----- 479 ----- Kmetijske raznoterosti. Kmetijska podružnica v Novem mestu bode letos svojim članom brezplačno razdelila sadno drevje in ameriške trte, in sicer dobi vsak član po 4 sadna drevesa (jablane ali hruške) ali pa 200 sajenic (bilf) ameriških trt Kiparia Por-talis ali Eupestris. Centralna posojilnica slovenska. Vsled občevanja z drugimi posojilnicami je v teku dveh mesecev svojega obstanka načelstvo »Centralne posojilnice" v Krškem prišlo do prepričanja, da še veliko slovenskih posojilnic ne razumeva namena in bisUa tega zavoda, če tudi se je nekaj zadrug že pridružilo Radi tega je načelstvo v pospeh hitrejšega razvitka zavoda podalo še taka pojasnila: 1.) Centralna posojilnica slovenska" ne namerava nijedoemu obstoječemu zavodu konkurence delati, ker ji ni namen iskati hranilnih vlog pri posame znih osebah, niti teh vabiti, da bi se kot udje vpisale. 2.) »Cen-ralna posojilnica slovenska1' želi načeloma občevati le s slovenskimi posojilnicami. Od teh torej pričakuje, in sicer brez izjeme od vseh, od mladih in starih, od več ali manj imo-vitih, da k njej kot zadružnice pristopijo, ter jej pošljejo a) v ta namen potrebno izjavo (§ 4. naših pravil), b) 5 gld. piistopnine in vsaj 100 gld. deleža (§ 6. naših pravil), kateri delež se bo obrestoval; pošilja naj se jej vse potom c kr. poštne hranilnice. 3.) »Centralna posojilnica slovenska" pošilja posojiluicarn, katere so se jej na ta način pridružile, hranilne vloge ali posojila. Poslane hranilne vloge obrestuje vsaka posojilnica po svoji obrestni meri in ravna ž njimi po s\ojih pravilih; posojila pa pošiljamo proti menicam na daljše ali krajše obroke proti 4 1/2 °/Q obrestovanju. 4) »Centralna posojilnica slovenska" se nadja, da jo bodo imovitejše posojilnice (oziroma hranilnice) podpirale tudi s hranilnimi vlogami, katere obrestujemo s 4 ]/4 °/0 14 dnevno (§ 38. naših pravil). Glede odpovedi hranilnih vlog velja naš § 39., ki je za vlagatelje jako ugoden. Namen Centralni posojilnici je združiti vse slovanske posojilnice v veliko skupno denarno zadrugo v to svrho, da bi ona podpirala zdaj eno zdaj drugo pristopivšo posojilnico. To pa storiti ne more, ako se jej one ne pridružijo, ako jej niti moralne, niti materijalne podpore ne naklonijo. Moralno podporo že s tem dajejo, ako pristopijo k »Centralni posojilnici slovenski" ; v materijelno podporo pa bodo: pristopnina, delež, hranilne vloge. Kedar se bode »Centralna posojilnica slovenska na ta način okrepčala, lehko bode stopila v zvezo v velikimi slovenskimi in slovanskimi zavodi in se od njih priskrbela cenejših denarnih sredstev, kedar bode mogoče taka dobiti. Kakor pravi domoljubi slovenski pospešujejo slovensko edinost na političnem in na kulturnem polji, tako centralno posojilnico slovensko storiti po svojih skromnih ----- 480 ----- močeh nekoliko za združenje na gospodarskem polji. Centralna posojilnica slovenska bode prej ali slej v resnici slovenski osrednji denarni zavod, čegar obsežnost, delokrog in moč bodo pa seveda odvisne vsikdar od slovenskih posojilnic.