Leto*IV.
Szombathely, 1. aprilija 1917.
Štev. 13.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
prihája vsako Nedelo.
Cena Novin Je na leto veakoml na njegov naslov 6 K. Sfcfipno v edne faro................ .... 4 K.
Cena Novin v Ameriko je na leto . .	. 12 K.
Cena ednoga droboa je doma 6 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K tom) to more pošilali ■aročnlns I vsi doplsl, nej na v tlskamo.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanske dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jesušoroga.“
Ednoga Očó deca
se bije, kolo zdaj na sveti. Je to ljü-bezen ? Ne. Je to spunitev splošne za-povedi: Ljübi bližnjega kak samoga sebét Ne. Pa ne molijo ti narodi Oča-naša? Ne zovejo vsi: Oča naš O Z jezi-kom ga zovejo, z vüstami ga častijo, srce njihovo je pa daleč v kraj od njega. Več desetletij je že tak na sveti. Meli človek toti Boga, ali po svojem, ne pa po njegovom. Meli ga z jezikom, taji ga pa z dejanjom. To je zrok, Zakaj prosi zaman celi svet za mir. Vsi bi radi meli mir samo dobromi Bogi ga ne voščijo. Njihovo srce je še izdaj pripravljeno ^rešiti. Zato nega míra.
Pa so dobra deca tüdi. So, pa tei *10b¾jir Pn¾T'JBBfS¾ó* 2a†štinö Očo." Majo ga zato ka ga ne iščejo na zemlji, nega tam, kje on prebiva: Oča naš, Jki si vn nebesah. V nebi je njihov oča, tam je tüdi njihovo srce, njihova žela, misel i celo življenje. Te zemlje se samo z koncom maloga prsta tičejo, ostalo celo bitje pa majo V očinsko božje Srce zapreto v nebi. Te düše ne vznemirja boj. Te jočejo za grehe i mirne so, trpijo pomenjkanje i se ne ležijo, kapljejo njihovi na bojiščah pa se to-lažijo: k Oči so odišli, za njimi mo šli i mi.
V nebi je naš oča, kje ne ga greha. Tü prebiva popolen mir. Sem naj ki-pijo naše misli, tü naj ovarajo od sunca svetlejšo i grešnomi sveti vendar neznano pravico: Bog vam je oča, on ma mir v roki, ali ne pozabite, ka je on v nebi doma, kje nej greha.
Oogodki iz vojne.
Zdrava Marija vmirajočiva vojaka.
V Francozkom listi ,Glasnik Marijinoga Srca* pripovedava ozdravljen ranjenec sledeči genljiv dogodek.
,Müdili smo se v W. Proti večeri smo naskočili nemške jarke. Po težkom bóji smo se pririvali do prvih vrst, kje je ležalo puno mrtvecov. 'Kda smo hteli naprej, je začela kositi strojna puška naše vrste. Tüdi jaz sem bio ranjen in sem se prevrgeo na tla. Kak se
zopet zavem, gledam okoli sébe pa opazim dva smrtno ranjena vojaka; rdečolasoga še mladoga Bavarca, ki je meo globoko rano v črevi, zraven njega pa mladoga Francoza, šteri je bio težko ranjen na glavi i v rebra.
Oba sta strašno trpela; postajala sta vsikdar bole blediva. Nesem jihva püsto izpred oči. Težko mi je bilo, ka Fran-cozi nesem mogo pomagati ali konči olejšati smrt. Kak sem jihva zamišljen opažüvao, ovaram, kak segne Francoz pod süknjo. Iz nje zvleče z težavov srebrni križ. Pritisne ga k vüstam, po-tem pa začne s slabotnim, a li še raz-ločnim glasom me«1 iti:	A ve Marija,
gratia plena — Zdrava Marija, milosti puna ... Genilo me je to; taki za tem vidim nekaj drugoga, kaj je izvabilo suzé mojim očem. Bavarec, ki ,dozdaj ne dao drugoga znamenja življenja, kak da je hitro, pretrgano sopeo, odpre svoje že napol osteklenele oči, se obrne k Francozi, ga pogleda milo ljü-beče brez vsakoga izraza sovraštva pa odgovarja: ,Sancta Maria“ — „Sveta Marija .. .* Zdaj se obrne Francoz za-čüden na svojega soseda — so-trpina. Njidva oči se srečajo; razumela sta se. Bila sta oba praviva kristjana, šteriva je zadela ista usoda: kak Ver-niva državljana sta se borila, kak zve-stiva kristjana šče ta vmreti.
Z ljübečim pogledom ponüdi Francoz Bavarci križ, šteri ga poljübi. Potem njemi poda roko rekoč; „Potem', ka sva oba slüžila domovini, jaz svojoj, ti pa svojoj, ideva oba k Bogi.* In Nemec odgovori: „Pa spravljeniva, po-mirjeniva.* Njidva oči so se zaprle. Téli sta se trosile. Njidva düši pa sta splavali tá v večnost. „Amen“ sem šepetno in se prekrižao.“
Zakaj je postao katoličanec ?
V Budapesti v Marijinoj vulici ide dühovnik. Neka šatringasta, bodikajska ženska pljüne pred njega, kda mimo
njé ide. Voják, ki je poznao božnjačo, njoj pravi: „Jaz sem kalavin, ali sram ' me je, ka so takši katoličanci.* Dobo vnik je sramotenje, kak negda Kristuš,. z mučanjom pretrpo, kaj je nateliko genolo kalavinskoga vojaka, da je postao katoličanec.
Židov jo zavrno.
Na električnom vlaki se pela dühov-nik k betežniki v Budapesti. Pri bazi-liki stopi gor z deklov svojov neka gospa. Kak dühovnika ovara, po ti-homa pravi: „ne ve meli sreče“. Izra-elitauec njoj ostro na to neotesanost etak odgovori: »Niti v boji ne odsta-vite svoje grobijanske šatringe. Ste vi vervajoča i izobražena ženska, ka svojega dühovnika nateliko znizite ? Neo-tesanost, brezsrčna surovost je kajtak-šega komikoli prizadeti, posebno pa dühovniki.* Po zaslüženom sramotenji je z deklov hitro pobegnola vlaka.
Spove se, naj čistost obdrži.
Neki častnik pride domo na slobo-ščino. Prva stopnja ga pela k spoved-niki. Te ga pita, pa Zakaj želete tak naglo sv. spoved. Častnik odgovori: »Med nevernimi, nesramnimi pajdaši sem več trpo, kak v ognji od topov. Posili so me na greh zapelavao Jaz pa sem obečao BI. D. Mariji, ka če mi da zmago, ka čisti ostane«!, iz zahval-nosti prvo pol k spovednici opravim, naj okrepčan pri [njej z deviškim Srcom Jezusovim, štero k sebi vzemem, svojo lelijo v popolnoj lepoti obdrži m.“
Bojna.
Cvetna nedela! Kristusa z hozannov pozdravlajo, obleko í veje pred njega mečejo vse se radüje, vsako srce je raztegujeno, vsaka düša v blaženstvi src če plava. I za pét dni? Rávno ti ljüdje podivjajo. Vüsta, štera so boža nno, slavo kričala, se zdaj »na križaj ga", „križaj ga*, odpirajo, roke, štere
2.
NOVINE
1917. Aprilija 1.
so za njegovo čast delale, se v pestnice süčejo, nogé, štere so za njim hodile, ga brsajo. Odkod ta spremeraba? Iskali so sebé i ne Njega, zato so ga zavrgli ob dnevi sküšavanjá. Marija ga ne osía-vila, pod križ je stopila, zato ka jo živeža samo za Njega, iskala jedino njegovo čast. Düša spokoma, išče samo i jedino tisto, kaj de Bogi i ne tebi na hasek, pa se hikdar ne spremeniš z dobre v slabo, iz angelske v vražjo. Poročila z bojišč so ta:
Francozko bojišče. Nemci so sami radi odišli nazaj v 180 km. dužini i 20 km. širini i tü vse, še stüdence vničili, naj sovražniki nikaj ne pride v roke. To pa zato, ka so si tak 60 km. fronto skrajšali i ka so ne v nevarnosti, ka bi njim fronto pretrgali i tak vekšo zgübo meli. Francozi so naime vnogo 52 em. topov spravili sem, pred šterimi prvejše nemške črte ne bi obstale.
Mežopotamsko bojišče. Angleži so od Bagdada do 100 kil. prišli naprej. Zdaj do se Türki že ležej branili, zato ka so bliže k železnici.
Na vseh bojiŠčah se pripravljajo z ednoga kraja na ofenzivo, z drügoga kraja pa na močno obrambo.
Na morji se vsaki tjeden več deset-jezér ton potopi.
Iz pisem naših vojakov.
Spomladne misli. ,Pre¾astiti moj dü-hoven pastirl V Kristusi se Vam najprle mam zahvaliti za posiano čtenjé, štero mi je bilo v srčne veselje. Čaka-joč sem je že čakao. Vreme mamo lepo, toplo. Stanjüvlejo nam že rane spom-ladne rožice i spevlejo nam že drobue ptičice. Zača se nam pomali hoditi spomladuo veselje. Posebno' nas pa veseli Marijinoga Lista genljivo čtenjé. Po njem, posebno zavolo materhoga jezika se nam tak vidi, kak če bi doma bili. Dosta smo iz pobožnosti že pozabiti, preveč nam jé potrebno bilo to ponavlanje. Zdaj začamo spozuavati, ka smo skoro že blodili, navadne grehote smo skoro že ne gordržali, ali zdaj smo se spotili, spoznali smo nevarne zanke. Ogibali se jih bomo z Marijinov po-močjov. Za düšo greha prosto so smrtni trenutki kak sunčevni traki v lepoj po-mladi.“ — Brünec Ferdinand, topaičar pri slovenskoj Soči, iz Dokležovja.
»Kaj bi bilo z našega ,naroda v tom krútom časi, če Novin ,in Marijinoga Lista ne bi meli. Želem zato njim, g. Vrednik i vsem preč. g. dühovnikom slovensko zdravje i moč i molim Boga v te namen, ka do mogli naš mali narod voditi po božjoj voli." — Gjorék Ferenc, častniški sluga.
Pri peči.
Od dnešnje predge smo si vzeli guč dnes naprej. Enoglasno smo trdidi, ka je Iepa genljiva bila. Ešče Marko, šteri pa v vsakoj reči kaj proti guči, je niti glasa ne proti zazino. Najvekši zrok njegovoga mućanja je vendar to bio, ka so naš gospod dnes nikaj ne nástopali proti pijancom. Predga se je okoli drügoga predmeta sükala. Predge proti" pijanstvi naš Marko najžmetnej poslüša. Te že navadno spregovori po dokončanoj predgi: no dnes so ne Iepo predgali. „Ne, ne, odgovorila njeni je ednok Kisilákova Magda, ve če bi piti priporaČali, bi pravo: rio to je pop, predga kak ángéo blažena mati ga je rodila.* I kda ga je tak spametno zavrnola, se njemi je toti ne vidilo, si čemerno poglada mostače ali v krčmo je tisto nedelo nej šo. Dnes pa ne graja predge. Veselo je pri peči. Sam Jezuš prebiva med vnogoštevilnimi obiskovalci, ki so se v njegovom imeni žišli. Celi te-den so délali kda tü kda tam, zdaj so prišli k Srakovim. Stari Sračnjekov stric, šten so tak lepe reči znali pri-povedavati, so zbetežali. Peter, Janoš, Marko, :küp dece, med njimi seve tüdi Gombarova Maričika i vrle ženske pa dek!e so pohodili debroga starčeka, šteroga je ta ljübezen do súz genola. Vsi so jih tolažili, njim želeli skorajšnje ozdravljenje i njim obečala ka do molili za njih. Bog plati, so odgovoriti iz srca hvaležno starček i si ljübeznivo pogučavali z vsakim, ešče to najmenjše dete zo kaj opitali. Po tom pozdrav-ljenji so se pa z prošnjov obrnoli do svojih obiskovalcov: o povejte mi, od koj so' dnes predgali? Jako mi düši fali, ka sem ne mogeo dnes reči božjih poslüša ti.
Eden na drügoga smo poglednoli i vsi pravili, ka je dnes jako Iepa bila.
O ve mi jo pa razložite, odgovori starček. — Peter, ti si navadno največ zapomniš z nje, razloži nam jo ti, smo sprego-vorili. I Peter jo začno tak le razlagati: „Od žive vere je bio guč. Ne je zadosta z rečmi praviti, ka verjemo, niti zadosta, če v srci i pameti si obüdimo vero, z dejanjom moremo potrditi, kaj ver-jemo. Tak je delao sam Jezuš, njegova présveta Mati i vsi svetnih. Kaj so glasili to so i včinili. Vero so nej meli na jeziki, nego v djanji i so se Vnogi raj osmrtiti dali, kak bi od vere od-stopiti po zgledi Jezusovom, ki jé z smrtjov potrdo svojo vero, štero je glaso. Tak moremo i mi delati. Večerno, ka je Jezuš v oltarskom svetstvi v cerkvi, pokleknemo pred njega i ga molimo. Pride pa poznanka knam, poklekne si
kre nas dol i nas zača kaj spitávati. Mi jo pogledoemo, se njoj nasmejemo, njoj odgovarjamo i pol meše ali predge ta zagučimo. Smo vervali mi, kda smo klećali pred oltarom, ka je Jezuš tam? Ne. Samo jezik naš je vervao, ne pa düša, naša vera je ne bila žita, nego mrtva, štera sada ne prinesla kak ga pokvarjeno seme ne prinese. Ne mogoče, ka bi mi vüpali güćati ali se smejati v cerkvi, če bi vervali, ka smo pred križanim Jezusom ki je naš sodnik, ki večnoga pekla sodbo nosi v svojih rokah. Vera brez dobrih del je mrtva, pravi sv. Pavel apoštol. — Pa od ne-vernih vojakov so tüdi predgali, segne Petri v guč Maričika. — Prav maš, drago dete, to so bile istinske zgodbe, štere so se za časa zdajšnjega svetovnoga boja pripetile i štere bi naš okrepile vmoč-nom zdržanji naše vere. Nevernike Bog naime mnogokrat že na tom sveti očividno kaznüje. Pravili so tri kakše zglede. Eden je té. — Vojakom se .svetinjico i rožnevence delili. Željno so segali vsi po njih, samo neki pd-ročnik se je prešetaváo kre hiše gizdavo dol pa gor i se norčaro z pobožnosti vojakov. „Ve je v pg... bitki ne bio takši junak,* pripomni neki vojak... Minolo je dva tjedna, taista vojska pride v to mesto nazaj, kje s¾ vojaki dobili svetinjice i čisla. A poročnika, šteri je med tem nadporočnik postao, ne bilo ž njimi. Z zlatov hrabrostnov svetinjov odlikovani vojak etak naznani usodo nevernoga nadporočnika: „Neko visine smo mogli zavzeti, na štere vrhi je stala Marijino kapelica. Z natekojemin bajonetom smo šli gor cviltie, kapale so kroglja kak toĆa. Nadporočnik se je ravno za kapelo hteo skriti, kda ga je kroglja v srce zadela. Iz moštva sta samo eden-dva Spadnola." — Vidite, draga deca, kak bráni Marija svoje častilce, pravijo betežen starček nazočim i pridenejo še: Z Dev. Marije se nik ine nikdar ne spozabite. — Te drügi dogodek, nadaljava Peter, se je v Srbiji Više. V stotniji nekoga domobr. polka je strahovito preklinjao N. poročnik. Ešče te njemi je kipilo z vüst bogo-kletstvo, kda je stotnija mogla naskr-kati. (Naskok po slovenskom, vogrslti roham, nemški Sturm; Vr.) Domobran a navdüšeno kričijo: naprej, naprej, pi.-ročnik pa blazni Boga. Ali kak z vü t püsti bogokletno reć, v nja prileta, v njegov püsti jezik kroglja, njem pretrga žile na šinjeki in ga vmori.— ,Očivesna božja kaštigao pripomni Janoš »Tak je, tak je,* njemi pritrdijo z plašnim glasom ženske, Peter pa začne risati tretji dogodek. ■— „Na vročo bitko so se pripravljali vojaki. Eden z med njih
Ivan. Apriliia 1.
Novin*
3.
pobožen Marijine drüžbe vréla kotriga, opomene pajdaše, naj zmolijo sküpno róžni venec za obrainbo Marijino,. ka jih ta dobra mati jütrašnji den reši telovne, ali če bi mogli mréti, te pa večne smrt! v pekli. Pajdašom se do-padno predlog i šteli so moliti, ne je pa dopüšto to neki kadett z svojim grdim gučom. Vsi so jako žalostni postali i V gttnje se zasükali pa tak prosili Marijino pomoč potihoma, kaj so ne mogli očitno. I na drügi den med bobenskim ognjom, šrapnelskim dežjom, granatskov 'točov nevraženi ostanemo Marijini častilci, nevernoga kadetta pa v varnom smesti, na kraji nekoga loga na dvoje včesne kroglja topevska, razcotaoo telo njemi z drevja dol zija pa glasno nas opomina: Če na tom sveti kaštiga tak grozno že Bog -nevérnika, kak je bo še na drügom i če na tom sveti farani že svoje živo vervajoče, kak je bo plačao te še na drügom. “ To je bila denešnja predga, »pregovori Peter. — Bog ti plati, dragi Peter, ka si mi jo raztožo, odgovorijo betežen starček i si brišejo súzne oči.
Natedili smo pa starćeki še edno veseljo. Znali smo, ka radi poslüšejo lepe pesmi. Spopevali smo dve, edno Marijino i edno narodno. Narodnoj so se zasmejali., Popevali smo to: ,Sneg za to leto slovo je že vzel, shranil je čamer svoj starček vfesel*. Zatem smo glasno zmolíli desetino sv. čisla za starčeka odišli na dugi čas v kraj od peči.	,
Dom i svet. — Glási.
Veselje mohamedanca. Febr. 4. se je dao okrstiti vojak Meho Jusič, türske ali mohamedanske vere v Horjulji na Kranjskom. Predga je bila nemška, mažarska, Slovenska i horvacka, da jo vsaki vojak lehko zastopo i se tüdi geno po njej. Krstni kuma novokrščenoga je bio major Eder KaroI. Novokrščenci so dali Karol krstno ime. Milost božja ga je tak osrečila, da je po dovršenom cerkvenom obrédi spregovoro: za celo Kranjsko ne bi za meno svojega veselja. Švetstvo sv. firme so njemi febr. 8. podelo ljübljanski knezoškof.
Ki pobežnest devet prvih petkov epravljajo na čast Srci Jezusovomi, so ne dužni pobožnost, znova začeti zavolo toga, ka letos prvi petek na veliki petek spadne, kda ne smejo k sv. obhajili pristopiti. Po vüzmi naj samo dale opravljajo pobožnost, dokeč njim devet pétkov vö ne pride.
Nsvi blažene v 16. i 17. stoietji so Angleži vnoge vmorili zavolo katoličanske vere. Trislo jih Maticerkev med blažene da spisati. Izmed teh je 78 franciškanov. Angležka zaistino potrebüje nebeske patrone.
Nemških svetnih bogos!ovcov, to je takših, ki se na dühovniški staa pri-pravljajo i so že v te namen v reve-rendo oblečeni, je 3352 pod orožje po-žvanih, zato so semenišča jako spra-žnjena. Keliko bole se prinas postüje Maticerkev.
Rusija. Car i carica ne smeta iz pe-trogradškoga ókraja oditi. — Socialisti močno delajo za mir. — Finska, štero je Rusija štela podjarmiti, je dobila pravice od nove vlade. — V fabrikah se je začelo delo. —► Carov brat je ne prevzeo ravoauja, car se tüdi ne šteo od sina odtrgali, zato je Rusija té čas 1jüdovlada.
Iz ruskega zavzetništva so prišli domo tri je hromi slovenski vojaki: Flisar Ferenc, Lütar Štefan i Magyarič Jožef, vsi iz 83. pp.
Amerika da 200 podmorskih čunov delati i se pripravlja na boj proti Nemčiji.
Što mHijon keron zapijejo Slovenci edno leto. To svedočijo dohodki alkohola. To se razumi od vseh Slovencov. Najmenje en milijon koron spadne na nas vogrske Slovence: Če bi vsaki izmed nas pol menje pio, bi pol milijona koron ostalo med nami. Jeli, keliko dobra bi se dalo z temi penezi doprinesti! Jeli Slovenske šole niedne nemamo t Pa Zakaj! Zato ka je ne m.oremo vzdržavati, ne mamo občem, prisiljen! smo tak po državno podporo segati. Ta še nam toti da, ali naš materni jezik pride v kot po njej. V slovenskih šolah bi se poleg pravde zadostno včio tüdi vogrski jezik, v zdajšnjih šolah se pa polng vogrskoga slovenski skoro nikajJne vči. Vidite kakši kvar dela alkohol delomi narodi!
Brazilia brščas pretrgne diplomaeijsko zvézo z Nemčijov zato, ka je nemški podmorski čun potopo Urupij ladjo, štera je 35 jezér vreč kave vozila na Francozko.
Jako se staraje ženske V nekoj Slovenske^ občini, Zakaj sé je zaprla krčrna edna, v šteroj so lehko grešile i pile. Ka se dober Bog tam več ne de želo, njé prej ne pečé.
Jožefom vojakom na vsa bojišča 1jü-bezni pun pozdrav pošilja Magdič Martin, renkovski zvonar.
Sv. oča, tretjerednik. Naš slavuo vladajoči papa, Benedikt XV. je 1. 1882. okt. 11. sprejet v tretji red sv. Fran-čiška. Na spomin toga dogodka so tret-jeredniki tiste cerkve v Rimi, v šteroj je stopo t tretji red spominsko ploščo (táblo) odkrili z velikov slovesnostjov ob nazočnosti kardinala vikarija i več drügih püšpekov pa prelatov.
Pétdvajsetiletnice svojega pastiro-vanja je obhajao te dneve g. Kovač Štefan, Sobočki evangeličanski pastir. Po božjoj slüžbi ga je odposlanstvo ženskoga drüštva. toplo pozdravilo pod voditelstvom vučitelice Rusa Ferenčke i njemi lepo fararsko halo za spomin darüvalo. Na ime slávljenca je položeno1 tüdi 250 kor. fundacije za evangeli-čanske dijake.
0bredilí SO. Mnogi se najdejo po dežela ki so ne bili pred naborom, ali od vojaščine odskočili, i ki so po krivih
svedočanstvah ali brez vseh oproščeni vojaške slüžbe. Ti so zdaj obredili. Vojaške oblast je potihoma zasledila, spo-lovila i spravila kamslišijo. V Szombat-helyi je na den velikoga semja meIa lovino na nje i prece jih prišlo v roke.
Dekle vojakom ne pičite! Pritožüjejo se, ka je buntate z svojimi pismami, Nehajte je, naj raj mislijo na Boga kak na vas. Pa če že tak rade' pišete, pi-šite zapisnik, v šteroga spravite svója dobra i slaba dela, ga vsako nedelo preberéte, slabosti si objočete, pa dobrom! Jezusi obečate, ka jih več ne včínite, dobra dela si pa povnožite.
Od naših vojakov. Mrtev je: Marünee Janöš, pešak 83. pp. z Bákovec, osem mesecov je bio na bojišČi, tam si je Spravo beteg, šteri ga máro. 7. V Zom-borskoj bolúišnici z sveta Spravo; m11o žalüjejo za njim tužni starišje i bratja pa prosijo vse drüžbenike karmelske Matere božje, ka bi darüváli konči edno sv. obhájilo za njegovo düšo i pošlejo v njegovom imeni tüdi Í0 kot, na sa-mosta n sv. Drüžiűe, naj ma deo v mesečno svetih mešah, se šdisti čem hi-trej i pride v veselo drüžbo Marijino se razveseljavat i čakat tá svoje drage. Na podporo M. Lista i Novin so da-
nivali: Trajbarič Jožef* Z-na nabrala v Fi-lovcih 98 k 90 f. Fükovničanci 25 k 40. L Bog plati. Imena ob priliki v Marijino« Listi. — Bogojanska fara nas zvünredno lepo podpira. Srčna hvala celoj z vodilom njenim predvsem.
BoleČine V hrbti, bodanje v strani, v Hrbti, v križevcah nastane od prehlajenja. Če krvotok po žilah živahnejši postane, minejo bolečine. To pa dosegnemo z ribanjem Fel-lerovoga ,Elsa-fluida*. Predbojoske cene. 12 Kantic poštnine prosto pošlje za 6 k. lekarnar E. V. Feller Siubiea, Centrala 146. Horv. Od Fellerovih poganjajočeh „llza Krogljic" stane 6 škatljic franko 4 k 40 f.
Pozdrav p0Šilaj0: Kosednar Anton od
strojnih pušk, slovenskoj rojstni domovini i vsem dühovnikom; Lepoša Peter, mesar, z Močarjavec Pertoči Alojz, posestnik z Tropovec, topničara celoj síovenskoj krajini, naznanjata ka z snegom pokrito streho ma kučica, v šteroj pod zemljov prebivata i Boga prosita, da te strašen vdarce od vzeo z svetá ; pozdrav njidva naj naznani lübezen, štero mata do Slovencov v svojem, srci, to je njedva spomin v rusovskoj zemlji zabran i v ljübljeno slovensko krajino pošteni Cjajži Martin z D. Bistrice, domobranec 6 črnv. dpp. žarjavo želo ima po sv. spovedi i obhajili, Kiaúthaker Ferenc, huszar srčnö-milo prosi v tüji kraj slovensko Čitenje, Vipcelj Jožefi Wolf Rudolf, topničara, Loncar Štefan, desetnik, z Dol. Lendave, Loncar Jožef z Noršinec Matko Štefan četovodja, z 0drance, Bakan Alojž z Sodišinec, Küema Kolo mati z Püconec, na še mi vredniki, svojim vsem domačini, celoj slovenskoj krajini, tretjič ido pa bojišče, zbogom velije žeriam deci starišam, rodi, poznancem i vsem Slo-vencam, prosijo molitve vseh; veselo i do branit magjarsko domovino. — Franc Jagerič sanitec od Rdeöage Križe z Sofije vsem Slovencom i milo misli na svojo družino, se pobüdjenje spomlada ga ne gene zato ka je oddaljen od svojih iomačih, Eorrat Jožef, ranjenec; za božo volo prosi lepo slovensko čtenje od Jezusa i Marije, ka njem tolažbo najde pri svojih bolečinah, štere ga že dve leti k posteli vežejo, Lorrenčič Jožef, Bigač, Kuhar, Vratarič, slovenski topničarje, po tiimesečnom sem-tam potüvanji so zdaj prišli do stalnoga mesta i preiéljno čakajo Novine, Petek Martin od Lipe, pešak IV/13 bat., veseli se Novinam v svojoj maternoj reči i je iz sršne ljübeznost tolmači pajdašom drüge narodnosti.
4.
üovnrni
1Ő17. Anrii;i, 1

Sest dni med mrtvhni.
(Konec.)
Nemo, brez reči je gledao kovač pred sebe; stari župnik ga je tolažo : „Na-jino živ)jenje je v Božoj roki; če je njegova sveta voli, naj dale živeža iu njemi duže slüživa, naj gotovo reši iz smrtne nevarnosti. MoIiva za pomoč Božo v toj nevoli! *
Ibkpv je bio sicer pobožen kristjao, ali ta tolažba ga je ne zadovoljila. Z vsov močjov je više na življenji in je raj prenašao vse, kak prazen želodec in süho grlo. Smrti se je ne bojao, to je zadosta posvedočo, ali živi pokopani biti, od glada mreti, to njemi je ne šlo t glavo.
Dühovnik je vdan v volo Božo, oslabel in od mraza' dregetajoč ščüčao pri steni, Ibkov je pa začno znova z vsov silov mlatiti po železnih dverah. Naenkrat je od trüjave henjao.
Kaj je to t Trobentanje se je čülo kak iz velike daljave. Napnjenó je poslüšao. O tej čüdni glasi. Nerazločno; ali Ibkov je dobro čflo, vüho ga je ne vkanilo.
»Nikaj ne čüjete, gospod župnik I*
Župnik se je zravnao in začno poslü-šati.
„Istina! Trobentanje*
Par minut je bilo vse tihó. Znova, sjgnal! Š tista razločno in vedno bliže — signal austrijsko-vogrskih čet.
»Bog naj bo hvaljen!“ sta zakričala oba kak iz ednoga grla.* To so naši vojaki; ves so očistili sovražnikov.*
To je bila velika tolažba. Liki ka njima je koristilo, če jihva nihče ne najde v kripti. Mogoče da pridejo vojaki do podrte cerkve, sama Pitanje, če do Čüli kričanje iz globoke kripte. Župnik* je začnolo skrbeti.
Kovač je pa zgrabo za tukač in začno strahovito mlatiti po dverah, naj bi ga samo što čüo. Nato je kričao na vesglas in zvao na pomoč. Nikomi nikaj!
Znova smrtna tišina. Čülo se je samo šče rogatanje žmetnih kol po trdoj cesti. Gotovo so bili topovi, te pa pá vse tiho.
,Zgübleniva sva! Od glada va mogla mreti,* zdihavao je Ibkov, in splezo dol z drev.
»Ne zgübite včasi vüpauja in zavüpajte na Božo pomoč, dragi moj,8 ga je tišio župnik s slabotuim glasom.
,Zmislite si kak je bilo, kda se je Jezuš v velikom viheri vozo po morji. Apostolje so prestrašeni kričali: ,Vuče-nik, reši nas!* Kristus je pa z ednov rečjov pomiro morje, in nastanola je velika tišina. Tak midva iz vsega srca prosiva za Božo pomoč!*
,Prav imate, gospod plebanoš, človek ne sme obvüpati* je pritrdo Ibkov.
Mo!ila sta sküpno, goreče: „Hüde smrti, reši nas o gospod! Kristus, slíši nas! Kristus, poslühni nas!*
KovaĆ je gor skočo. Nepričakovano njemi je prišla rešilna misel. Prijao je naglo za svojo šker in začno pri dverah podrtine razkapati. Kda . je že prece veliko lüknjo napravo se je začno küp tüdi na ovom kraji gibati in podirati. Gosti prah od morta je napuno kripto, tak ka sta si skoro ne mogla oddihavati. Kda se je prah razkado, sta od veselja skrič&la: dnevna svelloba je sijala v tužno kripto. Dveri so od velikoga pritiska spadno!e deli v grobnico iu veliki del podrtin tüdi.
Ne ji bilo več žmetno priti na prosto. Za kratek čas sta stala vüni na raz-valinah Bože hiže.
Ibkov je prijao za ročno turbo z rešenim cerkvenim orodjom z drflgov rokov pa podpirao slabotnoga starička. Tak sta povrgla žalostno mesto. Pomali sta prišla v požgano, oropano ves in najšla Austrisko-vogrske čete. Pelali so jihva pred komandanta, šteromi sta povedala svojo nevolo. Častnik se je toplo zavzeo za njeva in njima je dao pred vsem krepilno hrano.
Kda je župnik povedao, šteri den so Rusi prišli v Sežov, sta zvedela, ka sta bila skoro celih šest dni ali 140 vür med mrtvimi v grobnici.
Romandant je skrbo, da sta župnik Polcevič in njegov reiitelj brez nevar-nosti prišla prek meje na vogrsko. Tam so dühovnika ? nekom samostani gostolübnó sprejeli, Ibkov si je pa z delom slüžo krüh.
Pošta,
Belovič Marija. Robádihegy. Tista pesem
je že tiskana. Ne jo trebe znova.
vkrepčevalne, téč ne in žejo gaséč-1 si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzío po zimi pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnim Havodilom stanejo K 12 pošt-nine proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t d. je to sredstvo Velikansko vrednost^ ker se de!avci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko]' zmožnosti
Janez Groiich, ntrsgerija »pri ange!ju“ Brno Štev. 85. Meravsko.
Odpraviti
škodljivi vpliv, šteroga z nepoštenoga namene? razglašena ponarejenja napravijo, ne pa ne-potrebni reklám delati ščójo te vršio.1 Zato1-zneva povdarjamo, ka je dobrodišeči ,Elsa-Fluid“ právi če ma znamek ,Elsa." Če što ne bi poznao izmed naših čteveov toga stáro-davnoga, dobroga vrastva, naj opita svojega vračitela, ka dobro dene, bolečino vtiša i vno-gokrát je potrebno to sredstvo
proti telovnim belečinam, glavoboli,
zobeboli, protinskim betegom i drügim be-leznostam. Ne vzemino spodobnoga imena ra-kij, tekoéin, elikserov itd., nego pravoga sL naročimo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stu-bica Oentrile 146. (Zagreb iup. Horvatska.> Predbojnske cena: 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specialneva glažkeca poštnine prosto za & kron, 60 malih ali 30 dvojnih ali 10 epeei-alnih kantic poštnine proalo za 86 koron. (Poganjajoče „Elsa-pilule* so damo z ,Elsa“ znakom prave, 6 Skatlic poštnine proste* 4 ker. 40 fil.)
Što si kúrečih očih ne odprávi, si zmantrá' hojo z bolečinami si oslabi celo telo.
Odprávlanje kürečih oči brez bolečine-
je pravo dobrota za vsakoga, ki trpi od njiln Ne moremo zadosta naglašüvati, kak nevarno je rezanje kürečih očih. Nož zna, ne da bi v pa-metvzeli, globlje v meso priti, noga je pa vedoo izpostávljena prah! i nesnagi, kaj v rane-iride i vnogo osmrtnog¾ krvnoga zastrup!enja e nastanolo tak že. Küreče oči brez noža. gotovo lehko i hitro moremo odpravili z Fel-erovim „Elsa“ flajštrom za' turište (flajčter za türeče oči, cena 1 kor., v škatlah 2 kor.) ali z Fellerovov „Elsa“ tinkturov za turiste — tekoča tinktura za küreče oči, cena 9-cor.) — Vnogo jezer turistov, 2andárov, pis-monoscov, vojakov, gospodarov i gospa, šteri )remálo obtttel nosijo i ki so je dozdaj rabili preporača to sredstvo, štero hitro i stalno odprávi küreče oči. Dokeč največ sredstva za odprávlanje kürečih očih (rezahjo tüdi itd.)-samo gornji del küreših oči odstrani, koren pa notri neha, zavolo česa oko znova zrasté, tečas imenüvana Fellerova sredstva z kor-nom vred odpraviljo küreče oko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojenji tela i nog (cena 1 kor) se ne posredno da naročili pri:
Fet!er V. Eugen lekarniki Stubica, Gentrale 146. (Zagreb žup.>
HyemaMl IZ Egyházmegye íönymyoinda gjorsssjíéjln BzeomSa^ldgrm,