nastreške, izlagalnice (omare za izložbo), ali napravljati zunanje stopnice, zunanje lope in vsakorsne take stavbene naredbe, ni dopuščeno, kolikor je to na škodo širokosti ceste; ako pa ne škodujejo cestni širokosti, morajo imeti, če stopajo čez določeno stavbeno črto, posebno dovoljenje. Predložne stopnice so brez pogoja prepovedane.
Balkoni, pomoli, galerije na podslombah in nastreški ne smejo iz fasade več ven stati ko 13 dm., razen na javnih trgih in ulicah, ki so čez 15 m. široke; napravljati se smejo samo v ulicah, ki so najmanj 10 m. široke, ter morajo biti najmanj 3 m. daleč proč od sosednega okna; imeti morajo žlebe in odtočne cevi, katere se morajo izpeljati nazaj po hišni steni.
Balkoni, pomoli, nastreški in strešice proti solncu morajo se vselej tako visoko napraviti, da nikakor ne ovirajo prehoda.
Podstava balkonov, galerij in pomolov mora biti iz nezgorljive snove. Balkoni morajo imeti ograjo iz železa ali kamna (§. 72.)
Omare za izložbo blagi in izložbe v vratah smejo se napraviti samo s posebno privolitvijo gosposke, ter smejo po širokosti k večemu 21 cm. od glavnega zida hiše na ulice štrleti in ne smejo ven molečih tako imenovanih nosnih šarnir imeti; pokriti se imajo s kovino in prevideti s kovinskim stresnim žlebom in z ravno tako cevjo za odtok.                                    (Dal. prih.)
12
18
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
II. razdelek.
Predpisi za stavbe,
(Dalje.) §. 51.    Fasada (celo ali lice poslopja).
Na ulice obrnjena stran poslopij (fa3ada) ne sme biti dobremu okusu zoperna, zato je prepovedano, hiše pobarvati preživo, da barva v oči bode in je očem škodljiva.
§. 52.    Zakotniki (sekretl), kanali, gnojne jame.
Z ozirom na število in kakost stanišč, kakor sploh za namembo poslopja mora se napraviti primerno število sekretov po zaukazu gosposkinem.   (§. 72.)
Ti morajo najmanj 9 dm. znotranje svetlobe imeti, morajo biti svetli in zračni in kar je mogoče brez smradu.
Žlebi morajo imeti primeren padež, ki ni čez 30 stopinj proti navpičnici (vertikali) na pošev.
Sekretni odtoki se imajo napeljavati v gnojne jame ali kanale ali v zaprte sode, kakor se je ena ali druga teh naredeb potrdila od občinskega zastopa. Odstopiti od take naredbe je v mestih dopuščeno samo s privolitvijo občine.
§. 53. Kanali se morajo napraviti tako, da vodo drže, z obokom nad seboj, ne smejo imeti v poprečnem prerezu manj ko 50 ? dm. in v širokosti 6 dm., morajo imeti kar mogoče velik padež in železne ali kam-nene pokrove, ki ne prepuščajo zraka, ter se morajo napeljati v memodržeče glavne kanale, ali, kjer tacih ni, in se ne morejo napraviti, v gnojne jame.
Gnojnih jam, kakor tudi jam za smeti in za gnoj notri v poslopjih se mora napraviti toliko, kolikor jih je potrebnih, najmanj 1 m. proč od sosednega zidu, ne stikoma s kletnimi prostori in zadosti daleč od vodnjakov. Take jame se morajo dobro zidati, morajo vodo držati, ter morajo imeti dobro zapirajoče pokrove.
Takisto se imajo jame za apno preskrbeti s trdnimi, dobro zapirajočimi pokrovi, ter se morajo napraviti brez nadlege soseščine.
Odpeljevati kakoršno koli nesnago iz poslopij na ulice ali na javne prostore je brezpogojno prepovedano.
Sploh naj oblastnija hišne posestnike v mestih, kjer je že vpeljana naredba za kanale, v primerni dobi pri-mora, da iz svojih zakotnikov (sekretov), iz gnojnih jam in iz odtokov napravijo podzemeljske odtočne kanale k glavnim kanalom. Od tega oprostiti se smejo hišni posestniki le v tem slučaju, ako bi temu nasproti stale nepremagljive krajne ovire,   ki  se pa morajo dokazati.
V krajih, kjer biva veliko ljudi, je iz javnih ozirov skrbeti za to, da se napravijo kanali za nesnago.
§. 54.    Trotoar (tlak, hodnik), zamaji za zvonce.
Pri stavljenju novih hiš ali pri prenarejanju starih hiš v mestih ima gospodar dolžnost, na slrančh svoje hiše in k njej spadajočih zagrajenih pritiklin, ki so obrnjene proti javnim ulicam, na svoje stroške napraviti trotoar po naravnavi gosposkini.
Tudi je vsak hišen gospodar dolžen, na zahtevanje gosposke pred vhodišem v hišo napraviti most čez strugo.
Vzdrževati trotoar, tlak, struge, kamnite izlive in stružne moste je dolžnost občine, katera ima tudi dolžnost, potrebam primerno napravljati trotoare, ki so za prehode čez ceste.
Vsak hišen posestnik v mestih je dolžen , zraven hišnih vrat napraviti en zamaj za zvonec.
§. 55.    Raba cest, ograje.
Da se smejo na cestah in trotoarih saditi drevesa, postavljati koli ali odnašniki in stavbne naprave, za to se mora dobiti posebna privolitev od gosposke.
Gosposka utegne ukazati, da se na ulicah vsa zemljišča, ki niso s poslopji obdana, ogradijo na način, ki je kraju priličen.
v
§. 56.   Supe.
Napravljati odprte šupe na lesenih stebrih brez stropa je pripuščeno, ako imajo ognja varno streho. Ako so pa take šupe v dotiki s sosednim poslopjem, morajo dobiti na tisti strani požarni zid.   (§ 74.)
§. 57.   Gospodarstvena (kmetijska) poslopja, skednji
(gumna), lesene kleti.
Kmetijska poslopja se imajo postavljati zadej za hišo in morajo biti od teh in od sosednih poslopij ločena po medsredju, ki mora prosto ostati in meriti najmanj 10 m. (§. 69.), in kjer bi to ne bilo mogoče, se morajo ločiti od sosednih poslopij in tudi med seboj po požarnem zidu. (§. 72.)
Skednji se morajo v mestih postavljati zunaj mestnega obsežja. Ako se skednji postavijo v skupino, se morajo ločiti po zidovih, ki segajo čez ostrešje.
Stanišne sobe se ne smejo nikdar prizidati k sked-nim in šupam.
§. 58.  Sušilnice za lan (fornaze) in druge sušilnice, ap-nenice in opekarnice (peči za opeko).
Sušilnice za lan,   konoplje in za sadje,   potem ap-
nenice in opekarnice,    kakor   tudi druge take naprave,
ki  so  posebno   ognja   nevarne,   se   morajo   napravljati zunaj vasi (sel).
§. 59.    Stolpi, javna poslopja za zalogo.
Stolpi, javna poslopja, potem poslopja za zalogo (magazin) na viših prostorih, ako se zidajo na novo, morajo dobiti strelovode (magnete). Gosposka naj na to gleda, da se to naredi, če je mogoče, tudi na že obstoječih tacih poslopjih.
Kedar se postavljajo strelovodi, se^mora ozir imeti na to, da imajo popolnoma vodilnost noter do tal.
(Dalje prihodnjič.)
19
27
Nove postave.
«
Postava o stavbah na Kranjskem.
II. razdelek.
Predpisi za stavbe.
(Dalje.)
§. 60.   Razdelitev zemljišč v zidalisca ali v prostore za
zidanje.
Kedar se razdelujejo zemljišča na zidalisca, se stavbena privolitev za posamne stavbe more še le potem podeliti, ko se je potrdil razdelitveni načrt.
V ta namen se mora gosposki predlagati načrt o legi in nivelu tacih stavb v dveh enacih primerkih in potem se ravnati po §. 4.
§. 61. Pri tacih razdelitvah se morajo ceste praviloma napraviti ravnočrtne in v širokosti od 15 m. ali vsaj najmanj 12 m. široke. Tudi je nova naprava cest v primerno zvezo spraviti z naj bližnjimi cestami in pro-storijami istega kraja.
§. 62. Prosilec za razdelitev mora zemljišče za naredbo nove ceste čez svoje posestvo občini zastonj odstopiti. Narediti cesto in tlak, kakor tudi glavne kanale, to je dolžnost občine, ako je sklenila na cesti tlak narediti in glavne kanale napraviti.
§. 63. Predno se na zidališču nove stavbe napravijo, mora gosposka obtakniti mejno črto.
Dovolitev razdelitve zgubi svojo moč, ako se v treh letih , števši od dneva izročene (dostavljene) dovolitve, ni začelo zidati na razdeljenem zemljišču.
§. 64.    Naprava novih sel (vasi).
Če se imajo na novo napravljati cela sela ali le nekateri deli sel, mora gosposka najprej v namen kraj-nega (lokalnega) ogleda , razgiašaje dan in uro, in po osnovanju načrta o legi in nivelu poprijeti se tega, da se ustanovi glavni stavbeni načrt.
Pri komisijski obravnavi, h kateri je treba privzeti najmanj   dva   v   stavstvu   izvedena  moža in   okrajnega
zdravnika in povabiti posestnike onih   zemljišč,   katera se imajo pozidati, se mora posebno na to gledati:
a)  da novo selo, katero se bo napravilo, ima zdravo, povodnjam ne podvrženo lego in prost vlak zraka;
b)  da dobi glavna cesta širokost od najmanj 13 do 17 m. Kolikor mogoče, je tudi na to gledati, da selo dobi kak veči trg; — prestrmih krajev se je ogibati;
c)  da ceste, če se jih ima več narediti, se križajo pravokotno;
d)  da čela (prednje strani) hiše stoje* v ravnem teku. Poslopja novega sela se pa morajo najmanj 6 m. narazen postaviti, ter se medsredje ne sme zazidati. Hiše morajo dobiti poldansko ali vendar tako lego, da je solnčni svetlobi odprta; o gospodarskih poslopjih in skednjih veljajo določbe §. 57;
e)   da pridejo cerkve, šole , farovži in druga javna poslopja na spodobna, prosta mesta v selu;
f) da se skrbi za to,   da  odtok   vodovja  ni zadržan in ni poslopjem na škodo, da se napravijo odtočne grape, brvi, mostovi čez potoke in grape itd.; g) da se ceste in tržišča   zravnajo in   posujejo s trdnim prodom;
h) da se selo preskrbi zadosti z vodo; i) da se take naprave, ki so posebno ognja nevarne, postavijo zunaj sela. (§. 58.) Ako ni   moči   ogibati   se naprav v okolišču takem, katero je povodnji podvrženo, je postopati po §. 22.
§. 65.   Kako se na novo napravljajo sela, ki so bila po
ognji, povodnji itd. pokončana.
Tudi v tem slučaji, če se kako selo popolnoma ali večidel pokonča po kaki elementarni (natorni) nesreči, se je po določbah §. 64 tako ravnati, da se za novo napravo osnuje od stavbene gosposke po krajnem ogledu uravnalni načrt, katerega se je potem, ko ga je gosposka potrdila, strogo držati.
V  uravnalnem načrtu se morajo krajne okoliščine lege, nivela, narašanje padeža, kakor tudi kakost zemljišča spodobno narisati in v protokolu popisati.
V  načrtu se morajo jasno poznatna narediti z raz-nobarvanimi zaznambami poslopja pokončana in nepo-končana , tako, da se razločijo tista, ki so ali so bila iz trdnega zidovja, od onih, ki so ali so bila samo iz lesa.
Uravnalna obravnava se ima vršiti vpričo najmanj enega v stavstvu izvedenega zapriseženega moža, okrajnega zdravnika in dotičnih selanov, ter se ima ta obravnava ločiti od onih obravnav, katere se utegnejo narediti zarad tega, da se davek odpiše ali vzroki požara izsledijo.
Komisija si mora pri obravnavi, kar je moč, prizadevati, da se odpravijo ovire, in ko stavi uravnalne naklepe, naj tudi ozir ima na tiste uravnave, katere bi v nepokončanem delu sela potrebne bile, ali katere so želeti zarad občne koristi.
§. 66.   Javni oziri sploh.
Sploh se ima privolitev v zidanje novih hiš tam odreči, kjer so pomisliki zarad samotne lege, zarad ognjavarstvenih,   zdravstvenih ali drugih javnih ozirov.
(Dalje prihodnjič.)
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
II. razdelek.
Predpisi za stavbe.
(Dalje.)
§. 67,    Pri cestah se je držati stavbene črte.
Pri novih stavbah na okrajnih ali občinskih cestah in potih se mora na obeh straneh ceste prosto pustiti od zunanjega kraja cestne grape do stavbene črte najmanj 2 m. prostora.
Izjemki se smejo dovoliti v posebnega ozira vrednih slučajih po dobljeni privolitvi politične gosposke in tistih organov, katerim je izročena cestna uprava.
35
Oblastnija se mora, če se v stavbeni komisiji ni doseglo porazumljenje (§. 9), predno podeli stavbeno privolitev, v teh slučajih dogovoriti z oblastnijo, ki je cestni službi predpostavljena, ter sme v stavbo le ta-krat dovoliti, če ta oblastnija pritrdi, da se sme stavba k cesti pomakniti.
Stavbeni prosilec mora v vseh slučajih, v katerih je, da se do poslopja pride, treba mostd, oboka čez cestno grapo, ali v grapi tlaka, te reči napraviti na lastne stroške tako, kakor se mu je naročilo , ter jih mora vzdrževati v dobrem stanu; tudi ima dolžnost, vse spolniti , kar se mu je zaukazalo od oblastnije cestni službi predstojne v odvrnitev zastavljanja in ognjušenja ceste in cestne grape.
§. 68.    Pri železnicah.
Pri stavbah blizo železnic se je, kar se tiče oddaljenosti od železnic in izpeljave staveb, ravnati po posebnih določbah, katere zarad tega obstoje.
§. 69.    Saditev drevja.
V  trgih in vaseh se hišnim gospodarjem dolžnost nalaga, med hišami in gospodarskimi poslopji, ki so še skodlicami ali slamo pokrita, taka drevesa saditi, katera branijo ognju se razširjati.
Tudi je delati na to, da se tam, kjer to dopuste krajne okoliščine, na cestah in ulicah nasadijo drevesne vrste. — Take saditve napravljati in vzdrževati je dolžnost občini.
§. 70.    Razlastitev v stavbene namene.
Vprašanje, ali je treba in na koliko je treba, da zarad kake nove naprave sel ali selških delov ali zarad njihovih uravnav nastopi posilna razlastitev privatne ali občinske lastnine, to razsojujejo politične gosposke po postavah o tem obstoječih.
Ako je treba pri novi stavbi, pri prezidanju in pri-zidanju po razmeri od gosposke določene stavbene črte stavbe pomakniti ali za lastninsko mejo stavbenega prosilca ali še dalje čez to mejo, mora v prvem slučaji občina hišnemu gospodarju, v drugem slučaji pa hišni gospodar gruntnemu posestniku primerno odškodnino dati za to, da odstopi zemljišča ležeča med tema obema stavbenima črtama.
Kar se tiče zneska te odškodnine, se mora skusiti, da se z lepa poravna ta stvar. Ako pa tega doseči ni mogoče, naj se posestnik razlastenega zemljišča zavrne na pravdno pot zarad odškodbenega zneska.
V  tem slučaji se pa zidanje ne more zadržavati, Če seje pri realni sodniji zapoložila varščina, katero je gosposka, ki stavbe privoljuje, določila po vrednosti razlastenega zemljišča, za katero sta se izrekla dva izvedenca.
III. razdelek.
Olajšave pri stavbah.
§. 71.   Olajšave glede na stavitelje in načrte.
K §§. 1., 2., 4., 5., 16. Za stavbe pri tleh brez obokanih stropov in kletnih prostorov se smejo rabiti na kmetih obrtniki pooblaščeni po obrtnijski postavi ter ni treba predlagati nivelnih načrtov in iskati stavitelja. Sicer je postopati po določbah 1. razdelka.
§. 72.   Olajšave v trgih,  vaseh in pri poslopjih na samotnih krajih v trgih in mestih.
Pri stavbah v vaseh in na samotnih krajih, celd v trgih in mestih utegne gosposka,   če  ne gre za stavbe
v javne namene ali če namen stavbe ali okolišča ne potrebuje posebne stavbene trdnosti in ognjavarnosti, dovoliti sledeče olajšave:
(K §. 20.) 1. Utegne se stavba, če nima več ko eno nastropje in ni podvržena nevarnosti povodnje, sezidati iz egiptovske (nežgane) opeke, vendar se mora podzidje do visokosti 1 m. nad tlami napraviti iz kamna ali žgane opeke, ter se oboki ne smejo natezati čez 4 m. Pisetne stavbe se imajo enačiti s stavbami iz nežgane opeke.
(K §. 23.) 2. Visokost sob za stanovanje se sme zmanjšati do 25 m. Okna sobnih prostorov morajo dobiti visokost, ki je  primerna primeram sob.
(K §. 27.) 3. Stopnice se utegnejo narejati v širokosti 1 m. in če so podobokane ali imajo na spodnji strani oboj in stukaturo (omet), smejo biti iz lesa.
(K §. 29.) 4. Prehodi (ganki) se smejo napravljati tudi popolnoma iz lesa.
(K §. 33.)  5.  Pripuščeno je strope v hlevih in svislih pokrivati samo  z ilovim tlakom,  ki je 11 m. debel.
(K §. 40.) 6. Da bi morale krušne peči biti v prostoru , ki je z močnim zidovjem obdan in obokan, to utegne odpasti; izhodi iz kurilnih delalnic se utegnejo napraviti tudi na ulice.
(Dalje prihodnjič.)
43
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
III. razdelek.
Olajšave pri stavbah.
§. 72.    Olajšave v trgih,   vaseh  in pri poslopjih na samotnih krajih v trgih in mestih.
(Dalje.)
(K §§. 42., 43., 45.) 7. Poslopja iz lesa aii pre-dalČastega zida so dopuščena v krajih, kjer kakost stavbenih tal ne pripušča drugačnega stavljenja, ali kjer je ognjavarno gradivo dobiti le z neprimerno velikimi stroški. Tudi je dopuščeno strehe kriti s škodljicami in slamo ali s kako drugo ne ognja varno tvarino. Vendar se mora pri lesenih poslopjih strešno lesovje dobro ločiti (d stropnega lesa, in strop se raora pokriti z ilo-vim tlakom  11  cm. debelim.
S kamenjem obtežene skodlje so dopuščene samo v najviših gorah. Da bi vhodi v podstrešje morali imeti ognja varne zaklepe, to ni neobhodno potrebno.
(K §. 48.) 8. Dopustiti se sinejo z diljami obiti (zaplankani) strešni opaži (strešna čela) na samotni legi (§. 77.)
(K §. 48.)    9.   Zaukazi §. 49 se ne rabijo.
(K §. 50.) 10. Balkoni, galerije in pomoli se smejo s svojo podslombo vred napraviti cel6 iz lesa ter ne potrebujejo nobenega žleba, kakor tudi ne nadstreški.
(K §. 52.) 11. Sekreti (stranišča) se utegnejo napraviti tudi zunaj poslopja, če imajo odtok v kako gnojnično jamo, toda ne na tisti strani, katera je obrnjena proti ulicam, cesti ali tržišču.
(K §. 57.) 12. Kmetijska (gospodarstvena) poslopja se smejo postaviti tudi v obsežku sela, in ako krajne okoliščine ne pripuste, jih 6. m. daleč od hiše ali od sosednih poslopij postaviti — kar tudi tukaj za pravilo velja — se smejo postaviti stikoma s stanišnimi poslopji, toda se morajo v poslednjem slučaji ločiti po trdem zidu, ki štrli najmanj 24 cm. čez strešni rob.
(K §. 58.) 13. Sušilnice za sadje se utegnejo napraviti v selih, toda morajo biti odstranjene najmanj 60 m. od najbližjega poslopja.
K §. 59.) 14. Magazini (skladišča, shrambe), ako imajo samotno lego (§. 77.), ne potrebujejo ravno bliskovoda (magneta).
§. 73,    Gosposka poslopja na kmetih.
(K §§. 42., 43.) Poslopja, katera leže popolnoma zunaj sel in teh ne pripravljajo v nobeno nevarnost ognja, in tudi druge hiše, ki so določene za poletno prebivanje, smejo biti zgolj iz lesa.
§. 74.    Skednjif Šupe in vrtne hišice.
Tudi skednje, šupe in vrtne hišice brez ognjišča, ki leže notri v selih, je dopuščeno na ta način naprav-ijati, ako so skednji ali šupe najmanj 60 m., vrtne hišice pa 20 m. daleč proč od najbližjega poslopja.
§. 75.    Olajšava za posamezne kraje, ki jih more dovoliti deželna postava.
Deželna postava sme posamesnim mestom tudi razen slučaja 1. odstavka §. 72 na prošnjo njihovega županstva dovoliti za celo obsego njegovega okolišča ali za določene dele taistega vse ali posamesne olajšave navedene v §. 72.                                          (Dal. prih.)
51
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
III. razdelek.
Olajšave pri stavbah.
(Dalje.)
§. 76.    Obrtnijske stavbe na samotni legi.
Pri tistih poslopjih, katera so namenjena za obrtnijske ali rudarske in plavžarske izdelalniee in se nahajajo na osamoteni legi, utegne gosposka na prošnjo stavbenega gospodarja dovoliti, da se od splošnih stavbenih predpisov (II. razdelek), toliko odstopiti sme, kolikor to ni na škodo trdnosti poslopja in javni varnosti. Podeljene olajšave se morajo vtrditi v komisijskem protokolu  in  v stavbeni privolitvi zapisati točka za točko.
Stavbeno privolitev je razglasiti, kakor je v kraju navada, in tudi pri gosposki očitno pribiti in jo 8 dni pribito pustiti.  (§. 10.)
Vsakako pa mora gosposka pri takošnih poslopjih tudi na to gledati:
1.   Da se iz vseh viših nadstropij lahko pride na prosto po ognja varnih stopnicah v zidanih ohišjih, katera imajo strope ali nadsvetlobe (nadprezore) iz ognja varne tvarine, ali lesene strope, ki so posuti in ometani.
Stopnice, če so lesene, morajo imeti nadobok. Daljina od enih stopnic do druzih ne sme v nobenem kraju poslopja veča biti, nego 40 m. Stopnice, ako niso samo za to namenjene , da se le včasi pride iz enega majhnega delalnega prostora v druzega, morajo, ako so v slučaju nevarnosti za 50 oseb, in so ravne, najmanj 11 dm. široke biti, ako so pa krive, najmanj 16 dm,; za vsacih 50 oseb več se pa mora 16 cm. širokosti dodjati.
2.   Da so vsi dimniki in kuriša sezidana ognja varna in osamotena od vsacega lesovja (§§. 34. do 37.);
3.   da se postavijo parni kotli, kolikor je mogoče, daleč proč od tacih prostorov , v katerih navadno dela veče število oseb (§. 40.);
4.   da se kakoršni koli odpadki in nesnažne tekočine dajo odpeljevati brez nadlege obližju. Ali se smejo dopuščati kanali in gnojne jame aii ne, to se ravna po legi (§.53);
5.   da dobijo fabrikni prostori primerne duške za prezračenje;
6.  da se vse konečne stene obrtnijskih stavb, katere stopijo na javno cesto, prav močno (debelo) sezidajo.
§. 77. Na samotni legi se imenuje tako poslopje, katero je na viših straneh oddaljeno od druzih poslopij in od sosednje meje najmanj 20 m.
Ako se nahaja v okrožju osamotenja posebno poslopje taistega stavbenega gospodarja, se mora tisto ali popolnoma ognja varno sezidati, ali se zavarovati proti vnetju, kakor je to predpisano v §. 68., ali pa mora ravno tako oddaljeno biti od druzih poslopij najmanj 20 m.
Fabrikna poslopja, katera se neposrednje mejijo z enacimi fabriknimi napravami in med katerimi je samoten prostor od 19 m., spadajo k poslopjem na samotni legi.
Tla cest in železnic in struge rek in voda se vštevajo v daljino.
Na zemljišču, ki je potrebno za osamotenje, se ne sme, čeravno preide v iast katerega drugega posestnika, postaviti kaka stavba, katera bi uničevala samotenje, dokler se poslopje, ki se ima osamotiti, ni djalo v tak stan, ki je prikladen splošnim stavbenim predpisom (II. razdelek).
§. 78. Ako se pri kakem samotnem poslopju znotraj kaj tacega prizida , kar je v §. 76 omenjeno, ni treba za to nobene privolitve. Samo naznanilo se mora poslati, s katerim je ravnati po §. 3.
(Dalje prihodnjič.)
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
III. razdelek.
Olajšave pri stavbah.
(Dalje.)
§. 79,    Olajšave za obrtnijske stavbe.
Pri vseh tudi ne samotnih stavbah za obrtnijske namene je pri trdnem obzidju, pri ognja varni strehi in pri takih požarnih zidovih, kakor so predpisani proti sosednim hišam , je pod onimi sprevidi, ki so predpisani za varnost osobe in lastnine, dopuščeno, toliko odstopiti od splošnih stavbenih predpisov (II. razdelek), kolikor je treba, da se redno obrtovanje ne ovira in ne postane občutljivo težavno.   Posebno spadajo tu sem:
1.  Medstene iz ne ognja varne tvarine, razen tistih prostorov, kateri utegnejo biti že po svoji namembi posebno ognjanevarni;
2.   napravljanje lesenih šup in začasnih stavb znotraj v poslopji;
3.   sestava stropa, ker utegne, ako bi treba bilo, strešni stol ob enem tudi strop  biti;
4.    število nadstropij, ako ne dobi potem poslopje ake   visokosti, katera iz javnih ozirov ni dopuščena.
§. 80. Pri stavbah s samotno lego je zadosti, da se stavbeni prošnji priloži načrt lege v dveh enacih for-mularih , v katerih se mora narisati glavna oblika cele naprave in k njej spadajočih posamesnih poslopij, ka-tasterske parcele s svojimi številkami, sosednje meje, najbližja poslopja in njih posestniki, kakor tudi kanalne izpeljave, katere so potrebne za odpeljavo odpadkov in tekočin.
§. 81.    Privoznja k gasilnim napravam.
Pri vsaki napravi za delalnice morajo*dobiti poslopja tako lego, da je mogoče, o nevarnosti ognja ga-siinice brez ovira privažati in rabiti.
Skrbeti se mora, da je v slučaju požarja pri rokah zadosti vode, napolnjenih vodojemov (vodoshramb) in potrebnega gasilnega orodja, ter se ima občina prepričati, da je vse to pripravljeno.
Pri večih napravah se utegne zaukazati, da se pripravijo požarne brizglje z vozovi vred za vodo in da se ustanovi požarna bramba.
V. razdelek.
Predpisi, ki so spolnovati po dokončani
stavbi.
§. 82.    Navedbe po dokončani stavbi.
Potem , ko se je dokončala stavba ali izvršila poglavitna poprava, mora gospodar na svoje stroške nemudoma napraviti vse, da se zasuje izkopana zemlja, odpravi od ceste šuta, lesovje in vse stvari, katere ovirajo prehod, da se v redu popravi razdjani tlak in da se sploh vse to odpravi, kar se je pri stavljenju prena-redilo ali pokvarilo na javnem prehodu.
§. 83.    Dovolitev stanovanja in rabe.
Na novo sezidane ali bistveno prenarejene hiše, hlevi in obrtnijski prostori se ne smejo rabiti, dokler ni gosposka na prošnjo gospodarjevo podelila dovolitev za stanovanje in rabo po izvršenem ogledu, h kateremu je privzela enega nestranskega izvedenca o stavbah in zdravstvenega uda občine, in potem ko se je prepričala , da je stavba v redu izpeljana in da je v takem stanu, ki zdravju ni škodljiv.
§. 84. Pri izvršenih stavbah za obrtnijske namene (§§• 76., 79.) ima oblastnija dolžnost prepričati se, ali so se spolnili vsi pogoji za to predpisani.
Nadgledovanje stavbenega delovanja in stavbenega stanu, v katerem so že obstoječa poslopja.
§. 85.   Stavbena gosposka mora nad tem čuvati:
1.   Da se ne začne zidati, predno stavbena privolitev ne dobi pravno-veljavne moči;
2.   da se ne odstopa od stavbene črte in nivela;
3.   da se spolnuje potrjeni stavbeni načrt;
4.   da gospodar stavbo oskrbuje samo po osobah, ki so za to pooblaščene.
Ako tisti ud, kateremu je stavbena gosposka izročila nadgledovanje, zapazi kak zgrešek, mora on — to reč ob enem naznanivši stavbeni gosposki — v primer-ijejih 1., 2. in 3. stavbeno delovanje ustaviti, in v pri-merljeju 4. prepovedati gospodarju dalje zidati. Ta ud je tudi pooblaščen, prepovedati, da se ne sme rabiti slaba ali sumljiva tvarina in ukazati, da se odpravi iz stavišča. — Pritožba nima v teh primerljejih odložne moči.
§. 86. Gosposka ima visi nadzor (nagled) o stavbenem stanu že obstoječih poslopij; ona čuva nad tem, ali se držijo hišni lastniki sebi naloženih postavnih dolžnosti , kar se tiče vzdržanja poslopij , ona naravnd v javno kori3t potrebno odpravo stavbenih pogreškov, ki jih je zapazila, ter ukaže, ako je treba, da se poslopja zapuste (izpraznijo).
Ako je kako poslopje v takem stanu, da se je bati podrtije, mora oblastnija takoj napraviti lokalno komisijo. (§. 9.)
Ako se pri tem dokaže, da je poslopje slabo (na kup leze),   mora  oblastnija   na  stroške lastnika pri tej
59
priči brez odloga vae naravnati, da se odvrne vsaka nevarnost, in tudi, če bi treba bilo, da se poslopje podere; pritožba, ki je zoper to dopuščena, pa nima od~ ložne moči.                                                    (Dal. prih.)
60
75
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
(Dmlje.)
VI. razdelek.
Stavbene oblastnije.
§. 87.    Občina.
Stavbena gosp6ska ali oblastnija je praviloma občina (soseska).
Na koliko sledeči paragrafi od tega izjemke dolo-čevajo , se ima občinski predstojnik privzeti k stavbeni obravnavi,
V imenu občine se izvršuje stavbeni red in stavbena policija od županov (občinskih predstojnikov),   in
v občinah z lastnimi  statuti od organov,   ki  so po teh statutih za to poklicani.
§. 88. Določba stavbene črte in nivela, podelitev stavbene privolitve (§§. 4. in 10.), sprejemba naznanila o stavbah in popravkih (§§. 2. in 3.) in vstanovitev stavbenega načrta (§. 60.) pristoji praviloma občini kot stavbeni gosposki.
§. 89.    C. kr. okrajna gosposka.
Pri stavbah, katere se delajo na stroške državnega ali deželnega zaklada, ali na stroške javnega zaloga, ki stoji neposredno pod državno ali pod deželno upravo (§. 14.), mora tista gosposka, katera stavbo začne, c. k. okrajnemu glavarstva (v mestih z lastnim statutom pa občinski gosposki) naznaniti legopisni načrt, nivelovni načrt in pa stavbeni načrt (§§. 6., 7.), da se napravi lokalna komisija in da se zaslišijo mejaši in drugi udeleženci zarad kakih ugovorov. (§§. 9., 10.)
Ta gosposka mora k posredovanju pri lokalni komisiji povabiti tisto gosposko , ki stavbo stavi, potem župane, mejaše (§. 87.) in druge udeležence po §. 9. ter lokalno komisijo izvršiti.
Pri tej komisijski obravnavi se mora ustanoviti stavbena črta in nivel ter skušati, da se ugovori poravnajo.
Ako ni zoper stavljenje nobenega zadržka, se mora to naznaniti gosposki, ki stavbo napravlja.
Ako ugovori zoper namenjeno stavbo niso odpravljeni, se morajo, ako niso privatno-pravne lastnosti, poravnati od deželne vlade dogovorno z oblastnijo, ki stavbo nareja, in v soglasju z določbami te postave.
Kar se tiče privatno-pravnih ugovorov, naj ravnd politična okrajna gosposka po določbah §. 9.
§. 90. Ako pa občina, katera nima lastnega statuta, sama ali v zvezi s kakim patronstvom ali s kakim drugim, ki ima konkurenčno dolžnost, kako stavbo nareja, mora politična okrajna gosposka opravljati uradne dolžnosti, katere so izročene občini kot stavbeni gosposki prve stopinje.
V tistih slučajih, v katerih se po obrtnijskem redu potrebuje dovolitev obrtnijske naprave, ali po rudarski postavi politična stavbena privolitev, pristoji politični okrajni gosposki, podeljevati tudi stavbeno privolitev, (§§. 1. do 13.)
§. 91.    C. k. deželna vlada.
V področje c. kr. deželne vlade na prvi stopinji spada privolitev naprave novih sel ali novih selških delov, potrditev načrtov lege za iste in uredeb zaznamovanih v §. 65. Pozvedbe se morajo izvršiti od občin, in, če je treba, od politične gosposke.
§. 92.   Pritožbe (rekurzi).
Pritožbe o stavbenih zadevah gred6, izjemoma kazenskih razsodeb (§§. 95., 97.) in ne krateč razsodilne pravice, katero ima politična gosposka po §. 96. občinskega reda od 17. februarija 1866 po sledeči poti:
1.   zoper naravnave in razsodbe župana gre pritožba na občinski odbor in zoper razsodbe poslednjega na deželni odbor;
2.   zoper naravnave in razsodbe stavbene gosposke v občinah z lastnim statutom na gosposke, ki so določene po tem statutu;
3.   zoper naravnave in razsodbe c. k. okrajnega glavarstva (§§.89., 90.) in občinske gosposke v občinah, katere imajo lastni statut, kolikor namestujejo c. k. okrajno glavarstvo, na c. k. deželno vlado.
Pri  stavljenju  stavbe,   katero   se  ukaže  od c. kr.
okrajnega glavarstva,   razsojuje pritožbe c. kr. deželna
vlada po zaslišbi deželnega odbora.
*
4.   Zoper naravnave iz razsodbe c. kr. deželne vlade, kjer ona nadstopi kot stavbena oblastnija prve stopinje (§. 91.), na c. k. ministerstvo za notranje reči;
5.   ako se rabi §. 96. občinskega reda, je napotiti pritožbe zoper razsodbe:
a)  c. kr.   okrajnega  glavarstva  na  c.   kr.   deželno vlado in
b)  c. kr. deželne   vlade   ca  c. kr. ministerstvo   za notranje reči.
Pritožbe se morajo vlagati pri prvi razsodni stopinji v 14 dneh, tiste pa, katere gred6 na c. kr. ministerstvo, v 4 tednih od dneva števši, katerega se je izročil odlok.
Zoper razsodbe pritožeb deželnega odbora, kakor tudi zoper potrdljive pritožbine razsodbe c. k. deželne vlade ni več nobena pritožba dopuščena.
§. 93.   Pospešeno resenje o stavbinih zadevah.
Stavbenim oblastnijam je  dolžnost,   vse stavbene zadeve rešiti hitro.                                   (Konec prih.)
76
83
Nove postave.
Postava o stavbah na Kranjskem.
(Konec.)
VII. razdelek.
Kazenske določbe.
§. 94.    Prestopki po obenem kazenskem zakonu.
Prestopki stavbenih predpisov, ki so prepovedani po občnem kazenskem zakonu, se kaznujejo po istem od kazenskih sodnij.
§. 95.    Prestopki po stavbenem redu.
Preiskovati in kaznovati druge prestopke predpisov zapopadenih v tem stavbenem redu, je v tistih občinah, ki nimajo lastnega statuta, poklican župan po §. 58. občinskega reda od 17. februarija 1866; v občinah z lastnim statutom pa tisti organ, ki je po statutu za to poklican, in v slučajih §§. 4., 11. in 16. glede na stavbe, katere so v zvezi z obrtnijskimi napravami, okrajno glavarstvo.
§. 96.    Izmera kazni. Podiranje samooblastnih stavb.
Prestopki §. 11. in 16., kakor tudi odstopi od določene stavbene in nivelne črte (§. 4.) se imajo kaznovati na gospodarju stavbe, kakor tudi na atavitelju (vodji stavbe) z globo do 300 gold. ali, če globa ni iz-tirljiva, z zaporom do 60 dni.
Prestopki drugih stavbenih predpisov, h katerim spada tudi opušanje naznanila po §. 2. ali stavljenje (napravljanje stavbe) na podlagi stavbene privolitve, ki je moč izgubila (§. 15.),   se  imajo  kaznovati na stavi-
telju in stavbenem gospodarju,   kolikor je poslednji so-kriv, z globo do 100 gold. ali zaporom od 20 dni.
Pri neiztirljivoati globe se računi za vsakih 5 gld0 en dan zapora.
Gosposka, katera je poklicana podeljevati stavbena privolitev, mora, ako se je odstopilo od določene stavbene in nivelne črte. na toliko naravnati, da se stavba podere na stroške in nevarnost stabenega gospodarja, kolikor je to potreba za uzdržbo stavbene črte in ni-vela; ona mora ukazati, da se stavba započeta zoper predpise §§. 11. in 66. na stroške in nevarnost stavbenega gospodarja podere, ako se pozneje ne podeli stavbena privolitev. — Kazen ne oprosti nikakor od dolžnosti, odpraviti predpisu nasprotno stavbo in odstraniti odstope od stavbenih predpisov in posebnih naravnav stavbene oblastnije.
§. 97.    Pritožbe (rekurzi) v kazenskih rečeh.
Pot pritožeb zoper kazenske razsodbe je ta-le:
a)  županstva na c. k. okrajno oblastnijo;
b)  c. k. okrajnega glavarstva na c. k. deželno vlado;
c)  c. kr. deželne  vlade na c. kr. ministerstvo za notranje reči.
Pritožba se mora vložiti pri prvi razsodni stopinji v 14 dneh.
Zoper potrdljive razsodbe c. kr. deželne vlade ni pripuščena nobena dalja pritožba.
§. 98.    O stroSkih.
Stroške, kar se jih po obstoječih taksnih postavah nabere za uradovanje o stavbenih zadevah, mora nositi tista stranka, katera prosi za vpeljavo ravnanja ali ki je to ravnanje zakrivila, zlasti po nagajivih ugovorih« Stavbeni gosposki grč izrek, kako se imajo ti stroški pri skupnih koristih razdeliti med stranke, in na koliko ima tisti^ ki je pravdo zgubil, povračati stroške ravnanja, katere je vzrokovalo njegovo zakrivljenje.
Stroški v slučaju kazenskega ravnanja zarad prestopkov postave padajo na krivca.