1945
Šf. 3. - Celje, 10. avgusta 1945
PRILOGA „NOVE POTI
1
Dokazali
Veličastni volivni uspehi
MBMj .	v
Okraj Celje-mesto : ,	,
. rt , rar«Tiče»c«t oddasOi	t odstotkih
Kraj boa r s, -r -m	(la|OT
L č e t r t . . . "..... 697	695	99.66
II. četrt........ 480	473	98.75
III.	četrt....... 1.097	. 1.064	97.02
IV.	četrt........ 736	729	98
DobrovaLokrovec. . . 362	362	100
Lopata........131	131	100
Zavodna........ 394	387	98.22
ZagradPečovnik . . . 504	484	96.15
Z g. Hudinja...... 550	540	98.2
Gaberje....... 1.180	1.148	97.29
Ostrožno.......413	413	100
Lava ......... 353	353	100
Nova vas........ 464	460	; 99.15
Lisce......... 302	288	95
L o ž n i c a - M ed 1 o g - B a b n o 502	502	100
Dolgo polje ...... 478	478	100
S p. H u d i n j a...... 605	581	96
Cret......... . 460	452	99.40
Sv. Jože!........ 555	542	97.6
Polule-Breg-Košnica .. 438	436	99.77
Skupaj..... 10.701	10.518	98.51
Oh raj Slovenjgradec:
Slovenjgradec mesto 817	797	97.42
Dovže......... 350	348	99.2
Legen........ . 363	279	76.86
Mi sli n ja........ 379	376	99.20
v okraja Celje-mesto	98,51 odstotkov
v okraju Trbovlje . . .	98,60 odstotkov
v okraja Vransko . . .	95,68 odstotkov
v okraju Slovenjgradec	95,46 odstotkov
_	npraTičencev oddanih
*-r"> [m	glasoT
Št. II j.........241 j'dcn. 241
Golavabuka...... 322	322
Skupaj ... . 2.472	2.363
Okraj Trbovlje:
Trbovlje (mestni od bor) 7.612	7.472
Zagorje (mestni odbor) 3.844	3.712
Hrastnik (mestni odbor) 2.598	2.564
Gabersko.......319	314
B a r n o......... 257	257
Loke-Ki so ve c . . . . 1.094	1.090
K le k ......... 298	298
Kotedrež........ 426	426
čeče.......... 456	446
Prapretno.......188	186
Dol Dri Hrastniku ... 701	694
Sv. Urh........184	184
Bevško......... 276	276
Skupaj . . , , 18,253	17.919
Okraj Vransko
Vransko ....... . 467	445
Brode.........133	133
Prekopa .. ...... 378	368
Loke......... 499	491
Sv. Jurij , . , , , , t t 515	486
Grajska vas . . . . . 198	197
G o m i 1 s k o . . . . . . . 316	284
P a r i ž 1 j e........ 278	252
Skupaj..... 2.784	2.656
t odstotkih
r ioqb
lofcis 100
95.46
98.1 96.5
97 98.3
100 99.7 100 100
98 98.9
99 1CG 100
98.6
95.2 100 97.35 98.39 94.31 99.49 89.87 90.64
95.68
Celje v znamenju svobodnih volitev
Volivna nedelja. Prvi sončni žarki pozdravljajo slavnostno okrašeno mesto. Povsod se vijejo zastave, velike in majhne, cvetje, zelenje in transparenti poživijo sliko. Po ulicah kjer slovenski človek še pred nekaj meseci ni smel govoriti materinega jezika, po mestu, nad katerim so še pred skoraj pol leta ležale težke krvave sence, danes koraka svoboden narod k svobodnim volitvam.
Ko se ozreš proti Mariborski cesti, jih vidiš: žene, mladino, sindikalne organizacije s svojimi zastavami. Na čelu koraka železničarska godba. Kljub zgodnji jutranji uri, — ravnokar je odbilo šest, — so ulice že polne življenja. S srečnimi, veselimi obrazi pozdravljajo ljudje povorko. Belo modro rdeče se vije nad njihovimi glavami. Godba, petje, vzkliki. »Živele svobodne volitve!« »Živel maršal Tito!« Začuje se visoki glas mladinke skoraj istočasno z baritonom starega, delavca: »Živela enakopravnost žena!«
V Mladinskem domu je živahno
vrvenje. Pri veliki mizi, kjer označujejo kandidatne liste, skoraj ni prostora. Na vogalu stoji delavka in vrti svinčnik v roki. Ne more se odločiti, ali bi izvolila tega ali onega. Najraje bi vse, saj jih vse pozna in ne more reči, da bi bil eden slabši od drugega.
Mlad človek stopi pred volivno komisijo: »Pred nekaj dnevi sem se vrnil iz pregnanstva. Volil bi rad!«
»Zdravo, tovariš! Seveda lahko voliš, saj te vsi poznamo!«
V izmučenem obrazu mu žarijo oči, ko seže po kandidatni listi. Povsod, kamor pogledaš, vidiš srečen nasmeh, sproščenost. Vsi se zavedajo zgodovinskega pomena tega dne.
Do desete ure dopoldne ima II. in IV. kvart 50 odstotkov, Dolgo polje celo 80 odst.
Zopet začuješ pesem. Dijaki in dijakinje korakajo z zastavo in napisi strnjeno na volišče. Ni človeka, ki mu ne bi toplo prevelo srce ob pogledu na mladino, ki si je ramo ob rami s starejšimi priborila svoje pravice.
Pred volivnimi skrinjami se vrstijo ljudje vseh slojev.
V Lopati so se kmetje pet ali šestkrat pripeljali z okrašenimi vozmi in harmonikarji. Partizanske in narodne odmevajo po okoliških gričih, Skupina moških je prišla peš. Na čelu koraka najstarejši kmet vasi. Pred vratmi volišča stoji častna straža: pionirčki z lesenimi brzostrelkami. Nepremično in resnih obrazov stoje in le, če pokažeš legitimacijo, smeš vstopiti. V kotu pri mizi sede kmečke ženice. Vsaka ima pred seboj kandidatno listo, ki jo ljubosumno zasenči z roko, da soseda ne bi videla, koga je izvolila. Potem si popravi ruto, zategne predpasnik, pogladi gubice na obleki in vsa prevzeta od slavnostnega trenutka z utripajočim sr-ccm vrže skrbno zloženi listič v skrinjico.
Stara ženica si z rokavom obriše solzo: »Sedaj sem pa le še dočakala, da volim, predno grem na oni svet.« In oprta na vnuka-partizana zapusti volišče.
Predsednik volivne komisije vpraša sivolasega očka: »Pa veste, kako se voli?«
»Seveda vem«, pokima, »kljukce se dela. Veste, jaz bi pa raje križce. Sicer je pa vseeno. Glavno, da si bomo najboljše ljudi izvolili, ne?«
Iz kota pri mizi se začuje prestrašen vzklik mladega dekleta: »Ježeš, sedaj sem pa enega odbornika preveč podčrtala! Prosim, dajte mi nov listek!« Poleg nje drsi kratkovidna ženica s prstom po listi in kima: »Ja, ja, sedaj pa prvič v življenju tudi me volimo ...«
Ob štirih popoldne je skoraj na vseh voliščih volilo že preko 90 odstotkov volivnih upravičencev. Ponekod, kjer so ljudje, ki zaradi bolezni ne morejo zdoma, pride član volivne komisije v hišo, kakor na Dolgem polju, kjer je neka tovarišica s kolesom obiskala bolnike in doprinesla 2 odstotka. Drugi so skoraj vsi v strnjenih skupinah prikorakali: AFŽ, mladina, nameščenci, delavci posameznih tovarn.
In komur si pogledal v oči, naj bo kmet ali delavec, uradnik ali inteli-lektualec, vsak ti je v pogledu odkril svojo notranjost, en sam občutek je združil vse: »Naša, naša svobodna slovenska zemlja!«
Z delom so proslavili
svoj največji praznik
Z 98,6o d stot k ts os e n**ši revirji izrekli za novo Titovo Jugoslavijo
Težka štiriletna borba ni prešla neopaženo preko revirskega človeka. Okupatorjev fašistični teror mu je dokazal, da si bo mogel, kot ves slovenski narod, svobodo in pravico priboriti le z močno organizacijo in oboroženo borbo. Naši rudarji so storili tako, vključili so se v organizacijo OF in sposobni za orožje so stopili v Narodno osvobodilno vojsko.
Dobro so se tedaj zavedali, da jim bo ta borba na življenje in smrt prinesla ne le svobodo, ampak da bodo z ustanovitvijo nove demokratične in federativne Jugoslavije dobili tudi tiste svoboščine in pogoje življenja, za katere so se v bivši Jugoslaviji leta in leta borili.
Osvoboditev izpod fašističnega jarma je zanesla prvi praznični val čez črne revirje. Oddahnilo se je tedaj staro in mlado: konec je suženjstva, konec strahu!
»Takoj na delo za obnovo!« je bilo prvo, kar so sklenili. Naša nova država mora biti močna, da bo v bodoče kos vsakemu morebitnemu napadu in da se nikdar več ne ponovi leto 1941. Treba pa se je tudi gospodarsko osamosvojiti, da bo zavladalo tako blagostanje, ki bo zadovoljilo prav vsakega državljana nove Titove Jugoslavije.
Obenem so postavili pred sodišče vse one verkšuce, vermane in narodne izdajalce, ki so za časa osvobodilne borbe naših rudarjev stppili na stran okupatorja in se s tem sami izločili iz slovenske skupnosti.'	(
Sedaj pa je bilo treba začeti misliti na postavitev demokratične oblasti — na volitve.
Prvič v svoji zgodovini si bodo res lahko postavili ljudi iz svojih vrst, ljudi, ki bodo res delali za njih dobrobit. Na ta praznik so se naši revirji temeljito pripravili. Prav izčrpno so prerešetali na zborovanjih vsakogar, ki je kandidiral. Volivci in izvoljeni morajo biti pošteni in zavedni Slovenci, pa tudi ljudje, ki bodo delali za ljudsko korist.
Hrastnik
»Naj žive prve demokratične in svobodne volitve!«
Tako so brali volivci na slavoloku pred voliščem. Veseli, a resnih obrazov so prihajali, začrtavali kljukice pri kandidatih, ki so jim bili po godu in nato metali liste v volivno skrinjico.
Mamica, ki je slabo videla, me naprosi, da ji pomagam brati.
»Predsednik...«
»Da, tega, tega! Ta je star borec za naše pravice; že v Jugoslaviji smo imeli veliko zaupanje vanj. A tedaj . . tedaj je bilo vse drugače; me sploh nismo smele volit, naši možje pa niso vedeli, koga volijo ..,«
Še nadalje mi je pravila, koga naj podčrtam.
»Sami dobri ljudje so«, pravi.
»Kako pa ste se kaj pripravljali na volitve?« sem na koncu vprašal.
»Veste, našim kandidatom smo prav temeljito izprašali vest! Tudi takim, ki so se sedaj v borbi dobro zadržali. Nekdo je predlagaj da bi dali na kandidatno listo našega ne- , kdanjega paznika, pa smo rekli, da je bil pretrd za nas. Mi hočemo res samo dobre ljudi.«
»Da, to ste pa prav naredili; pa tu-
di okrasili ste Hrastnik tako, da ga je veselje pogledati!«
»To so pa naši mladi naredili! Snoči, snoči, bi morali videti — morda ste bili tako poleg?«
»Ne, nisem bil, nisem utegnil priti!«
»Tamie na hribčku, veste, je gorelo tako, da si v velikih črkah videl napisano T I T O ! Okoli po hribih pa je gorelo kar petnajst kresov. Pa, ko bi videli našo povorko z lampijončki in baklami... našo godbo, zastave, rakete, streljanje... kaj takega še ne pomnimo v Hrastniku! Kaj pa danes, ste videli naše rudarje, ko so prišli z zastavo?«
»To sem videl. Kako veseli so bili! Svojo zastavo so imeli in godbo na čelu. Okrog devetih je to moralo biti, ali ne?«
»Da, da. Prav vsi so prišli z Ojstre-ga, Studencev in Ane. Popoldne pa pridejo žene iz kolonije, sem že videla, kako se pripravljajo. Tako lepo zastavo bodo imele, veste, ko prvič volijo, se hočejo malo postaviti. ..«
»A seveda, saj je to za njih res velik praznik!«
»Ne samo za nas žene ... za nas vse, vse rudarje je danes velik, velik praznik..,«
Trbovlje
»Zdaj vidim, da ni padel zastonj!«
Čeprav nedelja in vse praznično: v slavolokih in zelenju, iz trboveljskih
dimnikov se je močno kadilo .. . obnova domovine zahteva od nas, da proslavljamo naš največji praznik kar najveličastnejše z delom! Naši rudarji to razumejo, delali so in volili!
Nekaj mladink je stalo pred voliščem*
»Ali ste tudi ve volile?«
»A seveda, saj smo stare že osemnajst let!«
»Ali ste ve tako lepo okrasile volišča?«
»Tudi me smo pomagale! Zelenje in rože pa je nabral naš pionirski bataljon s svojim komandantom Gu-steljčkom! Tako pridni so naši trboveljski pionirji. Snoči so pri povorki tako strumno korakali, oboroženi do zob, komandanti in komisarji pa so imeli čine; ravno prejšnji dan so jim jih v ta namen našile naše pionirke!«
Iz volišča nam pride nasproti objokana ženica.
»Zakaj pa jokate, mamica?«
»Tako me je ganilo, kaj takega še nismo doživeli nikdar! Sedaj vidim, da mi sin ni padel zastonj!« Ponosna je bila na svojega sina.
Še sem pokramljal z mladinkami, Pravile so mi, kako so se pripravljale na volitve in kako veličastno je bilo včerajšnje zborovanje. Vse navdušene so bile. Ena od njih je bila danes na Čečah. Teto je našla ravno na volišču. Stara je že njena teta, pa ji je hotela pomagati.
»O, že vem, kako je treba voliti!« ji je rekla teta.
Kq pa ji je ponudila svinčnik: »Kar pusti, tudi tega sem prinesla že s seboj!«
S polnošievitno udeležbo na voliščih dokazujemo svojo pripadnost k G F!
Zagorje
»Končno smo dosegli to, za kar so
se zaman borili že naši očetje!«
Trinajst slavolokov so postavili v Zagorju. Vse hiše so bile polne zastavic, zelenja in rož. Že zjutraj ob pol petih so imeli budnico. Rudniška godba je z veselimi zvoki naznanila, da je napočil oni dan, na katerega so se Zagorčani že dolgo pripravljali.
»Zgodnji ste pri vas!« rečem nekemu rudarju, ki je na vse zgodaj hitel na volišče.«
»Čimprej opraviš, tem bolje! Pa dopoldne grem še v službo!«
»Kako pa se .vam zde te volitve?«
»Veš, večkrat smo slišali o »demokraciji«, pa nam je bila to tuja beseda, kot so nam bili tuji tisti, ki so jo nam govorili!« Sedaj pa smo spoznali, kaj je resnična demokracija, spoznali smo, da je želja po njej že davno, davno tlela v naših srcih, le, da te želje nismo učeno imenovali »demokraciji«, ampak preprosto po naše: pravica, pohoda. Spoznali smo, da smo danes končno dosegli to, za kar so se zaman borili že naši očetje! Za to demokracijo smo pripravljeni žrtvovati vse, tudi svoja življenja!«
Mudilo se mu je, poslovil sem se od njega in počasi odšel. V mislih sem si rekel: »Da, sedaj smo dosegli to, za čimer smo vedno hrepeneli. In kdor bo slovenskemu narodu hotel odvzeti te svoboščine, bo moral preje iti preko tisočev in tisočev, ki se bodo borili do zadnje kapljice krvi!« 9i-
Iz Vranskega okraja
Pretekla nedelja j^ bila za vasi vranskega okraja velik praznik, največji v slovenski zgodovini, saj si je ljudstvo na svobodnih voliščih svobodno, tajno in na res demokratičen način izvolilo svoje zastopnike v Narodno osvobodilne odbore. Ljudje so bili praznično razpoloženi. Vasi, v katerih so bile volitve, so bile okrašene z zastavami, mlaji, transparenti in venci. Povsod so mladinke tekmovale med seboj, da tudi na zunaj pokažejo, kaj doživljajo in kako pomemben je ta dan.
Svobodne volitve so imele močan odmev tudi v zadnji hribovski vasici. Kljub raznim težkočam, oddaljenosti in pomanjkljivega stika z ostalim svetom so hribovci pokazali, kako se zavedajo, da si naše ljudstvo na svobodnih voliščih kuje narodno oblast — boljšo bodočnost. Ljudstvo iz hribovskih vasic Zahomce-Ravne nad Vranskim, Šmiklavža in Črnega vrha nad Sv. Jurijem ob Taboru se je pripeljalo na okrašenih vozeh, z zastavami, pesmijo in godbo na volišča.
Partizanska mati
Za mizo sedi osivela ženica, oblečena v črno. Videti je, da je ena izmed tisočerih slovenskih mater, ki so v narodno osvobodilni borbi izgubile sina, morda edinca. Njena lica so koščena, toda pogled je kljub visoki starosti jasen. Žena šteje gotovo preko 80 let. In sedaj sedi, zatopljena v imena kandidatov in govori bolj sama sebi, kakor vnuku, ki stoji poleg nje.
»Tale je dober, moj Franci ga je poznal, saj mu je v hosto pošiljal, kar sama nisem imela. Tega bom zaznamovala. Pa tudi tega dekliča bom volila, bila je zaprta, brata so ji ustrelili in vso družino so preganjali. Pre-
pričana sem, da bo svojo dolžnost dobro izpolnjevala, saj je naša mladina tako delovna in zmožna... Starka skrbno zgane volilni listič, ga vrže v skrinjico in na strani svojega vnuka zapušča volišče.
»Še nikoli nisem volil,
danes pa bom k
K volilni komisiji v Parižljah je pristopil okoli 60 let stari možakar in dejal:
»Še nikoli nisem volil, danes pa bom. Kljub vsemogočim pritiskom sem se znal prej vedno spretno iz-mazati. Sedaj pa hočem, ko lahko tajno volim res prave ljudi«.
Tudi Podlesnikova
ni hotela izostati
Tudi Podlesnikova Marička iz Brod, stara ženica, ki je že 26 let priklenjena na posteljo, ni hotela izostati od volitev. Poslala je majhno deklico k volivni komisiji s sporočilom, da bi rada volila, pa ne ve, kako naj napravi. Član volivne komisije se je s kandidatno listo takoj odpravil na dom bolne starke in ta je r koščeno, tresočo roko zaznamovala imena ljudi, ki jih pozna kot najboljše.
Tako pa že ne bo šlo...
Sivolasa Zahomčanka, ki se je šele nedavno vrnila iz taborišča, je bila na vranskem volišču zelo ogorčena, kernje nega imena niso našli v voliv-nem spisku.
»Tako pa že ne bo šlo, tudi jaz hočem volit«, je rekla predsedniku volilne komisije, ki je moral na zahtevo sovaščanov volilko takoj vpisati med volivne upravičence. Lica so ji kar žarela, ko je prejela volivni listek.
Slovenjgradec na dan volitev
Ulice Slovenjgradca so že v zgodnjih jutranjih urah polne življenja. Povsod, posebno pred Vhodom v volišče in pred razobešenimi kandidatnimi listami vidiš skupine ljudi, ki živahno razpravljajo.
Poleg kmeta in delavca stoji partizan v vojaški suknji, gospodinja, mati z otrokom v naročju, usmiljena sestra, zdravnik — vsi sloji so zastopani.
Na volišču samem je zelo razgibano. Volivna komisija ima polne roke
dela.
V posebni sobi, kjer v ločenih prostorih volivci nemoteno izbirajo kandidate, vidiš moža in ženo, ki pre-
udarjata, kdo bi bil najbolj vreden njihovega zaupanja.
Pri mizi je kratkoviden starček ves sključen nad kandidatno listo, od časa do časa si popravlja očala, da bi boljše razločil imena.
Drugje zopet vidiš partizana, ki dobro pozna vse kandidate in brez dolgega pomišljanja izvoli najboljše.
Izza mize v ko-tu se dvigne postaven kmet, ki je dobro preudaril vsakogar, preden je označil njegovo .ime.
Že dopoldne je bil dosežen visok odstotek udeležbe, tekom dne pa je Slovenjgradec z 97.42 odstotka dokazal, da je zavedno slovensko mesto.
Izvolili smo si jih
V NO odbore so bili izvoljeni v okraju Celje-mesto
i. Četrt
Predsednik:
Gala Gojmir, postaj enačelnik
Tajnik:
Vrečko Ana, gospodinja
Odborniki:
Kramar Minka, trgov, pomočnica Marčič Samo, poslovodja Grilec Konrad, knjigovodja Božič Drago, drogerist Mravljak Franc, profesor
n. ČETRT
Predsednik:
Čuk Franc, trgovec
Tajnik:
Olip Franc, trg. pomočnik
Odborniki:
Premik Franjo, trgovec Merjasec Amalija, delavka Golež Anica, gospodinja Pajk Nuša, med. asistentka Vok Miloš, krojač
III.	ČETRT
Predsednik:
Kogovšek Ivan, nameščenec
Tajnik:
Zorko Anton, pisarniški ravnatelj
Odborniki:
Rode Marica, gospodinja Dolžan Franjo, klepar Holobar Stojan, slikar Vudler Breda, dijakinja Škorjanc Franc, uradnik Repenšek Franc, delavec Vudler Branko, uradnik
IV.	ČETRT
Predsednik:
Wagner Janko, nameščenec
Tajnik:
Špes Anton, nameščenec
Odborniki:
Zelinka Jože, mehanik Bervar Dolfe, sodni uradnik Ožek Lovro, strojnik Grobelnik Riko, brivec Božnik Metod, nameščenec
lava
Predsednik:
Kukovec Slavko, stavbenik
Tajnik:
Kralj Jože, mizarski pomočnik
Odborniki:
Umek Ema, blagajničarka Gaberšek Ivan, kmet Umek Drago, gradb. inžener Glinšek Adolf, žični tkalec
nova vas
Predsednik:
Bremec Emil, čevljar
Tajnik:
Frece Albin, nameščenec
Odborniki:
Farčnik Franc, delavec Jesih Franc, uradnik Resnik Anica, nameščenka Zeme Jože, tkalec Kolenc Malči, trg. pomočnica
GABERJE
Predsednik:
Hrastnik Valentin, preddelavec
Tajnik:
Mihelak Katica, uradnica
Odborniki:
Koštomaj Kari, klepar Škorjanc Jože, avtoprevoznik Tkalčič Rudolf, čevljar Zabavnik Janko, meh. ključavničar Svetek Dušan, delovodja Baldasin Aleksander, prevoznik Gorjanc Stane, kmet
OSTROŽNO
Predsednik:
Vedenik Kari, mesar Tajnik:
Gruber Edi, mizar Odborniki:
Videnšek Franc, kmet Gajšek Jože, kmet Malgaj Benedikt, kolar Jezernik Maks, mizar Gorjanc Leopold, delavec
LISCE
Predsednik:
Per Karl, elektrotehnik Tajnik:
Presinger Riko-Žarko, črkostavec Odborniki:
Veber Milena, fotografinja Volavšek Jožef, delavec Zilli Ivan, tov. delavec Jane Avgust, posestnik Teržan Martin, kmet
DOBRAVA-LOKROVEC
Predsednik:
Pogačar Franc, dijak Tajnik:
Stermecki Ivan, posestnik Odborniki:
Maver Franc, strojni stavec Lednik Franc, posestnik Blatnik Milka Kidrič Jakob, mizar Lajler Anton, posestnik
ČRET
Predsednik:
Kresnik Jakob, sodni uradnik Tajnik:
Faktor Peter, delavec-invalid Odborniki:
Skočir Mihael, strojnik j Lederer Anton, delavec j Videnšek Rozalija, trgovka Pišek Minka, učit. pripravnica Lednik Kari, žel. uradnik
SV. JOŽEF
Predsednik:
Četina Milan, faktor Tajnik:
Grum Viktorija, delavka Odborniki: Vester Maks, knjigovez Drugovič Norbert, tehnik Pihler Jožef, zobotehnik Kusterle Peter, korektor Ing. Pristovšek Blaž
MEDLOG-LOŽNICA
Predsednik:
Mirnik Dane, nameščenec Tajnik:
Ravnikar Avgust, zasebnik Odborniki:
Jezernik Janko, mizar Maček Martin, nameščenec Turnšek Mirko, kmet Čater Ivan, kmet Kramar Vinko, kmet
ZAGRAD-PEČOVNIK
Predsednik:
Tratnik Avgust, železničar Tajnik:
Tratnik Drago, zobotehnik . Odborniki:
Tratnik Alojzij, delavec Zimšek Anton, slaščičar Bajec Viktor, tehnik Kumer Franc, vodovodni monter Guček Anton, kmet
POLULE-BREG-KOŠNICA Predsednik:
Godec Božidar, rud. inžener Tajnik:
Žerdoner Ferdinand, uradnik Odborniki:
Berger Franc, mehanik Majer Ivan, kmet Kos Jožef, uradnik Rebov Martin, kmet Božič Stanko, kmet
Celjani so prihajali v skupinah na volišča
S celjskih volišč
Podpisati ni treba . ■.
Četrti kvart je imel eno izmed najlepše okrašenih volišč. Duh svežega smrečja je napolnjeval sobo. Vse je bilo v zastavicah, slikah in zelenju. Mladinke so se pogovarjale: »V odbor mora gotovo še ena naših!« Prav globoko so zatopljene v pogovor, ko ena opazi dve 80-letni ženici, ki nista vedeli, kako bi. Hitro so priskočile, jima razlagale in kazale. Stopili sta na stran, obe sivolasi in tresočih se rok vzele svinčnik v roke.
»Kaj morava tudi podpisati?« povprašata, ko stopita k skrinjici. »Ne, ne«, se nasmehne tovarišica od volilne komisije, »ni treba. Potem pa volitve ne bi bile svobodne in tajne.«
»Saj res«, se domislita in spustita lističa v skrinjico. Krepko stopita ob palicah iz volišča.
V tretji četrtifvolijo
usmiljene sestre...
V tretji četrti so se postavili volivci kar v vrsto. Še pred okrašenim vhodom so se trli. Stikali so glave in še enkrat pretresli imena vseh kandidatov.
Ob 2. so prišle usmiljene sestre Ì2 bolnice. Njihova predstojnica je stopila. k volilni komisiji: »Tudi me smo prišle, da opravimo svojo dolžnost«. Pregledali so volilne imenike, niso bile vpisane. Nerodno jim je bilo. »To že uredimo«, jim je dejal član volilne komisije, zdravnik iz bolnice. Razdelil jim je reklamacijske liste. Hitro so jih izpolnile, potem pa se pogovorile in podčrtavale imena.
VolUnù. udactoiUzdela!
SP. HUDINJA
Predsednik:
Gobec Olga, gospodinja Tajnik:
Puncer Ivan, trgovec
Odborniki: Cvek Franc, lesni trgovec Kroflič Jože, kalkulator Podjavoršek Albin, učitelj Šmerc Ivan, upokojenec Lešek Franc, tov. delavec
ZG. HUDINJA
Predsednik:
Golob Kari, mizar Tajnik:
Žagar Elza, učiteljica Odborniki:
Turnšek Marija, kmetica Š loser Franc, kmet Zdolšek Ivan, trg, nameščenec Vaš Štefan, kmetski sin Zupane Filip, kmet
DOLGO POLJE
Predsednik:
Veber Anton, višji sodni oficijal
Tajnik:
Pavlin Ivan, finančni preglednik Odborniki:
Rojnik Ivanka, delavka Čižmek Aleksander, uradnik Romih Ivan, uradnik Kralj Franc, uradnik Drofenik Ivan, šofer
ZAVODNA
Predsednik:
Veber Ivan, električar Tajnik:
Jovan Mila, trg. pomočica Odborniki:
Orožim Ivan, mesar Doberšek Mirko, prec. mehanik Repovž Ivan, železničar Plevčak Jožef, čevljar Doberšek Ivan, električar
lopata
Predsednik:
Lešar Franc, kmet Tajnik:
Mirnik Rozalija, gospodinja
Odborniki: Obržan Jožef, kovač Brežnik Avgust, kmet Jerneje Franc, delavec Krajnc Ivan, kmet Križan Anton, kmet
V okraju
Slovenjgradec 1
LEGEN
Predsednik:
Šuler Tone, posestniški sin, Legen Tajnik:
Zager Jože, upokojenec, Legen Odborniki:
Hodnik Štefan, kmet, Legen Strmčnik Tone, kmet, Legen Serušnik Ivan, tesar, Legen Turičnik Ivan, delavec, Legen Rotovnik Jurij, kmet, Legen Kristna Maks, kmet, Legen Hribernik Vika, posest, hči, Legen Za okrajno skupščino:
Šuler Tone, posest, sin, Legen
SLOVENJGRADEC
Predsednik:
Puncer Albert, trafikant Tajnik:
Ferič Zdravko, uradnik Odborniki:
Arnold Pavel, električar Rojnik Ivan, trgovec Popič Pavel, mesar Dr. Strnad Stane, zdravnik Rozman Vinko, trgovec Dr. Simoniti, zdravnik
Fišer FerdSrürädnik Sekavčnik Franc, gostilničar Levovnik Jože, čevljar Lahpvnik Jože, žel. upokojenec Bari Franc, poštni uslužbenec Za okrajno skupščino: Britovšek Anton, kmet (Okr. sekr.) Krofi Anton, tesarski mojster DOVŽE-RAZBORCA Predsednik:
Simrajh Jože, kmet, Razborca Tajnik:
Gašper Marica, šivilja, Dovže Odborniki: Pušnik Vinko, kmet, Dovže Potočnik Anton, kmet, Razborca Uršej Franc, kmet, Dovže Kokol Franc, posest, sin, Razborca Potočnik Ferdo, krojač, Dovže Za okrajno skupščino: Jaš Anka, uradnica, Št. Ilj MISLINJA Predsednik:
Vovk Pongrac, najemnik, Mislinje Tajnik:
Plaznik Franc, gozdar Odboriiikli 1 Gros Lovrenc, delavec, Mislinje Pungartnik Leopold, delavec, Mislinje Založnik Vincenc, delavec, Mislinje Jeseničnik Anton, delavec, Mislinje Korošec Jožef, delavec, Mislinje Založnik Jožef, delavec, Mislinje Rihert Hilda, hči delavca, Mislinja
Za okrajno skupščino: Planine Viktor, trgovec, Mislinje Rozman Kari, gozdni čuvaj, Mislinje GOLAVABUKA Predsednik:
Kaudik Franc, kmet, Golavabuka Tajnik:
Plevnik Anton, kmet, Brde Odborniki: Mrzel Jožef, kmet, Golavabuka Štaleker Jakob, kmečki sin, Golavab. Štaleker Marija, kmečka hči, Golavab. Pogladič Martin, kmet, Brde Tretjak Ivan, kmet, Golavabuka Lavre Ivan, kmet, Golavabuka Krajnc Antonija, kmečka hči, Brde Za okrajno skupščino: Mrzel Pavla, kmečka hči, Golavabuka
ST. ILJ POD TURJAKOM
Predsednik:
Tovšak Ivan, kmet, Št. Ilj Tajnik:
Tovšak Elizabeta, kmečka hči, Št. Ilj Odborniki:
Tovšak Franc, posestnik, št. Hj Suligoj Franc, čevljar St. Ilj Krušič Vinko, gozdar, Št. Ilj Suligoj Pavla, gospodinja, St. Ilj Založnik Vincenc, delavec, Mislinje Jaš l^Iilka, posestniška hči, St. Ilj Za okrajno skupščino: Tovšak Ivan, kmet, St. Ilj
V Pamečah po maši
V	nedeljo, ko so prebivalci vasi Pameče po jutranji maši zapuščali ljubko vaško cerkvico, so se pričeli zbirati pred mežnarjevim vrtom.
»Naš Britovšek je prišel k nam«, je vzkliknil vaščan in pokazal ženi sekretarja Okrajnega odbora OF Slo-venjgradec, ki je prisrčno stiskal roke vaščanom, ki so se zbirali okrog njega.
»Pa je ta mož, ki ima vendar že okrog sedemdeset let in je že ves siv, lahko prenesel vse napore v partizanih?« ga je nejeverno vprašala žena, ko ji je mož pripovedoval o zaslugah tov. Britovška.
V	tem je sekretar krajevnega odbora OF pozval prisotne, da naj sedejo in pričel s predvolilnim zborovanjem.
Poleg možakov — pravih kmečkih korenin, so sedele skromne partizanske matere. Marsikatera izmed njih je imela že preko sedemdeset let. Med govori so pritrjevali: »Da zbrali bomo res najboljše iz svoje sredine.«
Pernikovi mami, ženi, ki je kljub temu, da sama ni imela bogve koli-liko, iz srca darovala partizanom, kar je bilo pri hiši, češ: saj ste vsi naši, vsi pošteni, in drugim ženam so pritekle solze v oči, ko je tovarišica govorila o bosbi partizanske žene in matere, ki si je ramo ob rami z možem priborila svobodo in enakopravnost.
Krajevni sekretar jim je še enkrat prečital kandidatno listo, ki so jo
skupno sestavili na prejšnjem volilnem sestanku in jih opozoril, da lahko še vedno koga izbrišejo, če ga ne smatrajo za njihovega pravega predstavnika. Vsi so enodušno pritrjevali, na kandidatno listo res najboljše. Pri plotu se je oglasil nekdo: »Predsednik je bil dober partizan, bo tudi do ber zastopnik naše vasi!«
Urnikova in Kaudekova mamica sta pritrjevali: »Tudi mene so postavile naše zastopnice na kandidatno listo!«
Toda motil bi se ta, ki bi mislil, da smo na tem sestanku prerešeta-vali samo kandidate. V diskusiji so hoteli vaščani marsikaj vedeti: kakšni so bili sklepi konference t^eh v Potsdamu, kdaj se bo končno rešilo vprašanje naših bratov na Primorskem in Koroškem, kako bomo najbolj pomagali bratom Makedoncem, ki so pribežali zaradi krvavega terorja grških fašistov v Srbijo. »Pomagali jim bomo po svojih močeh.«,« pravi mlado dekle. »Smo dajali partizanom in nismo stradali, bo šlo pa še sedaj.«
Še dolgo po končanem zborovanju so se vaščani pogovarjali o bodočih volitvah. »Vsi, prav vsi gremo na volišče — na ta način bomo zagotovili naši vasi najlepšo bodočnost!« je rekel oče Martnjak.
Pa še nekaj — »Volili bomo pri Mežnarju«, se oglasi krajevni sekretar, »če ste vsi zato!«
V Zgornji Hudinji so zborovali
Pred velikim kozolcem sredi vasi so se zbrali prebivalci Zgornje Hu-dinje, možje, žene in mladina, da si postavijo svoje kandidate.
Tovarišica učiteljica, aktivistka OF čita imenik volivcev.
»Ta je bil pri vermanšaft!« zakliče kmečka ženica.
»Tudi ta je nosil do zadnjega švab-sko uniformo!« se je začul drug glas.
Vsakogar so prerešetali in kritično pretehtali njegovo zadržanje za časa okupacije. Govornik iz okraja je prikazal naloge Narodno osvobodilnih odborov in poudaril, da moramo vsi z delom in samoiniciativo sodelovati.
»Izvolili si bomo sposobne in poštene ljudi«, je zaključil, »ki ne bodo delali proti koristim naroda in ki
imajo čiste roke.«
Sledilo je predlaganje kandidatov.
»Tovariš Golob, ki je bil preganjan vsa štiri leta in ki je vedno pomagal partizanom, naj bo predsednik!« je bilo slišati z vseh strani.
»Hočemo ga!« je zadonel zbor mladine, ki se je namestila zadaj v desnem kotu kozolca.
Na kandidatni listi so zastopniki delavcev in kmetov, možje, žene in mladina, ki ima trdno voljo, da bodo izvrševali svoje dolžnosti napram narodu.
»Vidiš, Minka, tudi žene bomo sodelovale pri oblasti. Pravično je to!« so se razgovarjale ženice, ki se jim je na obrazu zrcalilo veselje, da so postale enakopravne.
Nadaljnji razpis volitev
njice in Gornji grad. Dne 19. avgusta 1945 se bodo začele vršiti volitve v okrajih Brežice, Kozje in Krško.
Okrožna volivna komisija je imenovala naslednje Okrajne volivne komisije:
Okrožni odbor Osvobodilne fronte Celje in Okrožna komisija sta sporazumno določila, da se bodo vršile volitve v Krajevne narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodno osvobodilne skupščine dne 15. avgusta 1945 v okrajih Celje-okolica, Ko-
za okraj Konjice:
Podlog ar Redoli, šolski upravitelj, Konjice G rubelnik Rezi k a, trgovka, Prihova Trobentar Rudolf, rudar, Knjiška vas Grum Martin, občinski tajnik, Loče Petrin Henrik, šofer, Konjice.
za okraj Brežice:
Rožar Nande, delavec, Brežice Knapič Janko, učitelj, Brežice Petan Franc, kmet, Brezina Koršič Ignac, kmečki sin, Arnova sela Pikic Slavko, delavec, Pavlova vas
za okraj Krško:
Urek Mak s, rudar, Senovo P i n te r i č Vida, kmepka hči, Krško , i:.£ Vanič Franc, gostilničar, Krško	-T
Brence Rudolf, rudar, Senovo
Ivačič Fran j o, sodni oficial vpokoju, Stara vas Videa
za okraj Celje-okolica:
Bostič Mirko, trgovski pomočnik, Teharje
Jasenek Andrej, posestnik, Dramlje
Ulaga Rihard, tehnik, Store
Lajirič Marjan, kmet, Teharje
Kincl Franc, trgovec, Sv. Jurij ob južni železnici
za okraj Kozje:
Penič Ivan, skladiščnik, Kozje
Kostanjšek Franc, kmet iz Drenskega rebra
Dominko Stanko, član odseka za izgradnjo narodne oblasti
Regvat Branko, trgovec, Pilštajn
Bračun Anton, delavec, Kozje
za okraj Gornjigrad :
Rup Franc, kmet, Gornji grad Zavolovšek Ivan, trgovec, Kropa Stiglio Anton, kmet, Radmirje Del eja Viktor, krojač, Rečica ob Savinji Jankovič Slavica, nameščenka, Nazarje.
V	okraju Celje- okolica se bodo vr- Poleg tega bodo nadaljevali z voli
šile volitve dne 15. avgusta 1945 v	" " ~......
sledečih področjih:
Dramlje, Nova cerkev, Sv. Jurij, Ponikve, Goričica.
V	okraju Slovenske Konjice:
Ljubnica, Skalce, Skomarje, Ku-nigunda, Stranice, Čresnica, Ugo-vec in Zbelovo,
V	nedeljo dne 12. avgusta 1945 bodo volitve v sledečih okrajih:
Šoštanj Žalec, Laško, Sevnica in Šmarje.
V	okraju Šoštanj bodo volili tile kraji:
Sv. Andraž, Sv. Ilj pri Velenju, Paka in Pesje.
V	okraju Žalec:
kraji na desnem bregu Savinje.
V	okraju Sevnici:
Lončarjev dol, Brezovo, Orehovo, Peci in Ledina.
tvami v sledečih okrajih:
Trbovlje, Vransko in Slovenj-gradec. V Trbovljah bodo volitve v vseh krajih, ki niso volili v
nedeljo dne 5, avgusta 1945. V okraju Slovenjgradec bodo volili
kraji: Št. Vid, Sv. Miklavž, Podgorje, Razbor, Stari trg, Straže, Dolič, Sv. Florijan, Sv. Lenart, Troblje,
Pameče, Turiška vas in Šmartno. Na praznik 15. avgusta bodo zaključne volitve za okraj Slovenjgradec ▼
krajih: Sv. Janž, Sele in Vrhe.
Predsednik Okrožne volilne komisije Celje:
Dr. Kukovec 1. r.
Sekretar Okrožnega dtlbora OF Celje: Lesar Jože 1. r.
SilsffiÄäSÄSivijj
Celjska mladina manifestira ▼ jutranjih urah dan svobodnih volitev