F- v. L: Na krivitt potih. Vsi stanovi in vsi sloji v Sloveniji so si sedaj precej edini v tem, da je naše državno gospodarstvo in posebej naša davčna politika za nas krivična in pogubonosna, ker nas vodi v gospodarsko hiranje in naravnost v propad. — Slovenska ljudaka stranka, odnosno Kmetska zveza je imela edina pogum, da je v tem ozinj prva jasno in določno izrekla svojo besedo ter pokazala pot, katero naša državna uprava mora hoditi, da bo približno vsem pokraji- nam in vsem delom jugoslovanske države prarična. -_ Bflo je to na velikem zborovanju ob priliki orloTskega tebora. Polagoma prihajajo tudi drugi na ravno isto stališče. To je sicer dobro in razveseljivo, toda škoda je, da niso spoznali tega že poprej in še večja škoda je, da zdaj hodijo deloma kriva pota. Tako so imeli pretekle tedne tudi slovenski trgovd dvoje velikih zborovanj, v Mariboru in v Ljubljani, kjer so zelo ostro obsodili sedanjo vlado in njeno davčno po» litiko, toda v veliko škodo ali vsaj nevarnost so se dali zapeljati k sklepom, ki naše pridobitvene sloje: kmete, delavce, obrtnike in hgovce, lahko delijo in medsebojno osovražijo. S tem pa povzročijo škodo ne samo sebi samemu, temveč vsem pridobitvenim slojem. Na omenjenih shodih «o namreč sprejeli trgovci in industrijalci med drugimi tudi v rezolucijo sledeče: »Protestiramo proti sedanji praksi, ko se največji del davkov vali na trgovski in industrijski stan, med tem ko drugi stanovi, posebno poljedlci, sorazmerno nezadostno prispevajo k pokritjn drža. vnih izdatkov.« Tako se dobesedno glasi odstavek v rezoluciji. Poglejmo malo, kako je nastal in ali je stvamo in taktično upravičen. Ako se prav spominjam, je podobno pisal najprej de< mokratski »Agramer« sedaj »Zagreber Tagblatt« in za njm je podobno sklepala zagrebška trgovska zbomica, kjer imajo židovski elementi največ besede. Tem gospo. dom pa so na žalost sedaj sledili slovenski gg. trgovd in industrijalci. Ce bi bili ti pravični, v svoji taktiki pa tudi modri, bi mogli najprej povdarti, da plačujejo slovenskj kraji v primeri s svojim premoženjem in življenjem največ direktnih, pa tudi indirektnih davkov. To velja za vse slo» venske stanove, brez izjeme. Vsi nosijo težja bremena, kakor pa stanovi in pokrajine izven Slovenije, zato bi bifei modro in pametno, zahtevati najprej izenačen|e vseh dar« kov za državo, ni pa bilo dobro, hujskati davčno upravo na slovensko kmetsko ljudstvo. »Divide et impera«, »deli in vladaj« je bilo nekdaj geslo Rimljanov in po tem vzgledu hočejo nahujskati na zvite načine v Sloveniji stan proti stanu. Toda v tem je za vse velika nevamost. Kriva so takšna pota, ki jih hodi sedaj v odločilnih treiurtkih en stan v Sloveniji, ako si hoče zboljšati položaj na račun drugega, posebej še kmetskega stanu. Naloga nas vseh, ki čutimo krivično razdelftev jbre« men, je, da se čim tesnejše zedinimo, medsebojno spoiraz> umno in enotno nastopimo. Trgovca, industrijalca in obrt« nika ne teži tudi ves sistem carine in carinarniške pi sa nič manj in nič več, kakor kmeta in delavca, saj mo, da morata onadva kot največia in najštevilnejša ki zumenta plačati glavni račun za takšno hiševanje. Ako ho« čemo imeti trajen uspeh, ako hočemo odpraviti nered, slabo gospodarstvo in vse ogromne nedostatke v upravi, moramo složno, skupno in edino zlomiti moč tistih, ti tako slabo gospodarijo, bodisi zaradi svoje nezmožni in nesposobnosti, bodisi iz svoje pokvarjenosti, ki noče deti v obče koristi in potrebe. Zavedajmo se, ako ^odpiramo politične stranke, katere so zakrivile sedanje zlo, in niso pokazale niti volje, niti zmožnosti, da bi nas sp vile iz blata in gnoja, potem smo mi sami sokrivi vse volie in nesreče in nimamo pravice, tožiti čez to. Ce podpiramo centraliste in korupcijoniste in tožinvo, s; ali omejeni in kratkovidni ljudje, ali pa licemerski hi; ci. Takšni pa položaja zboljšali ne bodo. Treba je resno in razuinno presojati in se možato odločiti.