3&> Listek. osebe, pripravljen sem po svojih močeh podpirati tiste gospode, ki bi hoteli kaj kupiti. G. Majonica pa, ki me je opozoril na te dokumente in me zajedno tudi podpiral, sprejme naj mojo zahvalo in zahvalo vseh tistih, ki se zanimajo za domačo zgodovino. V Gorici, dne I. maja 1887. Dr. Fr. Kos. Nov znamenit rimski grob je zopet izkopal g. Pelnik dne" 31. marcija t. 1. med vasema Drnovo in Gorico, 5/4 ure hodil od Krškega mesta. Grob je obrnen proti jugovshodu, zidan od lomljenega kamena in je bil zgoraj obokan, toda obok je že davno razrušen. Zunanji zid ima na notranji strani 0*05 m debel in 0*33 m od dna visok napuš (Sockel). Grob je l-7o m dolg, 1-50 m širok in i-20 m globok. Vhod skoraj v sredi stene ima o-18 m visok prag od cele, 0-55 m dolge in 035 m široke kamenite plošče. Vhodu nasproti je 0^35 m nad dnom 0*38 ;;/ široka, 0-35 m globoko v zid in do vrha sezajoča štirioglata dolbina (neške, podobne omarici). Na vseh straneTi, razven vhodne, je pri stenah o-18 do o-22 m široko obzidano korito, kamor so najbrž postavljali žarice (urne), od katerih se je našlo mnogo čepinj v grobu. Zid ki nareja korito, je C33 m visok, na desni strani in spredaj o'I2 m debel, na levi strani pa 0'I5 m. Tlak v koritu je od malte in nepobarvan. Prostor na sredi je o-75 m širok in i-35 m. dolg ter ima rdeče pobarvan tlak. Na stenah so slabo ohranjene freske. Le na desni strdni od vhoda se še poznajo natančneje 0^065 m široki rdeči robovi v kotih in nad napušem. Nad zadnjim robom so se ohranili tudi kosi 0*48 m širokih pravokotnikov in sicer je prvi rmen, potem zelen, vmes pa rdeč rob; nadalje se ne more več razločevati, ker je popolnoma odpadel omet. Dolbina ima v vseh kotih rdeče robove in na zadnji steni, ki je drugače zeleno obarvana, ostale so še od okrasja štiri rdeče proge brez vsake simetrije in zveze, vse drugo je oluščeno. Najznamenitejši pri tem grobu je pa kamen z latinskim napisom, ki je ležal na pragu pred vhodom. Sicer je na več koscev razbit, vendar so črke dobro ohranjene. Napis v naglici posnet na posamičnih koscih slove: C. L H O ORISA V S I E C H S I C AS V A G Grobni črtež se je poslal c. k. centralni komisiji za ohranitev starih stavbinskih spomenikov na Dunaj. S kopanjem na Krškem polji se je pričelo letos radi dolge zime in neugodnega vremena šele zadnje dni meseca marcija. V tem kratkem času je izkopal g. Pečnik v obližini Neviodunuma več grobov, toda razven opisanega brez posebne veljave ; našel je ondu le razne posode (žarnice). Na mestnem prostoru pa so zasledili podzemeljski hod (morebiti vodovod}) ki je tako širok, da človek sključen lahko notri zleze; kako daleč li seza, sedaj še ne vemo. Našli so takisto notranji ogel neke hiše; zid je rdečkasto obarvan. Razdrli so tudi veliko zidovje, ki je bilo najbrž podstava kaki tovarni (morebiti zdelovalnici opeke?). Tu so našli razno opeko. Posebno veliko štirioglatih cevij, 17 cm dolgih, 14 širokih in 10 visokih (otlina v sredi znaša 7 cm); potem jednakih 31 cm dolgih, 16 cm širokih in 10 cm visokih, ki so tudi v sredi otle, na strani pa imajo luknjo. Plošče od opeke so: a) 65 cm dolge, 42 široke, 2 debele, imajo ob straneh 6 cm visok in 4 cm debel rob, b) 56 cm dolge, 4.0 cm široke in 3 cm debele. Potem opeka za tlak: a) 55 cm dolga, 55 cm široka, 8 cm debela, b) 44 cm debela, 28 cm široka, 5 cm debela, c) 43 — 30 — "Jem, d) 43 — 30—6 cm, e) 33 — 22 — 5 cm, f) 29 — I X VI ICO VI E L TB ID Listek. 38i 29 — 6 cm, g) 28 — 28 — 7V0 čtn, ") 28 — 28 — 5r;;z, i) 20 — 20 — 7 cm, k) 28 — 12 — 3 cm, 1) 18 — 18 — 4 0». .Strešna opeka je po vrhu črtana, spodaj ravna in gladka, drugače je podobna sedanji, le močnejša in trdnejša je Našli so tudi na več krajih manjšo, lepo pisano opeko za tlak (mozaik). Prihodnjič morebiti kaj več! (Ustrežete nam! Uredn.). J. B. Književnost hrvaška. Prva hrvaška hranilnica v Zagrebu je podelila o novem letu častna darila trem najboljšim beletrističnim spisom, ki jih je v teku leta 1886. priobčil »Vienac«. Prvo darilo od 300 gld. dobil je Sandor Gjahki za roman %U noči«, drugo od 50 gld. je dobil pesnik Harambašic' za elegijo »Sanjarijo«., tretje od 50 gld. pa Fran Mažuranič za črtice svoje »Lisce«. Gjalski spada med najnovejše in najboljše sedanje romanopisce hrvaške. V nadarjenem romanu »U noči« je opisal obširno in prav po resnici sedanje društveno in politično stanje na Hrvaškem ; plemenitno gospodo, meščane, uradnike in dijake je orisal, da jih ni mogel bolje, a če količkaj poznaš zagrebško »društvo«, spoznaš takoj tudi posamezne osebe kakor v svetlem zrcalu. Ne morem pa tajiti, da je nekatere situvacije pregolo odkril čitajočemu občinstvu. — Mladi pisatelj Mažuranič si je s svojim »Liscem« v prvi mah pridobil vse hrvaško čitateljstvo; vsebina in oblika (v prozi) sta tako lepi, da si moremo želeti, naj bi nam pisatelj v podobi »listja« kmalu zopet podal novih črtic. — Pesnika Harambašiča smo že večkrat pohvalno omenjali, pa ni treba, da znova poudarjamo lepe njegove pesniške darove in vrline. Povedati pa moramo, da je ravnokar v jako lični obliki prišel na svetlo njegov hrvaški p-evod Shakespearovega „Hamletau, v tem ko nam je malo prej VII. in VIII. zvezek »Univerzalne biblioteke« prinesel Schillerjeve -»Razbojnike* v hrvaškem prevodu od Ber-lekoviča. Druga zbirka »Narodna biblioteka« v Dubrovniku je prinesla »Narodne pripo-viedke« od slavnoznanega dalmatinskega pisatelja V. Vrčeviča; v Zagrebu pa je prišlo na svetlo zopet novo izdanje tolikanj obljubljene Kačičeve pesniške knjige »Razgovor ugodni*. — Hrvaška omladina na Dunaji je izdala nov zvezek almanaha »Zvonimira« za leto 1886. — ,,Matica Hrvaška" je izdala zvezek »Ciceronovih govorov« v prevodu od A. Veberja; a razposlala je tudi poročilo za društveno leto 1885., v katerem pa ni ničesar, kar ne bi bili že prej priobčili »Zvonovim« čitateljem. — O. Anton Kneževič je napisal •»Pad Bosne* (1463) za bosensko mladino. — Gall j~osip v Zagrebu je izdal prelepo knjižico »Poputnina«, vodilo mladeniču, kako se mu je vesti v društvu in v življenji. »Matica hrvaška" je dosodila knjižici nagrado iz zaklade grofa Draškoviča. — Od Zoch-Mencinove »Enciklopedije« v Oseku sta prišla na svetlo 12. in 13. snopič. ¦—¦ Hrvaška deželna vlada je priobčila obširno in natančno »izvješče o stanju školstva* na Hrvaškem leta 1884/5 ; y, Kirin pa je napisal posebno knjižico o »Razvitku hrvatskoga pučkoga školstva«. Političnega pomena so na novo tiskani »Njekoji spisi barona Metela Ožegoviča. — Bian-kini v Dubrovniku je napisal nov zvezek »o uzgoju cvieča, uresnog grmijo, i drveča«. Prof. dr. Dočkal je spisal zanimivo knjigo -»Geologija i Mojsijev hexaemeron