tfeh „f - dAK ZA OSAMOSVOJITEV — Slovensko osamosvojitveno vino se bo imenovalo Svobodnjak in bo pri.Uo \Ve' 2a do^njsk,ega vinogradnika Franca Martinčiča iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju. S chardonnayem pozne ' 'n trs ,aleregaje letos med dolenjskimi vinogradniki prejel naslov šampion dolenjskih vin. bo ta priznani vinograd- ^ (IK Pl/ J n/l /mi/ O C /1/1 /tlil/l/l/z n Ir 4 *imi ■ Zm IU h/iuai O /C .. 1 „ L 7. ___-J_ .- ... ^ i. /1. * .. . J 7)__ . It_V ! UJ 1 QC i Jr: 1 'fiSBMfcMlIBl ! EtFUfaf^a ! : BH4!ki:«f4CTI ESflsi.U-tirliigi. CHI32EEISS3 S D»yato spet v razredih tiojtf razum, je sporazum dnka,nl.0 sta sredi minulega tedna *zakli, 1 tUd‘ sPr,‘ strani v zadevi Dijaki četrtih let-zq SoU,,y^ *°i "a em ‘n minister 1 iolsk,J\P,eter Vencelj (skupaj drupiPlastmi in stroko) na igra 2nr?n‘' seje ie zdelo, da je ntmisZ^Z^bodno pozicijo, je ****** a svojega stolpa ne-diiakii. sti. popustili pa so tudi tura n,., Se vrn‘H v razrede. Spora-"endar namo: zaključni izpiti bodo, bilo dnll* ‘Z Vsetl Predmetov, kot je še ta dvn jf’ amPak le iz dveh, in brali dijaki lahko sami iz- datno hr, amje dijakom, ki so soli-'n°nstrilrali P°uk in javno de-bodotuar .polovljeno, da ne i&SZS&SSt. r°kih t/1 Naključni izpiti bodo v da i0 ’ s° bili zanje določeni, tako jakultei °.ole^evalo vpisovanja na vale ant c še’če bodo te zahte- diferenZZpje sprejemnih ati celo se Uidi ,, izpitov. Dogovorili so S°lsk0 Z Ve*ja sporazum le za to tiroma °’ jePa “ali za prihodnje avedeZ 1do le,a l"5. ko bo spet raHdiiaiZ'?,ura' iako da bodo moli 0Pravi ■ ielrtib letniko v čez eno lete Pa J®' 2ak‘jačni izpit v celoti 9erbiJo//enega- Po so jim mini-Vtirio hm, j °blastijasno in nedvo-jejo t0 ,edali ter poudarili da da-igodaj J!, m na znanje dovolj sprenevpri ne ^ Potem spet prišlo do Pouka, aanda ‘n novih bojkotov IZ Jakirni stroji 065 31 766 Ljudstvo se ne da zastrašiti Predsednik vlade Lojze Peterle na Otočcu: »Čeprav nas silijo v nasilno odcepi-tev, še vedno terjamo sporazumno rešitev« — Naslov v Dolenjskem listu še velja OTOČEC — Minulo nedeljo sta predsednika slovenske in hrvaške vlade Lojze Peterle in Josip Manolič s sodelavci izkoristila za nekajurno srečanje na Otočcu. Slo je za enega rednih, normalnih ter načrtovalnih sestankov, ki jih lahko spričo dejstva, da se bliža tako imenovani slovenski dan D, 26. junij, poslej pričakujemo še več. Delegaciji sta se pogovarjali o natančni določitvi in uresničitvi pomembnejših nalog, kijih pri nas poznamo kot paket 14 osamosvojitvenih programov. Na Otočcu je beseda tekla o mejah, in do ugotovitve, da med Slovenijo in Hrvaško ni spornih točk, je prišlo v slabih petih minutah. Več težav bo imela Hrvaška, ki bo morala poskrbeti za varnost meje na okoli 3 tisoč kilometrov dolgi meji od Dubravnika do Srbije. Več časa so namenili gospodarskemu sodelovanju v novih razmerah. Obe republiki računata tudi na bosansko-hercegovski in makedonski trg, zato se • Na vprašanje, kaj pomeni trenutno zatišje, sta oba predsednika vlad odgovorila, da gre za taktiko JLA, ki očitno še ni spoznala, da prihaja v vseh republikah do demokratičnih sprememb, in da bo moralo do njih priti tudi znotraj JLA same. Žal tega v armadi niso uvideli, kar pa ne po-. meni, je poudaril Lojze Peterle, da ne bi veljal naslov, ki gaje Dolenjski list objavil na L strani v prejšnji številki in se glasi: »Slovenci lahko zdaj mirno spimo! Zlasti zato, ker vedo, da JLA pripravlja nove provokacije in smo nanje lahko pripravljeni.« bo posebna slovenska delegacija še ta teden na to temo pogovarjala z obema republikama. Predsednika vlad sta opozorila na težave, ki so jih Hrvaški povzročili Elan, Trend, nekatere banke in pa seveda železnica. Prisotni so se strinjali, daje ta problematika, čeravno ne majhna, zdaj drugotnega pomena. Na tiskovni konferenci je premier Lojze Peterle izrecno demantiral pisanje nekaterih novinarjev, da bosta imeli obe republiki enoten monetarni sistem. Zaenkrat to ni predvideno. Seveda novinarji niso mogli mimo mariborske afere. Lojze Peterle je bil jedrnat: »Ljudstva s takšnim barbarskim posegom niso in ne bodo prestrašili. JLA in druge federalne ustanove morajo spoznati, da je slovenska oblast odločna, to odločnost pa črpa iz ljudstva. Ljudska volja je močnejša od političnih PRESTRELJENI PROMETNI ZNAKI MOKRICE — Nič kaj razveseljivo ni odkritje, do katerega so prišli uslužbenci krške UNZ ob magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Množično streljanje se je očitno preselilo tudi k nam, o tem pričajo prestreljeni prometi znaki ob cesti med Bregano in Brežicami. Na znaku »stop« pri odcepu za Jesenice je bilo denimo šest lukenj, nekaj manj pa na znaku, ki stoji pri okrepčevalnici »Gril«. preživelih obrazcev. Mi še vedno terjamo od Jugoslavije sporazumno rešitev, čeprav nas ona sili v nasilno odcepitev. Ne bo uspela. Zdaj tudi tisti v svetu, ki še vedno zagovarjajo koncept sedanje federacije, spoznavajo, da enotnost te države očitno ne zagotavlja demokratičnosti!« Z. J. KULTURNA KARAVANA ČRNOMELJ — Tukajšnja liberal-no-demokratska stranka pripravlja za konec tega tedna kulturno karavano, ki se bo pričela danes, 30. maja, ob 20. uri v kulturnem domu v Črnomlju s koncertom godalnega kvarteta Lipa iz Ljubljane, posvečenim 200. obletnici Mozartove smrti. Jutri ob 18. uri bo v hotelu Lahinja klepet z naslovom »Slovenija jutri« z gostr Jožefom Školjčem, Jašem Zlobcem, Francom Jurijem in Gregorjem Golobičem. Istega dne ob 20. uri pa bo v Miniartu otvoritev razstave karikatur Franca Jurija. Kulturno prireditev bo finančno omogočila zavarovalnica Tilia iz Novega mesta. ODDIH MED DRŽA ENIŠKIMI POSLI — Predsednik Lojze Peterle se je po srečanju s hrvaško delegacijo na Otočcu oglasil tudi na Trški gori, kjer se je dlje časa zadržal v razgovoru z dolenjskimi pritrkovalci in domačini iz Otočca, s tamkajšnjim pevskim zborom pa zapel nekaj pesmi (T. Jakše) Med dolenjskimi pritrkovalci na Trški gori Izjava predsednika Lojzeta Peterleta za Do-lenjski list TRŠKA GORA — Prijetno presenečeni so bili udeleženci srečanja dolenjskih pritrkovalcev pri cerkvi na Trški gori, kajti proti večeru seje predsednik vlade Lojze Peterle z nekaterimi ministri oglasil pri njih; se zadržal dlje časa z njimi v prisrčnem pogovoru in skupaj z moškim pevskim zborom z Otočca, ki ga vodi župnik Jože Tori, zapel nekaj narodnih pesmi. Ob tej priložnosti je posebej za Dolenjski list dal oceno o pravkar končanem delovnem srečanju s hrvaško delegacijo: »Glede na to, da je pred nami samo še en mesec do osamosvojitve, smo uskladili vrsto zadev in stališč ter se dogovorili za komisije, ki bodo nekatera vprašanja operativno izdelale. Danes je tekel pogovor predvsem o vprašanju meja, carinah in sporazumu o gospodarskem sodelovanju s posebnim ozirom na plačilni promet. Samoosvajanje odpira vrsto težav, ki jih je treba sproti reševati, sedaj pa smo pred zadnjimi koraki, ko ie treba vrsto zadev obravnavati zelo konkretno. Seveda smo obdelali tudi zelo aktualne zadeve, zlasti o dogajanjih v Mariboru.« Posledice mariborskih dogodkov pa predsednik Lojze Peterle ocenjuje takole: »Mislim, da so se zadeve obrnile na boljše v tem smislu, daje tudi v Sloveniji armada videla, daje treba upoštevati ljudsko voljo, ki so jo ljudje jasno pokazali. Mi bomo pri tem odločni tudi naprej, seveda pa se lahko najde kakšen provokator, ki bo naredil kaj na svojo roko. Tudi tujina daje sedaj precej manj na enotnost in veliko več na demokracijo. Od Amerike do Evropske skupnosti prihaja do spremembe stališč. Videli so, da poudarjanje enotnosti podpira sile, ki niso demokracijo,' T. JAKŠE Pri Sevnici kosti stotin pobitih ustašev? Podatke še zbirajo SEVNICA — Končno je sevniška občinska skupščina le imenovala 5-člansko komisijo, ki jo vodi diplomirani pravnik Jožef Rutar, v njej Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Tanki so smrt za gospodarstv na 3. strani: • Zeleni odločno proti ki na S. strani: • Neznanska lahkost obtoži na 6. strani: • Z izsiljevanjem dosegli spoi na 7. strani: • Strah pred tanki odpovedal fe na 8., 9. in 10. strani: • Pisma in odmevi na 11. strani: • Dolenjski Kelti v Benetk na 16. strani: • Zasebna firma izigrala Dano • Je bivši agent tihotapec? □ H Novotehna podpisala pogodbo za nakup avtomobilov Pontiac Sejem »Novotehna danes« začetek nove dejavnosti NOVO MESTO — Včeraj se je v novomeški športni dvorani zaključila petdnevna ekskluzivna sejemska prireditev »Novotehna danes«, ki jo je v sodelovanju z dvajsetimi domačimi in tujimi podjetji pripravilo trgovsko podjetje Novotehna. Na več kot 1000 m2 sejemske površine so si številni obiskovalci in poslovni partnerji lahko ogledali celotno ponudbo bele tehnike, zaščitnih sredstev, gradbenega materiala in drugega, seveda pa je največ pozornosti vzbujala razstava vozil iz Novotehnine-ga prodajnega programa na čelu z ameriškim vozilom Pontiac, Novotehna je ob tej priložnosti nudila 20-odstotni sejemski popust in prodajo na potrošniško posojilo. Za obiskovalce so vsako popoldne pripravili tudi program, v katerem so sodelovali godbeniki iz Straže, čarovnik, člani Moped Showa, pripravili pa so tudi modno revijo tovarne Labod, Novoleks in Beti. Osrednji dogodek Novotehninega sejma je bil podpis dolgoročne pogodbe z ameriško družbo American za prodajo izdelkov proizvodnega programa General Motorsa. Pogodbo sta podpisala predsednik korporacije Amencan-General Motors Sead Dizdarevič in direktor Novotehne Niko Galeša, ki je ob tej priložnosti povedal: »S sejmom smo pri Novotehni želeli le popestriti novomeško mrtvilo in našim poslovnim partnerjem in kupcem predstaviti našo ponudbo. To pot smo sejem in prireditev v športni dvorani obarvali z barvami Novotehne, že naslednje leto pa naj bi bil organizator sejma kdo drug iz dolenjske regije. Tudi podpis pogodbe je za nas velik dogodek, saj smo posel dobili v boju z velikimi hišami, kot sta Av-totehna in Avtocomerce. Prvi avtomobili z večjimi kubaturami so morda manj zanimivi za našega kupca, že jeseni pa bomo iz General Motorsa dobili vozila s prostornino od 950 do 1600 ccm. Ta vozila naj bi bila cenejša od golfa. Servis bo zagotovila Novotehna, r rezervni deli pa bodo na servisu na voljo že v 72 urah. j. PAVLIN POGODBA S KORPORACIJO AMERICAN— Takole sta v soboto v gostišču Loka podpisala pogodbo o trajnem sodelovanju predsednik korporacije AmericanjGeneral Motors Sead Dizdarevič (levo) in direktor Novotehne dipl oec. Niko Galeša. Jože Rutar pa so še Jože Bevec, Janko Rebernik, Franc Štirn in Alfred Železnik. Komisija se je sestala na dveh sejah, na tretjo pa je povabila novinarje in Jožeta Koširja iz Sevnice, ki naj bi bil žrtev montiranega procesa leta 1949 zoper pripadnike t.i. Matjaževe vojske. Pretresljiva je bila Koširjeva izpoved, ki jo je podprl tudi z dokumenti, ko je opisoval samo nekatere torture preiskovalcev med zasliševanjem. Koširje povedal, da • Po nekaterih virih naj bi od 200 do 300 ljudi, pretežno ustašev in hrvaških domobrancev, po vojni končalo svojo življenjsko pot v kamnolomu pri Logu, očividci vedo povedati o truplih v Lončarjevem dolu in na Peč-ju, ni znana usoda okrog 100 domobrancev, ki so bili nekaj časa zvezani ob Cimperškovem bajarju ob Dro-žanjskem potoku, niti številnih vaščanov s šentjanških hribov, ki so jih odpeljali na preiskave v dolino. Skratka, pred komisijo bo verjetno tudi v sevniški občini veliko dela, zatorej , občinska skupščina prosi in poziva vse neposredne udeležence v tragičnih dogodkih, njihove svojce in tiste, ki so neposredno seznanjeni z dogodki, da s posredovanjem podatkov pomagajo komisiji pri njenem delu. Naslov komisije je: Komisija za raziskavo povojnih pobojev, p. p. 80, 68290 Sevnica. ni bil nikoli proti Sloveniji, bil pa je proti tedanjemu komunističnemu režimu, in da bi se rad bolehen na jpsensvo-jega življenja poslovil rehabilitiran, oprane časti in mirne vesti. Več o tem primeru v eni prihodnjih številk! »Komisija bo tudi poslej zbirala podatke oziroma pričeyanja o okoliščinah, v katerih so bili izvršeni povojni množični poboji, krajih grobišč, številu žrtev ter o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za-posameznike ali skupine. Z zbranimi podatki bo zapolnjena praznina, ki je v sedaj obstoječi dokumentaciji. Ugotavljanje odgovornosti posameznikov bo prepuščeno republiški komisiji. Vsi podatki in pričevanja bodo natančno preverjeni, komisija pa prevzema odgovornost, da bo svoje delo opravila korektno in da bo preprečila manipulirane z dobljenimi podatki. Upoštevala bo že(jo posredovalcev podatkov, ki bodo želeli ostati anonimni,« pravi predsednik Rutar. P. PERC ilvSfcii Do konca tedna bo prevladovalo suho in vsak dan toplejše vreme. JLA zoper plebiscit Slovenski narod je obe svoji državi nekdanjo in sedanjo Jugoslavijo, soustvarjal v senci ognja in meča, prve in druge svetovne vojne. Ko zdaj tretjič stopa na državotvorno pot, prvič na pot svoje resnične, suverene in samostojne države, se ponovno dviga grozeča senca meča. A če je to poprej bil tuji meč, se zdaj grozeče dviga domači meč, meč, ki naj bi Slo vence varo val pred sovražnimi silami ne pajih sam predstavljal JLA se hoče, kot je najbolj nazorno videti iz nedavnih dogodkov k Mariboru in na Ptuju, postaviti poprek poti ki vodi v slovensko samostojnost Armada (ljudskapo vsem tem lahko mimo izpustimo) nima kaj delati ne na ulicah mest in ne v politiki Njena naloga je obramba pred zunanjim sovražnikom in konec! Kjer so vojaški apetiti drugačni, tam so na delu sile, ki imajo znano ime in tudi po vsem jasno odrejen položaj, ki je odločno zunaj vsake demokracije in daleč pod doseženo stopnjo delovanja civilizirane družbe. Nikakršno sklicevanje na zakon, ki je bil tako in tako sprejet brez slovenskega soglasja, ji ne daje prostih rok in nikakršne pravice stopiti zoper voljo slovenskega naroda in drugih državljanov Slovenije, zoper voljo, kije bila izpričana na najbolj demokratičen način — s plebiscitom. Pamet bi se pa morala zganiti vsaj v glavah tistih, ki so čelade poslali na pot, s katere se ne morejo vrniti ovenčane s slavo. Tudi če jim bodo natikali lovorjeve vence, jih bo čas hitro odpihal, zgodovina pa bo neizprosno zapisala: bili so okupacijska vojska. M. MARKELJ j Najmočnejša pred razkrojem Kaj pomeni biti častnik oziroma oficir Jugoslovanske ljudske armade? Kakšen je njegov psihološki, osebnostni, vedenjski portret? Katere vrednote najbolj ceni, pred katerimi moralnimi dilemami se je znašel v teh viharnih časih? To je samo del vprašanj, ki si jih zastavlja ne samo slovenska in hrvaška javnost ter za te zadeve pristojne službe ogroženih republik, ampak tudi generalni štab. Na nekaj od tega je mogoče odgovoriti Za vse oficirje tega sveta je mogoče reči da so ljudje brez pravega otroštva. Večina jih s 14 leti odide v kadetnico, zapustijo jo pri 22 ali 23 letih. V letih, ko se oblikuje njihova osebnost ko se pošlo ve od otroštva, so v specifični od civilnega življenja dokaj odmaknjeni ustanovi Odraščanje spremlja osemletno pridobi vanje predvsem vojaških znanj, nad vojaškim in splošnim delom pouka nenehno bdi (tako je bilo vse doslej) politična indoktrinacija. Država, domovina, bratstvo in enotnost, jugoslovanstvo, vloga JLA, socializem, vse do nedavnega tudi Tito in Partija. Nekaj od te ideološke nadgradnje (podobno je tudi v drugih armadah) se oprime tudi najbolj samostojno raz-mišljujočih vojakov. Konec koncev vojak oziroma oficir mora imeti zvezdo vodnico oziroma moralne temelje za početje, ki se v končni situaciji konča z njegovo smrtjo ali smrtjo nasprotnika Če moralne podstati ni, ne moremo govoriti o, recimo, državnem vojaku, ampak o plačancu iz tujske legije. Katastrofa nastopi, če se sesujejo zidaki, na katerih temelji moralna moč armade. Ravno to se je zgodilo v Jugoslaviji Kaj je ostalo od domovine, bratstva in enotnosti jugoslovanstva in socializma itd ? Častniški zbor JLA razkroja še ni prebolel moralno identiteto in temelje skuša njegov vrh obnoviti z dokumenti, kot je še vedno ali celo vsak dan bolj veljavno navodilo politične uprave. Slednje skuša (neposredno) zgraditi unitarno Jugoslavijo in socializem, posredno pa rešiti JLA oziroma ji dati pooblastila in moč, kakršnih ni imela še nikoli Tak poskus obnove moralne identitete morda res ustreza častnikom, ki se Jugoslavije na dosedanji ali še trši način oprijemljejo kot pijanec plota, vsaj potihem pa jo zavrača manjšinski del oficirjev, ki ne pristajajo na Jugoslavijo kot Srboslavijo, ali pa Jugoslavije sploh ne vidijo več, kar je za pre-nekaterega zelo boleče. Jugoslovanska ljudska armada se bo torej razkrojita, ker ni več ideje, ki bi jo držala skupaj. Ta misel je zapisana v času, ko smo priče in žrtve naj-večje demonstracije njene fizične moči v zgodovini Vendar tankovskih gosenic pač ne moreš pognati v imenu gesla, da so nekatera ljudstva, ki naj bi jih varoval, izvoljena, druga pa ne. Predvsem pa ta armada vsaj do pred kratkim ni bila vzgajana, da se bo morda morala boriti zoper lastna ljudstva To generalno načelo ne morejo prebrisati niti sedanji hitri politični tečaji med oficirskim zborom, hkrati pa omenjeno nevzdržno neskladje najbolje piše psihološki osebnostni in predvsem vedenjski portret današnjega častnika JLA. M. BAUER Tanki so smrt za gospodarstvo Tanki n a jugoslovanskih ulicah že povzročal Caravan poleg jugoslovanskih zdi o težave našim izvoznikom — Adrio rah tepe še zalivska kriza_____ NOVO MESTO — Med novomeškimi gospodarskimi bolniki se že d|je časa omenja tudi tovarna počitniških prikolic Adria Caravan. Kot velikega izvoznika jo tepejo vse znane neprijetnosti. Sedgj, ko bi lahko s prodajo viška deviz na trgu le nekaj pridobili, morajo v Adriji razmišljati o povečanem uvozu, kgjti dobava na domačem trgu šepa in vse večje nedokončane proizvodnje, kar povečuje končne stroške. Cene domačih dobaviteljev tudi zelo hitro naraščajo. Pozimi je za krmilo Adrie Caravan stopil direktor Andreas Poschacher, prej direktor Adria France, in pripravil dokaj radikalen sanacijski program, ki naj bi ga v letošnjem letu postopno uresničili. Na vprašanje, kako poteka POROČILO IZ NEK KRŠKO — Iz Nuklearne elektrarne v Krškem sporočajo, daje njihova elektrarna v aprilu dosegla stoodstotno razpoložljivost in izkoriščenost. Proizvedla je 446.576 MWh in pri tem ni presegla dovoljenega segrevanja reke Save (3 stopinje Celzija), saj je bilo naj višje segrevanje 2,3 stopinje. Koncentracija radiokativnosti pred izpustom odpadne vode v Savo je bila v mejah, ki veljajo za pitno vodo. Tudi koncentracija radioaktivnosti v plinskih emisijah je bila na razdalji 500 m v mejah za zrak. Aprila je NEK s svojo emisijo prispevala 0,01 odst. k letnemu deležu dovoljene doze radioaktivnosti iz te elektrarne. V skladišče so odložili 27 sodov srednje radioaktivnih odpadkov, tako da zdaj znaša skupna količina odpadkov 8.082 sodov. udejanjanje plana, je g. Poschacher med drugim odgovoril: »V planu ima poglavitno mesto tudi zmanjšanje števila zaposlenih, kar pa je težko izvesti, ker jugoslovanski sistem tega ne dovoljuje tako enostavno, zato je zmanjševanje potekalo precej bolj počasi, kot smo planirali na začetku. Stroški za zaposlene so za Adrio še vedno veliko breme, odtod tudi likvidnostni problemi, na Finančne pomoči v obliki ugodnih kreditov ali direktne pomoči pa na žalost tudi ne moremo računati, saj kolikor vemo, ni denarja na razpolago ne v bankah ne v državni blagajni. Kreditov si v Jugoslaviji Adria tudi ne more privoščiti, saj so obresti take, da bi spravile na tla tudi kapitalno močnejše podjetje, kot je Adria. Edino upanje so za nas torej krediti, ki bi jih dobili od zunaj. To pa je sedaj, glede na trenutno politične razmere, tudi težko. Ker živim v tujini, sem seznanjen s pisanjem tujega časopisja o Jugoslaviji in po ekonomski plati so to hude bolečine « Po besedah direktorja Adrie Caravan je pred kratkim Adrio prizadelo tudi neobjektivno pisanje v osrednjem slovenskem časopisu, kjer je bila že v Ljubljansko pismo S težko culo odhajamo »Evropo Vse hujša stiska LJUBLJANA — Iztekajo se zadnji tedni pred razglasitvijo, uveljavitvijo suverene, samostojne države Slovenije. Napočil je skrajni čas, da se vprašamo, v kakšnih razmerah, s kakšno materialno podlago in politično močjo trkamo na vrata Evrope. Kriza je vsak dan hujša, ljudje vse slabše živimo. Zajamčeni osebni dohodek zaposlenih je bil zamrznjen od septembra 1990 do aprila 1991 — kljub 104-odstotni inflaciji v letu 1990. Čeprav imamo zakon, ki zagotavlja valorizacijo pokojnin, ga ne uresničujemo; »poračune« pokojnin za nazaj izplačuje SPIZ neredno ali pa se sprašuje, če jih sploh naj. Podjetja v likvidnostnih težavah ne izplačujejo osebnih dohodkov, večina drugih krši kolekti-ne pogodbe — vendar za vse to nihče ne odgovatja. Vsak mesec se v Sloveniji pojavi novih 4000 brezposelnih. Vsak tretji delavec v gospodarstvu dela v podjetju z izgubo ali v takšnem, ki je pred stečajem. Ogroženi so sistemi zdravstva, šolstva, socialne varnosti zaposlenih. Povrh vsega postajamo naglo starajoča se družba. Naglo se spreminja tudi sorazmeije med številom aktivnega prebivalstva in prebivalstva, ki si ne more z lastnim delom- prislužiti svoje, socialne var- 7 nosti. Ze tretjini mladih iskalcev zaposlitve uspe najti le pripravništvo, ne redne zaposlitve. Imamo že 403 tisoč upokojencev. Če se bodo uresničile napovedi vlade, se lahko zgodi, da bomo ob koncu 1992. leta imeli 130 do 200 tisoč brezposelnih delavcev. Kakšna revščina in socialna stiska Slovencev bo takrat nastala, ni treba posebej razlagati. Odveč je tudi pripovedovati, da je za delavce »lastninjenje« le pravljica za lahko noč. Le kako naj spet kupujejo svojo lastnino, ko pa imajo prazne žepe! Večino zaposlenih zato manj skrbi pravičnost; pripravljeni so se celo odreči lastnini, če bo njen novi lastnik resnično zagotavljal večjo uspešnost proizvodnih sredstev in s tem večji zaslužek. Iz dnevnega časopisja je razvidno, da se nekateri politični veljaki že zavedajo kritičnosti razmer (seveda iz drugih razlogov — osip članstva, volivcev in ogroženost njihovih sedanjih položajev) in iščejo novo identiteto svojih strank. Agresivni antikomunizem, ki so ga preživljali zadnji dve leti, ni bil v slovenskem prostoru utemeljen in ni prinesel nič dobrega. Demos in njegova vlada ljudem, njihovi volji, pameti, ustvaijalnosti in pridnosti očitno povsem ne zaupa, saj se vse več »njihovih zadev« dogaja za zaprtimi vrati. Kako naj drugače razumemo intenzivno centralizacijo uprave in družbenih dejavnosti, zahteve po odpravi družbene lastnine in veljave delavcev v procesih odločanja, favoriziranje lastnikov kapitala nad lastniki dela v delovnih procesih in političnih strank nasproti posamezniku v volilnih postopkih (kandidiranje) in v procesih odločanja (poslanski klubi), poskuse obvladovanja informacijskih medijev, sodstva in gospodarstva, pa vse do omejevanja pravic posameznika (ugovor vesti, na primer), obvladovanja šol ipd. r « « t, - VINKO BLATNIK naslovu špekulacija o stečaju. Pravi, da je tako pisanje med tujimi partneiji zelo odmevno, kar slabša ugled firme v tujini, saj se kmalu po objavi oglasijo telefoni. Partnerje zanima, kaj je res in kaj ne. Poleg tega svoje napravijo tudi govorice o skorajšnji državljanski vojni v Jugoslaviji. Tudi za tujca je investicija v počitniško prikolico velika odločitev. Če vlada v deželi proizvajalki kaos, nastane lahko problem z rezervnimi deli, tega pa se vsak pameten kupec raje izogne. Še sreča, da poteka precejšen del nabave in prodaje preko podjetij v tujini in da so razmere v Sloveniji kolikor toliko normalne. Bile, bi lahko rekli, kajti kakšno gospodarsko škodo so povzročili nedavni izleti tankov po slovenskih ulicah, še ni moč napovedati. »Neradi slišimo besedo stečaj, tudi v špekulativnem smislu. Prizadevamo si dobiti pomoč od zunaj, saj znamka Adria še nekaj pomeni. Imamo seveda veliko takih problemov kot domala vsa jugoslovanska podjetja, tem pa moramo prišteti še težave branže v evropskem in svetovnem merilu. Povzročila jih je zalivska kriza, ki je zamajala letošnjo turistično sezono in tudi našo • Adria Caravan ima danes zaposlenih 1850 delavcev, torej 150 manj kot pred začetkom sanacije. Večina delavcev je do sedgj odšla po naravni poti, prek upokojitve ali s prezaposlitvijo v Revoz. Proizvodnja, če odmislimo nekatere težave z dobavo delov, teče po planu, v letošnji sezoni pa je bilo izvoženih že 9.500 prikolic. prodajno sezono, ki traja od februaija do junija. Edino pozitivno je bilo letos nemško tržišče, čemur je verjetno botrovala priključitev vzhodne Nemčije. Nekoliko boljša od prodaje prikolic je prodaja avtodomov, a vendarle ne taka, kot smo pričakovali,« pravi direktor gospod Andreas Poschacher. T. JAKŠE Scenarij grozljivke po belokranjsko? Sindikat opozarja na za-strašujoč položaj ČRNOMELJ — Zaradi vse slabšega gospodarskega in socialnega položaja delavcev je območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Belo krajino pripravila okroglo mizo o tej problematiki. Po podatkih in ocenah predstavnikov sindikata, skupščin občin, izvršnih svetov, poslanskih klubov in delegatov v republiški skupščini iz obeh belokranjskih občin so razmere v deželi ob Kolpi kritične, podobne scenariju za grozljivko. V Beli krajini prevladujejo tekstilna in elektro-kovinska industrija ter premogovništvo, ki so v republiki v najtežjem položaju. Posledice so torej razumljive: letos grozi že 15-do 20-odst. padec proizvodnje, povečuje se brezposelnost, ki se približuje 10 odst. Sedaj je prijavljenih več kot 800 iskalcev zaposlitve, krepko čez tisoč pa je presežkov v podjetjih. Stečajev sicer še ni bilo, vendar so se jim podjetja izognila zgolj zaradi reorganizacij, moratorija na stečaje, finančnih injekcij, ki podaljšujejo agonijo organizacij, ali zaradi zavestne odločitve po nižjih plačah. Prav prejemki belokranjskih delavcev so med najnižjimi v Sloveniji, saj za petino zaostajajo za republiškim povprečjem, dve povprečni belokranjski plači pa ne zadoščata za preživetje 4-članske družine. Očitno pa ne bo dovolj le stokati in opozaijati na vse to, ampak bo treba tudi kaj ukreniti. Toda čigava naloga je to, ali skupščin občin, izvršnih svetov, sindikata, klubov poslancev ali republiških poslancev, so se spraševali prisotni. Resnica je namreč, da je v Beli krajini premalo strokovnjakov, in v tistih, ki so še, so v minulih letih zatrli vso samoiniciativnost. Republiška poslanca sta priznala, da po formalni poti lahko v republiški skupščini storita kaj malo za Belo krajino, zato sta se odločila za neformalno pot. Upata na pomoč Belokranjcev v Ljubljani, ki imajo veliko politično in gospodarsko moč. Pri Belokranjcih, ki ostajajo ob Kolpi, pa se bo med drugim moral spremeniti tudi način mišljenja, kije še precej zaostal. M. BEZEK-JAKŠE ^vywwwv wvwwwwvx Naša anketa DOPOLNJENA ZAŠČITA OB NESREČI V NEK KRŠKO — Nedavno se je sestala delovna skupina za načrtovanje zaščite in reševanja v primeru izrednega dogodka v krški nuklearki, ki jo sestavljajo predstavniki slovenske civilne zaščite, uprave za jedrsko varnost, ljubljanskega Inštituta Jožef Štefan, hrvaških ministrstev za obrambo in energetiko, Inštituta za medicinske raziskave iz Zagreba ter civilne zaščite posavskih občin in Nuklearne elektrarne Krško. Skupina je sprejela program dopolnitev načrtov za delektramo samo, nakar bodo izvedene tudi potrebne dopolnitve načrtov v občinah Krško, Brežice in Sevnica ter v Republikah Sloveniji in Hrvaški. Določila je tudi roke za pripravo štabne vaje »Posavje 92«, s katero bodo preverili stopnjo pripravljenosti načrtov ter usposobljenost za ukrepanje v primeru izrednega dogodka v NE Krško. Sama vaja bo predvidoma septembra prihodnje leto, na njej pa bodo kot opazovalci sodelovali tudi strokovnjaki dunajske Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Prebrodili najhujšo krizo? Iskra Hipot Šentjernej po lanski izgubi letos posluje pozitivno — Reorganizacija v teku____ ŠENTJERNEJ — Šentjernejska Iskra Hipot se kljub dobrim proizvodnim programom že dlje časa otepa z velikimi težavami. Lansko leto so celo zaključili z 21,4 milijona dinarjev izgube, letos pa ta sedemstočlanski kolektiv iz meseca v mesec izboljšuje razmere v podjetju. V Hipotu so lani sicer uresničili proizvodne načrte, tako količinsko kot vrednostno. Predvsem v drugem polletju so imeli kljub zmanjšanju jugoslovanskega in klirinškega trga celo več naročil, kot so jim jih omogočale izpolniti proizvodne zmogljivosti. Poglavitni razlog, da se to ni odrazilo v ekonomskih rezultatih podjetja, je bil zamrznjen tečaj. Na trge s trdno valuto je Hipot lani namreč prodal kar 80 odstotkov vse proizvodnje in dvakrat več, kot je uvozil, kar seje ob močno precenjenem di-narju seveda moralo odraziti na stanju podjetja. Hipot ni imel dovolj dohodka za kritje vseh stroškov poslovanja, zaradi pomanjkanja lastnih sredstev pa so imeli tudi stalne velike težave z likvidnostjo in blokiranim žiro računom. Nekajkrat so le na račun odloga plačila prispevkov za las ušli začetku stečajnega postopka. V znamenju likvidnostnih problemov in blokiranega žiro računa je poslovanje Iskre Hipot Šentjernej tudi le- tos, vendar so v prvem tromesečju dosegli pozitiven rezultat. Za drugo tromesečje predvidevajo, da bodo še uspešnejši. V Hipotu uresničujejo tudi lani izdelan program sanacije in prestrukturiranja podjetja, katerega predračunska vrednost je ocenjena na dobrih 51 milijonov din. Za dokapitalizacijo so iz republiških virov letos dobili 2.4 milijona din, odobren jim je tudi dolgoročni investicijski kredit v znesku 5.4 milijona din za program senzor tlaka, za dokapitalizacijo ostalih programov se še dogovaijajo. V teku je tudi postopek za ustrezno organiziranost podjetja. Načrtujejo podjetje s štirimi družbami z omejeno odgovornostjo, vsaka bo zaokroževala enega od proizvodnih programov. Uresničitev programov prestrukturiranja in reorganizacije pa je povezana tudi z ustreznimi kadrovskimi okrepitvami na posameznih delovnih področjih v Hipotu. Novomeška vlada podpira prizadevanja Iskre Hipot za normalno in učinkovito poslovanje, za katerega ima pogoje. Ocenila pa je, da sanacija ne bo lahka, saj podjetje z nizkimi plačami dolgoročno ne bo moglo zagotavljati socialnega miru in motiviranosti zaposlenih, kar pa sta bistvena pogoja za normalno poslovanje. - Z. L.-D. Je bil konflikt potreben? Nekaj večjih slovenskih mest je dneve sredi maja kazalo žalostno podobo, čeprav je bilo na ulicah mladosti, kot že dolgo ne. Mladost, »ki nam bo na stara leta dajala kruh«, je namreč pognala na ulice stavkat nemoč doseči razumen odgovor o zaključnih izpitih z oblastjo po normalnih, utečenih poteh. Letošnji četrtošolci bi naj namreč bili prva generacija »usmeijencev«, dolžna v krpanju šolskega sistema opraviti zaključne izpite, takoj zatem P* vsi tisti, ki so se odločili za nadaljevanje študija na fakulteti, še sprejemne oz-diferencialne izpite. Ali bodo maturanti — ime seje obdržalo, čeprav je bila dobra stara matura ukinjena — dolžni opravljati zaključni izpit ali ne, še v začetku tega šolskega leta ni bilo prav jasno. In so se šli dijaki na koncu na ulice pogajat za odlog zaključnih izpitov letos in za ureditev situacije za tretje letnike, ki naj bi 1. septembra imeli v rokah kataloge znanj za zaključne izpite. V tistih dneh je bilo v javnosti slišati tudi mnogo komentaijev, da se mladi samo branijo dela in obveznosti. Problem pa je, česa se učiti in ne, se učiti, trdijo mladi. Zakaj izpiti, ki jih fakulteta ne prizna in upošteva. Konflikt med stroko in oblastjo na eni in dijaki na drugi strani seje po nekaj dneh praznih klopi četrtošolcev in tretješolcev le končal z dogovorom o letos okrnjenih zaključnih izpitih, nad katerimi bo bdela nevtralna komisija' Je bil konflikt res potreben, se stvari res ne dajo več urejati po pameti in normalnih poteh? HINKO ROBEK, dijak z Mirne: »V stavki je šlo za to, da zaključnih izpitov ne bi bilo. Pravzaprav tudi niso potrebni, gre za nesmisel. Vsebina izpitov se nekako ponavlja, saj so poleg zaključnih izpitov predpj' sani tudi sprejemni in diferencialni na fak**>' tetah. Vsi ti preizkusi znanja se zvrstijo v kratkem času. To je neustrezno in zoper to so dijaki protestirali. Po mojem so v pog»' janjih z oblastmi dijaki dosegli polovico zahtevanega.« RENATA OKORN, komercialni tehnik v Blagovnici Mercator — Jelka v Ribnici: »Minister Vencelj preveč vztraja na svojih stališčih. Vsak naj malo popusti, pa se bo uredilo, da bo prav. Srednješolci imajo v svojih zahtevah gotovo vsaj deloma prav. Raznih izpitov je res preveč in nepotrebnim naj bi se odpovedali. Ne gre pa tudi povsem omalovaževati znanja profesoijev, doktorjev znanosti in drugih. Če bi imeli otroci najbolj prav, šol sploh ne bi bilo treba.« BARBARA VEC, dijakinja 4. letnik« naravoslovno-matematične smeri SŠTU1? Kočevje: »Žalostno je, da moramo stavkat*, a so nas razmere prisilile v to. Izkoriščajo nas za dogovaijanja med univerzo in šolskim ministrstvom. Eni so za zaključni izpit, drugi ga ne priznajo; eni so za prestaviti izpitnih rokov, drugi jih določajo po svoje-Nesoglasij je še yeč. Najhuje pa je, da do zadnjega nismo vedeli, katere izpite bomo opravljali. S stavko smo v danih razmerah dosegli največ, kar je bilo možno.« IVAN AJSTER, dijak Srednje šole Krško: »Po mojem mnenju je prav, da so se dijaki odločili za stavko. Tudi sam sem seje udeležil, saj nismo vedeli, kdaj bodo izpiti. Res pa je, da so nekateri, pač odvisno od posameznika, izkoristili protest, samo da jim ni bilo treba v šolo. Po mojem bi maturo lahko obdržali, prav tako tudi sprejemne izpite, ne bi pa nam bilo treba naložiti preveč izpitov.« PRIMOŽ RUEH, komercialist iz Brd# »Včasih je bilo izpitov še več, najprej ° prehodu iz nižje v višjo gimnazijo in n«1® ob vpisu v višjo šolo. Nekaj selekcije vendj^ mora biti tudi med današnjo mladino-strinjam se z načinom, na katerega so s***T nješolci dosegli svoje. Če bi šlo za življe J. sko zadevo, npr. socialno ogroženost, podprl stavko, sicer pa bi morali težave ševati z dogovarjanjem preko odborov." ANTON VRTAČIČ, avtomehanik iz Otočca: »V družini, kjer otroci prevzamejo komando in hočejo sami odločati o tem, kaj bodo delali in kdaj bodo kaj delali, hitro pride do nereda. Tako je tudi v družbi. Človek je po naravi bolj nagnjen k slabemu kot k dobremu in bi seveda vse opravil po liniji najmanjšega odpora, če ne bi imeli trdnih zakonov in postav, ki pa morajo veljati enako za vse. S tega vidika gledam na stavke dijakov. Če bo družba popustila, bodo kmalu tu nove zahteve.« DANILO OSOVNIKAR, lastnik joče trgovine Moj mali svet iz S*v .:g »Mislim, da neki red mora biti, in tako ^ tudi za šolstvo. Zaključni izpiti prav nič slabega, še zlasti bi bili k°*’*~j*yj> tiste srednješolce, ki nameravajo nad« 1, ti Studii Menim na. da ie Drotest srednj tudi za šolstvo. Zaključni izpitij p tiste srednješolce, ki namerav ti študij. Menim pa, daje protest srw"J(i\[o cev do neke mere upravičen, saj bi mo ^ takih stvareh, o spremembah, vedet* začetku šolskega leta.« KRISTINA STARE, učenka 2. razreda črnomaljske srednje šole^-J miča: »Po eni strani se strinjam s stavkajočimi srednješolci, saj VP p3-izpitov ni bilo rešeno. Po drugi strani pa so se nekoliko pozno sporn***^ zoriti na te probleme. Konec šolskega leta je tukaj in ob vrnitvi v Izbili bodo sledile šolske naloge, spraševanje, zaključevanje ocen. Tisti, ^ \e ie prej pridni, so tudi stavko izkoristili za učenje, bolj lenim pa so počitnice.« MARJANA SMREKAR, knjižničarka v metliški osnovni šoli: «Sem za zaključne izpite, vendar le pod pogojem, da imajo potem vsi enake možnosti za študij. Tudi za diferencialne izpite sem, če se učenci preusmerijo. Sem pa proti temu, da bi bili diferencialni ali sprejemni izpiti na fakultetah le nekaj dni po zaključnih izpitih v srednji šoli. Prav dam srednješolcem, da so opozorili na te probleme, ki bi morali biti rešeni že v začetku šolskega leta.« »■ *•*.-«•.* * jv it 41 f A-f Zeleni odločno proti klavnici Črnomaljski Zeleni opozarjajo, da je lokacija klavnice neprimerna — Nasprotuje-________jo adaptaciji — Glavno besedo naj ima stroka pa tudi občani ČRNOMELJ — Že kar nekako v navadno je prišlo, da se v obliki pingponga na sejah zboro v črnomaljske občinske skupščine poja vljata tukajšnja k la vnica in njena obnova. Medtem ko Zeleni iz Črnomlja sanaciji klavnice ostro nasprotujejo, pa v kmetijski zadrugi zagotavljajo, da je modernizacija primerna in nujna. Na zadnji seji so imeli zopet besedo zeleni, ki opozarjajo, da so stališča strokovnjakovo adaptaciji klavnice negativna, prav tako mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Mnenje vseh je, da dosedanja lokacija klavnice ni primerna zaradi bližine mestnega jedra, stanovanjskih hiš ter trenutno najpomembnejšega kulturnega spomenika, cerkve jv. Duha. vk^anje zemljišč občin*, — Na razne načine je občanp k?kuP&hna Kočevje obvestila bilooH,, '-11?1 Je na kakršenkoli način 'jišče n.f et0,kmetijsko ali gozdno zem- VendardJ b' °dvzeta zemlJ>^a vrnili- Po navedbah zelenih je v novem programu klavnice predlagana celo razširjena dejavnost, predelava mesa in proizvodnja mesnih izdelkov, kar pomeni miniranje brega Lahinje na že tako utesnjenem prostoru, ki ga ima investitor na razpolago. Veterinarski inšpektor je celo poudaril, da na tako majhnem prostoru ne bo moč zgraditi vseh objektov, kijih določa pravilnik o klavnih objektih. »Poudarjeno je bilo tudi, naj bi klavnica obsegala več hlevov za bolne in zdrave živali, za kar na tej lokaciji ni prostora. Teoretično je-morda mogoče, praktično pa zelo težko zagotoviti varstvo reke na tako utesnjeni lokaciji,« so menili zeleni ter dodali, daje na vse to opozoril tudi predstavnik Urbanističnega inštituta Slovenije ter dodal, da sedanja lokacija po njihovem mnenju glede na vse zakonske zahteve ne omogoča izvedbe. Vračanju°j^Prejema zakonodaje o tem Nove priložnosti za kmete •s1"-.... ČRNOMELJ — Več kot 60 odst. Zato zeleni iz Črnomlja menijo, daje program sanacije oz. obnove klavnice sicer lahko ekološko in ekonomsko sprejemljiv, vendar ne tam, kjer je sedaj, kajti sporna je predvsem lokacija klavnice, ki je krajinsko in kulturno neustrezna. Zahtevajo tudi, da sedanjo klavnico zaprejo, pri tem pa se sklicujejo na odločbo Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. Občini so naložili, naj prouči možnost, da klavne storitve za črnomaljsko občino opravljajo v Metliki. Hkrati naj občina prouči tudi možnost gradnje klavnice na sprejemljivejši lokaciji zunaj mesta. Občinski strokovni organ pa naj strokovno presodi, ali je smiselno pripravljati lokacijsko in drugo dokumentacijo za klavnico, kajti lahko se zgodi, da bodo ključna soglasja negativna. Sicer pa naj o lokaciji klavnice v mestnem jedru po mnenju zelenih odločajo stroka, meščani in vsi tisti, ki jim mesto nekaj pomeni, ne pa posamezni predstavniki strank in investitor. M. BEZEK-JAKŠE EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Ocenjevanje vin 4. nadaljevanje ^NOVOMEŠKE tržnice nicah ^,ned,elJek so se prvič na stoj-GoriškiuJtVl!e Prve češnje hrustavke z Sle kar h u ' cen* 80 dinarjev so gode L7bro v Promet. Tudi vrtne ja-prodaii r13 P°nedeljek že pojavile v ka. Na ;rena 100 dinarjev je še viso- radi*niksa.-*e prodan le eden, • e leže i'j °. P° cen' 30 din za kg J* tudi .*!? j^BJoščeje bilo privede-?Ve Žrebet* irebel- Prodani sta bili Ve ,eie za zakol6”' d° ^ d‘n m k8 ž>- * St,. . stijo problemi, značilni za demografsko ogrožena območja. Tako je večina kmetij na tem območju pred enakimi težavami, med katerimi so predvsem nizka stopnaj tržne usmeijenosti kmetijstva, veliko mešanih kmetij in omejeno število delovnih mest v nekmetijski dejavnosti. Po mnenju avtorjev programa razvoja Pokolpja v črnomaljski občini je ena najbolj realnih možnosti za rešitev teh problemov uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Tovrstne dejavnosti bi namreč omogočale, da bi bilo na kmetijah zaposlenih več ljudi, ki bi imeli zagotovljen tudi stalen dodatni vir dohodka. S tem bi poleg pridelave hrane odprli kmetijstvu tudi priložnost za nove dejavnosti, kot je na primer domača predelava kmetijskih pridelkov. Potrebno pa bo sistematično uvajanje dopolnilnih dejavnosti, in sicer na takšen način, da se lahko oblikujejo in razvijajo nove, male proizvodne enote. V Pokolpju je že nekaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Največ jih je us- riHiem EV BREŽICAH —Na V > so bili '^Jajši, katerih so prodali sCif 50 din kilogram žive te-vHa k’ ** katerih jih je menjalo bve teie s« veljali 30 do 35 din kilo • Kdor ima strgano sleme, prosi vedno za lepo vreme. • Prav me ima rad tisti, ki me hrani (Angleški pregovor) • Bodimo med seboj samo Slovenci (Oman) • Majhne ribe — dobre ribe. (Zidovski pregovor) Kmetijski nasveti Silirni dodatki rešujejo % je p^J}0 d°lgotrajno deževno in hladno vreme — v prvih treh tednih sjVr*° odri i° dežJ'a kot kdajkoli doslej v zadnjih 40 letih — je ča->im d"!k,1in otežilo kisanje krme, tako daje treba večkrat na pomoč k (^amo • m' priporoča stroka in kaj se ta čas dobi na tržišču, * snovi, sitimi do- '•ega rw'"1--' • ■ • «e. ’aP°stonktreb”'’.v n°benem primeru pa ne morejo nadomestiti pravil-Aniatijj | Pri siliranju, predvsem pa ne temeljitega tlačenja silirne ma- v uUb ". 'A' Dlje od Evrope UUBUANA — Ne pritožujejo se zastonj kmetje zaradi Škarij cen, ki jim neusmiljeno režejo dohodek — pa če imajo še toliko poslancev v republiškem parlamentu. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so se pridelovalni stroški krompirja povečali od lani do letos kar za 68 odstotkov; to je precej več, kotje znašala inflacija, ki je bila v istem primerjalnem obdobju 52-odstotna. Na to je vplivala predvsem cena mineralnega gnojila, ki se je zvečala kar za dvakrat, za sto odstotkov pa so se podražila zaščitna sredstva. Vreča mineralnega gnojila je zdaj pra vo premoženje, saj stane že skoraj pol tisočaka. Kako se bo to nesorazmerje odrazilo na zmanjšani stopnji intenzivnosti kmetijstva, si lahko mislimo. Že doslej smo bili na repu evropskih dežel po porabi mineralnih gnojil in najmanjših pridelkih na enoto površine, po tem pa bomo od Evrope še dlje. Ne pomaga ne narodna zavednost ne politična demagogija, ki ji kmetje tako radi nasedajo, pomagala pa bi bolj uspešna splošno gospodarska politika, predvsem pa v prihodnost uprto mukotrpno in očem velike politike skrito strokovno delo, ki bi strukturne probleme kmetijstva hitreje odpravljalo. .n gospodinjski kotiček Konzerviranje z vročino Za gospodinjstva je na splošno najpomembnejše konzerviranje sadja in zelenjave. Ekonomično pa je le tedaj, če se živila kupijo po ugod- jo ugo nih cenah, če imamo svoje pridelke ali če sami naberemo razne gozdne sadeže. Pri vseh vrstah konzerviranja je zelo važen pogoj čistoča. Pomembna je čistoča prostora, posode in vseh pripomočkov ter čistoča osebe. Živila, kijih bomo konzervirali, morajo biti prvovrstna, zdrava in zrela. Ne pozabimo pa tudi na shrambe in police v njih. Razkuži mo jih z beljenjem, police pa ope remo z vročo vodo in detergentom Shramba naj bo temna in tempera tura v njej ne sme presegati 12°C Shranke držimo eno leto, to je do novih pridelkov, ker po tem času njihova prehrambna vrednost močno upade. V domačem gospodinjstvu je še vedno najboljši način konzerviranja pasterizacija, ker ohrani sadju in zelenjavi najbolj naraven okus. Čas segrevanja pod 100°C je razmeroma kratek in se zato ohrani tudi večina vitaminov. S surovim živilom napolnjene kozarce, ki so na patentno zapiranje, zložimo v poseben lonec. Ta naj se dobro zapira in ima vdelan toplomer. Pomagamo pa si tudi z navadnim loncem. Na dno damo leseno rešetko, da nam kozarci ne popokajo. Vode natočimo le toliko, da sega do višine mase, ki je v kozarcu, m lonec pokrijemo. Del tekočine se spremeni v vodno paro, ki izpodriva zrak iz kozarca. pa se kozarec z vsebino vred ohladi, se vodna para spet zgosti v vodo in zračni pritisk v kozarcu pade. Tako nastane brezzračni prostor. Pasteriziramo pa lahko tudi v pečici. Suhe zaprte kozarce postavimo na kovinsko rešetko ali v primerno nizko posodo, v katero natočimo do 3 cm vode. Pečico segrevamo le na spodnjem delu. Ko se začno v kozarcih dvigati mehurčki, temperaturo znižamo in tako pustimo še 50—60 minut, kar je odvisno od števila in velikosti kozarcev ter vsebine. Po pasterizaciji kozarce zložimo na vlažno tkanino in dobro pokrijemo z odejo, da ne počijo. Tako jih pustimo čez noč, da se dobro ohlade, in nato prenesemo v shrambo. Sadju in zelenjavi, ki ga pasteriziramo, ni potrebno vedno dodajati sladkoija ali soli zaradi obstojnosti. S tem načinom konzerviranja pripravljamo dietne shranke. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR DOLENJSKI UST V i IZ NKŠIH OBČIN rsira i lili'H IZ NKŠIH OBČIN Lu S posojilom do delovnega mesta Novomeški občinski razvojni sklad odobril že 55 posojil v znesku 14 milijonov — Dva milijona za nižje obresti za bančne kredite — »Socialna« posojila NOVO MESTO — Izvršni svet novomeške občine seje lani z vladnim programom obvezal, da bo v okviru aktivnosti za prestrukturiranje gospodarstva spodbujal razvoj podjetništva in obrti v občini. Strokovne službe sekretariata za družbeni razvoj kot nosilca teh aktivnosti so začele s svetovanjem na tem področju, ki je bilo 19. februarja in 4. marca podprto tudi s prvimi 45 krediti pod ugodnimi pogoji iz občinskega razvojnega sklada v skupnem znesku 12 milijonov dinarjev. Zahtevam razpisa je ustrezalo 82 programov, od tega je bilo 43 proizvodnih, ki so tudi najbolj zaželjeni, ostalo pa so bili programi turizma, gostinstva, trgovine, servisnih storitev itd. Če bi vse uresničili, bi v občini pridobili kar okrog 500 novih delovnih mest. Ko se je v aprilu v skladu »pokazalo« še dva milijona dinarjev sredstev, so odobrili še 10 kreditov. Vsi ti krediti so po 5-odstotni obrestni meri, realno vračilo pa zagotavlja valutna klavzula. Na posojilo iz sklada zdaj čaka še 11 prosilcev iz prvega razpisa, ostali so si premislili. Naknadno se je v vrsto za takšno posojilo postavilo še 17 programov, opremljenih z vso potrebno dokumentacijo, 21 programov, ki še nimajo vseh potrebnih papirjev, okrog 50 zahtevkov pa prosilci še pripravljajo. Zanimanja za posojilo iz razvojnega sklada je skratka kar precej, predloženi programi pa dokazujejo, da ljudem ne manjka idej, s čim bi se lahko preživljali. Vse, ki se zanimajo za razvojno posojilo, v sekretariatu za družbeni razvoj opozarjajo tudi na možnost pridobitve republiških sredstev. Na natečaj sklada republiških sredstev za odprtje tisoč novih delovnih mest seje tako prijavilo 35 interesentov za 107 novih delovnih mest. V primeru pozitivnih rešitev zahtevkov bi republika za ta nova delovna mesta v občini prispevala 6,42 milijona dinaijev nepovratnih sredstev. Poleg tega republiški proračun predvideva podporo še raznim drugim programom, na primer na demografsko ogroženih ob- Začasno delo za 200 ljudi V novomeški občini narejen prvi program javnih del — Čiščenje črnih smetišč, pomoč ostarelim idr. NOVO MESTO — Tudi v-novomeški občini se povečuje število brezposelnih. Javna dela sicer niso rešitev, lahko pa določen čas vsaj nekoliko blažijo težave. Prvi program javnih del, s katerim bodo Novomeščani konkurirali za sredstva na razpisu republiškega sekretariata za delo, je že narejen. Programe, ki bi jih bilo smotrno izpeljati v obliki javnih del, je zbrala posebna projektna skupina občinskega izvršnega sveta. Komunala je prijavila program sanacije črnih odlagališč odpadkov in program ureditve odjemnih mest za komunalne odpadke. Krajevna skupnost Žužemberk je prdvidela z javnimi deli poskrbeti za vzdrževanje in urejanje javnih površin v Žužemberku in na Dvoru, pospraviti črna odlagališča in zasipati vodovodni kanal Lipje-Lašče. Občinski sekretariat za občo upravo je ponudil program urejanja romskega naselja Žabjek. Novomeški vrtci so po sistemu javnih del predlagali izvedbo potrebnih večjih vzdrževalnih del na stavbah, igriščih, igralnih napravah in inventaiju, pa tudi občasno nadzorstvo objektov in igrišč, ki predvsem v popoldanskem času utrpijo nemalo škode od objestnih mladoletnikov. Dom starejših občanov je predlagal, naj bi na ta način nudili pomoč starejšim in onemoglim občanom, ki živijo doma. Center za socialno delo pa je predlagal program organiziranega preživljanja prostega časa otrok med počitnicami in program organiziranega dela z otroki in mladostniki z vedenjskimi odkloni. Vse skupaj predstavlja delo za 200 ljudi v času enega meseca, ki pa bi bilo seveda razpotegnjeno na daljši čas. Proračun Protest obrtnikov Drugačno plačevanje in višje cene v vrtcu METLIKA — Tukajšnji otroški vrtec je sporočil metliškim samostojnim obrtnikom in podjetnikom, ki imajo otroke v vzgojnovarstveni organizaciji sklep, ki ga je sprejel občinski izvršni svet, da bodo od 1. maje plačevali polo ceno vzgoje in oskrbe oz. 50 odst. ekonomske cene. O tem je razpravljal tudi izvršilni odbor metliške obrtne zbornice ter sprejel sklep, da se s sklepom IS ne strinja, in poudaril, da je za verodostojne podatke o plačah obrtnikov pristojna Uprava za družbene prihodke. Hkrati so obrtniki prosili izvršni svet, naj o vseh ukrepih, ki se nanašajo na problematiko obrtništva, najprej obvesti obrtno zbornico in od nje zahteva mnenje. Izvršni svet je prisluhnil protestu obrtnikov, vendar sklepa o plačevanju vrtca ni spremenil. Dodal je le, da pri obrtnikih ne bo osnova za določanje višine plačil v vrtcu plača, pač pa celotni dohodek oz. gmotno stanje. Vendar bodo kljub temu v sodelovanju z obrtno zbornico obravnavali vsak primer posebej in tam, kjer gre zares za ogroženost obrtnikov, to pri višini plačila v vrtcu tudi upoštevali. Hkrati so v izvršnem svetu sprejeli nove cene v VVO, ki bodo višje za 10 odst., a ne od 1. maja, kot so predlagali v vrtcu, ampak od 1. junija. Tako bo naj višja cena, ki jo bodo plačevali starši, za jasli 1.939 din, za vrtec pa 1.499,30 din. S 1. majem pa se bo povečal prispevek tistih staršev, ki ne plačujejo polne ekonomske cene, in sicer za 17 odst. L.................. .......M.-B.-J. naj bi v ta namen zagotovil dober milijon dinaijev. Novomeški izvršni svet je predlagane programe ocenil krit družbeno koristno delo in hkrati kot iskanje novih oblik in vsebin dela na posameznih področjih, ki bi jih sčasoma kazalo vključiti v redni program obstoječih ustanov. Njihovi nosilci bodo morali po zagotovitvi sredstev pripraviti podrobnejši plan izvedbe programov, pri čemer jim bo (z zagotavljanjem kadrov vred) pomagala novomeška enota Zavoda za zaposlovanje. Ker 15. maj še ni dokončni rok za prijavo programov, bo projektna skupina ponovno spomnila na to možnost vse, pri katerih se pojavljajo občasna dela, ki bi jih bilo možno in smotrno opraviti po sistemu javnih del. Z. L.-D. močjih ipd. Naslednji razpis za posojila iz razvojnega sklada bo čez kakšen mesec. V občinskem proračunu je za to rezerviranih 10 milijonov dinaijev, od katerih naj bi del spet namenili za regresiranje obrestne mere za bančne kredite. Z bankami in zavarovalnicami, ki delujejo v Novem mestu, pa se dogovarjajo za • Sekretariat pa zdaj z banko usklajuje pogoje za poseben »socialni« razpis ugodnejših kreditov. Te kredite bodo odobrili brezposelnim, čakajočim na delo doma, tistim, ki so na listah tehnoloških presežkov, in tistim, ki bi z začetkom zasebne dejavnosti sprostiti svoje delovno mesto. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo ustvarili ne le eno, ampak več delovnih mest. Banka bo za ta posojila zagotovila 10 milijonov dinaijev, izršni svet pa 2 milijona dinaijev za regresiranje obrestne mere, ki bo na ta račun 4-odstotna. usklajeno kreditiranje programov, ki prinašajo nova delovna mesta. Z. L.-D. REVIJA MLADIH NOVO MESTO — Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine je v torek, 28. maja, popoldne pripravila v novomeškem Domu kulture medobčinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, na katero seje uvrstilo deset zborov z občinskih pevskih prireditev. To so otroški zbori črnomaljske glasbene šole, osnovnih šol iz Šentruperta, Novega mesta (bršljinske, grmske in osnovne šole Katje Rupene), Vinice — Semiča in Trebnjega, mladinski zbori pa iz OŠ Grm v Novem mestu in OŠ Trebnje ter mlajši mladinski in mešani mladinski novomeške glasbene šole. ŠINIGOJEV KNJIŽNI PRVENEC NOVO MESTO — V razstavni galeriji lokala Pri slonu bodo danes, 30. maja, ob 18. uri predstavili knjižni prvenec novomeškega pisatelja Damijana Šinigoja »Vojake streljajo, mar ne?«. ■ vi Še vedno stotnija odklonjenih V vrtcih je še premalo prostora____________ NOVO MESTO — Na letošnji razpis za sprejem otrok v vrtce v okviru Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto je prišlo 596 prošenj. To je nekaj manj kot leta nazaj, deloma pa je število manjše tudi zato, ker vrtci, ki delujejo pri osnovnih šolah po občini, sprejemajo otroke posebej. V VVO Novo mesto so lahko sprejeli 479 malčkov, 117 pa so jih morali spet odkloniti. Kot že leta so morali odkloniti največ najmlajših otrok, posebno tiste, ki varstva ne potrebujejo takoj septembra. Mnogo manj kot leta nazaj pa bodo letos lahko ugodno rešili pritožb, saj so že ob sprejemanju prosta mesta skoraj povsem zapolnili. Tudi mnogo želja, v katerem vrtcu naj bi otrok bil, je ostalo neuresničenih. Posebno z Drske morajo starši voziti otroke po vsem mestu, ker v tamkajšnjem vrtcu zelo manjka prostora. Hudo je tudi v Šentjerneju, kjer so lahko sprejeli v vrtec le 35 od 77 otrok, za katere so starši oddali prošnje. Tam zdaj vsi kot na odrešitev čakajo na zasebni vrtec, ki bi ublažil pereč problem varstva predšolskih otrok, saj vse kaže, da z dograditvijo vrtca že zaradi težav z odkupom zemljišča ni kmalu računati. V Straži so morali odkloniti 24 od 43 otrok. Tam naj bi probleme rešili z adaptacijo stavbe v Straži v vrtec, kar je podprl tudi občinski izvršni svet. Za vključitev otrok v podaljšano varstvo oz. celodnevne mešane oddelke ni bilo posebnega interesa. Nekaj staršev že dela tako, da bi takšno varstvo za otroka že zdaj potrebovali, a takih malčkov vseeno ni za en oddelek. Za povrh so starši z raznih koncev mesta, mestnega prometa pa ni in je problem prevoz. Povsem v VVO teh staršev in otrok ne mislijo pustiti na cedilu. Kako zadevo rešiti kar najbolj ugodno za vse, pa se v vrtcih še dogovarjajo. PRISILNA PORAVNAVA BO! NOVO MESTO — V sredo, 22. maja, je bila na Temeljnem sodišču v Novem mestu obravnava za začetek postopka prisilne poravnave v Novotek-sovem podjetju Tkanina. Sodni senat pod predsedstvom sodnika Antona Panjana je na podlagi strokovnega mnenja, ki gaje podal Tone Golobič, sprejel predlog v postopek in razpisal prvi narok za 18. september letos. Za upravitelja prisilne poravnave je sodišče določilo Cirila Jarnoviča. NAJČA IZ GRMSKE Letošnjo drugo številko Najče so sicer izdali aprila, ki smo ga že malce pozabili, vendar je zmeraj čas, da vzamemo v roke tako dober časopis. Izdaja ga novomeška osnovna šola Grm, povejmo za tiste, ki so pozabili. Sestavlja ga več urednikov, ki bržkone včasih povprašajo za nasvet Branka Šusterja in Sonjo Simčič, mentorja. Urednica vseh urednic in urednikov Najče je Tamara Gogič, »dežurni krivec« pa je Marjana Štern kot odgovorna urednica. Tokratna Najča dreza v tako pretresljivo temo, kot je šola v soboto, poleg tega pa vam mimogrede prišepne, daje Valentinovo praznik zaljubljenih. Iz časopisa boste zvedeli precej o Danetu Zajcu. Uredniki in pisci so se razpisali tudi o »živem« gledališču, lutkaijih, filmih in o okroglih mizah. Najbolje bo, da Najčo kar preberete. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. junija, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Ragovski • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ • v nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu prodajalna KZ Glavni trg 4, v Črnomlju Samopostrežba Pod lipo. Nekonkurenčne bolniške Z novo tehnologijo Tob ostaja v boju za tuji trg — Grenke izkušnje z Rusi — Odsotnost z dela je breme za usodno. Imajo namreč grenko izkušnjo z ruskim trgom, za katerega so izdelali 30 tisoč parov čevljev, pa jih sedaj ne morejo vnovčiti. Za ta trg imajo pogodbo še za 45 tisoč parov, vendar so sedaj previdni in čakajo s proizvodnjo. Zaradi izpada ruskega plačila grozi nelikvidnost in ob polletju tudi izguba. V Tob-u se zavedajo, da jih le visoka kvaliteta in tehnologija lahko obdržita na tujem trgu, kamor izvažajo kar 80 odstotkov svojih izdelkov, zato so s svojimi partneiji tudi podpisali pogodbo, ki jim zagotavlja, da bodo dobavljeni materiali ustrezali najvišjim evropskim normam. T. J. NOVO MESTO — Te dni opravljajo v Tovarni obutve Novo mesto še zadnje instalacije na nemškem stroju Desma za brizganje poliuretanskih podplatov. Ko bo proizvodnja stekla, bo lahko stroj, ki mu lahko streže en sam delavec, dnevno vbrizgal 1.300 parov podplatov. Takrat bo zares uresničena naložba, na katero so se pripravljali v zadnjem letu in pol. Ta pomembna pridobitev za tovarno je stala okroglih milijon mark, naložba pa bo rentabilna takrat, ko se bo izkazalo, da je proizvodnja čevljev glede na število zaposlenih konkurenčna tudi na zunanjem trgu. Da bo temu res tako, bo treba v Tovarni obutve storiti še marsikaj. Ta sorazmerno mlad in pretežno ženski kolektiv ima trenutno kar 21 delavk na porodniških dopustih, znan pa je tudi po visokih bolniških odsotnostih, tako daje od 287 zaposlenih dnevno tako ali drugače v poprečju odsotnih kar 54, ta številka pa da vsekakor misliti. Za letošnjo sezono do jeseni imajo dela dovolj. Interesentov iz tujine je dovolj, nikakor pa se nočejo vezati le na enega partnerja, kar bi se lahko izkazalo TUDI OPTIMIZEM V ŠOLSTVU METLIKA — V času, ko je z vseh strani slišati tarnanje in kritike na razmere v šolstvu, je bilo prav prijetno na dnevu odprtih vrat metliške osnovne šole, kjer so deževale predvsem pohvale. Učenci so pokazali, kaj vse zmorejo in kot je po-uaril ravnatelj Jože Mozetič, je Metlika res lahko ponosna na svoj mladi rod, v katerem je veliko ustvarjalnosti, zagnanosti in želje po odkrivanju novega. Poudaril je, da želijo spremeniti tradicionalno šolo in ustvariti takšno, ki bo prijazna za otroke in njihove starše. Pohvalil je občinsko politiko, ki daje prednost izobraževanju. Na prireditvi so podelili tudi številna priznanja, ki so jih metliški učenci dosegli na različnih tekmovanjih vse do republike. Breme skoraj vseh tekmovanj so nosile predvsem tri učenke, Helena Čmugelj, Miljana Malič in Mojca Kostelec. Slednja velja tudi za najuspešnejšo učenko na metliški osnovni šoli. »Stroške nam je doslej uspelo kriti z denarjem, ki smo ga dobili od republiškega odbora SKD, sponzorjev, članarine, na pomoč pa so nam priskočili tudi črnomaljski krščanski demokrati ter metliška SKZ-Ljudska stranka, za kar smo jim zelo hvaležni,« pove predsednik metliškega občinskega odbora SKD dr. Anton Šuklje. V Metliki načrtujejo, da bodo kmalu ustanovili tudi mlade krščanske demokrate ter s tem povečali število članov, kije sedaj po Šukljetovih besedah manjše, kot so pričakovali. »Res pa je, da nismo pripravili nikakrš- METLIŠKI OTROCI LETOS V RONKE METLIKA — Med pobratenimi mesti, avstrijsko Wagno, italijanskimi Ronkami in Metliko, poteka že vrsto let počitniška izmenjava otrok. Vsako poletje gosti otroke iz ostalih dveh mest eden od krajev, tokrat pa so na vrsti Ronke. Deset metliških otrok v starosti od 9 do 14 let bo skupaj s pobratimi preživelo prijetne počitnice v Italiji od 16. do 26. julija. ne akcije za pridobivanje članstva, ker se zavedamo, da je to svobodna volja posameznika. Razveseljivo je kljub vsemu, da so se včlanili predvsem mlajši ljudje. Naj pa še dodam, da s članstvom v naši stranki ni izključeno tudi članstvo v SKZ-Ljudski stranki,« pravi dr. Šuklje. Novomeška kronika POMARANČE — Skrbna gosp0^^ je svojo družino razveselila s 7 kilo?! pomaranč. Po 20 din kilo jih je kap' . hladilnici na Cikavi. Veselje nad vita je bilo kratkotrajno, vsaj dva kilogra pomaranč je bilo gnilih. Zadeva je spO na zelo zvito, hladilnica je odprta san1 14. ure. Stranko, kije kupila mačke v lju, do naslednjega dne običajno najhujša jeza. » ;e TOŽBA — Odvetnik Anton Spor^J v imenu KZ krka, tozd Brazda, na no ^ meškem sodišču vložil tožbo zope * šentjemejskih kmetov, ki so aprila hjoj v maniri kmečkega punta zorali in s koruzo zadružno zemljo, nekdaj nj*, gmajno. Kot vzrok za tožbo je naVfTjc|j, motenje posesti. Kmalu bomo torejV1 ali pravna država deluje ali ne. . j, BUDNOST — Ob nedavni zaM^V JLA so Novomeščani pokazali ve 'Tj0t veščevalne sposobnosti. Ne da bi j'h . tem silil, so slovenskim oblastem PnJa li dobesedno vsak korak mile nam a de. Zadeve so šle tako daleč, da so SP A ljali celo manevriranje vojaških on0 upokojencev. Iz ene kavarne v drug ' PRED STARTOM — Dolgo pričakovani start stroja za vbrizgavanje poliuretanskih podplatov v Tovarni obutve Novo mesto je na vidiku. Tuji kupci že čakajo na prve pošiljke čevljev, ki so uspešno prestali vse preizkusne teste. Direktor Remzo Skenderovič in vodja finančne službe Peter Kostrevc razkazujeta gostom pomembno pridobitev. (Foto: T. Jakše) »Zamudili« v tokratni parlament Kljub temu se glas metliških krščanskih demokratov sliši — V pripravi srečanje ______predsednikov slovenske in hrvaške vlade — Tudi dve okrogli mizi METLIKA — V metliški občini je bila stranka Slovenski krščanski demokrati ustanovljena šele avgusta lani, torej po volitvah, zato tudi nima voljenih predstavnikov v občinski družbenopolitični zbor, in tudi ne dobiva dotacij iz občinskega proračuna. To pa ne pomeni, daje v občinskem parlamentu ni prav nič slišati, kot koalicija pa sodeluje tudi s SKZ-Ljudsko stranko. -c'vi orti i Ena gospa je rekla, daje v ljo toča prizanesla Trški gon- N se, ali zaradi pritrkavanja »*' f. vzočnosti premiera Lojzeta " leta. Možna ie tudi kombll** leta. Možna je obojega. I I Z NOVOME PORODNiSN V času od 14. do 21. maja so s meški porodnišnici rodile: Nada iz Dobruške vasi — Tadeja, Ana jj iz Velike vasi — Nežo, Milena Is jj Dol. Ajdovca — Jaka, Martina M« j Belšinje vasi — Majo, Irena (,a'v ,, jj Gorenje vasi — Matejo, Sonja ”8^. Martinje vasi —Matjaža, Marica r . jj Crvič iz Ozlja — Maria, Brigita Cu ^ Orehovca — Saša, Ana Hrovatič s roške vasi —Damjana, Marica ^ Hrasta pri Vinici — Marka m Ksenija Logar iz Metlike — ^ jana Radovič iz Sečjega sela — ** Mirjam Žibert z Bučke — Vesno, Erpič iz Sred. Laknic — Grega, S Raškovič iz Črnomlja —Katarino, ■„ Kos iz Dol. Straže — Denisa, ^ Tkalec-Virant iz Krškega — Zana\, rk< nika Zupan z Bučke — Tadeja, . ji Matijaš iz Metlike — Danijelo, " Vf Florijančič iz Dobruške vasi - lnet- — Žig«’! ronika Plut iz Drašičev — i|!'jfftj Mam z Jezera — Petra, Vesna Ei Luže — Jasmino, Danka Spasoj wj(. Črnomlja — dečka, Marija Mato J» ne Peči —dečka, Lidija Žalec iz G" ✓ Davida, Vesna Ilnikar z L Jasmino. . . , ^ IZ NOVEGA MESTA: Mnj*"^ drinič z Drske 41 — Valentino, Turk, Slavka Čestitamo. Gruma 58 Program Metličanov se ne razlikuje od znanih usmeritev krščanskih demokratov, predvsem pa jim gre za suvereno Slovenijo, družino kot temelj družbe ter za razvijanje socialne politike. »Naše delo sloni na krščanskih in obče civilizacijskih normah, pripravljeni pa smo sodelovati z vsemi strankami, ki imajo podobna načela, ne glede na ideološko • Ena od nalog metliških krščanskih demokratov je tudi organizacija poli- I ličnih in obče človeških, etičnih srečanj. Pripravili so okroglo mizo o | spravi, v kratkem pa naj bi bilo tudi srečanje predsednikov slovenske in I hrvaške vlade, Lojzeta Peterleta in Josipa Manoliča, pod naslovom »Sosedje smo, zato bodimo in ostanimo dobri sosedje«. Upajo, da bo sreča- j nje, kije bilo zaradi znanih dogodkov na Hrvaškem že trikrat prestavljeno, vsekakor pred osamosvojitvijo Slovenije. Za jesen pa pripravljajo krščanski demokrati iz izobraževalnega cikla še dve okrogli mizi z etičnomo-ralno vsebino. opredelitev. Predvsem pa nismo ne klerikalna ne antikomunistična stranka, kot nas želijo nekateri prikazati,« po-udarja dr. Šuklje. oz-jii o1iv t-, M. BEZEK;JA'I£ŠB Sprehod po Metil KAŽE, DA BO JUNIJA NA ^ ZANSKEM TRGU veliko ko se bo vrtel vol, ki gaje obljub' Metličanom Jože Matkovič-5w gjir | sicer živi in dela v Ljubljani v lns ^ je1 žefa Štefana, je pa Metličan, Rajmerjevem bifeju zaklel speči lastnega vola, Če se bo bi j# odcepila od že krepko razma)a sla vije. V|IplJ NEKAJ OTROK, udeležen^ rgrcdi, je bilo prepričanih, • pa iti \ o metliških trgih sam angelte!s>{ za čudež, ne, le zasebnik Jul1' . Jjel' nataknil na glavo svetleči se o ^tlA njim je hotel verjetno prepriča davkarijo, kako so tukajšnji • pn . domala svetniki, davčni usluzb® fl|(# do, da sc dajo takšne reči en°sia. gttK ti, če človek samo stopi čez e(, mejo. Brincu torej pravična od avreoli ne uide. , GOSTIŠČE VESELICA, I9ey V" s svojimi konji najemnik Boja" postaja raj za radijske delavce. • -j, je šlo v eter že kar nekaj neposte~.-s\;i Jv skih oddaj, med njimi tudi krn'UI’ daja Radijski valovi s kmetij-ri Kučan je povabil Pre“ .■ kmetijske strokovnjake, a tl) z kmete, da so si lajšali duše z > njem svojih tegob in težav, z M oblast, kot vemo, gluha j?. ■ tudi rjo tehtnimi pogovori je bilo sl J53 , in igranje. Oktet Vitis je zazg°_ vinu in sodih, zato ni nič čudn^ tudi govorcem raztegnila usta U^AS NEUSMILJENO Mg&J GODKE in ljudi in verjet'J*’ (j ^ kal tistih, ki bi morali P° .(ii> ko in podzemeljsko kop* yr«r gi-namreč vse prej kot v zavi pa %’ stanju, sonce je toplo, re^ nUjaJ°’ Občini so zasebniki, Jo ljivi, saj človek nikoli ne ve, 0,o.> t4.kd°,sljAYa,>' [Pkavlk c ‘ ‘l m + m DOLENJSKI LICI Št. 22 (2180) 30 Črnomaljski drobir ^OBRTNIKI.— Rednim črnomaljskim dnikom je dovolj mlačnega odnosa, ki 'majo odgovorni v črnomaljski občini l P°P°ldanskih obrtnikov in podjetni-„v’do vseh tistih »dvoživk« torej, ki sedi-dr,na dveh stolfkih. Enega imajo v službi, ™8ega doma. Zahtevajo, naj v Črnomlju jovrio popoldansko obrt, kajti red-jje, 1nnikom je že začelo primanjkovati s sta t ^ ne ^ “'hče uslišal, so zagrozili "''ko. Počakajmo! u.. ~SK — Očitno seje splačalo čakati , n‘ku kioska za prodajo jedi in pijač na |,m avtobusni postaji, ki bo kaj oh? U a^ko n“dil svoje usluge. Šolniki so in „ Pnpotnnili: »Koliko besed za kiosk Vlaj0tl njemu je bilo izrečeno v občinski sk 1 !n skupščini, pa se je na koncu vse tud, »^mil0 v pod graditelja. Kaj, če bi . 0 Šolstvu malo več čvekali, morda bi d; v dočakali, da bi se kaj obrnilo tu- *Prih^ ~ Ali se bo predlog učiteljev je ii iaB ne’ se ne ve’ vse P3 kaže, da se 50-leSoie,i trSmi^an!.’ *ki SOjihi?r Pred , ,yE pred »belo hišo« posadili Pio hTiki Socialistične stranke. Upaj-ime’l a “°do imele večjo srečo, kot sojih istem Pred dasom bete breze, zasajene na doi„ mes,u, ki sojih vozniki povozili po n0^|.m 'n Počez. Sicer bodo morali v Cr-teni Pripraviti raziskovalno nalogo o “bHese f° drevo se v mestu sploh še Drobne iz Kočevja rebviKTRlKA CRKAVALA — V to-zn,- ?~r> Prav med poročili, je nekajkrat n,m■ . elektrike. Direktor Elektra okvj6 P°i*snil, daje do tega prišlo zaradi stom 6 na daljnovodu med Novim medu. m Kočevjem pri Starem Logu. da„ r°50 dokončno odpravili naslednji U^OHIŠA — Minuli petek je v tr»ovi u*'c' odprl Stane Stanišič novo bei0 teh “^rinohiSa«, v kateri prodaja in ra “n'ko, televizoije, glasbene stolpe ltrea„ • drugo blago za osebno nego, re-jS?ln prosti čas. kS Bo prod hče ne Je mesto sredi gozdov, drv pa ni- PRODAJAL DRVA? — k° .Prodaja. Zato se ljudje znajdejo ta-naka kupijo goli in posekano drevje, zgajj ■vs®to žagajo in cepijo v Kočevju, motor"*0 "ruP’ zasmrajajo mesto (žagajo z lagala m‘ ^ami) itd. Zato je SDZ pred-°sk,blnal rii odprli zasebno podjetje, ki bi drym. aa‘° meščane s kurjavo, predvsem ^kaih r?z^a8animi, lahko pa tudi z že *2*NAŽENA RINŽA — Kdo one-šeni in elnžo: kateri predpisi so s tem kr-P°d kakšni kaznovalni ukrepi so bili vpr °z. izrečeni? Odgovore na ta lo njj n-*a ^altteva SDZ in dodaja: če ni bi-8ovn Jt0riene*a. je treba suspendirati od-me- ki niso ukrepali. s jiSki zobotrebci I KIOSKI — Ob LjuMjabski di vid«, p?° klavsko univerzo (zdaj tu-Predvid R'ria), je prostor, na katerem je Prostor'11* Postavitev treh kioskov. En til okrei/ *e °ddan, in sicer Nadi Fajdiga la razp^^alnico, dva prostora pa sta še 8u>AR,ca ZA SADJA — Na Tr-Podjet j. a; Laboviča v Ribnici je trgovsko tiso, VJ. Mefcator-Jelka postavilo bruna-Pa tuji drtCr' Pr°dajajo sadje in zelenjavo CESTA - Poročali kihni-j0 Pokopanih cestah in ulicah po *s(aitj ’ Ud' '‘kri*1’ k> so bile pred kratkim Pan0cJle' Zdaj smo zvedeli še za preko-*asfait '° pr' vrtcu. Naročilnice za zalitje rajo leZ1 So že ‘zdane in baje izvajalci ča- v ®Pr v1? leRP vreme. Tržiča J STECAJ - Podjetje BPT iz koškem 6 v stečaj in z njim tudi obrat v 'tbrjn »Potoku. Stečajni upravitelj je že °i Hpravd ^“o P* ni znano, če bo stečaj-dotioj-jC1klJ skušal ohraniti proizvodnjo v °!>rat v t »tatih, med katere sodi tudi - hoškem potoku. » ^Top 'rebnjeo Nekateri Romi z območja levijo n S° menda včasih igrivi in po- kopris a ^sti povprek svoj avtomobil, hoste h^fkak voznik in se zaradi »zaprte« d^niči ()df\nočcš ustavi, ga romski mla- --»iCi usiavi, ga romsiu inia- Splet- V"11? Poprosijo za bencin. Zara-K^čajnn 0 .llščin jim prestrašeni voznik ^he hi u?.?rivo natoči. Da Romi v bodo-N,bi| 11 Oskrbljeni, kdaj se jim bo av-r#n' strah ena S s p Plača svojo novoletno če-/'bvaiii ,a*er° se je po radijskih valovih y Pa hei nom a delo. Toda RK ima čr-l^bibiinem' da je čestitko plačal. Najbo-kaj ’ . obe strani složno pogleda-6^ektu n"*6 zata*cn^° v omenjenem ®°v0re ’ ^gače bo obveljalo, da kadar . vokati, radijska muza molči. P5] j IZ NthŠIH OBČIN IZ NthŠIH OBČIN G ŠOLA, ODPRI SE! ČRNOMEU — V tukajšnji osnovni šoli v Loki pripravljajo učitelji in učenci dva odprta dneva šole, ki soju poimenovali »Šola, odpri se!« Kaj so se naučili, kako se učijo in da to počnejo z veseljem, da torej znajo in zmorejo vse, če le hočejo, bodo pokazali v soboto, 1. junija, od 8. ure do 10.30 ter v sredo, 5. junija, ob 15.30. BODO SKUPŠČINSKE SEJE POPOLDNE? ČRNOMELJ — Ker so seje zborov tukajšnje občinske skupščine dolge, zadnje čase pa imajo tudi probleme s sklepčnostjo predvsem zbora združenega delaje predsedstvo skupščine občine sklenilo, da bo imelo svoje seje ob 18. uri, prav tako pa je dalo pobudo skupščini, da bi bile tudi skupščinske seje v popoldanskem oz. večernem času. Med drugim tudi zato, ker nekatera podjetja od skupščine še vedno zahtevajo povrnitev stroškov za svoje delegate za izgubo delovnega časa z vsemi prispevki vred. O tej pobudi bodo do naslednjega zasedanja skupščine sicer razpravljali vsi poslanski klubi, vendar so že takoj iz Socialistične stranke pripomnili, da bo, če pride do uresničitve te pobude, to zelo vplivalo na delo skupščine, vprašanje pa je, ali v pozitivnem ali v negativnem smislu. Ker pa smo vsi hoteli imeli demokracijo, bi se takrat morali zavedati, da demokracija tudi nekaj stane, so še poudarili socialisti. O UREJANJU PROSTORA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Danes, torej 30. maja, bo ob 19. uri v sejni sobi tukajšnje občinske skupščine javna obravnava (reh dokumentov za urejanje prostora v Črnomlju. Beseda bo tekla o zazidalnem načrtu za avtobusno postajo v mestu, o spremembi in dopolnitvi prostorskega dela srednjeročnega plana občine za obdobje 1986—1990 za lokacijo bencinske črpalke v Črnomlju ter o zasnovi lokacije kioskov v Črnomlju. Vabljeni! To ni pot sprave KOČEVJE — V četrtek so v Kočevju predstavili novo revijo »Zelena veja«, katere izdajo je denarno podprl Demos. Zanimivo je, da na predstavitvi revije ni bilo predstavnikov levih strank. Le dan kasneje pa je bila tudi v Kočevju predstavitev knjige o 9. partizanski brigadi — Kočevski Tokrat na predstavitvi ni bilo predstavnikov strank Demosa. Ni mi znano, ali predstavniki Demosa niso vabili predstavnikov levih strank ali pa, če so jih vabili, se ti predstavitve niso udeležili Isto, a obratno velja za predstavitev knjige o 9. brigadi Povsem jasno pa je, da velika nesloga ne pelje k sožitju in k skupnemu prizadevanju za boljše življenje na Kočevskem. Prej v medsebojne politične boje, ki ne prinašajo posebne koristi medsebojna nagajanja, sovraštvo itd, kar vse pelje prej v medsebojna obračunavanja kot k spra vi in složnemu delu za napredek občine, Slovenije, in vseh njenih prebivalcev. J. PRIMC PANTARJEVA — PREDSEDNICA KOČEVJE — Na komaj sklepčni seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje so med dvema kandidatkama že v prvem krogu izvolili za novo predsednico tega zbora Majo Pan-tar. Dobila je vseh 13 glasov. Maja Pan-tar seje rodila leta 1950, po poklicu je kemijski tehnik, zaposlena pa je v Melaminu v Kočevju. Črnomaljske šole na robu preživetja . Velike gmotne težave VINICA — Aktiv ravnateljev črnomaljskih osnovnih šol je pretekli teden na sestanku v Vinici med drugim ugotovil, da tukajšnje šole v takšnih pogojih in s takšnimi težavami, kot jih imajo sedaj, ne morejo nemoteno opravljati svojega poslanstva. Ob tem ne želijo dramatizirati razmer, radi pa bi, da se sliši tudi njihov glas. Dotacije, ki jih dobijo iz občinskega proračuna, so po mnenju ravnateljev premajhne za preživetje, saj samo v prvih štirih letošnjih mesecih manjka enomesečna dotacija. Zato ostaneta le dve možnosti: ali še znižati plače (sindikat zahteva celo povišanje prejemkov) ali krčiti programe, kar pa pomeni, da ne bodo mogli izvajati niti slovenskega nacionalnega programa. Tako ne bi bilo nič več podaljšanega bivanja, bilo bi manj krožkov, naravoslovnih in kulturnih dejavnosti, več oddelkov v popoldanskem času, starši pa bi morali primakniti več denarja za interesne dejavnosti, prehrano, izlete, prevoze. Velik problem je že • Med ponedeljkovo vseslovensko stavko osnovnošolskih učiteljev so predstavniki črnomaljskih šolnikov, ravnateljev ter zunanji član izvršnega sveta za družbene dejavnosti na občinskem izvršnem svetu poročali o razmerah v šolstvu. Od IS so zvedeli, da trenutno ni možnosti za izboljšanje razmer v šolstvu, šolnikom pa je bilo naloženo, ngj pripravijo celovito analizo položaja v šolstvu, s katero bo šel občinski IS do republiških ministrov in vlade. Bili so enotni, da šolskih programov ni moč več krčiti, sqj bi bil s tem ogrožen nacionalni program, staršev pa tudi ne morejo več obremenjevati. investicijsko vzdrževanje matičnih šolskih poslopij, kaj šele podružnic, kjer so daleč od tega, da bi vzgajali otroke za 21. stoletje. Glede na vse to bi po mnenju ravnateljev v črnomaljski občini lahko oblikovali zgolj »belokranjski nacionalni program«. M. B.-J. Zopet udarilo po žepih staršev Zaradi pomanjkanja denarja za otroško varstvo v Črnomlju ne morejo uresniče-vati republiškega sporazuma — Predrag in prepoceni vrtec ČRNOMELJ — Prispevki staršev za otroke v vrtcu so odvisni od njihovih plač, ki realno padajo, stroški v vrtcu pa se zaradi inflacije povečujejo. Razliko naj bi sicer krili iz občinskega proračuna, a kaj, ko v črnomaljskem primanjkuje kar 60 odst. sredstev za otroško varstvo, če bi upoštevali sporazum o socialnovarstvenih pravicah, v katerem je med drugim določeno, nqj ne bi starši plačevali za vrtec več kot 35 odst. od prihodkov na družinskega člana. V tukajšnjem izvršnem svetu torej ugotavljajo, da denarja nimajo, zato so predlagali, naj obveznosti za subvencije prevzame republika, če pa tega ne zmore storiti, naj pusti občinam proste roke, da bodo pri plačevanju vrtcev bolj obremenile starše. Iz črnomaljskega izvršnega sveta so na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo poslali tudi predlog, da v sporazumu spremenijo določila o naj višjih prispevkih staršev. Vendar so dobili odgovor, da v prehodnem obdobju teh določil ne nameravajo spreminjati, a so iz Črnomlja zopet podrezali na republiko, češ kaj naj storijo v prehodnem obdobju, ko je ŠTRAJKA NI BILO RIBNICA — Vaščani Kota so napovedali štrajk oz. zaporo ceste skozi vas in do peskokopa. Po pogajanjih z odgovornimi predstavniki občinske skupščine, krajanov in drugih zainteresiranih je le prišlo do sporazuma in štrajka ni bilo. Dogovor je bil v glavnem tak, da peskokop lahko obratuje od 7. do 15. ure, se pravi, daje takrat možen odvoz peska s tovornjaki; s traktorji pa le dvakrat na teden (četrtek in petek od 7. do 15. ure). Zaradi velikih potreb po pesku pa bo občinska skupščina poskrbela še za usposobitev peskokopa pri Prigorici. VOLITVE IN IMENOVANJA KOČEVJE — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so imenovali za vršilko dolžnosti direktorice Centra za socialno delo Ano Pevec-Hočevar; za vršilko dolžnosti direktorice Lekarne Kočevje pa dosedanjo direktorico Zofijo Rovan. Obe sta bili imenovani na ti dolžnosti največ za leto dni. Za predsednika upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč pa je bil izvoljen Stane Mlakar. Nesklepčni o nesklepčnosti Krivi gostobesedni politiki ali lepo vreme? KOČEVJE — Pred skupno sejo zborov občinske skupščine 22. maja se je ločeno sestal zbor združenega dela, da bi izvolil novega predsednika zbora, kar mu zaradi nesklepčnosti ni uspelo opraviti, in razpravljal o »specifični problematiki zbora združenega dela«. Pod streho jim je uspelo spraviti le drugo točko dnevnega reda. V razpravi je bilo poudaijeno, da prihaja na seje skupščine in zborov vedno manj delegtov, »ker nekateri na sejah veliko govore in malo ali nič povedo«. Med resnelšimi predlogi za izboljšanje naj omenim dva: Zbor združenega dela naj bi imel čimveč ločenih sej, saj je v manjši skupini razprava bolj sproščena, krajša in bolj ustvaijalna; politiki pa naj spet na svoji ločeni seji govore sami sebi po mili volji, medzbo-rovska komisija pa bo nato morebitne različne predloge in stališča usklajevala. Druga ugotovitev pa je bila, daje zbor združenega dela potisnjen na rob dogajanja, da ne odloča o ničemer in da bi se končno delegati tega zbora morali postaviti na noge in glasovati po svoji presoji. Ob tem je bilo posebno poudaijeno še, da bi morali predsednika izvršnega sveta predlagati in voliti gospodarstveniki, in ne stranke. Med nekoliko manj resne predloge pa gotovo sodi tisti, naj bi imeli seje ob slabem vremenu, ko bo dež, saj sicer tudi delegati raje delajo na njivah in vrtovih, da opravijo kaj koristnega, ne pa da na sejah mlatijo prazno slamo. Za župana je bila še sreča, da niso bili sklepčni in da niso njega zadolžili, da ob sejah poskrbi za primerno vreme, »ker ga bodo sicer razrešili.« J. PRIMC Neznanska lahkost obtoževanja Zasedanje trebanjske občinske skupščine dalo imena osnovnih šol — Pripombe inšpektorjem — Pozabljeni dobri trgovski običaji — Manjkajo d< TREBNJE — Zbori trebanjske občinske skupščine so v ponedeljek izbrali imena šolam v občini in se strinjali s predvideno ustanovitvijo Zdravstvenega doma Trebnje, ki z razpadom dolenjskega zdravstvenega centra postaja samostojen zavod. Delegati so obdelali, prebrali ali preleteli tudi poročila različnih občinskih in regijskih ustanov. Po debati in glasovanju je skupščinska volja ta, da bodo nazivi osnovnih šol vsebovali le ime kraja in ne več tudi dosedanjih pojmov, kot je npr. »Za-padno dolenjski odred«. Prevladalo je mnenje, da ukinjanje teh imen prispeva k depolitizaciji šol, sicer pa so stališča različna. Sodeč po nekaterih dopisih, ki jih je prejela skupščina, se z ukinitvijo dosedanjih imen ne strinjajo krajevni skupnosti Mokronog in Šentrupert ter ZZB NOV Trebnje. Ce ukinitvi nasprotujejo tudi šole, si bodo lahko z internimi predpisi dopolnile imena ali ohranila dosedanje nazive. Najbrž pa ne bodo v ospredju imena. Šole skrbi, kako bogate ali siromašne so, kot je menil Štefan Kamin. Od številnih poročil o lanskem delu je najobsežnejši pogovor izzvalo besedi- lo novomeške uprave inšpekcijskih služb. Zaradi njega in ob njem so delegati pripomnili, da ponekod kljub urgencam vaščanov teče po cesti gnojnica; da kozolce pokrivajo s pločevino; da zasebni trgovci v občini prodajajo skupaj kruh in strupe in da kupčujejo, s čimer ne bi smeli; da zasebni zobozdravniki vsem na očeh še zmeraj delajo na črno, medtem ko jim država sploh ne zaračunava davkov, in da jugoslovanski trgovci nemoteno prodajajo prašiče dolenjskim potrošnikom. Kar so v odgovor slišali delegati, je v kratkem naslednje: inšpekcija je ali nemočna ali kadrovsko prešibka, pri čemer pa bi bilo malodane žaljivo, če bi jo obtožili, da ni ničesar storila. V razpravi se je pokazala tudi neznanska lahkost obtoževanja, saj je eden od delegatov mimo izja- vendar jasno, da ni denarja. Odgovora še ni, po mnenju izvršnega sveta pa vse kaže, da druge rešitve ne bo, kot da bodo večji del bremena nosili starši. Kajti tudi rebalansa proračuna ne bo pred jesenjo, a bržkone tudi takrat ne bo znašal dobrih 50 odst., kolikor manjka za otroško varstvo. Zato so sedaj staršem napisali na položnice le akontacijo po sporazumu, a dodali sporočilo, da bo potrebno doplačilo. Ob tem pa tudi v črnomaljski VVO »Oton Župančič« z enotami v Loki, na Čardaku in v Semiču niso ostali križem rok, saj so že sprejeli vrsto varčevalnih ukrepov. Čeprav jim po normativih manjkajo 4 varuhinje in 2 vzgojiteljici, so dve varuhinji odpustili, ukinili pa tudi delovna mesta vodje enot s posebnimi pooblastili. Vsa knjigovodska dela, ki niso povezana z računalniško obdelavo, so prenesli v VVO, plačo pa zmanjšali za 10 odst. Kljub vsemu bodo tudi jeseni vse enote črnomaljske VVO polne, v Semiču bodo morali celo zavrniti 30 predšolskih otrok. Čeprav je veliko staršev na čakanju, ni osipa, kar po mnenju vodje VVO Dragice Valenčič dokazuje, daje vrtec za starše še vedno poceni. Žal pa mnogi nimajo več niti toliko denaija, da bi poravnali stroške za varstvo in vzgojo svojih otrok. M. BEZEK-JAKŠE Proračun še ni pod streho Odlok o začasnem finansiranju podaljšan do sprejema občinskega proračuna Manjkajo dokumenti vil, da se z juga prinaša s prašiči k nam samo bolezen, pa ga ni nihče niti vprašal, na kakšni podlagi to trdi. Na zasedanju skupščine so opozorili policijo, naj nadzoruje domnevno sumljiv promet z lesom. Obenem soji očitali, da je povečano budna samo ob določenih prireditvah. V razpravi o delu Temeljnega sodišča Novo mesto je vprašal Marjan Dolenšek Janeza Gart-narja, kdaj bodo razveljavljene krivične obsodbe. Predsednik sodišča, ki je povedal, daje sodišče dovolilo »tri obnove«, je dejal, da gre pri vsej stvari za ve- • Razpad doslej enotne šolske organizacije na pet zavodov ni odpihnil materialnih težav šolstva. Skupščina občina Trebnje bo na eni prihodnjih sej širše obravnavala te probleme. liko težavo. Dokumenti o dvomljivih procesih so namreč izginili, verjetno med leti 1948 in 1953. Nihče da ne ve, kdo je pobral spise. m. LUZAR KOČEVJE — Na sklicani skupni seji zborov občinske skupščine Kočevje 22. maja spet, tokrat že tretjič zapored, niso sprejeli odloka o proračunu občine za letos. Zato so podaljšali in spremenili sedanji odlok, ki določa, da mesečni izdatki iz proračuna za posamezne dejavnosti lahko znašajo dvanajstino lanskoletnih izdatkov. To velja do sprejema proračuna za letos. Zapletlo seje že takoj na začetku seje, ko zbor krajevnih skupnosti ni bil sklepčen, pa tudi ostala dva zbora sta bila komaj sklepčna. Potem je predstavnik šolstva podal dopolnilo k proračunu, naj bi za potrebe šolstva namenili 11 milijonov dinarjev več, kot je predlagano, kar je tudi dobro utemeljil, in predlagal, naj bi manjkajoči denar vzeli delno iz postavke za komunalno dejavnost in še kje. V razpravi je bilo nato v načelu že dogovotjeno, da se amandma sprejme, nato, da se sprejme le deloma (povišanje šolstvu za 7 milijonov dinatjev, za preostale 4 milijone pa naj bi osnovna šola skrčila svoj program), končno KAJ Z ZAKLONIŠČI? KOČEVJE — Na vprašanje enega izmed bralcev našega lista v »Halo, tukaj bralec Dolenjca« o zbiranju denaija za gradnjo zaklonišča in koliko zaklonišč je bilo iz tega denaija zgrajenih, smo zaprosili za odgovor pri občinski skupščini Kočevje in zvedeli: Z denarjem, zbranim za gradnjo zaklonišč do leta 1989, je bilo zgrajenih 10 zaklonišč dopolnilne zaščite za 530 ljudi in 21 zaklonišč osnovne zaščite za skupno 2.400 ljudi. Nadalje je bilo do 5. februatja lani zbranih še 351.234 din, ki sojih namenili za sofinanciranje javnega zaklonišča pri osnovni šoli v Stari Cerkvi. V začetku leta 1990je bil sprejet moratorij o zbiranju prispevka za te namene in od takrat ga ne zbirajo več. LANI PRESEŽKI, LETOS TEŽAVE RIBNICA, KOČEVJE — Na sestavo prihodkov in odhodkov občinskih proračunov je lani močno vplival spremenjeni način finansiranja družbenih dejavnosti. Prilivi sredstev so bili lani zaradi težav gospodarstva v obeh občinah neredni, saj je bilo zaradi hudih likvidnostnih težav nekaterim pravim osebam vplačilo prispevkov odloženo, druge pa so že vplačane prispevke dobile vrnjene. V ribniški občini je občinski proračun lani ugotovil presežek prihodkov v višini 874.000 din (in ga večino razporedil za prenos v letošnje leto: 726.000 din), v kočevski občini pa je znašal presežek 3,963.000 din in so vsega prenesli v letošnji proračun. Kljub tem razporeditvam pa sta letošnja proračuna občin v težavah. Dotok v občinska proračuna zaostaja za planom in tudi odstopljena republiška sredstva ne prihajajo redno. ZBIRANJE OBLAČIL TREBNJE — Danes poteka v trebanjski občini vseslovenska akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in podobnega materiala, in sicer so v akcijo vključeni Trebnje, Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber, Velika Loka, Šentlovrenc, Dolnja Nemška vas, Gornje in Dolnje Ponikve in Dobrnič. Blago, ki ne sme biti neuporabno, naj darovalci dajo zvezano v svežnje ali zapakirano v škatle ali vreče pred vhodna vrata in po 17. uri ga bodo prevzeli aktivisti in mladi člani Rdečega križa. Če ti materiala ne bi pobrali, lahko darovalci o prevzemu povprašajo po telefonu št. 44-182. Blago lahko oddajo tudi osebno v skladišču v Trebnjem na Gubčevi 16 od 18.30 do 19.30. pa je bilo sklenjeno, da se proračun ne sprejme. Nadalje sta oba sklepčna zbora sprejela še odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju Črnega potoka in Smuke, odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje jugovzhodnega dela mesta Kočevje, odločbo o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatov) itd. J. P. Plugi se več ne krnijo Agromelioracije n ha zemljišč na 600 TREBNJE — Potem ko so ob koncu letošnjega januaija začeli izboljševati zemljišča na širšem območju naselij Roje, Trebanjski Vrh, Velika in Mala Loka, Podboršt, Martinja vas in Mrzla luža, so večino dela zdaj že opravili. Tako so praktično že izkopali kamenje in odstranili grmovje na vseh 602 predvidenih hektarih. Poleg tega so marsikje urezali tudi poljske poti, očistili pa so tudi nekaj odtočnih jarkov na močvirnatih travnikih. Večino stroškov dela bo pokrila trebanjska kmetijska zadruga z republiškimi sredstvi za agromelioracije, kmetje bodo plačali samo petino cene strojne ure, ki znaša od 495 do 594 din. Poleg te delitve so se pogodili še za to, da zadruga razdeli kmetom po 300 kg umetnega gnojila na hektar površine, da bi čimprej usposobili tla za normalen pridelek. Delo na terenu se je letos zaradi slabega vremena nekoliko zavleklo. Terenski del opravil je, gledano v celoti, stekel z malce zamude. Po besedah Janeza Resmana, ki je sodeloval v agromelioraciji od začetne do končne etape, namreč repu- Matija Gerdin bliški sekretariat za kmetijstvo ni pravočasno nakazal v Trebnje denaija za kritje stroškov agromelioracije na omenjenem območju. Glede na nekatere razgovore so kmetje zadovoljni tako z zamislijo za izboljševanje zemljišč kot tudi z opravljenim delom vseh 6 strojnikov. »Prej smo lomili pluge na njivah, kvarile so se kosilnice, zdaj pa teh nadlog ne bo,« pravi veselo Matija Gerdin, predsednik melioracijskega odbora v Razborah. V tem kraju so izboljšali blizu 40 hektarov njiv in travnikov. Zaradi prevetjene koristnosti odstranjevanja kamna bo trebanjska kmetijska zadruga predvidoma že jeseni začela novo tovrstno akcijo na 565 haktaijih zemljišč na območju Jelševca. L. M. IZ NKŠIH OBČIN I liiii.lil' IZ NKŠIH OBČIN G Krško vztraja na zahtevah v zvezi z NEK Čimprej jasno stališče slovenske vlade KRŠKO — Delegati občinske skupščine so že v marcu sprejeli 13 sklepov in zahtev v zvezi z nuklearko in jih naslovili na pristojne republiške organe. Med drugim so sklenili, da je treba zahtevati takojšnjo ustavitev elektrarne, če krška skupščina ne sprejme odloka o širitvi sedanjega začasnega skladišča pri NEK. Zahtevali so tudi ureditev trajne odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča, zakonsko jamstvo o zgraditvi trajnega odlagališča NSRAO do leta 1995, takojšnjo in zakonsko rešitev pravične rente za Posavje, oblikovanje jasnih stališč republiške vlade do NEK, izpolnitev vseh pogojev za varno obratovanje elektrarne ter zakonsko določitev programa in financiranja njenega zapiranja in dekomisije. Trajno odlagališče naj bi reševali izven Slovenije, problematiko NEK pa obravnavali samo na Sekretariatu za energetiko, ki bi bil stalen naslov za te zadeve. Krčani so še pred nadaljevanjem javne razprave o širitvi skladišča NSRAO želeli od slovenske vlade zagotovila, da bo njihove zahteve obravnavala in upoštevala. Imenovali so posebno komisijo, ki skrbi za stalne stike in pogajanja z republiško vlado. Ker še po preteku 60-dnevnega mirovanja javne razprave niso dobili odgovorov, so se 10. maja sestali z dr. Leom Šešerkom in dr. Mihom Tomšičem. Dogovorili so se, da bodo pristojni upravni organi v štirih dneh pripravili osnutek odgovorov in stališč do krških zahtev. Na ponovnem sestanku pri dr. Šešerku 16. maja so žal morali ugotoviti, da so republiški organi naredili zelo malo od postavljenih nalog. Republiška vlada naj bi v desetih dneh posebej obravnavala problematiko NEK, vendar je po zadnjih razmerah v republiki ostalo le malo možnosti za uresničitev tega dogovora. Krčani kljub temu vztrajajo, da bodo odlok o širitvi začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov pri NEK sprejemali šele potem, ko bodo republiški organi izpolnili njihove zahteve. B. D.-G. VOJAKI SO DOMA SEVNICA — Pretekli ponedeljek so na izredni seji sevniškega izvršnega sveta, zaprti za novinaije in javnost, določili objekte posebnega pomena za obrambo in zaščito. Zvedeli smo, da so se trije vojaki iz sevniške občine, ki jim je rok službe v JLA potekel 15. maja, končno le vrnili domov. Vsem rezervistom pa velja navodilo, da naj se odzivajo izključno na pozive občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, pripadnikom narodne zaščite pa pošiljajo pozive krajevne skupnosti. Pa še informacija, da v učnem centru za usposabljanje pripadnikov slovenske teritorialne obrambe v Pekrah ni nobenega Sevničana, medtem ko so v mariborski vojašnici vojvode Mišiča štirje vojaki iz sevniške občine. V Termah kmalu nov bazen Odslej 5500 m2 povr-šin s termalno vodo ČATEŽ OB SAVI — V Termah Čatež so na začetku leta podpisali pogodbo za 29-milijonsko naložbo, s katero so se lotili izgradnje novega bazena, sanacije štirih že obstoječih, filtriranja, sanacije podzemnih napeljav in zunanje ureditve kopališča. Čeprav je bilo v minulih dneh okrog bazenov še pravo gradbišče, v Termah računajo, da se bodo dela končala še pred glavno turistično sezono. Novi bazen bo kopalcem prinesel 1700 kvadratov vodnih površin, ki bodo za spremembo nepravilnih oblik in jih bodo popestrili tobogani, slapovi in druga bazenska tehnika, ki bo pobrala kar tretjino vrednosti naložbe. Terme bodo poslej razpolagale z več kot 5 tisoč kvadratnimi metri zunanjih površin s termalno vodo. Morda se bo to komu zdelo veliko, toda treba je vedeti, da se v Čateških Toplicah ob ugodnem poletnem vremenu gnete tudi čez 10.000 obiskovalcev dnevno. Ker so lansko leto končno dobili ureditveni načrt Term in hkrati tudi daje več kot 300 litrov termalne vode na sekundo, in ne samo 220 kot doslej, so se pogumno lotili nadaljnjega razvoja. Vlagali bodo v mokriško golf igrišče, izgradnjo športno rekreacijskega centra, v turistično naselje in nove hotelske zmogljivosti višje kategorije. Se v tem letu naj bi se lotili izgradnje športne dvorane s tremi igrišči za tenis in s centrom za body building, ki bo povezana s 1000 kvadratnimi metri novih notranjih in še z enako površino zunanjih bazenov. Ti bazeni in športna dvorana bodo odprti celo sezono, zato si ob relativni bližini Zagreba od njih veliko obetajo. B. D —G. potrdilo Geološkega zavoda, dl na Čatežu mogoče izkoriščati V »Vinu« odprli novo polnilnico Jupi, cockta in schvveppes odslej tudi pri nas v polietilenski embalaži BREŽICE — Sredi maja so v podjetju »Vino Bizeljsko —Brežice« poskusno pognali novo polnilno linijo brezalkoholnih pijač, ki jim omogoča, da jupi, cockto, Tit — limonado in proizvode schweppes polnijo v polietilensko embalažo, za začetek v 1,5-litrsko in pozneje v pollitrsko. Polnilnico, v katero je podjetje vložilo 37 milijonov dinarjev, je v ponedeljek slovesno odprl minister Izidor Rejc. Denar za naložbo so črpali iz tekočih sredstev, kijih uporabljajo. Zaenkrat so pridobili le 3 milijone od Posavske banke in 1,5 milijona dinarjev od Zavarovalnice Triglav, medtem ko so jim zaradi razmer v državi od vseh dogovorov o sovlaganju firme Schweppes ostali samo teoretični napotki. Ravno tako še vedno zaman čakajo na republiška sredstva za intervencije gospodarstvu, PLESNI VEČER V BREŽICAH BREŽICE — Plesni studio Krško prireja jutri ob 18. uri v prosvetnem domu Brežice plesno prireditev, na kateri bodo sodelovali regijski prvaki med osnovnošolci in plesne skupine Mojce Horvat z evropskimi in svetovnimi prvaki. za kmetijstvo in za demografsko ogrožena območja. Nova linija zmore napolniti 5 tisoč 1,5-litrskih steklenic na uro, vendar trenutno še ne deluje s polno zmogljivostjo. Glavni direktor podjetja Karel Recer je z veseljem povedal, da je povpraševanje po novih proizvodih zdaj večje od ponudbe. Že v času poskusnega obratovanja so prve pošiljke pijač poslali na makedonsko in hrvaško tržišče. Poleg tega se podjetju obetajo še izredne izvozne možnosti na vzhodna tržišča, ki se še vedno srečuje s pomanjkanjem pijač v sodobni nepovratni embalaži. »V nove naložbe in proizvodne programe nas silijo potrebe tržišča in zaposlitev tehnoloških presežkov. Nova polnilnica ne bo zagotovila samo več dela ob polnilni liniji, temveč tudi v skladišču, transportu in v prodaji. Ker je OB OTVORITVI — Slovesnosti ob otvoritvi nove polnilnice brezalkoholnih pijač je prisostvoval tudi slovenski minister za industrijo Izidor Rejc (drugi z leve), ki je prerezal trak, nazdravil novi pridobitvi podjetja Vino in si nato v spremstvu ostalih gostov še ogledal novo polnilno linijo. (Foto: B. D.)G.) Z izsiljevanjem dosegli dogovor Občinski IS Dolenjevaščanom prisluhnil šele po drugi blokadi deponije DOLENJA VAS PRI KRŠKEM — Krajani Dolenje vasi, ki so že 9. maja blokirali sanitarno deponijo v neposredni bližini svojih domačij, vse do 17. maja niso dočakali primernega odziva Kostaka, upravljavca deponije, niti občinskega izvršnega sveta. Ker pogoji, ki sojih postavili ob odločitvi za deponijo, še po desetletju niso izpolnjeni, so 20. maja ponovno preprečili dovoz smeti. Tokrat se je vztrajnost vaščanov obrestovala, saj se je naslednji dan organizacijski odbor za blokado sanitarne deponije končno sestal z izvršnim svetom in s Kostakom. Dogovorili so se, da se blokada konča takoj, ko Kostak prične postavljati žično ograjo okrog čela deponije v dolžini 1.300 metrov. Vaščane Nika Bogoviča, Borisa Rodmana in Jožeta Stibriča so imenovali v komisijo, ki bo opozarjala na nepravilnosti pri odlaganju smeti ter imela vpogled v evidenčne knjige deratizacij in v evidenco vsebine pripeljanih odpadkov. Če do začetka jeseni ne bo pridoblje- Jože Stibrič Plače lahko še precej zdrknejo Sezonski značaj proizvodnuje v M-Kopitarni — Zametki blagovne znamke Clogs SEVNICA — V sevniškem Mercatorju — Kopitarni, d.o.o., so že lani zaradi izgube iz leta 1989, velikih zalog, ki so v veliki meri posledica vse večjega zapiranja jugoslovanskega tržišča, a tudi premalo domiselnega trženja zaostrili odgovornost in disciplino zaposlenih na vseh ravneh, hkrati pa začeli temeljito proučevati, kje so še njihove notranje rezerve. daje proizvodnja v podjetju sezonska in Zavoljo okrnjene plačilne zmožnosti so prešli na planiranje nabave in proizvodnje z materiali, ki so že na zalogi. Zaloge jim je uspelo močno zmanjšati. Bolj zavzeto so se lotili tudi izteijave ob uporabi vseh pravnih možnosti, a še zmeraj so morali lani, kot pravi vodja finančno-računovodskega sektorja Brigita Košmerl, odpisati kar za 21,3 milijona dinaijev teijatev. Naj spomnimo, da je Kopitarni uspelo v celoti pokriti 12,1 milijona dinarjev izgube iz leta 1989. Pomemben ukrep, ki je obrodil sadove, je nedvomno ta, da so načrtovanje proizvodnje postavili v tesno odvisnost od plana prodaje oziroma od razpoložljivega denarja za nabavo. Uvedli so sezonsko prerazporeditev delovnega časa z delavnikom 6 ur izven sezone in 8 ur v sezoni oz. čakanje na delo doma, če ni naročil. Z znižanjem proizvodnih časov oz. približevanjem postavljenih normativov zahodnoevropskim so povečali storilnost. Direktorica Kopitarne Marinka Pu-celj-Arandjelovič opozarja na dejstvo. da zato izvajajo že od oktobra lani prožnejšo, mesečnemu planu prodaje in proizvodnje prilagojeno razporeditev delovnega časa. Skrajševanje letnega sklada ur in njegova prožnejša razpore- Bogdan Lisec ditev pa morata po mnenju Pucljeve ob bistveno povečani storilnosti vsakega delavca in poudaijeni kakovosti dela zagotoviti enak obseg proizvodnje kot v letu 1990, v nasprotnem primeru bodo nižji tudi povprečni mesečni osebni dohodki v sorazmerju z manjšim številom * Vodja priprave proizvodnje v Kopitarni Bogdan Lisec nam je zaupal, da bodo sčasoma skušali doseči blagovno znamko (Clogs) za vse vrste obutve za prosti čas, imenovano tudi bio obutev, ker zanjo uporabljajo naravne materiale: les, pluto in usnje. Letos bodo naredili 240.000 parov obutve, prevladovala pa bo cokla z lesenim pregibnim podplatom, prilagojenim anatomiji stopala, kakršno v Jugoslaviji izdelujejo le v Kopitarni. Okrog 330 delavcev pa naj bi letos naredilo še 82.000 parov lesenih in plastičnih kopit, ki so cenovno zelo zanimiva, tretjino pa jih izvozijo na Zahod, medtem ko bodo vseh 150.000 parov letos narejenih napenjačev in raztezačev prodali izključno tujcem, in sicer Američanom, Nemcem in Angležem. ur, to pa lahko pomeni tudi za 16 odstotkov manjše plače! P. PERC edina polnilnica v Beogradu pred letom dni odpovedala, so blagovne znamke naših brezalkoholnih pijač ostale brez polnjenja v nepovratno embalažo. Ta ima nedvomno številne prednosti pred povratno, čeprav je za zdaj precej draga. Tudi pri grobem ravnanju z njo ne prihaja do poškodb, po uporabi se zavrže • Polnilna linija je italijanska in tudi steklenice uvažajo iz Italije, kar jim povzroča precej prevoznih stroškov. Kljub temu pa so dosegli tako ugodno ceno, daje njihova pijača v novih polietilenskih steklenicah kar za četrtino cenejša od pijače beograjskega proizvajalca. in je prijazna za okolje. V bodočnosti je možna tudi predelava odpadnih steklenic, že zdaj pa se lahko uniči brez škodljivih plinov, za razliko od PVC embalaže,« je o prednostih steklenic spregovoril direktor Recer. B. DUŠIČ-GORNIK na nova lokacija za sanitarno deponijo, se mora obvezno zasaditi zelena zavesa v smeri proti vasi Sp. Stari grad. Odpadke je treba prekrivati sproti in pridobljene površine takoj rekultivirati. Sklenili so, da deponije po zapolnitvi ne bodo več širili, temveč jo bodo takoj sanirali, zaprli in dejavnost preselili na novo lokacijo. Krajani Dolenje vasi so s tem dogovorom sicer napravili korak naprej, kar pa še ni odpravilo nakopičenih težav, zato so sprejeli še več drugih sklepov. Tako naj bi že na naslednji seji občinske skupščine slišali odgovor na protestno pismo svojega delegata Jožeta Stibriča. Zaradi ukinitve železniškega prehoda • Sanitarno deponijo v Sp. Starem gradu so krajani že v preteklem tednu spet odprli, in sicer takoj, ko so delavci krškega Kostaka ob njej začeli postavljati 1.300 metrov dolgo žično ograjo. »Upamo, da se bo iz tega primera kdo kqj naučil, saj je jasno, da bi lahko le z malo več posluha preprečili že prvo blokado. Želimo si, da nam po odgovore in pravico ne bo treba več hoditi pred sanitarno deponijo. Ali res moramo vsak napredek izsiliti?« se sprašuje Jože Stibrič, predsednik odbora za blokado. naj bi takoj uredili avtobusni prevoz osnovnošolcev skozi naselje Sp. Stari grad. Prav tako naj bi še v letošnjem letu izdelali projekt za izgradnjo pločnikov in podhoda pod železniško progo tfcr pospešili čiščenje potoka, gradnjo vodnega zbiralnika in asfaltiranje krajevnih cest. Izvršni svet bo vplival na Center za socialno delo, ki naj se ob vsaki naselitvi Romov prej posvetuje s krajani, pospešil bo sanacijo gramoznic, posredoval pri inšpektoratu zaradi črnega izkopa gramoza v bližini vasi in dosegel, da bodo krajani, ki so že plačali kabelski sistem, priključke dobili še letos. Krajevna skupnost bo v skupščini postavila tudi zahtevo po črtanju programa gradnje sadovnjakov v Črni mlaki. B. DUŠIČ-GORNIK • Ženska je brez odgovora samo, če je brez jezika. • Žaba bo skakala v močvirje, četudi bi jo postavili na prestol. • Šola ni podjetje, ki streže po naročilu. (Zakrajšek) V KRŠKEM AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL KRŠKO — Danes med 15. in 17. uro bo po krajevnih organizacijah Rdečega križa potekala zbiralna akcija uporabnih oblačil, obutve, posteljnine in pohištva. Občinski odbor prosi za čimveč otroške obutve in oblačil ter tudi igrač, saj je mnogo otrok, ki so zanje prikrajšani. Vsi, ki želijo darovati, lahko blago oddajo na zbirnih mestih: pri OŠ »Jurij Dalmatin« in pri cvetličarni Kerin v Krškem, pri osnovnih šolah v Leskovcu, Velikem Podlogu in Kostanjevici na Krki, pri osnovni šoli in na Trgu rudarjev na Senovem ter pri kinodvorani in na Dor-cu v Brestanici. Staršem bo vrnila vložen denar V prodajalni Pika SEVNICA — Eno leto po doseženi srednji ekonomski šoli Marjana Senica ni dobila službe, in tako je sklenila, da se s pomočjo staršev dokončno postavi na svoje noge, se pravi, da odpre svoj lokal. Odločila se je za prodajalno s tekstilom. Že ob odprtju prodajalne Pika v bivši poslovalnici Integrala v najožjem poslovno-trgovskem središču Sevnice oktobra lani se je zavedala, daje Sevnica vendarle premajhna za specializirano trgovino zgolj s tekstilom, zato je dopolnila po- Marjana Senica nudbo še z obutvijo. Sprva so bili to izključno italijanski čevlji, ki pa so postali za naš žep le predragi. Zato seje Marjana povezala z nekaterimi zasebnimi slovenskimi čevljarji, ki tudi izdelujejo kakovostno usnjeno obutev. Seveda se pozna tudi v Piki upadanje standarda oz. manjša kupna moč ljudi. Dosti jih pride zgolj iz radovednosti in kar nekaj takšnih obiskovalcev, ki so bolj vzdihovali za zanje trenutno nedosegljivimi dobrinami, smo srečali tudi med našim krajšim obiskom v Piki. »Veliko kupcev pride tudi iz Radeč, Krškega, precej jih je iz Trebnjega in Novega mesta. Slednji so se oglasili sprva mimogrede, slučajno in so se še vrnili. Prijetno mi je, ko slišim, da je Pika po njihovem mnenju ena najbolj urejenih trgovin v Posavju s kakovostnim blagom, pravi 22-letna Marjana Senica. Z veseljem je v prodajalni, ki jo navdaja z zadovoljstvom, hkrati pa se zaveda, da, kljub temu da ima pomočnico, se sama z večjo zavzetostjo bori za svoje kupce, saj le na ta način staršem lahko redno vrača začetni kapital, vložen v prodajalno, Na tem svetu ni pač nič podarjenega! P. P. Novo v Brežicah^ NA TEHTNICI - Včasih se peko"1 ki so goljufali pri kruhu, ni dobro pisal0; Kot govorijo nekateri zapisi, so i "J1"1 počenjali prav grde stvari, začenši s potJPl ijanjem v reko. Danes si civiliziran svet K? takega ne more privoščiti, zato pa preflp' suje drugačne kazni. Pri nas ne počne® ne enega ne drugega. Vsak, ki kupi kn®-je lahko vesel, da si to osnovno dob®10 lahko sploh še privošči. Ko je zadnjič Brt' žičan, ki vendarle rad pogleda na tehtnico-prinesel domov kruh hrvaških, dobovsk1 in brežiških pekov, je bil nemalo presej čen. V dobri veri, daje kupil kilogram* štruce, se ni mogel načuditi njihovi N®"' ni velikosti. Tehtnica je pokazala 90« * 950 g, 890 g itd., le točno kilograma nikoli. Resnici na ljubo, nikoli tudi ne W-mero. BOTER — Minister Izidor Rejc je £ stal boter novoodprti polnilnici bit®* ga Vina. Ob tej priložnosti je v Brc*® prinesel dež in polna usta optim®"!' Morda so ga gostitelji pozabili »p02®" da imajo obojega v občini že dovolj- B. žiški krščenci, ki ob veliki naložbi Ufjr na širšo družbeno pomoč, se zdaj at0@7[ zanimajo, kje je tista trgovina, v katen£ boter kupil darilo. Radi bi ga nam®0 menjali za kaj bolj uporabnega. 0 PREDNOST — Kar malce zale®" smo pred časom kritizirali zaprte scjej*\ žiškega izvršnega sveta in informacij**, blokado. Po nekaj mesecih, ko je z" poročilo občinske komisije, ki je pf0"\. vala občinsko finančno afero in način Ji slovanja, nam je za zaletavost žal. p° brem premisleku smo namreč ug°l° ' da je velika prednost, če bralci SP*°"x vedo, kaj vse sc plete po občini. Obv kem smradu bi lahko izgubili volj0 dela. Krške novice IZGNANCI — Prihodnjo nedelj0 ^ do na gradu v Brestanici slavili 50-leU1 izgnanstva in 50-lelnico ustanovitve0* bodilne fronte slovenskega naroda. ležili bodo torej dva zgodovinska d°g^ ka, za katera bi smeli reči, da danes r postajata aktualna. Na žalost sc zgodo* ^ ponavlja, vsaj za slovenski narod, spet potreboval kako osvobodilno «° „ Glede izgnancev pa tole. Bati se je. ^ udeležba na srečanju izredno ve'i*I®’ v^ zadnje čase vsi delimo usodo izgnartf^ Vsaj del Jugoslavije si za to zelo n’°p prizadeva. a. V PRAVIH ROKAH Ker se ®va, ka in slovenska vlada ne moreta d° čno odločiti, kakšna bo usoda krške^ klearke, so zadevo v svoje roke vzeli srbski častniki. Brez velikega raz ^ ljanja, ali naj elektrarno zaprejo d° j, 1995, takoj ali sploh nikoli, so sc od'1 da Krčane za vedno rešijo nadležnega kavičjega jajca. Napovedali so napad" ^ jedrski objekt, a za zdaj sc ne ve, ka? j bi ga izvedli. Se najbolj konkretni to. anonimneži iz Črne gore, piloti — *T ^ kaze, ki so zagrozili z napadom in Prl ^ niso pozabili pojasniti, da »so ka®' ^ samoubice«. S tem so očitno nakazan, , se za njih vse znanje konča na srbski . Odprto ostaja samo še vprašanje, s k strani. ,,c ODPUŠČENI — Na žalost ne mo kaj dosti narediti v zvezi z odp“^( njem delavcev krške občinske °P ^ Bralka se namreč pritožuje, da so f"1" pustili 14 ljudi, nato pa so zaposlil'1 ^ vih. Je že tako, da se tudi pri nas menjajo in hočejo postaviti svoje jj®^ prava mesta. Če bo tako še naprej-1 .. tisti, ki so ostali brez dela, počakajo slednjih volitev. Nova vlada bo si* hova priložnost. Sevniški paberki^ MRK — Pretekli teden je P“l'|r vznemirjala toča in pogosto brnenpJ |£p nih ptičev na nebu, za krajši časp3^ JI trični mrk. Moramo pa takoj Prl?_syciJ mrk ni presenetil zbranih na njlJi občinskih gasilskih zvez Posavja * p\f Krško v sevniškem gasilskem d0"1 Vi i* imajo približno enake zasluge g , . (it' gostilničar Niko Fric. Tako je prSv»c kaj časa prenehala resnobna raZpj,|i ** tem, kako Posavci ne bodo P kakšne z vrha vsiljene reorganizacij stva, ki bi zamorile možnost in ^ spodbudo na terenu, ali pa P°saV peljala poklicno gasilsko enot0 .podK' Je pa vprašanje, če si ne bodo g° ^ 1* Ljubljani omislili kakšno zvijaCV’ et|°' omehčali bojevite Posavce, ali P"J p11tr[f stavno zaprli proračunske pip,ce. 'ned* bo stanje v resnici takšno, kot čeno komentiral Stane Zlobko. (Cftj žiški župan, češ: kolega mi je zad J ^ v da nima nobenih težav s proračf mu ne kaplja, niti ne curlja. .*’ °“ 20. uri v kapiteljski cerkvi (ce7r(‘vi sv. Nikolaja). f bor Gallus se bo pod vodstvom s"*»tke Anke Savelli-Gaser pred-okJ' S koncerlnim programom, ki ^cstnaJst zborovskih skladb, zveden pa bo v dveh delih. Obis-t Va™ bodo na začetku prisluhnili j®1 Gallusovim pesmim, nakar se ve ? ?.vrst'le skladbe še drugih sionskih skladateljev, in to v obeh r,nc<:rtnih delih, le da bo zbor iz-. e ^ PO eno čilsko, perujsko in deč(llnSk°' nas'ov*b pesmi so-,k da je »pred-n^ni V MJa^° avt0I3ev’ ki ?r?^rartKL u 0Vlm mestom» ena izmed ^ja«. la stalnic Dolenjskega mu- ^kido,^3 okega 80 likovnih stvari-v^J^oleta. V veliki dvorani so Novi prevodi Novomeške ^ni ^^JALKE ?uPariči? Prevajalka Jadranka Matič-'"jilnici L..1 * * * ie zaposlena v Študijski >ljiv0 lrana Jarca v Novem mestu, ,^'no v vaJa slovensko poezijo v hr-? ^"jižpu številki zagrebške revije 4 25 rwnHst’ Republike, je objavljenih fi °vak mi s.*ovenskega pesnika Borisa llla iz m a v njenem prevodu, od tega ve-. vakove zbirke Vrtnar tišine. na ogled oljne slike (na platnu, kartonu, lesu, lesonitu) z najrazličnejšimi krajinskimi motivi in nekaj portreti. Med vsemi 35 jih je po nastanku največ iz slikarjevega novomeškega obdobja, kar pa, ne nazadnje, povedo tudi motivi. V mali dvorani pa so razstavljene slikarjeve risbe, grafike, akvareli in freske in • Obiskovalci, ki so se v petek, 24. maja, zvečer v Dolenjski galeriji udeležili otvoritve pregledne razstave del akademskega slikarja Izidorja Moleta — med navzočimi je bil tudi avtor — so prisluhnili tudi literarno-glas-benemu recitalu. Milena Režun je ob glasbeni spremljavi Lada Jakše recitirala pesmi Franceta Režuna iz Trebnjega, in sicer iz njegove pesniške zbirke Občutja in videnja, ki je izšla letos pri Dolenjski založbi v leposlovni zbirki Siga. med njimi so nekatera dela še iz njegovih študentskih let na akademiji. Tudi precej teh je nastalo v Moletovih novomeških letih pa tudi kasneje, kar kaže, da se je slikar vedno rad vračal na Dolenjsko in obiskoval tudi Belo krajino. Razstavljenih je tudi nekaj Moletovih ilustracij za knjigo Jožeta Dularja, Nemirni časi, in to iz začetka petdesetih let, ki pa ni nikoli izšla. Ilustracije hrani Študijska knjižnica Mirana Jarca. Veliko del, kijih vidimo na razstavi, ima najrazličnejše lastnike, še posebej oljne slike, in so za to postavitev pridobljena na posebno in nekatera tudi na večkratno prošnjo Dolenjskega muzeja. V čigavi oziroma kakšni lasti je kaj, je razvidno iz kataloga, ki je izšel ob razstavi. V njem je nekaj barvnih, največ pa čmo-belih reprodukcij Moletovih del. Tehtni so zapisi v katalogu, predvsem študija izpod peresa umetnostnega zgovodinaija dr. Milčka Komelja, ki označuje slikarstvo Izidorja Moleta kot poetično. Pritegne tudi človeško toplo in prizadeto napisan portret Izidorja Moleta — enega izmed treh novomeških slikarskih mušketirjev, kakor pravi pisec Tone Gošnik. Prav pregnanten pa je Moletov kratek avtobiografski zapis kot »slikarjev pogled nazaj«. Takole ga ZDRA VICA ZA PESNIKA — V ponedeljek, 27. maja, so v avli upravne stavbe Krke v Ločni odprli 14. Dolenjski knjižni sejem, ki predstavlja slovensko knjižno bero od lanskega maja — kar 1.600 novih knjig. Otvoritveni večerje bil posvečen novomeškemu pesniku Severinu Šaliju, letošnjemu 80-letniku. Pesmi iz njegove najnovejše pesniške zbirke Pesnik na večerni poti kije istega dne izšla pri Dolenjski založbi, je recitiral igralec Boris Kralj, o Šalijevi poeziji je spregovoril prof. Janez Mežan, glasbenik Silvester Mihelčič pa je prireditev obogatil z izvajanjem lastnih skladb. Boris Kralj je Šalijevemu jubileju na čast recitiral Litaipojevo Zdravico. (Več na kulturni strani). Na posnetku (od desne): Boris Kralj in Severin Šali prijatelja iz let, ko je Kralj v Novem mestu nosil vojaško suknjo. (I. Zoran, foto: J. Pavlin) Kultura raste in pade z amaterizmom Moč amaterske kulture v novomeški občini je razvidna iz podatkov, po katerih deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij okoli 2.000 ljudi — Več posluha NOVO MESTO — Na nedavni okrogli mizi, ki jo je občinski minister za družbene dejavnosti Danijel Brezovar sklical z namenom, da bi oblast in kultura ponovno vzpostavili stike, pretrgane z razpustitvijo sveta za kulturo, in tako odpravili že zelo moteče stanje brez medsebojnega dogovarjanja, je beseda tekla tudi o amaterski kulturni dejavnosti v novomeški občini. Ta dejavnost, ki jo povezuje na občinski ravni delujoča Zveza kulturnih organizacij, se je še posebej počutila prepuščena sama sebi, saj seje znašla v nekakšni sferi nikogaršnjih interesov in se spraševala, ali morebiti kdo ne dela z njo takih računov, da bi jo na lep način odpravil ali pa zreduciral na minimum. Ker je odrinjenost na skrajni rob zanimanja le za spoznanje boljša kot smrt, je Zveza kulturnih organizacij seveda morala povzdigniti glas in opozoriti oblast, da mora pokazati več posluha za to dejavnost, ne pa se do nje obnašati kot kmet do petega kolesa pri vozu. »Če bi dovolili, da bi amaterska kultura shirala, potem tudi tako imenovana profesionalna kultura nima pri nas nikakršnih možnosti. Amaterizem je namreč baza, iz katere se napaja profesionalizem,« je na okrogli mizi poudarjal Zdravko Hribar, predsednik profesionalizem,« je na okrogli mizi opudaijal Zdravko Hribar, predsednik Zveze kulturnih organizacij. »Kako velika je ta baza pri nas? Da ne bi bilo kaj izmišljenega, imam pred sabo zadnje podatke o razširjenosti amaterizma v novomeški občini,« je nadaljeval in začel s papirja navajati: 27 pevskih zborov (brez cerkvenih) s 1.140 pevci in pevkami, 3 pihalne godbe s 100 člani, simfonični orkester s 50 glasbeniki, 2 tamburaška orkestra s 26 člani, 8 gledaliških skupin s 170 člani, 9 plesnih skupin z okoli 200 plesalci in plesalkami, skupine v folklornem društvu Kres štejejo 83 članov, itd. »Po teh evidencah se v občini s kulturo ljubitelj- Pesem je stvar daru in znanja Na rob srečanju literatov začetnikov NOVO MESTO — Območnega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov za Dolenjsko, ki je bilo v petek, 24. maja, v glasbeni sobi novomeškega Doma kulture, se je udeležilo osem avtorjev ali polovica vseh, ki so poslali svoje literarne prispevke na natečaj. Prireditev se je začeta tako, da se je vsak od navzočih literatov začetnikov, zbranih za nekakšno okroglo mizo, predstavil z branjem nekaj svojih pesmi Po takšni predstavitvi sta o poslanih prispevkih za letošnje srečanje vsak svoje mnenje povedala člana žirije, prof. Janez Mežan, ravnatelj Študijske knjižnice Mirana Jarca, in Dragica Breskvar, strokovna sodelavka Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Iz njunega mnenja je moč povzeti da prispevkom še veliko manjka in da pesmi ki jih je bilo poslanih največ, še nimajo vse tistega, kar je značilno za poezijo. Jezik kot sredstvo, s katerim se izraža poezija, je ohlapen, neizbran, besedje vrženo na papir brez mere in občutka, oblika in vsebina se nemalokrat razhajata itd. Vse to so grehi in še vrsto drugih bi mogli navesti tudi takih, ki kar štrlijo izproizvodov literarnih začetnikov. Člana žirije sta izpostavljala predvsem slabosti njihovega pisanja, hote pa ne omenjala tistega, kar je v pesmih začetnikov dobrega Vsekakor pa bo moral vsak od letos sodelujočih še trdo delati veliko brati in se učiti če bo hotel da se mu bodo zapisale res dobre, prave pesmi Seveda brez daru, ki je prirojen in se ga ne da ne kupiti ne drugače pridobiti ne bo pesmi ne pesnikov. Pravi pesnik se rodi ne pa naredi Zato so tudi takšna srečanja kot je bilo to v Novem mestu, namenjena v prvi vrsti temu, da se navzoči pogovorijo o problemih in zankah pisanja, o ustvarjalnem akta ne pa o tem, kako postaneš pesnik. Nekdo, ki nima glasu ne posluha ne bo nikoli pevec, pa naj pride v šolo k še tako slovitim mojstrom. I. Z. sko ukvarja okoli 2.000 ljudi, ker pa niso vsi včlanjeni v ZKO in jih torej ni v naših evidencah, pa lahko rečemo, daje takih ljudi vsaj nekaj sto več,« je menil Zdravko Hribar. »Seveda je treba vedeti,« je pristavil, »da vsi ti ljudje ne dobivajo nikakršnega plačila, da žrtvujejo milijone ur svojega časa ža nekaj, od česar ne more nihče živeti, in ker je tako, imajo vso pravico zahtevati, da se jim omogoči zastonj delati, prepevati, igrati, plesati muzicirati, skratka, nastopati. Da se jim zagotovijo pogoji za delo in ustvarijo razmere za to njihovo res vsestransko razvejeno dejavnost.« (Brez njihovega aktivnega dela bi marsikje ne poznali nikakršnega kulturnega življenja, saj so še kraji in hiše, ki jih razen pismonoš skoro nihče ne obišče in so jim zamudni časopisi pa redne davčne položnice malone tudi edino branje.) Kultura raste in pade z amaterizmom. Tako je v svetu in pri nas. I. ZORAN Dvanajst zborov Na občinski pevski reviji DOBOVA — V petek je Zveza kulturnih organizacij Brežice skupaj z do-bovskim prosvetnim društvom priredila občinsko revijo odraslih pevskih zborov brežiške občine. Na reviji se je predstavilo 13 skupin, od katerih se bodo tri najboljše uvrstile na posavsko pevsko revijo, ki bo 31. maja v Krškem. Pod vodstvom Vinka Žeijava so zapeli pevci moškega pevskega zbora »Kozjanski odred« Sromlje, moškega pevskega zbora iz Stare vasi na Bizeljskem in še pevke ženskega pevskega zbora prosvetnega društva »Orlica« iz Pišec. Nastopil je tudi oktet tega prosvetnega društva, ki ga vodi Juriča Grakalič. Zborovodja Franc Baškovič je dirigiral moškima pevskima zboroma Društva upokojencev Brežice in Krške vasi, medtem ko sta moška pevska zbora iz Kapel in Artič zapela pod vodstvom Miha Haleija. Elizabeta in Dragutin Križanič sta prispevala k uspešnemu nastopu ženskega in mešanega pevskega zbora PD Bratje Milavci iz Brežic, predstavili pa so se še: lovski pevski zbor iz Globokega z zborovodjem Francem Kenejem, moški zbor iz Cerkelj ob Krki, ki ga vodi Marjetka Podgoršek, in mešani pevski zbor iz Dobove z zborovodjem Darkom Kaplanom. BLIŽA SE 22. PEVSKI TABOR ŠENTVID PRI STIČNI — Za nastop na 22. taboru slovenskih pevskih zborov, ki bo 23. junija v tem kraju, se je prijavilo okoli 200 zborov s približno 6.000 pevci, ker pa se rok za prijave izteka šele jutri, pričakujejo še večjo udeležbo. Slavnostna govornika naj bi bila slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder, ki ga bodo prosili, da bi že v soboto, 22. junija, nagovoril zamejske zbore, in član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek, ki naj bi pevcem in ostalim govoril na osrednji prireditvi v nedeljo, 23. junija. Eden od dirigentov na skupnem nastopu bo Igor Ter-šar iz Trebnjega. pisma in odmevi 0 JE Krško naj odloči referendum Zamera IS R Slovenije S presenečenjem smo sprejeli informacije iz včerajšnje seje kontaktnega komiteja slovenske in koroške vlade, ki se dotikajo zaprtja Jedrske elektrarne v Krškem. Po javno dostopnih informacijah je slovenska stran obvestila koroško, da gospodarski razlogi preprečujejo zaprtje krške nuklearke do leta 1995. Ponovno smo priča spreminjanju vladnih programskih smernic brez vsakih pojasnil in razprave v skupščini. Zato: 1. Zahtevamo, da slovenska vlada javno pojasni kateri razlogi sojo vodili v spremembo njenih programskih usmeritev iz. lanskega junija, v katerih sije zadala zaprtje Jedrske eletkrarne v Krškem do leta 1995. 2. Nasprotujemo vsakemu arbitrarnemu odločanju o usodi krške nuklearke brez opravljenih strokovnih analiz ter razprave o možnih poteh razvoja slovenske energetike in posledicah zaprtja ali ohranitve jedrske elektrarne Krško v skupščini in širši javnosti. 3. Zahtevamo, da se na teh osnovah o dokončni usodi Jedrske elektrarne Krško odloči prebivalstvo Slovenije na referendumu. Predsednik Zelene frakcije SDP: MAURICIO OLENIK Predsednik Stranke demokratične prenove Slovenije^ -------------UCIC dr. CIRIL RIBIC ZAHTEVA DELAVCEV OŠ SEMIČ OŠ Semič ne more izvajati obveznega programa, saj je zaradi prostorskih problemov močno okrnjen pouk telesne vzgoje in pouk na predmetni stopnji, ker nimamo ustreznih kabinetnih učilnic. Zahtevamo, da se še enkrat prouči- jo vse možnosti financiranja gradnje te-ice, sicer bomo v šolskem letu lovadnice, sicer bomo 1991/92 pri pouk u telesne vzgoje izvajali le tiste panoge, ki se izvajajo na prostem in v lepem vremenu —v zimskem času in deževnem vremenu bomo učence v času telovadbe pošiljali domov. Zaradi organizacije pouka v novem šolskem letu zahtevamo odgovor do 25. junija 1991, sicer ne moremo planirati in pripraviti vsega potrebnega (umik) za nemoten pričetek novega šolskega leta. Predsednik sindikata: Bernarda Petrič Izjava za javnost Območni odbor Socialistične stranke Novo mesto izraža ob zadnjih dogodkih v Mariboru najod-ločnejšo podporo predsedstvu, skupščini in izvršnemu svetu Republike Slovenije pri izvajanju ukrepov za zavarovanje naše suverenosti in sporazumne uresničitve popolne samostojnosti Slovenije v skladu z narodovo voljo, izraženo na plebiscitu. JLA je še enkrat dokazala, da je predvsem v službi velikosrbskega predloga ohranitve Jugoslavije. Tako ne izbira sredstev in metod, ki so sicer v sramoto katerikoli armadi v svetu. Splošno jugoslovanski in narodni značaj pa JLA izkorišča za ohranitev preživelega sistema s samovoljnim poseganjem v posamezne republike. Vse to dela z namero, ustvariti razmere, ki bi privedle do uvedbe izrednega stanja. Prepričani smo, da provokacije JLA v naših krajih ne bodo dosegle cilja. Pripravljeni pa smo se upreti vsakomur, ki bi želel v imenu tako imenovanih višjih interesov ogroziti suverenost slovenskega naroda in države. Predsednik: BORIS DULAR Odločen protest proti provokacijam Socialdemokrati tudi v Beli krajini________ Člani Socialdemokratske stranke Slovenije v občini Črnomelj smo se sestali prvič 2. oktobra lani in ustanovili Iniciativni odbor za ustanovitev Občinskega odbora SDSS v občini Črnomelj. Od takrat naprej se je naše članstvo povečalo, tudi po zaslugi organiziranja zelo uspelega socialdemokratskega foruma v Črnomlju, na katerem je sodeloval tudi predsednik stranke dr. Pučnik. Ker smo želeli pospešiti organiziranje belokranjskih socialdemokratov tudi izven občine Črnomelj, smo 24. maja letos v Črnomlju ustanovili Območni odbor SDSS Bele krajine z namenom, da se ob nadaljnjem povečanju članstva ustanovijo krajevni odbori in občinska odbora SDSS v obeh belokranjskih občinah. Na ustanovnem-zboru, ki mu je predsedoval predsednik Iniciativnega odbora Stane Adamič iz Semiča in na katerem je povedal nekaj uvodnih besed tudi član predsedstva stranke Marko Selan iz Ljubljane, smo sprejeli statut območnega odbora, izvolili organe območnega odbora stranke ter se pogovorili o nadaljnjem delu. Sprejeli smo sklep, da se naš območni odbor vključi v koalicijo Demos. Glede na aktualne dogodke« Sloveniji smo najodločneje protestirali proti provokacijam Jugoslovanske (ki je ne moremo več imenovati ljudska) armade v Sloveniji in zahtevali, da se armada vrne v vojašnice in se neha vmešavati v politiko. Vse Belokranjce, ki so strankarsko neopredeljeni, vabimo, da se vključijo v našo stranko in da si skupaj prizadevamo za neodvisno, demokratično, gospodarsko uspešno in socialno državo Slovenije, kar je na kratko tudi program naše stranke. Za vse podrobnejše informacije, kakor tudi za prijavnice za vstop v stranko se vsakdo lahko obrne na sedež območnega odbora stranke, Mirana Jarca 3, Črnomelj. Za območni odbor SDSS za Belo krajino: MARJAN ŠVIRT, Črnomelj Slabo plačani režimski hlapci? Oster protest stavkovnih odborov posavskih šol naslovljen na vlado Delavci srednjih šol v Posavju ogorčeni ugotavljamo, da se razmere v slovenskem srednjem šolstvu tudi po dvodnevni stavki niso izboljšale, ampak se, nasprotno, poslabšujejo. Naše stavkovne zahteve ostajajo iste, saj v resnici nobena od njih m bila izpolnjena. Povečanje akontacij za 7,1%, in to brez poračuna, je celo nesramna farsa; kako drugače razumeti to povečanje ob podatku, daje bil marca letos povprečni OD v Sloveniji 7.300 din, torej toliko, kolje znašala tedaj plača več kot polno zaposlenega srednješolskega profesorja z več kot 10 leti delovne dobe?! Ob tem pa — če so v sredstvih obveščanja objavljeni podatki točni — povprečni slovenski delavec nima končanega niti prvega letnika srednje šole. Po zadnjih podatkih prejema v Sloveniji že okrog 50.000 delavcev zajam- čene OD, še več je takih, ki dobijo le malenkost več. Ker vemo, kako se izračunava povprečje, nam je povsem jasno, da določene strukture delavcev dobivajo enormno visoke (in po rezultatih sodeč, nezaslužene) dohodke, zato pa jih za ostale — očitno tudi za učitelje — zmanjka. Izgovor, daje to ob uvajanju tržnega gospodarstva nujno, je prozoren kvazi argument, brez vsakršne teže in bo to ostal vse dotlej, dokler je večina proizvodnih sredstev t.i. družbena lastnina, in so potemtakem skoraj vsi delavci zaposleni v državnih službah, enako po tovarnah kot po šolah in bolnišnicah. V tem trenutku ni glavni problem to, da je denaija malo, temveč to, da se ta skromni dinar, ki ga ustvarimo vsi za- darska kriza, tem bolj nedopustna je nepravičnost pri delitvi. Nujno bi jo bilo torej odpraviti. Toda za to je potrebna odločnost in brezpogojna poštenost. Ne prvega ne drugega pa učitelji pri slovenski oblasti ne vidimo več veliko, čeprav smo verjeli, da po volitvah končno prihaja čas, ko učitelj ne bo več zgolj slabo plačan režimski hlapec. Pri svojih sindikalnih zahtevah smo maksimalno upoštevali gospodarske in politične okoliščine, toda v nedogled takšno stanje v šolstvu, kot smo mu posleni slovenski državljani, deli skrajno nepravično. In čim globlja je gospo- 0 slovenskem državljanstvu Kaj pravi osnutek zakona — Povabilo za pogovor Ob koncu lanskega leta, ko sem se udeležil razprav o tekstu nove slovenske ustave, smo velikokrat spregovorili o na novo odkritem pojmu državljanstvo. Dejstvo, da se želimo prebivalci Slovenije v odnosu do ostale Jugoslavije drugače opredeliti, predvsem s čistimi računi, je pripeljalo do enotnega stališča, ki smo ga izrazili s plebiscitom. Ob tem pa smo v republiški skupščini sprejeli izjavo o dobrih namenih, ki načelno opredeljuje tudi vprašanje državljanstva, saj zagotavlja »vsem s stalnim prebivališčem v Sloveniji, da lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če to želijo«. Zato je tekst osnutka razdeljen na del, ki dolgoročno ureja možnost pri- Konkretizacijo take opredelitve je pripravil izvršni svet z osnutkom zakona o državljanstvu. V splošnem to pomeni, daje za opredelitev za državljanstvo potrebno izpolniti nekaj nujnih pogojev kot npr. stalno bivališče in izražena želja. Nikogar ni mogoče siliti, da postane državljan, zato ima tudi tisti, ki je državljanstvo prejel po zakonu, možnost, da se mu odreče. Državljanstvo je po svoji vsebini pravni odnos med posameznikom in državo, zato so vanj vpeti interesi, dolžnosti in pravice obeh partneijev. Iz tega zornega kota pretiran liberalizem gotovo ne more biti izho- dobitve državljanstva, in na prehodne določbe, ki so pomembne sedaj, ko bomo urejali obstoječe stanje. Prvi del mora ustrezati mednarodnim normativom. Zato ima vgrajene osnovne pogoje, ki so razdeljeni v pravice do pridobitve po rodu, z rojstvom na območju Republike Slovenije, z naturalizacijo in po mednarodni pogodbi. Posamezna poglavja so obdelana bolj podrobno, čeprav je razprava pokazala, da je ta tekst mogoče še izboljšati, predvsem v tistem delu, ko pusti odprto vprašanje izseljenih Slovencev in njihovih potomcev. Vprašanje prebivalcev drugih republik Jugoslavije je izpostavil Metod priča danes, ne more trajati. Pričakovali smo, da bo prišlo do sanacije razmer s kolektivno pogodbo in sistemsko zakonodajo. Toda to se ni zgodilo, ker se je vse drugo zdelo nujnejše. Ob bojkotu pouka četrtošolcev ni bilo nič drugače. Kot že neštetokrat seje preprosto pozabilo na to, da šola z učiteljem stoji in pade. V srednjih šolah v Posavju smo se zato pridružili splošnemu protestu proti neustrezni politiki slovenske vlade na področju vzgojne dejavnosti in šolstva. Od IS pričakujemo takšne ukrepe, da nam ne bo potrebno stavkati in da bomo lahko zaključili šolsko leto vsaj navidez regularno, ker dejansko to tako ali tako ni več mogoče — pa zagotovo ne po krivdi profesorjev. Stavkovni odbor srednje šole Brežice Stavkovni odbor srednje šole Sevnica Stavkovni odbor srednje šole Krško • Ker je ta zakon za mnoge zanimiv, v časopisu pa ga ni mogoče detajlneje obravnavati, vabim zainteresirane občane, da se zglase v poslanski pisarni na Ljubljanski 2, ki je odprta vsako sredo. Tu lahko dobe na vpogled tekst zakona, se dogovore za pogovor s katerim od poslancev in oddajo svoja stališča in zahteve, kijih bomo v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona poizkušali uveljaviti. dišče, zakon pa mora omogočiti, da obstoječo situacijo razreši na najmanj boleč način. Šonc, pri čemer se je zavzel za možnost pridobitve državljanstva za vsakega, ki bo to zahteval, pri čemer pa naj izpolnjuje osnovne pogoje. MARJAN DVORNIK V šolstvu je vse bolj porazno Izjava Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič • Volitve pomenijo pravi potres za novinarske hiše. (Ribičič) • Pomembna umetnost je bila vedno v sporu z oblastjo katerekoli barve. (Torkar) • V našem parlamentu se še vedno gredo ravbarje in iandarje. (Torkar) • Mnogi ljudje imajo čisto vest samo zaradi slabega spomina • Kdor ničesar ne ve, o ničemer ne dvomi (Francoski pregovor) • Ali bo svoboda znala peti tako, kot so sužnji peli o njej? (Miljkovič) Demonstracije srednješolcev zoper zaključni izpit so v zadnjem času razburile slovensko javnost in sprožile vrelo najrazličnejših odzivov na to temo. Četrtošolci vztrajajo dalje in tako dobivajo njihove demonstracije vse bolj tudi politično razsežnost. Kažejo na skrajno neurejene razmere v šolstvu, na katere smo pedagoški delavci opozarjali že večkrat, tudi v aprilski stavki. Zal so naše zahteve po hitrejšem razreševanju problemov šolstva nasploh naletele pri šolskih oblasteh in javnosti na gluha ušesa in celo na ostre kritike. Naš protest so razumeli le kot zahtevo po višjih zaključnih izpitov sprejeli ne glede na to, kakšni so bili naši pomisleki. O potrebnosti zaključnih izpitov nihče ne dvomi. Zato smo se na šolah vsi maksimalno potrudili, da bi učenci pridobili čim več znanja in opravili tudi zaključni izpit kar se da uspešno. Zal so osebnih dohodkih, čeprav so le-ti po-.......... t šol- • Stavkovni odbor sindikata delavcev VVO Novo mesto je na podlagi osebnega izjasnjevanja delavcev pretekli teden sklenil, da podpre stavko sindikata delavcev v srednjih šolah in domovih za učence. Njihove zahteve namreč tudi zahteve delavcev so sledica skrajno neurejenega sistema š stva pri nas. Vsi, ki delamo z mladimi, smo zaskrbljeni in tudi neposredno prizadeti. Izražamo bojazen, da bodo mladi spet nosili posledice napačnih korakov šolskih oblasti, ker le-te v vsem tem času niso bile sposobne poiskati za obe sprti strani ustreznih rešitev. Šolstvo zahteva celosten koncept razvoja in vsako nepremišljeno, nestrokovno reševanje problemov se v šolstvu pokaže šele čez nekaj let (primer uvajanje usmeijenega izobraževanja v preteklosti). Vsi posegi v šolstvu bi torej morali temeljiti na pretehtanih strokovnih podlagah in biti podprti z javnomnenjskimi raziskavami, vendar javnost danes ni niti informirana, kaj šele, da bi sodelovala. Menimo, da spremembe v srednjem šolstvu ne morejo potekati neodvisno od sprememb v osnovnem in visokem šolstvu. Pedagoški delavci smo bili vedno le operativni izvrševalci vzgojnih in izobraževalnih smotrov »uradne šolske politike«. Torej nemočni! Tako smo tudi odločitev o uvedbi VVO, ki hkrati protestirajo proti zniževanju proračunskih sredstev za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, zahtevajo ureditev plač v skladu s kolektivno pogodbo ter imenovanje posebnega resornega upravnega organa, ki bo skrbel za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, kot sestavnega dela celovite skrbi za otroke in družino. bile pri vsem tem šole bolj ali manj prepuščene same sebi. Izvedbeni pogoji so bili formalno zagotovljeni, medtem ko so bile same priprave na zaključni izpit I POMAGAJTE SOČLOVEKU Rdeči križ Slovenije organizira akcijo zbiranja uporabnih oblačil, obutve, posteljnine in šotorov, ki bo po vsej Sloveniji v četrtek, 30. mqja, ob 17. do 19. ure. Darovane predmete zvežite v svežnje in jih oddajte na zbirno mesto v vaši krajevni skupnosti, v strnjenih naseljih pa pred vrata na ulico do 17. ure. Darujte izključno čisto in uporabo blago! Hvala. RK Slovenije BORCI ČESTITAJO BORCEM KOČEVJE — Občinski odbor ZZB NOV Kočevje je minuli ponedeljek, 27. maja, poslal pismeno čestitko Ivanu Mačku-Matiju, častnemu občanu kočevske občine, ki je praznoval naslednji dan, 28. maja, 83. rojstni dan. Hkrati so poslali pismene čestitke še borcem, ki so ali bodo letos dopolnili 70 let. Naslovili sojih na naslednje člane svoje organizacije iz Kočevja in bližnje okolice: Tonetu Šercerju, Jožetu Žagarju, Mariji Mišič in Antonu Fincu. slabe, saj so vsebovale le željo po takojšnji spremembi, po bolj kvalitetni šoli, le nekakšno moralno oporo. Porazno je sodelovanje med posameznimi inštitucijami —Zavodom za šolstvo, Pedagoškim inštitutom, Strokovnim svetom za vzgojo in izobraževanje in Sekretariatom za vzgojo in izobraževanje. Njihovo neusklajeno delovanje pri pripravi zaključnih izpitov je učitelju pogosto bolj v napoto kot v pomoč. Posledice vsega tega se že kažejo v protestih srednjnešolcev in v iskanju krivcev po posameznih šolah, češ da so dijake premalo pripravile na zaključni izpit. Šolsko leto se bliža h koncu. Za normalno funkcioniranje šole in zaključek šole sta potrebna utečenost, notranji mir, ki pa ga že dalj časa ni. Učenci so na cesti, a 5. junija se zanje pouk tudi formalno konča. Sprašujemo se, ali se bodo dijaki lahko pod takim psihičnim pritiskom še normalno pripravljali na zaključne izpite. Kdo bo nosil odgovornost za morebitno neuspešnost četrtošolcev? Ali bomo to tudi tokrat srednješolski profesorii? » PEDAGOŠKI DELAVCI SŠTZU Novo mesto TEKMOVANJE GASILCEV — Preteklo soboto in nedeljo je pripravila sevniška občinska gasilska zveza v Šentjanžu občinsko gasilsko tekmovanje, in sicer so se pomerili v vajah z vedrovko z zbijanjem tarče, vajah z motorno brizgalno ter štafetah z ovirami in na 800 m., odvisno pač od kategorije. V soboto je med pionirji (mešano) zmagalo ekipa Krmelja, pri pionirkah Sevničanke, v močni konkurenci sedmih ekip pionirjevje prvo mesto osvojila ekipa s Telč, pri mladinkah so zmagale Ločanke, pri mladincih pa SevničanL V nedeljo so pri veteranih in moških članskih ekipah (B skupina) zmagali Boštanjčani, v najmočnejši konkurenci desetih članskih ekip (A skupina) pa so republiški sodniki prisodili zmago Sevničanom. Na slike predsednik OGZ Sevnica Branko Derstvenšek podeljuje pokal Sevničanom. (Foto: P. Perc) Odprto protestno pismo Skupščini Slovenije in slovenski javnosti Pedagoški delavci dolenjske regije preko SVIZ naslavljamo Skupščini Republike Slovenije in s tem celotni slovenski javnosti protestno pismo, v katerem apeliramo na vse poslance Skupščine Republike Slovenije in jih seznanjamo z vsesplošnim protestom zaradi neurejenih razmer v šolstvu in ignoriranja šolstva nasploh (aprilska srednješolska stavka ni prinesla pozitivnih premikov). Menimo, daje za reformo celotnega šolskega sistema odgovorna vlada Republike Slovenije. Kr se leta na vsa naša opozorila in vabila ni odzvala, smo, čeprav neradi, posegli po tej skrajni obliki protesta. V letu dni namreč ni prišlo do sistemskih rešitev, čeprav se je na drugih področjih družbenih dejavnosti, npr. zdravstvu, vsaj izdelal koncept razvoja, so se v šolstvu že pokazale posledice skrajno neurejenih razmer v množičnih demonstracijah srednješolcev, ki nikakor ne kažejo na slab odnos med profesorji in dijaki, pač pa na neuspešnost šolskih oblasti, da bi poiskale za obe strani sprejemljivo rešitev, za kar pa bodo nosili posledice predvsem mladi. Zavedamo se težkega materialnega položaja in vsesplošne krize, kateri se nahaja naša družba, pripravljeni smo nositi tudi del bremena, pripravljeni smo se dogovaijati, a se nimamo s kom, zato zahtevamo od šolskih oblasti in od Skupščine Republike Slovenije, da se čim prej izdela koncept razvoja izobraževanja na vseh ravneh ter izračuna cena, ki jo bo morala Slovenija za tak razvoj plačati, saj je vlaganje v znanje najcenejša »investicija«, ki nam bo omogočila hitrejše vključevanje v evropski prostor. Ker se naša vlada ne odziva na naša opozorila, apeliramo na skupščino Republike Slovenije, naj se šolske oblasti odrečejo svoji samovšečnosti in začnejo dialog z učitelji in njihovimi predstavniki, ki jim ni vseeno, kakšno šolstvo imamo. Ne prevzemamo odgovornosti za posledice, ki se že kažejo, če se vlada ne bo odzvala. Želimo normalno zaključiti šolsko leto, a trenutna situacija ne kaže, da bo tako, zato izražamo bojazen, da bodo tudi tokrat učenci plačevali davek napačne korake šolskih oblasti, poudarjamo, da te odgovornosti bomo prevzeli. Stavkovni odbor dolenjske regije SVIZ Predsednik: IVAN METELKO Drugačno mnenje o stavki v šoli Mar ne diši vse to doga' janje po dirigiranju?^. Kar dobro smo obveščeni o stavkajočih, tako mladine kot njiho^ vzgojiteljev. Predvsem o zahtevah’ negativnosti pri letošnjem Pr"2 nem, pa tako osovraženem zaključi* izpitu. Malo lahko slišimo in vidh®" pristojnega ministra. Izbran je Wr evropskih merilih, resno in dosle® deta. jj. Nanj in njegove privržence pa* j. va toliko gnojnice, da bi je bilo d°v lP za mnogo naših opuščenih nj>v travnikov. .c Moji otroci še niso tako veliki, 1)3 jih strašil zaključni izpit ali matura-p ma sem morala opraviti maturo, če hotela imeti opravljeno srednjo šol ^ se vpisati na višjo. Bali smo se Pa skupaj. Pripravljali smo se družno, r navijali in utrjevali snov. Nepopisf1^ je bilo veselje po opravljeni matun- Or zorevanje, zorenje, rast, osamosvajaj vstop v življenje ni mačji kašelj- 1 u ulici ga najbrž ne opraviš. Ulica potrdila ne spričevala. Kako bod^ ^ nji dijak razložil potomcem, da Jj- ^ dosegel svoj zgodovinski trenuten ulici, izničil zaključni izpit?! j. Trudimo se z uvajanjem dcirio ^ , je, hočemo v Evropo, hočemo iz JC8 j lavije. Na ulici. Če je vse to zato, n vladi dali vetra, hvala, ne morem J pritrditi. p Ne morem mimo tehtnega Pr!s.lv j, prof. Vanje Kržan v zadnji števili j nika Družina. Kdo je do sedaj p01? na Konvencijo o otrokovih prav,!r i Kot navaja, je po njej manipulacij otroki ne le nevzgojna, ampak prepovedana. . jj Tako je prišla domov maturant11 staršem povedala, da bo dobila j vičene ure, če ne bo šla na ulico. jj. k temu še rečemo? Ne diši vse to P*’. rigiranju? Kot pravi prof. Vanja M' nekdo, ki je posestvo zapravil, 8 ^ more spet postaviti na noge. Najb(7 k to veljalo tudi za šolnike. Kje ste bt . sedaj? Zakaj na ulici preko otrok r® te tisto, česar si pred leti niste upal1 nrp^iti? K i#» cn nncn#»ti ali Tanisflfl* prečiti? Kje so posneti ali zapisam ^ misleki ali ugovori tistih, ki so ve* stavke učili? Preveč pomembne stvari smo se » venci kot narod lotili. Osamosvaja se namreč. Tu ni dela za eno ppP0^ in za peščico ljudi. Vsi smo v igri in ramo sodelovati. V prvi vrsti z o1*,* ramo sodelovati. V prvi vrsu 1 jf vorno vzgojo otrok, z odgovornim ^ lom. To je projekt, ki samo en7 jClo uspe. Trdno sem prepričana, da * in znanje vodita iz kaosa, v katc' smo. To hočemo vsi, kajne? NADA BOŽNj Novo m« KAJ JE Z VOLITVAMI V KS DRAGA? ^ Pred nekaj tedni smo imeli v Draga v kočevski občini volitve, jevne organe. Takoj po volitvah J ^ krajani krožila vest, da volitve ms ^ pravilno izvedene, da volilni hs'k eif bili žigosani in ne vem še kaj. Nap ^jli) masovnem sestanku po volitvah J e tudi javno povedano, da volitve m*^ ljavne oziroma da so razveljavljen ^ ^ kaže, da to zadnje drži, ker na danes ni bila izvršena primopic j ^ zato stvari tečejo po starem. Kjmv0iil' zaio sivari icceju po suhcih. —- - v0|i> vprašujejo, kdo je odgovoren, da ,0j( ve niso bile pravilno izvedene, m volitve razveljavil in kdo je d°17 .f0|ti» skrbeti, da se volitve ponovijo oz še enkrat izvedejo. Ker se nihče ^ jevnih faktorjev ne pobriga, da ^ii deva uredila — izgleda, da n ^ ugaja, da bi se 9-letna mandatu p še kar naprej nadaljevala. Sedaj t9|tp no, ali smo na tako nizkem ah. visokem nivoju, da se še zvezm , zgledujejo (ravnajo) po razih Dragareki dolini. Proti nasilju , ^ glir Komisija Pravičnost in n?‘Jllfj0dlc^ venski škofovski konferenci ^lova*1' neje obsoja zadnje posege oad f ske armade, ki so očiten n * ^iij1' ske armaae, ki so ocuc. - ■ suverenost Republike Slovenije-.^ ,ns mi skuša armada povzročiti n jjljir ____ _________________»kitne n»"',„J. tem opravičiti morebitne h® vil* ukrepe, na katere seje očitno da bi uvedla izredno staijje -je. preprečila osamosvojitev r tem opravičiti s se je očitno r-edno stanje • ...............osvojitev Slov Kar se je zgodilo v.l^Vfma<**,v vredno še posebne obsodbe, j? MSj zlorabila zaupanje in med P* s tfr zlorabila zaupanje in med P®jL nek* prostorih civilne oblasti ngra tere pogajalce. Torej so J*! * JfoAS. Ruši medsebojno zaupanje 1 nadaljnje demokratično m urejevanje odnosov. .. ^iva* Vse državljane Slovenije stveno. izogmajo naj ~ lahko služila za povod nov ^pt\e'/'>‘ armadnim dejanjem, in naj , ......... prcdsedmK ^ navodila sloven: SlovenskapolitiČn0 zgrajena na protijugoS (Mastnak) P- Policijski sindikat zahteva jovečanje plač Jfoziv odgovornim inf? nez^* *°voljstvom smo sprejlei sv-.rm.ac‘je o predlogu izvršnega CfcnerfPUblikeSI°Veni^ CUDO moratorija na izvajanje Premernhe Zakona o delavcih v or8an'h in Zakona o dr„i?or)ai]'h, ki bi delavcem v dni, ji"1 uPravi povečala osebne snr- ke' Več kot Pol leta so že ne-sl:. menJen', kar ob rasti življenj-der viškov pomeni občuten pa-knnPr ove rea*ne vrednosti. Priča-ra« * Smo Povečanje ne le zaradi tudi ilvlJenjskih stroškov, temveč dohi^a.' uskladitve z osebnimi stvn; 1 v sl°venskem gospodarne n gospodarskih dejavnostih, dq _n£nJe pa tudi zaradi poštene-OHi 73 opravljeno delo. daVal°čitve zborov skupščine, res-moLne dokon«na.1)3 predlagani in in .u7em°' *7 njo ne strinjamo nihiiUdl v sedanjih težkih politič-mnm gospodarskih razmerah ne žilkn "J0 sprejeti. Zahtevati od sna-ni nJk - mesec dni za zajamče-da „n> dohodek, ali od miličnika, rednL"J1? “n°vo 9.804 din pri Ijenin™ de 9 “Postavlja svoje živin nj.e.n se je 24 ur dnevno dolžan .Popravljen odzvati zahtevam delati-’ni ?la«i'o za delo. Ob tem si Prost ' v državni upravi, če niso v Umetni- ravno znanstveniki ali •. '“> ne smejo izboljševati živ-»popoldan- Ske*a standarda . , da smP^0m-Zatobomo vztraJ'ali’ J*"«, n0delo tudi ustrez- ^IVAMO: |agann?Uf>ŠČinske Poslance, da pred-delavaS,'^°rator‘ja ne sprejmejo in jo dr,« • državne uprave omogoči- ^"imfdoSr^z ustreznimi blike izvršni svet skupščine Repu- o. predle oven‘je’ da umakne svoj °dke in morator‘.)u na osebne do- v dr*jindiikate v Sloveniji, delavce v nrav ni” or8anih in funkcionaije -h“,i SEKRETAR ROS DRAGO ŠČERNJAVIČ _ PREDSEDNIK PSS ZDRAVKO MELANŠEK Izvajanje S. Mihelčiča me je ganilo Navdušen nad nastopom V ponedeljek, 20. maja, sem v viteški dvorani ljubljanskih Križank prisostvoval harmoničnemu koncertu, ki gaje v okviru tedna koncertov, posvečenih glasbeni mladini Slovenije, izvajal belokranjski umetnik in glasbeni pedagog Silvester Mihelčič iz Črnomlja. Izvajal je belokranjsko in prekmursko suito. Suiti obsegata koncertne priredbe štirinajstih zbranih belokranjskih ljudskih plesov in pesmi ter ravno tako prirejenih trinajst prekmurskih ljudskih plesov in pesmi. Izročilo ljudskega blaga je tako s priredbami iztrgal pozabi in prenesel na koncertni oder. Izvajanje Silvestra Mihelčiča me je ganilo. Čeprav sem samo ljubitelj glasbe v splošnem pomenu, so me zvoki elektronske harmonike spontano popeljali v svet belokranjske in prekmurske idilike. Čutiti je bilo utip ljudstva in prirode, ki sta si kljub geografski oddaljenosti blizu. Čeprav mi je Bela krajina bližja od prostranih prekmurskih ravnic, sem skozi melodije potoval po obeh slovenskih deželah. Umetnik, ki se je tokrat ustavil v Ljubljani, je s priredbo izvirne ljudske glasbe prikazal kulturo naših prednikov, prizadevanje ljudstva na obrobjih slovenske domovine, ki izraža boj za obstanek, ljubezen do človeka in narave ter želje po napredku. Umetnik je izvajal koncert v objemu zveste glasbene mladine. Na odru sem opazil majhno elektronsko opremo, ki meje spominjala na računalniški komplet. Pa vendar je bila v ospredju har^ monika, katero je obvladovala izkušena roka glasbenika Silvestra. Morda je sto-terokrat pritisnil na raznobarvne gumbe ob strani klaviature, preko katerih je pričaral čudovite zvoke piščalk, tamburic in drugih ljudskih inštrumeptov, ki so ob elektronski spremljavi sestavljali celoto. Bilo je res čudovito. KOSTJA VIRANT Ljubljana • Vladati pomeni predvidevati (Francoski pregovor) • Vladati pomeni delati ljudi nezadovoljne. (France) • Izrazi otroku spoštovanje in izražal bo spoštovanje. (Rodezijski pregovor) • Ni mogoče sprejeti trditve, da poraz realnega socializma lahko nadomesti le kapitalistični model organiziranja gospodarstva. (Iz zadnje papeževe okrožnice) Nad šolstvo so se zgrnili črni oblaki Upam si trditi, da je srednje šolstvo ta čas najbolj podcenjevana dejavnost v Sloveniji, pozabljena od oblasti _____in boga — V ljudi sta se zalezla apatičnost in strah — Obljube so se razblinile kot megla Čas neusmiljeno teče, v šolstvu pa se problemi kar kopičijo in včasih imam občutek, da nas bo vse skupaj preplavilo. Dejstvo, da nihče ni mogel po naravni poti pripeljati učencev nazaj v šolske klopi, nas bi moralo vse skupaj dokončno strezniti. Situacijo bi rilirne duše lahko opisali kot izredne razmere. Krivca pa ne smemo iskati le na strani šol in učiteljev in ne bi smeli verjeti raznim pozivom, naj družba zaščiti dijake pred šikaniranjem in manipulacijami učiteljev. Če so takšni primeri, jih je treba obelodaniti in ustrezno ukrepati, ne pa delati krivičnih posplošitev. Naši mediji so slovensko občestvo prepričali, da seje po dvodnevni stavki stanje v šolstvu uredilo. Naj mi kdo pojasni, kako naj preživimo z borimi 552.000 dinaiji dohodka za 41 zaposlenih, kar znese v bruto povprečju 13.463 din. Je v tej masi zagotovljen tudi regres, odpravnine za tiste, ki odhajajo v pokoj, jubilejne nagrade? Konec maja še ne vemo, kaj bodo prinesli prenovljeni predmetniki, če bodo sploh sprejeti, koliko učiteljev bo ostalo na cesti. Kaj jim bomo dali za odhodnico? 24 osebnih dohodkov, kot so sijih delili v razpadajočih SIS-ih in še marsikje? Vlada bi se morala resno lotiti analize plač v vseh družbenih dejavnostih in stvari vsaj ublažiti. Že dolgo nazaj smo slišali, daje to prehodno obdobje. Kaj pa naj rečemo tisti, ki smo že skoraj 30 let v prehodnem obdobju? Naj tožimo državo, da nas je v vseh teh letih strahotno ogoljufala? Kdor seje s srcem posvetil učiteljskemu poklicu, se drugače kopičil Koliko učiteljev si bo s svojimi prihranki lahko odkupilo študentska leta, da bi Tokratni gost Andrej Rot Zupan vabi na razgovor št. 2 (Dol. Toplice) Krščanski demokrati Novega mesta izpolnjujejo obljubo, ki so jo dali na svoji letni konferenci v začetku tega leta. Takrat so namreč sklenili, da bodo na Dolenjsko vabili znane in pomembne Slovence. Za kraj svojih srečanj so izbrali Dolenjske Toplice, kjer je za te priložnosti prostor odstopilo tamkajšnje Zdravilišče. Na prvem večeru »Župan vabi na razgovor...« se je predsednik novomeške občine Maijan Dvornik pogovaijal z dr. Janezom Grilom. Beseda je tekla o medijih. Ta tema se bo nadaljevala tudi na drugem tovrstnem pogovoru v četrtek, 30.5., ob 20. uri, ko bo v Dolenjskih Toplicah gost mag. Andrej Rot, v zadnjem času velikokrat omenjena osebnost. Beseda bo tekla o novem slovenskem časopisu »Slovenc« in slovenski diaspori. Veijetno ne bo odveč četrtkovemu gostu na pogovoru v Dol. Toplicah nameniti nekaj besed. Mag. Andrej Rot je drugi sin slovenskih staršev, ki so morali leta 1945 po zmagi komunizma zapustiti domovino, ker so se znašli v nasprotnem svetovnonazorskem taboru na novo urejene Jugoslavije. Po končani srednji šoli je študiral filozofijo in pedagogiko in po diplomi opravil magisterij iz filozofije. Je poročen in oče petih otrok. Žena je profesorica, vendar se je že v Argentini odločila, da zavoljo vzgoje otrok pusti službo ravnateljice na šoli in se posveti Arondacija in neobdelane njive vprašanji: Ali upravičen odvzem? samo družini. Do vrnitve v Slovenijo je mag. Rot služboval kot profesor na argentinski srednji šoli. S »slovensko pomladjo« se je tudi Rotovim ponudila priložnost za vrnitev v domovino, kjer je že zorela ideja o oživitvi časopisa »Slovenec«. Gonilna sila, ki je idejo spremenila v projekt, je bil koroški Slovenec Hanzi Tomažič. Ta je mesto glavnega in odgovornega urednika novega časopisa ponudil mag. Rotu. Tako je vrnitev Rotovih, ki je v njih tlela že dolgo, dobila tudi konkretno vsebino. Mag. Rot je v nekaj razgovorih že tudi opredelil uredniško politiko časopisa, ki ga bo vodil. Po mnenju mag. Rota bo »Slovenec« časopis vseh Slovencev, ki bo daleč od skrajne kritike in minljivega navdušenja. S strpnim gledanjem na slovenski prostor in mesto Slovencev v sodobnem svetu želi novi slovenski časopis prinesti novo kvaliteto v naš medijski prostor. »Slovenec« ne bo časopis samo enega dela slovenske družbe in bo daleč od govoric, da bo strankarski časopis. S svojim objektivnim pisanjem se bo opredeljeval za človeka — posameznika, slovenstvo in krščanski etos. V Dolenjskih Toplicah se v četrtek torej obeta predstavitev novega slovenskega časopisa, kar je že samo po sebi zanimivo in obiska vreden medijski dogodek. Večer pa ne bo imel samo govornega dela, saj so organizatoiji kot uvod v večer pripravili tudi glasbeno točko. Na večer so povabili novomeškega kitarista Dušana Pavleniča, ki bo pripravil krajši nastop. J. KRAMAR šli v pokoj takrat, ko začutijo, da jim je zmanjkalo moči za večno prilagajanje in samozatajevanje? Medtem se na skrivaj tke bodoča mreža šol in nit je vedno krajša (beri: denar za šolstvo). Izgleda, da je bo zmanjkalo za šole v oddaljenih, demografsko ogroženih krajih, in vedno več otrok bo ostajalo doma, saj si ne bodo mogliprivoščiti dragih internatov ali čisto omčajnih potnih stroškov. Pavšalne ocene, da s tem ne bo nobene škode, so podobne tisti izjavi, da se bodo šole z manjšim obsegom dela lahko rešile slabših učiteljev. Po tej logiki se bo država rešila slabih šol kar tako, mimogrede. Pričakovali smo, da se bo kdo lotil temeljite analize letošnjih razpisov in prijav učencev. Saj to je prava katastrofa! Kdo bo v tej državi še kaj ustvaril, če bi bili mladi radi v prvi vrsti policaji, fri-zeiji, kuharji, poštaiji, peki in slaščičarji, trgovci in končno tudi gimnazijci. Že tako razredčeni programi v strojništvu ostajajo na pol prazni kot posledica katastrofalnih razmer v tej industriji. In na podlagi letošnjih »izjemnih« razpisov bomo gradili bodočo mrežo šol. Ob vsem tem ni dvoma, daje situacija popolnoma zrela za splošno stavko. V drugih dejavnostih bi gotovo šli do konca, v šolstvu pa se zavedamo, kakšne posledice bi to imelo za učence zaključnih razredov, ki so že tako v časovni stiski zaradi svojega bojkota in prepočasnega reševanja problemov. Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje bi moral javno objaviti, koliko po veljavnih normativih šolam zagotavlja za čistilko in učitelja z visoko izobrazbo. Upoštevati je treba, da notranjih rezerv ni, še predvsem velja to za manjše šole, ki jim normativi že dolgo odmerjajo zelo tanke rezine. Če seje pri nas pogača spremenila v navaden hlebec črnega kruha, bi moral biti vsem zagotovljen enak delež, in to imamo pravico zahtevati. K mnenju in odnosu SOGLASJE ZA ŠOLO? KOČEVJE — V načelu republika ne bo nasprotovala ustanovitvi lesne šole v Kočevju. Tak odgovor so te dni prejeli pristojni organi občinske skupščine Kočevje na svoj protest zaradi napovedane ukinitve dislociranega oddelka lesne šole v Kočevju. Dislociranega oddelka torej ne bo, bo pa lahko v Kočevju šola. Pogoj je le še ustrezna kadrovska zasedba šole, ki je predpisana za lesni program. Ustrezne učitelje je potrebno zagotoviti še ta teden, ko bo prišel na razgovor o tej šoli v Kočevje svetovalec ministrstva za izobraževanje Maks Vester. Kako bi reagiralo članstvo ZK? 8a sekil saj ;p “naslovom»Neizprosni fant-k°*i * Z^Te" a^’’ s katerimi nas sra- ;*ntie na c-, 7 Bele krajine, lukovški "^kov 1,0 73 nevesto odštel ’13 plavili 7.Srn° kot ponavadi v začetku ^»kov | neves. n hotel dati denar, je neve-Jj **nt0v praBi'a za vrat enega od na- 8 za * 2-500 din, petstotaka n! ven,Dcr °dn°s odštel vodja šran-k°d F. Z. podatek, da sl8asmoHirPiačal 20 tisočakov. Poleg k 0 ^nar J Pevesti darilo, za katerega J'Je bi|a prispevali sami, in ne ženin, k« a .,£?* svatom odprta, niso odšli ??rCev l ',ne politi z vinom iz naših Jvatom ‘^člta F Z. |>ti, '•17 Bele krajine nimamo kaj C).nevespn' ? vse nelJube dogodke SkS ie n *dornač!' Za eeno šrange, dit^o lukovške fante, češ pr? "i novT* da na Prihodnjih šran- LUKOVŠKI FANTJE la zmanjševati število zaposlenih v primarni kmetijski proizvodnji — tudi sam sem eden izmed tistih, katerih delo je postalo nepotrebno — kar bi bilo seveda opravičljivo, če ne bi bilo to dejanje posledica zmanjševanja obsega primarne kmetijske proizvodnje. Zaradi tega zmanjševanja je bilo vedno več praznih državnih hlevov, prodanih zemljišč, opuščenih nasadov in celo obratov. Dopisovanje med razlaščenimi lastniki zemljišč iz Otočca in KZ Novo mesto na primer podpira ravno to trditev. Kot kažejo ti dopisi, so bivši lastniki še vedno budno spremljali, kako se izvajajo leporečne tesede o upravičenosti arondacije. Razlaščenci so na primer zahtevali septembra 1970. leta od KZ Krka Novo mesto, naj jim vrne obdelovalno zemljo. V letu 1965 smo bili prisiljeni za minimalno ceno odstopiti parcelo na Otočcu, ker je bilo to potrebno v širšem družbenem interesu, kot so tedaj argumentirali odvzem zemlje. Aron-dirane površine ste obdelali in izkoristili samo prvo leto. Tri leta sploh niste obdelovali oziroma o agrotehničnih metodah, ki jih navaja akt o upravičeni arondaciji, ne more biti govora. Letos pa ste dali zemljo celo v najem, kar torej pomeni fevdalni odnos, piše v enem od zahtevkov v omenjenem dopisovanju. Na pričujoči dopis je zadruga pripravila odgovor, iz katerega je razvidno, da je bila malodane prisiljena zahtevati od občinskih služb, da so izvedle prisilen odvzem zemljišč na Otočcu. Dopisa zadruge nimam, vendar je vsebina razvidna iz odgovora razlaščencev na ta »manjkajoči« zadružni dopis. Razlaščenci so zadrugi junija 1971. leta namreč pisali, da so iz odgovora Ivanki Rataj dobili odgovor tudi vsi ostali podpisniki vloge, ki so z arondacijo izgubili zemljišča. "Dovoljujemo si vas opozoriti, da je v tem primeru skrajno neodgovorno, da se izgovaijate na ŽK in občinsko skupščino, ker sta vam zemljo preskrbela, dajo tudi redno obdelujete in da bo družba imela od tega samo koristi... Prepričani smo, da tudi člani občinskih organov ne bi s tako vnemo zagovarjali vaše zahteve po arondaciji, če bi vedeli, da boste tako hitro obrnili zemlji hrbet in s tem zlorabili zaupanje članstva ZK in občinskih organov.« Poleg tega so razlaščenci v odgovoru očitali zadrugi, da zemljišč ne izkorišča oziroma ne obdeluje sama. Kako je z rentabilnostjo, ekonomičnostjo in produktivnostjo proizvodnje v družbeni režiji v občini, ne nameravam dokazovati v tem članku. Bral sem vse članke o zapletu v Šentjerneju. K vsakemu od teh bi lahko pripisali, kako bi to rešil Kardelj. Ko se je belokranjski kmet Kardelju pritožil, da mu njegovi ljudje kradejo češnje, je Kardelj odvrnil: »Pa bi češnje sam dal, potem ti jih ne bi kradli!« Mislim, da bi ta zaplet lahko razrešili po tem receptu, posebno še, ker so kmetje lomili veje na češnjah, ki so bile nekoč njihove. JOŽE BEG Starine 1 Otočec ob Krki • Akterji bratomornega boja bodo pomrli nepomirjeni (F. Cerar) • Kdor dela zlo, je bolj vreden sočutja kot obsodbe, saj je zlo v mojih očeh neke vrste bolezen. (F. Cerar) OTVORITEV TEHNOHIŠE — V Uskoški ulici v Kočevju so pred kratkim odprli novo zasebno podjetje Tehnohiša, last Staneta Stanišiča. (Na fotografiji Z otvoritve). Čepra vje družbenih in zasebnih podjetij, ki prodajajo belo tehniko, televizorje in podobno robo v Kočevju in bližnji okolici že nekaj, so kupci po nekaj dneh skoraj popolnoma izpraznili novo trgovino. (Foto: Primc) Dolenjske zidanice niso vikendi Davki povzročili burjo v kozarcu vina — Smo za čisto vino, ne za šmarnico Ko sem pred kratkim v »Dolenjcu« prebral, kaj je bilo napisanega in povedanega glede obdavčenja dolenjskih zidanic in vikendov, sem takoj občutil, da nam namesto pravega vina natakajo navadno šmarnico. V srcu meje stisnilo, ker se davkarija tako grdo obnaša do vikendarskih vinogradnikov; njihove zidanice meče v isti koš s pravimi vikendi in jim odredi plačevanje občinskega davka na premoženje. Res je, da so vsi ljudje alergični na davke, če pa od davkov znorijo kot vinogradniki, potem mora občinska oblast resno razmisliti in preklicati takšne hude davke, kajti zdravstveni fondi finančno ne prenesejo takšne masovne norije. Pa še sramoto si delajo z davki na ponos in simbol Dolenjske — zidanico, za lepše pa jo preimenujejo v prostor za počitek in rekreacijo. Nobenega razumevanja torej do tega, da vikendarski vinogradniki v potu svojega obraza skrbno obdelujejo trdo vinogradniško zemljico in z velikim trudom vzgajajo vinsko trtico samo zato, da se včasih malo poveselijo ob kozarčku svoje pristne vinske kapljice. Pa še to edino veselje jim zdaj pokvari davek in lahko se zgodi, da bodo množično začeli sekati vinograde. In kaj bo potem? Prave vikende treba obdavčiti, tiste na hribčkih in v dolinah, na obrežju rek ali na robu gozda, vikendaije, ki ne pridelajo niti en sam liter vina in torej sploh niso pravi Dolenjci. Saj ga ni pravega Dolenjca brez vinograda in zidanice. Takšni naj plačujejo, saj nič koristnega ne delajo, samo poležavajo in se sončijo. Torej davek na sonce, dodal pa bi še davek na čisti podeželski zrak in davek na blaženi mir daleč od mestnega hrupa! Najhuje pa je to, da vikendaiji, ko si naberejo sončno energijom, si napolnijo pljuča s čistim zrakom in odpočijejo živce v mirnem okolju, zvečer in v pozno noč prirejajo orgije. Vinogradniki pa se po težkem delu v vinogradu le očedijo se izmučeni spravijo spat in hitro zasmrčijo, na drugi strani njihove postelje pa milo jokajo in vzdihujejo njihove zakonske družice: »Oh, ljubi bogek, spet ne bo nič!« Če niste vedeli doslej, pa zdaj veste, kakšna je razlika med življenjem v zidanici in v vikendu. In to se mora poznati v davkih, pravijo vinogradniki. Čeprav je edina razlika med vikendi v vinogradih in onimi drugimi, da prvi imajo kletni prostor s prešo in sodi za grozdje in vino ter še kaj drugega, potrebnega v vinogradu. Da ne bo pomote: pri tem opisu nisem mislil na tiste stare kmečke zidanice, narejene iz kamna, apna in peska, ali na lesene hrame, ki so se že kar izgubili med novozgrajenimi vikendarskimi zidanicami. Še nekaj! Vinogradniki so organizirani v občinskih ali krajevnih društvih, ki delujejo kot nekakšen vinogradniški »lobi« in si prek občinskih skupščin v odlokih o davkih zagotovijo kar vredne olajšave pri odmeri davkov, saj je med vinogradniki mnogo odbornikov, občinskih referentov in šefov, pa še kateri župan je zraven. Kaže, da je v Trebnjem takšnemu lobiju spodletelo, zato tolikšna jeza. Tista salomonska rešitev je pa res prava: kdor ima čez 1.000 trt, je za 40 m2 zidanice oproščen davka! Povsod obdavčujejo bolj tistega, ki več ima, tam pa obratno. No, to ni nič proti temu, kako so si metliški vinogradniki »zrihtali« olašave, da za zidanice plačajo več kakor trikrat manj davka kot vi-kendarji za svoje vikende. O tem pa drugič bolj resno. Pa brez zamere! Povedali ste in napisali', pa sem vam odgovoril. Inž, IGOR_ JUGOVIČ javnosti do šolske problematike veliko doprinesejo tudi novinarji z raznimi podtikanji in komentarji, na primer: učenci stavkajo, ker so jim učitelji dali dober vzgled, ali: cinizem brez primere, da učitelji grozijo učencem zaradi bojkota pouka, ko pa so učenci morali prisilno ostati doma ob njihovi stavki. Izraz »prisilno« je rahlo za lase privlečen, ali ne? Pa priljubljena puhlica Jasne Tepine, kako bo šola boljša, ko bodo učitelji nehali iskati neznanje, in še bi se našle podobne cvetke. V teh hudih časih bi si želeli vsaj korektnega poročanja brez navijaških strasti. Ravnateljica: prof. GABRIJELA VIDIC-MIHELCIČ KNJIŽNICO V MIKLOVO HIŠO RIBNICA — Vesna Poštrak, ki vodi ribniško knjižnico, je povedala, da si prizadevajo ribniško knjižnico še letos preseliti iz doma JLA v prenovljeno Miklovo hišo, kjer je zanjo rezervirano prvo nadstropje. Knjižnica potrebuje za selitev palice za knjige in dve mizi, kar bo veljalo okoli 500.000 din. Imajo le 200.000 din, ki jih je prispevala krajevna skupnost Ribnica. Za pomoč so zaprosili obrtnike in ostale KS v občini, računajo pa tudi na pomoč iz občinskega proračuna. Na eni zadnjih sej je bilo namreč sklenjeno, da bodo političnim strankam odvzeli del predvidene dotacije in tako privarčevani denar namenili za potrebe osnovne šole v Sodražici in za društva, na ta del pa lahko računa tudi knjižnica. KDAJ SELITEV KNJIŽNICE? RIBNICA — Kot se v Sloveniji po napovedani razdružitvi ne bo nič zgodilo, tako se ni tudi po otvoritvi Miklove hiše, prenovljenega ribniškega kulturnega hrama. Na otvoritvi je bila skoraj vsa slovenska kulturna smetana, kaj res pretresljivega pa se kasneje ni zgodilo. Načrtovano je, da se bo sem preselila tudi ribniška knjižnica, ki zdaj gostuje v domu JLA. To naj bi se zgodilo do konca leta, če bo denar za to. M.G-č Petstokrat je igral na ohcetili Muzikant in humorist DEBENC — Milanu Kučanu, ki je tako kot precej drugih obiskovalcev in obiskovalk plesal na letošnjem zdaj sicer že nekoliko odmaknjenem debenškem prvomajskem srečanju, je namignil, kdaj naj spet sede, pravzaprav Franc Vegel. Ve-glov »Ansambel Franca Vegelna« je namreč igral inje pri tem tudi zajel sapo s premori za počitek, v katerem plesalci seveda sedejo. V glasbeniškem življenju Franca Vegla, kije doma iz Sel pri Dobovi, se zdijo zanimivi začetki, in to zaradi množine nastopov. Čez petstokrat je namreč igral na ohcetih. To je bila generalka za veselice in manjše glasbene turneje, na katere seje podal tisti hip, ko je v začetku sedemdesetih let optimistično stopil v družbo »Optimistov«. Od tega ansambla je šel v »Objem«, potlej pa so ga razburkani glasbeni in ve-seliščni tokovi vrgli k »Brodnikom«. Franc Vegel, ki je letos že tretjič igral za 1. maj na Debencu, zdaj v glavnem samo organizira nastope, »išče posel«, kot pravi. Tako delo je prevzel za svoj sestav in za šentjer-nejski ansambel Toneta Dovžana. Daje igral, preden seje lotil bolj organizacijskih glasbeniških nastopov, pa ne more zatajiti, saj včasih še poprime za instrument, tako kot kak zidarski mojster tu in tam še vzame v roke kelo. M. LUZAR Franc Vegel Nikamor brez narodne noše STRAŽA — Turistično društvo v tem kraju je zadnja leta najbolj delavno v novomeški občini. Kar precej zaslug za to ima tudi 80-letna Angelca Bartolj, ki je na sobotni skupčini za svoje delo prejela pisno priznanje Dolenjske turistične zveze. Kljub letom je v njej še veliko veselja in poskočnosti. »Dokler bo v moji moči, bom hodila na prireditve v narodni noši. Sedaj me spremljata že dve pravnukinji, pred 30-leti pa sem bila v Straži edina, ki sem imela slovensko nošo. Nekdaj je bilo veselo, daje kaj. Na lojterski voz smo se naložili in se, oblečeni v noše, odpeljali povsod tja, kjer je bilo kaj bolj slovesnega. Na birme, sveta obhajila pa tudi nobene kmečke ohceti v Ljubljani nismo spustili,« pripoveduje Angelca in prav nič seji ne pozna, daje na No-volesovi žagi opravljala najtežja dela. Prvo nošo ji je sešila domačinka Polda Derganc, potem pa v Straži dolgo let ni bilo šivilje, ki bi se lotila tako zahtevnega dela. Šele Anica ANICA IN ANGELCA — Zaslužni za razvoj turizma v Straškem koncu Dolenjske. Tisovec seje s to nalogo turističnega društva pred petimi leti odločila, da zase naredi nošo. Razdrla je staro avbo, ostala pa je že nekako šlo. Že prva ji je uspela in potem jih je spravila skupaj še trideset. »Najtežje je za blago in okraske. Vse moram uvažati iz Nemčije,« pove Anica, ki je danes eden od stebrov prireditev Straška jesen, ki bi brez njenih noš izgubila kar precej svoje privlačnosti. V nošah je oblečenih precej mladih pa tudi otrok, kar je porok, da turistična dejavnost v tem kraju ne bo hitro zamrla. J. P. Smo tudi pred zdravniško stavko? Fides, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki združuje 700 članov, je sprejel naslednje sporočilo za javnost, ki ga objavljamo 1. Od vlade in ministrstva za zdravstvo zahtevamo, naj ne zavajata javnosti in naj prebivalce Slovenije in skupščino Republike Slovenije jasno obvestita, da se s sredstvi, ki jih sedaj namenjamo zdravstvu, bistveno znižujeta obseg pravic in raven zdravstvnega varstva. Kljub varčevalnim ukrepom primankljaja nikakor ne bo mogoče nadoknaditi. Poudaijamo, d% mora vlada za tako okrnitev pravic dobiti privoljenje republiške skupščine. 2. Varčevalni ukrepi, ki prizadevajo tiste pravice delavca v zdravstvenih zavodih, ki so rezultat stoletnega socialnega boja, povzročajo nezadovoljstvo med zdravstvenim osebjem in s tem zmanjšujejo motivacijo za delo. To vpliva na nižjo raven zdravstvenega varstva. Zato zahtevamo, da varčevalni ukrepi teh pravic ne omejujejo. Zlasti se ne smejo zmanjšati dodatki za nočno, izmensko in praznično delo. 3. Zasebno delo v zdravstvu, ki ga uvaja novi zakon, lahko pomeni za bolnika prijaznejše zdravstvo, ne more pa biti bistveno cenejše od javnega zdravstva. Z v zakonu opredeljeno rešitvijo, to je ali zasebno delo ali javna služba, je zasebno delo praktično onemogočeno. Zato menimo, da je tako opredeljeno zasebno delo le metanje peska v oči, saj V GIMNAZIJI PREVEČ, V STROJNIŠTVU PREMALO ČRNOMELJ — Za prvi razred črnomaljske gimnazije se je doslej prijavilo 74 učencev, zato so iz Črnomlja prosili na republiški sekretariat za šolstvo, da bi jim odobrili tri oddelke prvih razredov, saj imajo dovolj kadra in prostorov. Vendar njihove prošnje doslej ni obravnaval še nihče. Žal se jim zdi namreč, da bi moralo 14 sposobnih otrok iskati prostor v drugih šolah. Bolj žalostno pa je zanimanje za strojništvo, kar je razumljivo, saj ni kadrovskih štipendij in delovnih mest, težave pa so tudi s proizvodnim delom. Tako bo letos le po en nov oddelek 4. in 2. stopnje strojništva. Sicer pa v črnomaljski šoli opozarjajo tudi na neurejene razmere v srednjem šolstvu, med drugim na to, da se celo preimenovati ne morejo. bo večini zdravnikov pot do njega onemogočena že zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nezanesljivega plačnika. Zato zahtevamo, da se v zakonu dovoli opravljati zasebno zdravniško delo tudi zaposlenim v javnih zavodih. 4. Osebni dohodki zdravnikov (pa tudi drugih zaposlenih v zdravstvu) so bili ves čas po vojni sramotno nizki. Tako je država predvsem na račun naših nizkih plač — kljub tri do petkrat manjši absolutni količini porabljenega denarja na prebivalca v primerjavi z Zahodom — uspela zagotoviti sorazmerno dobro zdravstvo. To se mora končati. Naše delo in znanje sta vredna vsaj toliko kot delo vsakega drugega strokovnjaka. Če država dela ne more plačati, nam ga tudi naložiti ne more. Vrednost svojega dela in znanja si bomo določili sami. Ker razumemo zapleteni gospodarski položaj, v katerem je naše gospodarstvo, smo za letos določili razmerje 5:1. Mišljena je plača zdravnika s strokovnim izpitom nasproti tako imenovani enoti enostavnega dela. Tako plačilo zahtevamo takoj in ne glede na to, kdaj bo sprejeta kolektivna po- ;od- pla- godba. Do sprejema kolektivne pogi be pa zahtevamo, da se zdravnike [ čuje kot državne uslužbence. Razlika med našo sedanjo plačo in novo naj se zagotovi iz proračuna. 5. Dežurstvo je najcenejši in najbolj kakovosten način zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. To je trajna oblika razporeditev delovnega časa, ki teija navzočnost na delovnem mestu neodvisno od naše volje in pri- REKREATIVNI POHOD INVALIDOV Izvršni odbor Društva invalidov občine Novo mesto vabi vse svoje člane, njihove sorodnike, znance, prijatelje ter ostale meščane, krajane in občane na rekreativni pohod ob prazniku društva, ki bo v soboto, 22. 6. 1991, v krajevni skupnosti Šentjernej. Prevoz udeležencev bo organiziran, za prehrano je poskrbljeno. Po pohodu bo kulturna prireditev, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Franca Ocvirka. Prijave sprejemajo v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure do 15. 6. 1991. Vabljeni! KSi SIVI PANTERJI — Srednja l.i. Linhartova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani je bila ob L kongresu stranke Sivih panterjev, upokojencev Slovenije, dobro izpolnjena. Poleg 252 delegatov je bilo na kongresu še toliko članov stranke, tudi iz Posavja in Dolenjske. (Foto: P. P.) Tretjina že na robu preživetja S prvega kongresa stranke Sivih panterjev — upokojencev Slovenije DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV LJUBLJANA — Za danes dopoldne so tu sklicali ustanovno skupščino Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Kot navaja iniciativni odbor, ki sklicuje ta uvodni zbor, je cilj stranke zaščititi in uveljavljati življenjske interese upokojencev v Sloveniji. Tako bo med drugim naredila vse možne korake, da bi upokojenci imeli v prihodnje pravice, ki so jim pripadale pred lanskim 27. novembrom. Stranka zagovarja brezplačno zdravstveno zavarovanje vseh socialno ogroženih skupin prebivalstva. LJUBLJANA — Ni v bojeviti naravi s sivih panteijev, da se brez borbe, z repom med nogami umaknejo tistemu, kijih ogroža, in nekaj nature te živalske vrste Panthera Grisea, kije zaščitni znak in ime, januarja lani v Mariboru ustanovljene stranke Sivi panterji, so pokazali že marca letos, ko so demonstrativno zapustili koalicijo Demos, ker so njegovi poslanci podprli vladni predlog za zakonsko zamrznitev usklajevanja pokojnin. To odločitev ožjega vodstva stranke s 3.050 člani so Sivi panterji soglasno potrdili na svojem prvem kongresu 21. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Med 252 delegati ni bilo niti enega, ki bi se vzdržal ali celo nasprotoval takšni odločitvi. Spomniti kaže, da je tedaj vodstvo Sivih panterjev poslancem Demosovih strank in slovenske vlade izročilo tudi pisni protest s statističnimi izračuni v dokaz, da starostne pokojnine ne presegajo 85 odstotkov povprečne mesečne plače, kot je trdila vlada, a ni vse to prav nič zaleglo, da ne bi v slovenskem parlamentu po kratkem postopku izglasovali začasne zamrznitve usklajevanja pokojnin. Z demonstrativnim takojšnjim izstopom iz koalicije Demos so Sivi panterji glasno zarenčali v svarilo vladajočim politikom, da jim upokojencev ne bo uspelo zlahka živih odreti. Stranka Sivih panteijev je tudi na svojem prvem kongresu poudarila spoznanje, da mora prevzeti usodo v svoje roke. Za zaščito življenjskih interesov in ustVnifr| pravic 400-tisoččlanske armade slivenskih starostnih, invalidskih kih upokojencev bodo skuša- ade slovi rdnftihs li z združenimi silami in poenotenimi cilji na prihodnjih volitvah izvoliti čim več svojih poslancev v parlament. Sivi parnterji menijo, da ni v političnem interesu najmočnejših slovenskih strank na oblasti niti najmočnejše opozicijske stranke, da bi se namreč tretja generacija upokojencev združila in organizirano delovala v srednjem, politično nevtralnem prostoru, kjer bi se borila predvsem za zaščito svojih pravic, ki jim pripadajo na podlagi minulega dela in ustave. Oboji, vladajoče in opozicijske stranke, se gotovo zavedajo, kako močno volilno pest in politični vpliv bi dosegli samozaščitno združeni upokojenci. Vse pa kaže, da se žal tega še vse premalo zaveda večina vsak dan bolj obubožanih starostnikov, ki so jim politične igrice tuje. To pa seveda s pridom izkoriščajo tisti, ki jim diši predvsem oblast. • Slovenski upokojenci se očitno ne morejo opreti na domnevne prijatelje in simpatizeije v vladi in parlamentu, saj ugotavljajo, da so oblastniki hitro pozabili na predvolilne obljube in se zdaj rstje izgovarjajo na sistemske spodrsljaje zadnjih 45 let, tarnajo o nelikvidnem gospodarstvu, bolj malo pa se ukvarjajo s tem, kako gospodarstvu omogočiti »dihati«, niti ne naredijo kqj dosti za postavitev ustreznih, politično uravnoteženih, socialno in gospodarsko zdravih temeljev za našo prihodnost. Stranka Sivih panterjev meni, da bi bilo za dosego ciljev vseh slovenskih upokojen- pravljenosti. To bistveno vpliva na kakovost delovnih in življenjskih razmer. Onemogočena nam je pravica do normalnega dnevnega in tedenskega počitka, ki ju opredeljuje zakon. To nezadržno izčrpuje naše delovne zmožnosti in siromaši kakovost našega življenja. Zato zahtevamo, da se dežurstvo pravično plača in da se dohodek šteje v pokojninsko osnovo. Čas, prebit v dežurstvu, se mora šteti v pokojninsko dobo. Predlagamo, naj se za celovito proučitev dežuranja kot oblike zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ustanovi republiška komisija, v kateri bodo predstavniki SDZ, zdravniške zbornice, FIDES, zdravstvenega ministrstva, SPIZ in strokovnjaki medicine dela. 6. Pogajanja o kolektivni pogodbi za področje zdravstva se morajo začeti najkasneje do 31. maja 1991. Če naše zahteve ne bodo sprejete, rok je en mesec, bo FIDES organiziral stavko slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. Stavka bo v prvem obdobju zajela le tiste naše dejavnosti, ki neposredno ne prizadevajo bolnikov in njihovega zdravstvenega stanja, so pa povezane z delovanjem države. Pričetek stavke bo sporočen pravočasno, trajala bo do izpolnitev naših zahtev. Vse slovenske zdravnike in zobozdravnike pozivamo, naj se nam pridružijo v naših zahtevah. Dr. ANDREJ ŠIKOVEC predsednik izvršnega odbora FIDES Na obzorju Obzorje METLIKA — Za letošnje novo leto so kot trio Obzoije zopet zaigrali skupaj fantje, ki so še z dvema muzikantoma pred časom zabavali ljudi kot ansambel Kolpa-san. Predvsem ljubezen do glasbe je sicer samouke Jožeta Nemaniča, študenta agronomije z Božakovega (harmonika, klaviature), Tineta Malešiča iz Železnikov, mehanika v metliškem Novoteksu, in Janeza Pezdirca iz Slamne vasi, prav tako mehanika v Novoteksu (oba kitara, vokal), vodila, da so ponovno prijeli za inštrumente. V teh precej hladnih mesecih so igrali predvsem na plesih in ohcetih, kjer ni dovolj le igrati in peti, ampak je potrebno tudi drugače zabavati goste. Na ohcetih pa so svatovske sprevode spremljali tudi s harmoniko, kontrabasom in akn-stično kitaro. »Sedaj, ko se odpn* sezona veselic, nam igranja zag°f^ vo ne bo zmanjkalo. Res, daje v Be-li krajini kar nekaj ansamblov, tod* glede na to, da ljudje kljub krizi vedno radi zaplešejo ob živi glasb«* bo gotovo dovolj dela za vse,« P«*' vijo fantje, ki se zavedajo, daje nji" hovo poslušalstvo precej pis*80 obarvano, zato igrajo različno gl**' bo od narodno-zabavne, zabav** do evergreenov. Od ansambja K.*j pa-san so »podedovali« tudi ne*fj lastnih skladb, za katere je besedi napisala znana slovenska avtor** besedil, Črnomaljka Fani P°^T uglasbili pa sojih sami. »Upamo,® bomo tokrat ostali skupaj več ** tako bomo imeli dovolj časa z* * kakšno novo skadbo, najbrž p* * bomo tudi kadrovsko okrepili." o*' črtujejo fantje iz tria Obzorje, j KNJIGA O DE VETI BRIGA Dl — Komandant 9. brigade A lojz Bele- Tilko (stoji) seje zah valil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pisanju in financiranju knjige o tej brigadi (Foto: Primc) Bojna pot 9. brigade Knjigo o tej brigadi napisal Velimir Kraševec sluh organizacij in strank najbolje, ako bi povsem opustili strankarske težnje, ki jih ločujejo, in se združili v močno upokojensko nadstrankarsko gibanje. Združenih več kot 400.000 upokojencev bi boleče stopilo na rep vsem, ki kratijo njihovo človeško dostojanstvo in ogrožajo celo preživetje po dolgih letih trdega dela in zasluženih pokojnin. Sivi panteiji so že februarja letos na republiškem ustavnem sodišču vložili predlog za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o dohodnini, češ da uvaja dvojno obdavčenje upokojencev z učinkom za nazaj. Pretekli mesec pa je stranka vložila še zahtevek za presojo ustavnosti sprememb pokojninskega zakona, ki tudi učinkuje za nazaj in preprečuje povišanje pokojnin za 8,2 odstotka. Na kongresu Sivih panteijev v Ljubljani je mag. Cene Matičič kar nekajkrat požel aplavz, ko je s primeijavami in številkami nazorno opisoval ekonomski položaj slovenskih upokojencev, ki sploh ni takšen, kot ga skuša prikazati slovenska vlada, saj že več kot tretjina (137.000!) vseh upokojencev živi na spodnji meji preživetja. Tudi zate so Sivi panterji pripravili svoj model povsem novega pokojninskega sistema, ki naj bi temeljil na generacijskem in kapitalsko-tržnem skladu. Prej ko slej pa se bodo upokojenci odločno uprli določbam novega pokojninskega zakona, če bi kratil njihove pravice. PAVEL PERC KOČEVJE — Predstavitev knjige o 9. slovenski narodnoosvobodilni bri-gadi-Kočevski sta organizirala 24. maja v Kočevju odbor te brigade in Zveza borcev občine Kočevje. Udeležilo se je je več narodnih herojev, generalov, borcev te brigade, predstavniki občin in organizacij ZZB sosednjih slovenskih in hrvaških občin, drugih partizanskih enot, podjetij in drugi. Najprej je vsem zaželel dobrodošlico v partizanskem Kočevju, kjer ima 9. brigada domicil, predsednik OO ZZB NOV Kočevje Nace Kamičnik. Komandant te brigade Alojz Bele-Tičkoje pozdravil udeležence, se zahvalil vsem, ki so največ pripomogli k izidu te knjige (predvsem opernemu pevcu Ladku Korošcu) ter poudaril, da bi danes nekateri radi izbrisali vse, kar je povezano z OF in NOV. Dodal je, da je bila deveta brigada ustanovljena prav v Kočevju (14. novembra 1943) po kapitulaciji Italije, in sicer iz Zapadno-dolenjskega odreda. Samo knjigo je nato predstavil domačin Peter Sobar. Nato so spregovorili predstavniki raznih partizanskih enot, zgodovinaiji, avtor knjige Velimir Kraševec-Igor, predsednik občinske skupščine Kočevje Miha Petrovič, operni pevec Ladko Korošec, predstavniki kočevskih podjetij in nekaterih političnih organizacij pa tudi predsednik ZZB NOV hrvaške občine Vrbovško—Rački, ki je med drugim dejal, da sta prav 9. in 10. bri- »ČETNIKI« SADILI KONOPLJO KOČEVJE — Komaj je minuli teden (etniški vodja Vojislav Šešelj po sredstvih obveščanja sporočil, da ima četo četnikov tudi v Sloveniji le so prišla na kočevsko postajo milice prva obvestila o kosmatih četnikih, ki se zbirajo na območju Svetlega oz. Mrzlega potoka O tem smo povprašali komandirja Postaje milice Kočevje, ki pa je bil bolj redkobeseden. Zatrdil je le, da četnikov gotovo ni bilo, so pa res tam odkrili štiri ljudi Po Kočevju in okolici pa ljudje že nasploh govore, da četnikov res ni bilo, so pa štirje mladi in kosmati kočevski fantje tam sadili indijsko konopljo. Imeli pa so avto karlovške registracije. Budnim krajanom, ki so sumljive ljudi-tujce takoj prijavili velja le poh vala Seveda pa bi bilo treba bili pri bradatih in kosmatih neznancih nekoliko bolj previden. Vsak bradač še ni četnik. Upoštevati moramo, da je bradatih pol slovenskih umetnikov in tudi toliko ali še več članov slovenske vlade. P-c • Kdor lagati ne zna, naj se med lovce ne poda gada iz Slovenije sodelovali pri osvoboditvi Vrbovškega in imeli tudi precej žrtev. Grobove padlih oskrbujejo in varujejo prebivalci Srpskih Moravic. Devete brigade se vsi spominjajo kot osvoboditeljice njihovih krajev. Izrazil je zadovoljstvo, da je knjiga napisana, ter posebno poudaril, da Kolpa ni bila nikoli meja in da so se hrvaški tovariši ............... očutili. RIMC med slovenskimi vedno dobro poči J. PRI USKLAJEVALEC OPOZARJA OSILNICA — Usklajevale^ sničevanja dogovora o *~ » Kolpske in Čabranske doli«* .c Stanko Nikolič opozaija, d*. ^ imenovanih »Deset zapovedi"*^ sojih sprejele in podpisale dog®^ o njih občinske skupščine o njin oncinsKe sKupscine Delnice in Čabar, niso vedno srj tovane. Tako neki zasebnik t na Čabranki majhno centralo, za kar bo uporabil 't del ali vso vodo iz Čabranke. C pa omenjeni dogovor ne dovod " Za gradnjo si ni pridobil n0^1^ soglasja, ne na hrvaški ne na slo ^ ski strani. Na Čabranki sta b> ^ prej zgrajeni še dve taki centf*^ sicer na hrvaški strani, obe bree , glasij. Na pritokih Čabranke« potok in Belica) pa še dve n*, venski strani in z ustreznimi sog _ ji. Zdaj načrtuje gradnjo še n* . toku v Mirtovičih Emil SU Varstveniki okolja pa postavi ostre pogoje. Predstavili »Zeleno vejo** Revija bo obravnavala razvojna vprašanj? KOČEVJE —- Minuli četrtek je Stane Mlakar, glavni in odgovorni urednik revije »Zelena veja«, na razgovoru v sejni sobi občinske skupščine predstavil to revijo novinarjem in predstavnikom javnega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja v občini. Posebno je poudaril, da je revija nadstrankarska, čeprav je prvo številko finansiral domači Demos, in da bo obravnavala razvojna vprašanja Kočevske. Urednik in ostali udeleženci so nato opozaijali, kako je Kočevska v povojnem obdobju gospodarsko, kulturno in splošno nazadovala, kako se to nazadovanje nadaljuje tudi v zadnjih letih. Pada tudi število rojstev in število zaposlenih, narašča brezposelnost itd. Za sodelavce revije žele pridobiti vse, ki imajo zamisli, kako mladim zagotoviti delo, kako spremeniti način razmišljanja prebivalstva in kako zagotoviti vsestranski razvoj Kočevske. V razpravi je bilo še posebno opozorjeno, da je Kočevska naj-redkeje naseljena občina v Sloveniji, se pravi, da je na razpolago po- sameznikom ali družinam zemlje, hkrati pa imajo Prebl ^ ob hiši le nekaj arov vrtička, čf r^-bi lahko vsak imel tudi po veC, \r tarov zemlje, ki bi jo obdelo^^ raženih je bilo več predlogov -o lo zahtev, naj bi tako «mcn To je le eden izmed Pre4 pi/ razvoj Kočevske. Opozoijen jjjd bilo tudi, da premalo °v.rCV, n»j* les, divjačino itd. Opozorjen0 bilo tudi, da premalo °vr^C,ii riB' les, divjačino itd. Že v sosedi ^ niški občini, na primer, K1 predelajo v razne končne jo1 tako iztržijo zanj kar 6-krat ^ v kočevski občini. Tudi aP joJ* divjad prodajo drugam, n* Mr bi jo predelali doma. Ko|P ge na je bila včasih sadovnjak čevje, zdaj to ni več. Mnog praznih ali le še životari b® • Cena revije je 50 din- ‘ do 4-krat na leto. Za nje°°.jetji! ranje bodo zaprosili še P°~)j|jj n' zasebnike. Tiskajo jo v z*56 kami na Vrhniki. NA PREDSTA VITVI»ZELENE VEJE«—Novo kočevsko veja«je na razgovoru z najbolj zainteresiranimi za razvoj Kočevs0]/oN vil njen urednik Stane Mlakar (na čelu mize). Na fotografije1 _ . predstavitve nove revije. (Foto:,Primc) '-----i C \ —t\'X ,j i r,', Wi •* A .—• • Če imata dva človeka vafnoe. mnenja je eden od njiju 06 (Churchill) 2 nostalgijo in zaupanjem spet v Novolesu f-f e«dko se zgodi, da nekdo, kijeodSei In n položaja v nekem podjetju, in to ce- ru, j. Uoke republiške funkciie. pride nazai v 10 ho i • , v ncHcrn f/uujciju, in iu t-c- Podret^ i rePubliške funkcije, pride nazaj v Pred /P’ ,ie e 10 v težavah. Toda Jože Knez, b)ovnftl difektor takrat še uspešnega podjetja lavah S1 seJe sedaj. ko se je znašlo v hudih te-J°ie ’Je vrr}iL Taka je bila želja delavcev in priskorf2 jimde’ čeprav je imel druge načrte, ga ltjfl na pomoč kot predsednik sanacijske-doie„ ■ ta naj bi poiskal možnosti da bi se Že g/.)*' *esn‘ gigant spet posta vil na noge. Jo-Podjer Plavi’ seje vrnil zato, ker verjai ne v no ie Jve’i Saje nekoč vodil, in je nanj čus> '. kako daleč nazaj bi morali po-tuacijog na^‘ vzr°ke za sedanjo težko si- seje z napačno investicijsko odločit-da 'bj s° čj’ v širitev lesne industrije, namesto Tega tjžfvali denar kot obratna sredstva. QrnPak ■ ne 80v°rim kot general po bitki, sliišali ,Povedal tudi takrat, pa me nisopo-rjuTPak le kvali'etno. koopJ^.Po mojem napačna odločitev je bila Sa. p aSlJa na širokih frontah znotraj Novole-zKetni °°Peracija je bila taka, da so združili selu, od.1 ploskovne tehnologije na Račjem h°r Pa so postale odvisne tri tovarne: s,Hhev„,em’ bivši Opremales in Tovarna dbstrjja pohištva. Enako je bila dislocirana in-od njg D„r°Kbh obdelovancev v Kostanjevico, Za pf)J/(,sta Postala odvisna Tovarna drobne-tpškq D i in Dvor. Ta odvisnost je bila tehno-"i kviilhf ./cepa so bile nespoštovanje rokov '°VQrne eln‘b standardov na kar velike finalne le kvaif,nostavno niso producirale ne količine Vse, ^ el, tred tem so bile same vase zaprte, so ga L**-ka do kraja, so izdelale same, in če De,aj Polomile, so to tudi same to trpele. Čqs fJfif dela in specializacijo smo svoj •*»’eljavi"° Ogovarjali. Tudi danes se še ^'jega? Je mar tesna industrija kaj po- Pfavii^ Po sete Je taka delitev dela mogoče 'Vftf 3 samo mi nismo bili za to sposobni za tako vrsto kooperacije ni bil lJen. Gre namreč tudi za vprašanje mo- či Vsak se je za svojim plotom obnašal samo-upravljalsko in si prisvajal pravico, da odloča o svojem času, ne o skupnem času, o svoji kvaliteti in ne o zahtevani kvaliteti To je bila druga velika napaka. Sta to hoteli rešiti obe reorganizaciji? Tretja napaka sta bili obe veliki reorganizaciji. Prva je hotela posnemati sistem divizij, vendar ta funkcionira na liniji voden ja v močno kom entriranih podjetjih kar Novoles ni biL Poleg tega je bila reorganizacija nelogična, zbrcla je na eni strani skupaj tisoč ljudi, pre-ostc lih tisoč pa porazdelila na pet, šest obratov. Lan. ka reorganizacija je razbila sistem v samostojna podjetja, pri tem pa ta niso imela nobenih posebnih pogojev za samostojno življenje, razen da so pridobila pravico do trženja, pravico do lastnega finančnega poslovanja itd Bistvo pri tem pa je, da si prilagojen tržnim razmeram, da se znaš v tržrifh razmerah znajti, teh znanj in pogojev pa samostojna podjetja niso imi la. Ni pa bil to glavni problem njihove onesposobitve. Glavni problem je bil v tem, da so se popolnoma razbile funkcije starega glavnega podjetja, se pravi matice podjetja, in danes ta matica nir. a ne finančne funkcije ne tehnične funkcije, s pra.: tega kar naj bi pravzaprav delala Ostala je neka kvazi pravil i do lastnine, kar pa je premalo legitimno za nek produkcijski sistem. Se tu začenjajo zastoji in nerentabil-nost? Za produkcijo, ki živi v svetu kooperacije, so pomembni čas, količina dobave, kvaliteta in tudi cena. Če to nefunkcionira - in znano je, da na japonskem funcionira to na dve uri, pa ne znotraj tovarne, ampak na trgu, tukaj pa celo znotraj to varne ni funcioniralo tisto kar ameri-kanci imenujejo just in time, torej v pravem trenutku - ne more biti velike produkcije, tudi čeje velika produktivnost, ker jo kasnitve v lastnem tehnološkem postopku ali v tehnološkem postopku kooperantov enostavno zmedejo. Tako se lahko velika količina robe premika in ljudje izgubijo več časa na čakanju, popravljanju, prilagajanju kot pa na čisti produkciji Takoje velika fabrika stolov izdelala lani in predlani manj, kot smo naredili y mojem času, ko smo bili pol toliko opremljeni Vse te poteke poslov in dogajanj v proizvodnji morajo urejati podjetniškefunkcije in urejajo jih lahko samo z močjo. S tehnološko močjo, ne z močjo nad človekom. In na žalost se mora tej tehnologiji človek pač prilagoditi sicer proizvodnja ni produktivna. Lahko se dogovorimo, da bomo delali petintrideset ur, samo y teh petintridesetih urah bomo morali bolj produktivno delati Kar precej bistvenih notranjih vzrokov za težave j e bilo že naštetih. Novinarji smo bili vajeni, da se je do sedaj še najbolj poudarjalo zunanje, objektivne vzroke za težave. Koliko so bili ti odločilni? No, to je nekaj stvari, ki so rušile Novoles, jasno pa je, da je tukaj še državna politika do izvoza. Poudarjam, da so objektiven razvoj napravile samo države, ki so bile izvozno ekspan-zivne. To so Nemčija, Japonska, Tajvan, Koreja in spisek je končan. Na njem ni Francije, Amerike niti Velike Britanije. Tuje vsa karakteristika te politike. Ta mala država Jugoslavija ali še manjša država Slovenija ni izvozno dovolj ekspanzivna in nima nobenih sredstev za razvoj. Čim manjša enota je, več mora izvažati. Markovič pa je uporabil izvoz in tečaj za stabilizacijo cen, se pravi, da je uničil izvozno gospodarstvo, kar je bila cena za pol leta do devet mesecev miru. Pa tudi prej ta država ni imela nikoli odprte roke za izvoz. Ob tej črni sliki pa morate vendarle verjeti v nekaj, na čemer Je vredno graditi, sicer bi bila vaša sedanja naloga brezupna? Kljub temu je firma ostala z nekaterimi lastnostmi, s katerimi se da graditi nov Novoles. Ostali so ljudje, ki so priučeni, in to je veliko bogastvo. Ima še vedno ime na trgu Amerike, Evrope, Jugoslavije, ker ima proizvodnje, ki so znane. Danes nas oblegajo zaradi nekaterih proizvodov tovarne, ki je že y stečaju, ker ta proizvod slovenske industrije enostavno na trgu manjka, in če ga ne bomo še naprej nudili mi, ga bodo morali razviti drugje. Imamo tudi nekaj infrastrukture, čeprav drage, skratka, obstajajo elementi, iz katerih se da ponovno sestaviti podjetje. Na žalost se to ne da sestaviti brez začasne redukcije ljudi Je v družbi sicer dovolj optimizma in pripravljenosti za take posege? Mislim, da prihajamo v čas, ko bodo iskani ljudje, ki bodo znali sanirati, ne pa proizvajati Vprašanje optimizma pa je povezano z vprašanjem optimizma v družbi nasploh Ta naša slovenska družba ni optimistična Ankete kažejo, da smo Slovenci zelo pesimistična družba, kar pa je po mojem neupravičeno. V tujini tudi slabše opremljene tovarne producirajo, delajo in izvažajo. Slovenci radi obsojamo malo počez in nam se je zdaj pod častjo ukvarjati z lesom, drugič s tekstilom, tretjič spet z nečim drugim in hočemo samo zadnji krik mode. Samo y proiz- vodnji ni zadnjega krika mode. Je roba, ki je iskana, in roba. ki je nihče ne išče. Obstala bo proizvodnja, ki bo koristna, in v tem trenutku je lesna industrija za bivanje, za pohištvo, vse, kar les predsta vlja, še vedno potrebna. Res je, da se mora spreminjati, toda ne skozi menjavo izdelka, ampak od znotraj, skozi organiziranost, boljšo produktivnost in kvaliteto. Ta družba je, nemesto da bi razvijala to filozofijo, na vsake toliko časa nekatere veje enostavno črtala Zdaj se moramo zavedati, da to proizvodnjo imamo, imamo kapacitete, ljudi, ki to znajo delati, imamo surovino. To je prva osnova za optimizem. A li nismo tega že večkrat slišali, pa je veliko lepih načrtov ostalo napol izpolnjenih? Ko se začne neka brezizhodnost in noben projekt ne kaže več rentabilitetne slike, potem se polasti ljudi malodušje. Nedavno tega so mi na banki pokazali cel kup Novolesovih elaboratov, češ sajjih je bilo dovolj, samo nobeden ni prav zaživel. Vidite, to pa je vprašanje organiziranosti. Če ljudje izgubijo voljo, in to na širšem področju, potem je produktivnost nižja in iskanje poti težje. Zanimivo je sedaj, da se zunanji obrati, ki so bolj odvisni sami od sebe, hitreje prilagajajo krizi. Treba je poudariti, da Novoles ni ves v stečaju. Od dvanajstih proizvodnih enot so največ štiri v resnem položaju, ostale smo spustili na trg. Gole in bose so se uspešneje prilagodile temu trgu. Te smo dali v drugi režim. Imate pripravljene različne načine reševanja glede na položaj v posameznih podjetjih? V Novolesu imamo dva načina sanacijskih ukrepov. Običajnega, to je za teh osem podjetij, ki jih saniramo sami z izostrenimi ukrepi, ter centralne obrate, ki jih saniramo z zelo ostrimi, tudi radikalnimi ukrepi in temeljito naštudiranimi projekti Vse zdravilo za malodušje vidimo v delu, in kdor ne čuti tako, naj gre drugam. Kakšen je pravzaprav vaš sedanji položaj v Novolesu, kakšna je naloga in sestava sanacijskega odbora? Sedaj sem predsednik odbora za sanacijo, kateremu so dali vsi kompetentni organi tega sistema zadosti pooblastil, da vodi sanacijo. Člani odbora so še Marjan Šonc, Tone Klasinc, Karl Moreč in Andrej Cetinski Odbor ni operativni organ, ampak le nadomestilo upravnih struktur, ki zaradi reorganizacije niso več kompetentne. Zadeva je namrreč v tem, da so vsa podjetja, ki so se rodila iz tega Novolesa, formirana kot kapitalska podjetja s kapitalsko upravljalsko strukturo, na krovnem podjetju pa je družbenoekonomska struktura z delavskim svetom, ki ga sestavljajo predstavniki tistega. kar je v tem Novolesu neprofesionalnega ostalo. Reorganizacija je bila torej slaba tudi i’ tem, ker ni bila izpeljana do konca, saj bi moralo celo podjetje dobiti kapitalsko strukturo in se tudi ustrezno olastniniti. Sedaj imamo delavski svet, ki preko kapitala, kar ni njegova domena, komandira kapitalske družbe. Zato smo mi izbrali to formo, v kateri smo zbrali profesionalno moč, da lahko prinese prave odločitve, jih po potrebi posreduje klasičnim samoupravnim organom, predvsem pa na probleme reagira profesionalno. Znotraj te profesionalne strukture nekateri tudi operativno delajo na programih sanacije, vendar ne vsi. Nekateri so v odboru predvsem zato, ker določena področja, recimo finančna, tehnološka, ekonomska, dobro poznajo in so zanje specialisti To je smisel, kajti operativna struktura bo direktor s šefi projektov (sanacija je razdeljena y tri podprojekte), projekte pa izvršujejo kot nosilci direktorji posameznih firm. V enem mesecu bomo morali rekonstruirati sedaj razpadlo infrastrukturo družbe in v tem času imamo največjo oporo f direktorjih posameznih firm, saj se na njihovo informatiko lahko najbolje zanesemo. Odbor ima seveda nalogo oblikovati tudi vodilno ekipo. Kako dolgo bo delo val sanacijski odbor in kajje s tričlansko ekipo, kijo je Novolesu dodelil novomeški izvršni svet? Glede ekipe, ki jo je postavil novomeški izvršni svet, ne morem kaj dosti reči Če bi ta ekipa ocenila, da lahko z mano dela, bi mi to dala vedeti Jaz sem to ponudba dal, vendar nisem ' dobil odgovora. Jasno pa je. da ne more delati ekipa, ki med seboj ni uravnanaRok za delo sanacijskega odbora je postavljen 'do konca prihodnjega leta. Ko bomo kapitalizirali podjetje z vsemi vrstami kapitalizacije, bo postala moč centralizirana v skupščini celote in v upravnem odboru celote, ta odbor pa bo postal takrat odvečen. T, JAKŠE Dolenjski Kelti v Benetkah P JL. od na od naslovom Kelti—prvotna Evropa so ob koncu marca v beneški palači Grassi v prisotnosti širokega kroga evropskih strokovnih sodelavcev in italijanskega političnega življenja odprli eno naj večjih razstav o Keltih, ki so bile doslej pripravljene. Narod, kije buril domišljijo in povzročal skrbi in strah že Rimljanom in Grkom, je s pomočjo arI eo loškega poznavanja materialnih ostankov njihove kulture in interpretacije obsežnih literarnih podatkov antičnih piscev ponovno zaživel Z imenom Keltoi so Grki označili narod, ki je sredi prvega tisočletja pred našim štetjem živel v zahodni in centralni Evropi Med rimskimi zgodovinopisci seje uporabljalo zanje ime Celtae, Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik, ki je Kelte premagal in njihovo deželo pripojil rimski državi, pa jih je imenoval Galli, deželo pa Galija. Kelti so se iz svojega matičnega področja ob zgornjem toku rek Rhone, Rena in Donave s stalnim bojevanjem in preseljevanjem ter združevanjem različnih plemen cd 5. do 3. stol pr. n. š. razširili skoraj po vsej Evropi, zasedli so severno Italijo, oblegali Rim, 4. stoletju pr. n. š. so napadli Makedonijo in Grčijo ter preko Trakije prodrli tudi v Malo Azijo. V zahodni Evropi so zasedli celotno današnjo Francijo, velik del Iberskega polotoka in južni del Vel Britanije. Po porazu pri Delfih, kjer so jih leta 279pr. n. š., odbile združene grške vojske, so se stalno naselili na Balkanskem polotoku, pred-sem ob Donavi, Savi in Moravi Tu so zasnovali plemensko zvezo Skordiskov, v našem predalpskem prostoru pa zvezo Tavriskov. Samostojno so živeli zadnja tri stoletja pr. n. š. vse do osvajalnih pohodov in zavzetja s strani rimskih legij ob koncu zadnjega stoletja pr. n. š. Predstavo o Keltih, kakršna je živela med Rimljani, nam lepo ilustrira zapis zgodovinarja Polibija (2. stol pr. n. š.) «Stanovali so (Kelti) v neutrjenih vaseh, v hišah brez notranje opreme. Spali so na slami, jedli y glavnem meso in se razen z vojskovanjem in poljedelstvom niso ukvarjali z ničimer. Njihovo življenje je bilo zelo preprosto. Drugih spoznanj in tehničnih spretnosti niso obvladali Premoženje sta jim predstavljala živina in zlato, saj so samo to lahko ob vsakem času vzeli s seboj in se preselili drugam.« Marsikaj od tega lahko potrdimo tudi z arheološkimi najdbami obenem pa lahko trdimo, da so bili Kelti dosti več kot le poljedelci in vojščaki Njihove utrdbe, »oppiada« imenovane, iz časov, ko so zaključili preseljevanje (Manching obzgomji Donavi, Heuneburg), pričajo o veščih tesarjih in gradbenikih, bili pa so tudi izvrstni poznavalci tehnologije železarstva, poznali so talilne peči in znali ulivati, obvladali so struženje, keramične posode so pričeli izdelovati na lončarskem vretenu, bili so izjemni zlatarji, ki so s filigranskimi podrobnostmi izdelovali nakit Presenetljiv in občudovanja vreden je njihov smisel za lepoto, estetiko in oblikovanje. Arheološke najdbe, ki izvirajo večinoma iz grobov, nam kažejo izjemen smisel za ornamentalnost, ki so ga izražali tako pri krasitvi orožja kot pri posodah in nakitu, tako v železu kot v bronu, srebru, zlatu in steklu. Kot vojščaki so bili vztrajni in pogumni bojevniki in so s svojo telesno pojavo, oborožitvijo in huronskim vpitjem v boju vlivali strah svojim nasprotnikom. Glavno njihovo orožje je bil meč, v začetku kratek in pripraven za borbo »prša ob prša«, kasneje pa dolg in širok, prirejen za močne udarce s konja. V standardno oborožite v je sodila še sulica, redkeje lok s puščicami, in prača, branili pa so se z lesenimi, navadno s kožami prevlečenimi ščiti, ki so imeli na sredini pritrjene železne grbe. Za zaščito glave so imeli čelade, nekateri pa so nosili tudi oklepe iz trdega usnja ali debelih tkanin. Prireditelji razstave o narodu s tako burno zgodovino in tako razvejeno tvornostjo so bili brez dvoma pred velikimi preizkušnjami, saj zbrati in na enem mestu predstaviti Kelte od najzgodnejših stopenj njihovega razvoja do zatona njihove kulture ni bila preprosta naloga. To jim je uspelo ob izdatni finančni pomoči koncema FIA T, kije tudi lastnik palače Grassi, častnega odbora, v katerem so bili poleg italijanskega predsednika ambasadorji evropskih držav v Italiji, predvsem pa strokovnega organizacijskega in znanstvenega odbora, y katerem so bila velika imena evropske, predvsem keltske arheologije. Na razstavi, ki bo trajala do začetka decembra, je predstavljenih okoli 2200 arheoloških najdb iz vseh obdobij razvoja ............ 1 ■ 1 ' latenske kulture. Prispevale so jih ustanove iz 24 držav, med njimi tudi Slovenije in Jugoslavije. Izmed naših ustanov so sodelovali Narodni muzej iz Ljubljane, Pokrajinski muzej iz Celja, Posavski muzej iz Brežic, Dolenjski muzej in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, najdbe iz Mihovega pa je prispeval Naravoslovni muzej z Dunaja. Koordinacijo za Slo venijo je opra vil arheolog Inštituta za arheologijo SAZU prof. Dragan Božič, kije prispeval tudi članek o Tavriskih. Največ predmeta vje iz Dobove in Brežic, sledijo pa jim najdbe iz Dolenjske: čeladi tipa Novo mesto z Mihovega in Vinjega Vrha, znamenite najdbe iz Mokronoga, pas sklepanec iz Valične vasi, keramičen kantharos iz Kandije ter komplet orožja iz groba 37 iz Verduna pri Stopičah, poleg tega pa še komplet orodja iz Idrije pri Bači, meč z Vrhnike in Slatine v Rožni dolini Rečemo lahko, da je naš prostor sorazmerno dobro zastopan. Ob razstavi je izšel obsežen katalog v italijanščini in angleščini (800 strani 55000 Lit) s 140 strokovnimi članki in katalogom razstavljenih predmetov. Ob vstopnici (10000 Lit) prejme vsak obiskovalec kratek vodnik po razstavi, poleg razglednic in plakatov pa so obiskovalcem na voljo tudi različni spominki s keltsko motiviko. Zelo zanimiva popestritev razstave, ki si jo po zadnjih podatkih ogleda okoli 3000 obiskovalcev dnevno, pa so videofilmi z izčrpanimi razlagami o Keltih. Ob tako obsežnem delu se je prirediteljem prikradlo seveda tudi nekaj napak in pomanjkljivosti, vendar jih dejstvo, da se lahko na enem mestu seznanimo z dediščino Keltov iz vse Evrope, odtehta. DANILO BREŠČAK O' > °ga dolenjskega lista ;« j' mi Lepo mi poje trškogorski zvon p ^ -4 e bi imel harmoniko ali orgli- ce, bi igral nanje, ker pa jih nimam, potrkavam. « Tako je nekoč sedaj enainosemdesetlet-ni Franc Nose iz Rumanje vasi razložil neki uradni osebi svoje veselje do zvonov. Bilo je to v časih, ki jim sedaj radi rečemo svinčeni In nekatere uradne osebe so bile takrat zelo alergične na zvonenje, kaj šele potrkavanje. Obstajali so tudi odloki o tem, kdaj in koliko časa je določeni cerkvi dovoljeno zvoniti Zvonar se je moral tega držati tako rekoč do sekunde, saj so se našli tudi taki ki so njegovo zvonenje spremljali z natančnimi urami v rokah. Bilje to čas, ko so bili zvonovi v pregnanstvu. Vprašanje je, ali so se tisti ki so jih preganjali za vedah, da so s tem zabadali tm tudi v slo vensko narodno du- šo, kije glas zvona ljubila prav tako kot ubrano ' 'ski .................................. ljudsko petje ali melodijo harmonike. Kdaj se je glas z vona spet prebil iz svinčenih oblakov, bi težko rekli Verjetno se je to zgodilo postopoma, kot se je toplila tudi splošna politična atmosfera v Sloveniji Z glasovi zvonov so stopili iz ozadja tudi tisti ki jih ustvarjajo: zvonarji številnih župnijskih in podružničnih cerkva širom po domovini Počasi so se pričeli organizirati in zbirati primerjati svoje znanje med sabo. Našli so se tudi raziskovalci ljudskih navad in popisovalci ljudskega blaga, ki so s tem našli hvaležno temo za obdelavo. Nastale so prve študije o številnih melodijah, ki so jih iz svojih zvonov izvabljali pritrkovalci Že peto leto potekajo tudi organizirana srečanja slovenskih pritrkovalcev. Najprej se na šestih pokrajinskih srečanjih pomerijo med seboj, po tri ekipe s teh srečanj pa gredo naprej na vseslovensko srečanje. To bo letos 15. septembra v Dolenjskih Toplicah. Srečanja organizira pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev iz Ljubljane, vodi pa ga Matjaž Ambrožič, ki bo tudi diplomiral iz zvonoslovja. Minulo nedeljo je bil dolenjski pritrko valski ) aznik na Trški eori Bilo ie to oh zakliučku ' praznik na Trški gori Bilo je to ob zaključku majskih šmarnic, ko se tudi ponavadi zbere pri romarski Marijini cerkvi nekaj več domačinov. Srečanje dolenjskih pritrkovalcev je dalo popoldnevu poseben zven, prijazni gostitelji, domačini iz šentpeterske fare, pa so se izkazali tudi z domačo hrano in pijačo. Pokusilju je tudi predsednik slo venske vlade Lojze Peterle, ki ga je pesem zvonov nepričakovano zvabila z uradnega srečanja na Otočcu. Pritrkovalsko srečanje ni tekmovanje. Tone Metelko, bogoslovec, doma z Rake, ki je skrbel za to, da je vse skupaj urejeno potekalo, pravi, da bi bilo posamezne ekipe zelo težko ocenjevati, saj ima vsaka svojski način dela. Tudi sam se je že od mladega rad povzpel v domači zvonik, kjer sta skupaj z očetom izvabljala iz zvonov najlepše tone, zato dobro ve, kaj je klenkanje. Na Trški gori je zbral na listi kar osemnajst Srečanje pritrkovalcev na Trški gori so pričeli domačini z najstarejšim pritrkovalcem v> fari, Ivanom Goričarjem, na čelu. Oseminosemdesetletni Jože Drganc iz Zaloga (levo) in enainosemdesetletni Franc Nose iz Rumanje vasi sta skupaj odklenkala že marsikatero melodijo. ekip in vsakaje dobila na voljo pet minut, da je pokazala najboljše iz svojega repertoarja. Prvi so se po strmih stopnicah povzpeli k zvonovom šentpeterski domačini z najstarejšim klenkar-jem v fari, upokojenim mizarjem Ivanom Gri- čarjem na čelu. Znameniti Slovenski klenkar ant Viktor Mesojednik, ki sam pritrkuje kar na šti- rih zvonovih, je bil tudi na Trški gori Seveda ne smemo pozabiti tudi oseminosemdesetletne-ga zvonarja Jožeta Drganca iz Zaloga, ki se je skupaj s sinom tudi splezal do trškogorskih DOBRO JE VEDETI Pomladna osvežitev telesa P zvonov, pa njegovega dolgoletnega kolega iz Rumanje vasi, Franca Noseta, ki je nastopal v .................. ic.Sel " ■' ekipi Dolenjskih Toplic. Se bi lahko naštevali ekipe in številne možake in fante, kijim je veliko do tega, da mili glas domačih zvonov ljudem ne bi ušel iz spomina, toda preveč jih je. Omenimo torej le, daje tekmovanje kot osemnajsta zaključila ekipa iz Šempetra, toda tokrat mlada, tista, ki bo še klenkala, ko sapa starejšim ne bo več dala, da bi se vzpenjali v zvonike. Ko smo že omenjali zvonarje, bi bilo napak, če ne bi spregovorili nekaj besed tudi o zvono- vih. Ti so imeli v burni zgodovini slovenskega naroda kaj zanimivo usodo. Žal je stare skoraj praviloma odnesla vihra prve svetovne vojne. Tako je bilo tudi z bronastimi, lepo uglašenimi trškogorskimi zvonovi, ulitimi pred 1760. letom. Nadomestili sojih z jeklenimi, od katerih je sedaj večji v farni cerkvi, manjša dva pa »> ~>lst *'• ' zvoniku na Tolstem Vrhu. Leta 1925 so namreč obesili v zvonik sedanje bronaste, ulite v Mariboru. Težki so 865, 515, 256 in 194 kg. Trški gorijih je na smrtni postelji daroval kan dijski trgovec Jožef Košiček. Viri pravijo, da ' ' - graščak R< jim je bil za'botra bajnofški graščak Robert Germ, skupaj s soprogo, ne povedo pa, ali je imel darovalec kdaj priložnost slišati njih pesem. TONE JAKŠE olitične razmere pri nas so grozne in še vreme je tako, kot da bi se ravnalo po njih. Po njem pač ni videti, da smo sredi pomladi oz. pred začetkom poletja, počitnic, dopustov, ki jih bo verjetno mnogo več ljudi kot v preteklosti, zaradi razmer in zaradi finančnih zagat, namesto ob morju preživelo kar doma Vse to pa ni razlog, da bi ljudje pozabili nase, se v vsakdanjih stiskah zanemarili, kar na koncu tesnobo in slabo razpoloženje le še poveča Storite torej nekaj zase, svetuje lastnica novomeškega Beauty free centra visažistka Patricia Gerbec, ki je pripravljena tudi odgovoriti na morebitna vprašanja ki bi se pojavila ob prebiranju nasvetov. »Po vremenu res ni videti, a tu je pomlad, čas, ko se vse generalno pospravlja stanovanje, garderoba in na telo v nobenem primeru ne bi smeli pozabiti,« pravi Patricia Gerbec. Kritična mesta po zimi potrebna posebne skrbi, so: stopala kolena komolci, dlani in seveda obraz, ki je najbolj izpostavljen vsem vremenskim vplivom. Koža tudi na ostalih delih telesa na bokih, stegnih, zadnjici, ramenih, dojkah, je ravno tako potrebna prezračenja in obnove. Strokovnjaki(nje) pravijo, da je treba narediti dober peeling (izraz je že tako udomačen, da lahko uporabimo kar »piling«) za telo. Piling krema je krema za luščenje zgornje plasti postaranih, odmrlih celic na koži Stuširamo se s toplo vodo, na vlažno kožo potem nanesemo piling kremo in z nežnimi krožnimi gibi odluščimo, kar je na koži »zastarelega«. Potem se spet speremo z mlačno vodo. Gerbčeva pravi, da je zelo priporočljivo tudi »knajpanje«, nekajkratna menjava tople in mrzle vode. Postopek čiščenja naj bi zaključili z mrzlo vodo. Ko telo posušimo z brisačo (odveč je grobo drgnjenje), je koža že gladka in voljna, tudi na ko- molcih, kolenih in podplatih, kjer ni več potrebno kakšno strganje. Po tem čiščenju je treba kožo namazati s kvalitetnim los ionom ali mlekom za telo, nikakor pa ne z oljem, recimo popularnim mandljevim, ker zamaši pore in koži ne pusti dihati Telo bo videti dosti lepše, če istočasno s pi-lingom odstranimo tudi dlake z nog in podpazduhe; tiste, ki si lahko in si bodo privoščile super bikini pa se morajo zavedati da ni lepo, če iz hlačk lezejo dlake ven in jih je torej treba primemo »urediti«. Gerbčeva seveda odsvetuje britje dlak, saj potem zrastejo trde kocine, pa še nevarnost je, da se urežemo in okužimo. Boljši je nakup dobre depilacijske kreme. Pri nor- Patricia Gerbec malni poraščenosti zadostuje uporaba , mesečno. Ko se čevlji zamenjajo s sandoH/ treba urediti tudi nohte na nogah. Ureja" kratko in ovalno pristriženi lepo je, če^jt^ kirani barva se mora seveda ujemati z na rokah. . * Če že ne hodimo redno h kozmetičarkiM spomladi nujno treba obiskati, da bo rta^ »generalko« na obrazu. To pomeni dobro čenje kože, pospešitev krvnega obtoka, tev obrvi lahko tudi barvanje trepalnic j* L potrebi dekoloriranje brčic. Kozmetičark"^ svetovala tudi dobro kremo za obraz, ki s$ ni nujno tista, ki nam je najbolj ustrezala P9 mllMbrakozmetičarka^^kaacitetidj0^ trende v ličenju oz. svetovala osebni K pomladni »generalki« na telesu sodi Šejta ra, ki jo je dobro spremeniti ali vsaj osvež* Nasvet tedna , • Kako roke ohraniti voljne in Dlani operemo v topli vodi v katero smo nekaj kapljic limoninega soka, nato vzan\alf fino mastno kremo za roke, jo na debelo ^ šemo nanje, nataknemo volnene rokaviN prespimo v njih. Neprijetno? Gerbčeva Ija, da bodo dlani zjutraj gladke kot dojeri va ritka. . ^ • Kako porjaveti brez sončenja, kij*fi. mnogi upra vičeno vse boj bojimo ? M ^ jega, svetovna kozmetika je naredila rij ^ področju revolucijo in na tržišče P05^,^ kremo za pigmentacijo, ovenčano z 8ran:^u xom. S kremo, ki se dobi tudi y centru naš" nošnje svetovalke, enakomerno namažeta? lo telo in y nekaj urah phytosomi (ras^J^ telesca) v kremi potegnejo pigment ti k°Z | iciescuj v Kremi potegnejo pigment v. — j. njeno površino. To pomeni da se zvečer rij* žemo, zjutraj pa zbudimo porjaveli Kot \ ska barva«, tudi ta sčasoma bledi za stalno ja ve lost zadostuje, da se namažemo mesečno. In če bomo vendar še šli na i morju? Obvezno pokvarjenih prvih ne bo več, saj bomo imeli s pomočjo te I podlago in se bomo izognili opeklinam, nj^ sto krem z visokim zaščitnim faktorjem b° činoma zadostovalo le še olje za sončenfi-^ Samorodni vojščak Danilo Zelen _'-Mvu\ »\s 50 -letnico boja treh pripadnikov organizacije T1GR (Trst, Istra, Gorica, Reka) so praznovali 12. maja letos v Ribnici Svečanost so organizirali Slovenska skupnost ti Trsta, primorski Demos in domačini Kot so bili različni organizatorji tako so bile na svečanosti izrečene tudi različne besede o istem dogodku in o istih zadevah. Tokrat smo izbrali nekaj misli štirih govornikov, ki se razlikujejo med seboj, še posebno pa se razlikujejo od dosedanjih uradnih pričevanj o tem boju. Nekatere misli pa so še posebno aktualne y sedanjem trenutku, ko se Slovenija skuša osamosvojiti vzeti svojo usodo v svoje roke. STANE NOSAN, predsednik zgodovinske komisije pri OO ZZB NOV Ribnica:... Ne bomo prosili ne A vslrije in ne Italije, naj sprejmejo Slovenijo za svojo pravico... Tigrovci so nudili odpor fašizmu v Italiji in A vstriji. Vendar boja tigrovcev v Mali gori ne moremo imeti za začetek NOB ampak, le za poslednji udarec fašizma tej organizaciji.. Tigrovci so se priključili partizanom... Za sedanje stanje ni kriva NOB, ampak kasnejše napake... Ustanovitev OF ni velika prevara.. Ljudje s krvavimi rokami nimajo pravice ocenjevati TIGR-a in osvobodilnega boja.. FRANC LOVŠIN, predstavnik SKD Ribnica in republiški poslanec:.... Usoda se je žalostno igrala s Slovenci Prvi so se uprli okupatorju tigrovci in če ne bi bilo OF, bi le organizacija TIGR vodila odpor... Ne zagovarjam domobranstva vendar menim, da bi bili v primeru enotnega odpora vsi (Slovenci) uničeni Prav zato, ker je del Slovencev sodeloval z okupatorjem, ni prišlo do splošnega poboja Zavržena stran je torej omilite ostrino ukrepov okupatorja.. Zakopljimo bojne sekire in strnimo vrste... Mlade generacije ne čutijo vsega tega, ampak zahtevajo le, da se Slovenija gospodarsko in politično osvobodi, da bodo imeli kruh, svobodo in mir. ALOJZ REBULA, pisatelj ti Trsta: Razmišljal sem, kakšen neki je bil Danilo Zelen, tisti mladi Kraševec iz Senožeč, v katerem je fašizem dobiI nasprotnika, kakršnega Italija menda ni imela. Kakšen je bil tisti legendami ilegalec, nepomirljivi in neulovljivi voditelj Tigra, tisti slovenski Črto- mir, ki je spomladi 1940, ko je Hitler razporejal svoje tanke za napad na Francijo, Mussolini pa na Jugoslavijo, rekel tovarišem tigrovcem, zbranim v Selcah pri CrikvenicL »Dobimo se v gozdovih nad Ribnico!«... Samo 33 let mu je bilo tisto pomlad... Ko sem pred leti komemoriral bazoviške junake, sem zaznal kritično pripombo, kako sem mogel poveličevati teroriste. Pomislek me ni prizadel Mar Biblija ne vsebuje prve in druge knjige Makabejcev, ki poveličujeta upor izraelskega naroda proti tujcu? In mar ni v okrožnici tako miroljubnega človeka, kakor je bil Pavel VI., y »Populo-rum progressio« rečeno, da je ob trajni in nežnosti tiraniji upor upravičen? Fašizem je trajal že 20 let in njegov cilj je bilo iztrebljenje slovenskega imena tja do napisov na pokopališčih: kdaj je bil kakšen upor bolj upravičen? »TIGROVCE JE TREBA POBITI« In ta upor, ta Predosvobodilna fronta, za svoj začetek ni čakal na ukaz ti Kominterne — slovenski zgodovinarje pred dnevi na simpoziju o OF v Devinu izjavil, da seje OF rodila y Moskvi — še manj pa so čakali nanj bazoviški junak!.. Na omenjenem večeru.... sem slišal izrek, ki spada v slovensko zgodovino: »Tigrovce je treba pobiti«. Izrekel ga je tigrovec-partizan, ki je to kot partizan tudi slišal Drugi tigrovec je dodal drug kamenček za mozaik absurda: samico brez oken, kjer je po vojni nekaj mesecev hiral c nemogočih higienskih pogojih kot domnevni angleški vohun. Če k tej nezaslišanost! preganjanju tigrovcev, dodamo še nedavno razkrito likvidiranje primorskih letalcev, ki so jih zavezniki spustili na slovenska tla, če dodamo početje z nosilci nacionalne ideje na Primorskem po vojn1 je dovolj nakazana bistvena razlika med prvo, primorsko narodno, in drugo, boljševiško Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Izpričano je, da so se prav tu, v poznejši Ribniški četi, trije tigrovci Černač, Godnič, Majnik — na zahtevo političnega komisarja, kije predlagal prisego Josipu Stalinu, tej prisegi odrekli s pojasnilom, da jih veže prisega za boj proti fašizmu... Tem ljudem ni šlo za aziatsko utopijo. Šlo jim je za čim polnejše življenje slovenskega naroda v svobodni evropski civilnost! Kratko rečeno jim je šlo prvenstveno za narod, ne za ideologijo. In kaj je ta ideologija rodila od Ohotskega do Jadranskega morja, na to lahko gledajo zvezde z neba, s posebnim pogledom na neki strašni gozdni kompleks v naši bližin!.. Naj pride tudi s tržaške strani, z gmajne njihovih bratov v ljubezni v ognju Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča, pozdrav, ganjen pozdrav, z obljubo zvestobe temu, za kar so se žrtvoval! Naj živi Slovenija1 TOMA Ž PA VŠIČ, republiški poslanec ti Idrije in član primorskega Demosa Prišli smo ti tistega dete nekoč izmučene slovenske zemlje, ki je za razliko od večinske stare Slovenije, tako kot Koroška delite usodo tujine, ne samo tujine, temveč tudi nesrečo enega naj večjih sovražnikov človeštva — raznarodovalnega fašizma ... Glavni namen našega prihoda je, da ob 50. obletnici boja na Mali gori ovrednotimo pred Slovenci in vsem svetom svobodoljubna dejanja in žrtvovanja tigrovcev, sicer neštevilne, a pomembne in čašo vno prve borbene skupine e vropskega antifašističnega in narodnoosvobodilnega gibanja Dolga leta je bil prispevek tigrovcev zamolčevan ali krivično prikazovan. Ta njihov prispevek Sloveniji in Evropi, ki smo ga Primorci... vedno znali cenit!.. Tigrovstvo kol plemeniti vzor za osvobodilni boj ima na Primorskem nedvomno tudi globok čustveni pomen za razplamtelostpartizanskega osvobodilnega gibanja Med Danilom Zelenom in Jankom Premrlom, od ljudstva postavljenim Voj- kom, ne vidim kake velike razlike, pač pa mnogo skupnih potez, ki oba junaka povezujejo. A Vojku je bite po smrti naklonjena svetinja narodnega heroja medtem ko Danilu, pa tudi njegovim tovarišem, ki so se bili prezgodaj zapisali žrtvovanju za svobodo, niso privoščili te uradne, a gotovo zaslužene časti Je že tako, da se marsikdaj prvenstvo spremeni y neke vrste krivdo... DRUGAČNA PRIMORSKA ... Res pa je, da so zgodovinske razmere nekoliko predrugačile in preoblikovale nas, Primorce, da smo zelo občutljivi za narodne zadeve. Zato nas včasih kdo ne more razumeti Bili smo tudi prizadeti, da se je po tej vojni v šoli malo go vorilo, recimo o Bazovici o letih med vojnama, o TIGR-u, pač pa so morali učenci in dijaki natančno zvedeti vse o trboveljskih stavkah, kar je sicer potrebno, pa podrobnosti o kakih fočanskih predpisih in strankah v stari Jugoslaviji, kot rečeno pa v šolski zgodovini nisi skoraj nič zvedel o domačih junakih, ki so bili v gluhih letih pred vojno skoraj edini evropski uporniki proti fašizmu' Zato je na Primorskem marsikaj bilo malo drugače. Primorskemu človeku se lahko zgod!., da z enako globokim doživljanjem isti dan prisostvuje novi maši in partizanskemu shodu. S tem pa ne rečem, da se ne znamo tudi skregat! če je treba; da ne znamo postaviti ostrih in nasprotnih trditev, saj nismo imeli le mehkega in milega Gregorčiča, ampak tudi ostrega in premočrtnega Mahniča, pa tudi dobrodušnega in šegavega Vodopivca, če se zaradi ilustrativnosti ustavim le pri treh duhovnih gos- Nafotografiji sta tigrovca Vlastja Simončič (levi z očali) in Alojz Zidar, kisla 12. maja letos položila venec na spominsko obeležje, posvečeno boju tigrovcev z italijanskimi karabinjerji 13. maju 1941, v katerem je padel tigrovec Danilo Zelen. (Foto: Drago Mohar) podih... Vsekakor pa je bil samorodni Danilo Zelen takšna osebnost, ki nas tudi (te » ■Mbir let po junaški smrti še vedno združuje, priv*"' ^ j nam je lahko za zgled in dokaz moškosti ,^ cmeravosti našega naroda med Alpami 1 nom in Panonijo... ^ ... nastanek ilegalne organizacije TIGRI^ iskati v zavesti mlade generacije, kije obrije j fašizma spoznala, da za boj proti raznarod9^ ne zadostujejo tradicionalne demokratične de... Odločili so se za boj tedaj, ko je noma jasno, da fašizem ne bo sprejel l°J, ltfjf mokratičnih zahtev in načinov... S sv°i,n>^ bojem so iskali vsako bilko rešitve, zat?lJfn0^ Ijivo, da so našli stik s komunist! ki sojini oblastniki enako preganjali kot ti8rovcefjj6rf pri OF in partizanskih poveljstvih niso dri'U 1 mernih vodilnih položajev. Njihov izvirni s bilo njihovo prvenstvo. jetf ... Leta 1918 pride Italija in postopno J raznorodovanje in preganjanje. Mentalne jj) razoslovje v časopisju liberalne in P°J stične Italije sta čudno podobna. In tud' Jj) demokratična Italija je včasih gluha 20 " Beneške Slovenije... rutici Če bi danes nenadoma prišel odkod V? , f L. e di aanes nenaaoma priset OUKUUflrn »o ‘ len, bi bil morda nekoliko vesel nekolta fjtti razočaran. Pa pustimo. Če sprejemam0 sko sporočilo tega narodnega borca in sodelavcev, potem bomo vedno znaliPr0 m* nepopustljivo bomo, kadar bo šlo za p 0 ull* naravne pravice našega naroda. In sam je, da si Bush in De Michelis drzneta 0 naše narodnostne pravice. Viki Blažič F Jpf sal o veliki zmoti Zahoda, a uporabil J besedo. Rešili smo se in rešujemo se Viti dal nas je Zahod . ^ lir1• Slovenci smo na prelomni zgodoi'1 ko se moramo z vsemi svojimi silami P ^p\. silami duha in srca, postaviti po robajj#* nam vli vajo malodušje in bi nas radi z°rL takoj in surovo, pa v daljni prihodnosti t mehak način. Zdaj, ko smo že tik pred tU poPČ je največje delo osamosvojitve že za no no nam je nekaj T1GROVSTVA, tigrovske smelosti, preveč je bilo v I jCpo" z čforl n ctim ii/iVjn/i /i/ziiVi« i/i Drl til 1(1 „jf/^ i črednega ovčjega blejanja... Danilo ta J j,IP. grovci so dokazali, da Slovenci niS,nJ ovce, in da se y narodu ob najtežji uri n J zVfPl’: je, ki jih odlikujeta možatost in p°P°l. n v 1** idealom. Tigrovci so bili najtrdnejši slovenskega preživetja, ki drži <>d J uregorcica in N. oso ve la v nas cu*. ^ ne in dneve do vidnejše izpolnitve ^ vane osamosvojitve. Za to, samostojn ^ror je pred petimi desetletji daro val svojo v Danilo Zelen. Večna mu slava! /# /2(3 0 priloga dolenjskega j ločno zarisuje pesnikov duhovni obraz v naš, sedanji čas. Ni »ena sama oda življenju«, na kar od daleč navaja njen naslov, ampak le zbirka ube-sednih najrazličnejših spoznanj o življenju, zavitih v sebne človeške stiske, ki ji ostaja pesnik Krakar zvest od zbirke do zbirke. I. ZORAN PROZORNI LJUDJE motivno in sploh razsežnost Pribčeve poezije, ki najmočneje zaznamujejo eros, ahas-verstvo in bogoiskanje. V izrazu ni preveč samosvoj, če seveda nista dandanes že samosvoja lepa slovenščina in jasnost povedanega. M. MARKELJ tarnim gradivom, po katerem je še posebej zanimivo listati, saj podaja poglede in ocene zavezniških agentov o sloven- SLOVENSKA GLASBA Ob nedavnem praznovanju 400—letnice smrti skladatelja Jakoba Gallusa Petelina se je dišalo in bralo, da je tudi slovenska glasba toliko stara, in Se to je nekaterim nedopusten Pomik v preteklost, saj Slovensko glasbo datirajo šele v pro8vetljen8tvo. Naš znani JBuzikolog in pisec številnih p 1 *§ o glasbi dr. Dragotin Ovetko se ne strinja s takimi Pogledi. Slovenska glasba je starejša, njene začetke najdemo že v obdobju kristjani-zacije Slovencev, torej v 8. in 9. stoletju, ko so se Slovenci O kontinuiteti slovenske glasbe skozi stoletja kot delu slovenske in evropske umetnostne preteklosti piše Cvetko v svojem najnovejšem delu Slovenska glasba v evropskem prostoru, ki je pred kratkim izšlo pri Slovenski matici. Pri pisanju tega pregleda se je opiral na svoja dosedanja dela, nekatera dejstva in sodbe pa je podvrgel ponovni presoji in jih revidiral ter dopolnil, kjer se je to pokazalo za potrebno. V knjigi je zarisal razvojno pot slovenske glasbe od poznega srednjega veka prek reformacije do baroka in klasicizma, njeno osamosvajanje v romantiki, prehod v moderno in povojno obdobje. V razvoju odkriva zanimive odnose med univezalnim in nacionalnim načelom. Bert Pribac ni povsem neznano pesniško ime, ki bi se ob sapah slovenske pomladi pojavilo izpod zaledenele emigracijske gore, kot so se nekateri drugi pesniki, za katerih imena in pesmi se v domovini ni smelo in se ni vedelo. Pribac PARTIZANI IN AGENTI Besedilu, ki je opremljeno z dokumentarnim slikovnim gradivom, je dodan obsežen povzetek v angleškem jeziku, kar je s stališča slovenskega potrjevanja v svetu pomembno, saj pregleda slovenske glasbe v tujem jeziku še nimamo. M. MARKELJ HVALA ZA UDARCE vključili v zahodnoevropski kulturni in civilizacijski krog. dodatki za starejšo glasbo na oaših tleh so sicer zelo skrom-ni in pomanjkljivi, vendar je niogoče dokumentirano govo-ritl o plodnih stikih ljudske glasbe z glasbo evropskega Nahoda (kirielejsoni), kar je vplivalo na razvoj slovenske Rrednjeveške cerkvene pesmi ln na razvoj slovenske glasbe 8Ploh vse do njene zavestne nacionalne usmeritve in potr- »Življenje, hvala! Daješ nam milosti pozabe / in nas učiš držati uzde in krmila, / ko skozi ognje in vihre do varljive vabe / drvimo v čudni smisel: ožgat v vulkanu krila.« S temi uvodnimi verzi (iz pesmi Ruskemu pesniku Jakovu Andrejevu) se začenja najnovejše pesniško berivo Lojzeta Krakarja, zbirka Hvala ti, življenje, ki je pred nekaj dnevi izšla pri Državni založbi Slovenije. Knjigo sestavlja 47 pesmi, razvrščenih v šest ciklov, od katerih vsaka po svoje raz- omot krakar janskega samosar-kazma in samoironije, ki ju pesnik sam izpostavlja v post scriptumu k naslovu prvega cikla (ta je enak naslovu zbirke). Pod P. S. namreč pravi, da je hvaležen življenju, da ga je »naučilo vsaj tega, kdaj in kje je treba nastaviti desno ter kdaj in kje levo lice«. Življenju torej, ki ne pestuje in ne boža, ki pa človeka hkrati tudi nauči, kako preživeti. Zlasti še, kadar ga zanaša v vse mogoče stvari in položaje, do njihovih skrajnih meja in robov. A zanaša ga kar naprej, da se tudi kar naprej znajdeva v ključnih situacijah, išče svoje pluse in minuse ter sproti ugotavlja, da je vse to eno samo sizifov-stvo. Vedno je izkatapultiran na začetek, iskanje pa je neizmerna sla, zato kar naprej »vali svojo skalo navkreber« in upa (kajti »up je kruh živih«), da se je bo nekoč razbremenil, se sam odložil. Ostaja torej nenehno razpet med upom in obupom, kar nadalje pomeni tudi med nomadstvom in domom, norostjo in modrostjo. Vse to ostaja in se nikoli ne zruši in ne razseli. Zdaj pa smo tako rekoč že pri samem bistvu, ko lahko zapišemo, da se iz takšnih spoznanj napaja Krakarjeva poezija tako rekoč že vseskozi. Iz po- je drugačen. S prvimi pesniškimi poskusi se je uveljavil v Mladih potih kot nadobuden poet, ki bi se morda normalno vključil v svojo pesniško generacijo, ko bi ga življenjska usoda še kot mladeniča ne pognala v tujino. Pobegnil je iz rodnega zaselka Sergaši nad Izolo v Avstralijo in bil zaradi tega dejanja precej časa odre-N zan od domovine. Zunaj je' ustvarjal naprej in izdal dve zbirki, ena naj bi bila celo prva slovenska tiskana knjiga v Avstraliji, čez čas se je ponovno pojavil tudi na straneh nekaterih tukajšnjih revij in publikacij, vendar kljub temu lahko rečemo, da se je kot pesnik vrnil v matični literarni prostor šele zdaj, in sicer z obsežno knjigo pesmi, lahko bi rekli kar antologijo, ki je pod naslovom Prozorni ljudje izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga. Pri ugledni newyorški založbi Columbia University Press, ki je izdala že več knjig, pomembnih za slovensko zgodovino, je v začetku lanskega leta izšlo delo »Socialni revolucionarji in tajni agenti: koroški slovenski partizani in britanska tajna služba« izpod peresa ameriškega zgodovinarja Thomasa Barkerja, strokovnjaka za evropsko zgodovino novega veka, poznavalca razmer na Koroškem med zadnjo vojno in koroških Slovencev sploh (slovenska manjšina na Koroškem je bila tema njegove doktorske disertacije). Po zaslugi Mladinske knjige smo pred kratkim dobili slovenski prevod te nedvomno zanimive knjige, ki obravnava dogodke med 2. svetovno vojno na južnem Koroškem, kjer so se tamkajšnji Slovenci kot edini avstrijski državljani aktivno borili proti nacizmu. ski partizanski vojski ter o razmerah pri nas. Marsikaj napisanega je laskavo za nas, nekaj pa je tudi neprijetnih ocen. Vsekakor je pogled z očmi drugih koristen in tudi poučen. M. MARKELJ KNJIŽNI TELEGRAMI — Eseji dr. Zdenka Roterja, ki jih je pisal za Naše razglede, so izšli v knjigi UTRINKE Knjiga prinaša izbor iz tridesetletnega Pribčevega pesniškega ustvarjanja, opravil pa ga je Tone Kuntner. Pesmi Za slovenske bralce je Bar-kerjeva knjiga ta čas dodatno zanimiva, saj poleg ostalega analizira tudi še vedno vročo in zgodovinsko še ne povsem obdelano temo dogodkov na Koroškem ob koncu vojne in z njimi povezano partizansko maščevanje, se pravi poboj vrnjenih domobrancev, ustašev, četnikov in drugih ter ravnanje z nemškokoroškimi civilisti. Avtor zavrača tezo, da naj bi pri repatriaciji vseh, ki so se prebili na Koroško k britanskim enotam, šlo za mešetarjenje in nehumano zamenjavo množice ljudi za umik Jugoslovanske armade iz Koroške. V ozadju tega dejanja so bili vojaško strateški razlogi in nevarnost spopada z Jugoslovansko armado. - V Knjižnici FSPN je izšla knjiga Mače Joganove MAJHEN KORAK NA DOLGI POTI. ki govori o razmerju med spoloma. Preko Luže, iz Argentine, je k nain prišla pesniška zbir-ISOČ IN DVA VERZA slo- Le a TISOČ IN DVA VERZA slovenskega misijonarja Vladimirja Kosa. — Državna založba Slovenije je izdala več pesniških zbirk: ZBRANE PESMI Franceta Balantiča, OB NAJVIŠJI URI Jaše Zlobca in SEDIM OB ROBU DEŽEVNE KAPLJE Janka Ferka. — Magnolija je izdala knjigo Bogdana Novaka PAVLIHOVE FRAČE FRAČE, v kateri je avtor popisal »žaganje« pri Pavlihi. — ZKO Nova Gorica je izdal novo monografijo slovenske-i Negovan ga kiparja Negovana Nemca. so razporejene v več ciklqv, ki so urejeni tako, da prikažejo Slovenska izdaja je dopolnjena z dodatnim dokumen- — Pri Artesu so izdali knjigo Andreja Medveda POETIKE OSEMDESETIH LET V SLIKAR- STVU IN KIPARSTVU. v ojake streljajo, vnar ne? L w “Slovanska ljudska armada se vse bolj Vakfrez? v blato, ki čudno zaudarja po vonja-rtier ^ južnoameriških političnih raz-r>togofrj‘^0 se začuden sprašuje, kako je HajiL? d? se vojska, o kateri so mislili samo tie pfji° ‘mep za svojo, za branilko domovi-Wt(y5 zuna,}jim sovražnikom, do svojega %r°bo f pr‘Jazno ‘n sodelujočo, zdaj vse bolj liti(ni zkazf*je kot sila z očitnimi apetiti po po-okl'«0«. hi jih razkazuje tudi s tanki in hos/ovlmifransPorterji na ulicah nekaterihju-Pa ie f!*?. mest- P° mariborskih dogodkih tudi dn na s^ovenskih ulicah. Nenavadno je fantje!1 ^ vojski skrivnostno umirajo mladi ten(, Pr Se na nj‘bove domove vračajo zapeča-rQvnaJle' Mnogi pa se temu ne čudijo in jih koži že ,,rmade ne preseneča, saj so na lastni tukip i s*cusil‘ njeno prikrito naravo. Eden goj; letni Novomeščan Damijan Šini- 4tnali/, f1.6 dtti pri zasebnem založniku Petru Pec, rrj ,tJU tz Ljubljane izdal svoj knjižniprve-Cer ‘*o?an y°Jake ubijajo, mar ne? Roman siljeno z°n ° Izmišljenem junaku in ima izmiš-4°ži Mbo, vendar je zrasel iz resničnih 'n vzn/1 ‘n Izkustev, ki so presenetljiva, boleča kOpiSQ ^‘rljiva, kot je bila mučna tudi pot rola. Da//--Pisateljeve mize do tiskarskega stro-fedpi ,Jan Šinigoj je za Dolenjski list rad po-• D 6 ■ Vei~ ° svojem ‘n Izkušnjah. k0r Šinigoj, pisatelj—to je vseka- ga ULe/enečenje To namreč ni ime, ki bi tornih*0 PpPreJ zasledili na straneh lite-ginln r?ylJ- Celo na straneh no vomeškega Ja^ljjskega lista Stezice, kjer so se po-Posl, novomeški gimnazijci, ki so se nsth z literaturo, ga ni. Kako to? r »Zlite dosli uP< ra,Uro se v gimnazijskih letih še nisem Pr\,j Ut :varia;4 čeravno prav v ta čas sodijo moji krQjje erarni poskusi Napisal sem svoje prve Huma PIoz/}e stvari, vendar pa nisem imel po-'udj ’• bi se z njimi pokazal vjavnosti, zato kje dr/ern ničesar objavil ne v Stezicah in ne >ako z Poleg tega so Stezice takrat tako in tem ohJ zlv°tarile. Ukvarjanje z literaturo ki Jo /fjnil zase in za nekaj svojih prijateljev, Vel‘ko a vedeli, da pišem. Sem pa že takrat Pejši n r°l Posebej so se mi priljubili sodob-Ptsatelji od domačih Vitomil Zupan in Tone Svetina, od tujih pa ameriška pisatelja Stephen King in Robert Ludlum.« • Zakaj ste pravzaprav pisali, (e je vse ostqjalo zaprto v predalih? Kaj vas je motivno privlačilo? » V sebi sem čutil, čisto preprosto povedano, željo po pisanju, po tem, da opišem življenje svojega okolja, svoje generacije. In tako sem pisal, kar pač sem. Načel sem več tekstov, ki naj bi bili v končni obliki obsežnejši, vendar sem pri vsakem odnehal, ko sem prišel do neke točke, preko katere nekako nisem mogel naprej.« • Pisatelj bolj kot pesnik potrebuje življenjskih izkustev, da se lahko loti pisanja obsežnejšega teksta. Vas je odločilno zaznamovalo obodbje služenja vojaškega roka v JLA. Kaj se je z vami takrat dogajalo? » V vojski sem doži vel zares težke ži vljenjske izkušnje. Obnašal sem se kot Slovenec, v vojski pa so to vzeli kot protidržavno početje in me označili za nacionalista. Zaradi lega so me maltretirali, zasliševali po 18 ur, mi grozili z zaporom. Za svoj rojstni dan sem tudi zares odsedel 7 dni v vojaškem zaporu, in to zaradi nekaj političnih vicev in nekoliko bolj svobodnega izražanja.« • Kako so vedeli za vaše pogovore? Je bil med vojaki kdo, ki je vlekel na ušesa in nosil na komando vaše pogovore? »Vsem pogovorom so prisluškovali prek skritih mikrofonov in vse tudi snemali Še več, odpirali so tudi zasebna pisma. Iskali so kaj vem kakšno zaroto. Nekega Hrvata so hoteli zašiti in so tudi mene silili, da bi bil provokator in bi snemal, kaj bo rekel Vendar na to nisem pristal. Ponujali so mi celo službo v vojaški obveščevalni Ko sem bil z vojaščino na koncu, so mi dali na voljo, ali bom sodeloval z njimi ali pa bodo postopek, ki je tekel proti nekemu drugemu vojaku, razširili tudi proti meni Na videz sem pristal, se 'razdužiT, kot se temu reče, potem pa ušel domov, namesto da bi se šel provokatorja. V Novem mestu so zahtevali, da grem nazaj. Rekel sem, da nočem in da ne bom sode-lo val z njimi Nekaj časa so me še klicali in poskušali vplivati name, da bi delal zanje, a sem jim dal jasno vedeti, da iz tega ne bo nič. Zdaj imam imam nekaj več miru.« • So bile izkušiye iz kovačnice bratstva in enotnosti, kot se v JLA radi imenujejo, tista spodbuda, ki vas je gnala, da ste ponovno prijeli za pisateljsko pero? »Tisti čas, ko sem prišel iz vojske, se o vsem, kar sem doživel, ni smelo govoriti JLA in vse okrog nje je bilo tabu. A doživetja in sploh položaj mladih r vojski mi je kar naprej hodil po glavi Ogorčen sem bil nad maltretiranjem mladih ljudi nad nemoralnim početjem nekaterih krogov v vojski Vendar na pisanje o tem nisem pomislil dokler ni prišlo do znanega tragičnega primera z vojakom Plutom. Fantje pobegnil iz JLA, se nekaj časa skrival, nato pa so ga v spopadu ubili Nikoli niso razjasnili zakaj je Plut pravzaprav pobegnil kaj vse je doživljal r vojski, da seje odločil za takšno ravnanje. Ko so ubili Pluta, sem sedel za mizo in začel pisati Odločil sem se, da bom napisal knjigo o pobeglem vojaku in da bom vsaj v zgodbi poiskal razlog, zakaj je pobegnil Ni mi bilo težko, lastne izkušnje so mi pomagale, saj sem dobro vedel, kako deluje mašinerija zasliševanja, šikaniranja in trpinčenja. Te izkušnje sem uporabil pri spletanju zgodbe, kako vojaka sprovocirajo, mu grozijo in ga tako pravzaprav prisilijo v pobeg.« • Vam je šlo pisanje hitro od rok? Ga je morda zaviralo najbrž neogibno podoživljanje lastnih neprijetnih doživeti/? »Pisal sem kake štiri mesece, in to nepretrgoma. Dobesedno letelo je iz mene. Ko sem kasneje bral napisano, skoraj nisem mogel verjeti da sem vse to napisal jaz sam. Bil sem r nekakšnem pisateljskem zamaknjenju. Osamil sem se, nisem hodil ven, samo pisal sem in živel za pisanje. Zneslo mi je 360strani rokopisa, ki sem ga potem še malo obrusil in oblikoval vendar je r glavnem ostal tak, kot je bil napisan.« • Ko ste roman napisali, ste ga seveda želeli objaviti. Kako je bilo z iskanjem založnika glede na to, da ste se s svojim pisanjem lotili teme, ki je bila takrat, leta 1986, še tabujska? »Hudo seje zatikalo. Tema romana je očitno odvračala založnike. Najprej sem še istega leta, ko je bil rokopis končan, poslal roman na natečaj Prešerno ve družbe. Dobil sem dobro oceno, a kaj pomaga, ko so se knjige ustrašili Rekli so ml da si kot založniki zbirke za naročnike ne morejo privoščiti, da bi jim prepovedali razpečevanje katere od knjig. Tisti čas prepoved še ni bila reklama, kot se je dogajalo le nekaj let kasneje. Zadeva je bila takrat prevroča. V založbi so bili pripravljeni počakati da se bodo razmere spremenile, meni pa ni bilo do čakanja. Rokopis sem poslal še na druge založbe, odgovor paje bilpovsod enak: romanje v redu, je berljiv, vendar ni za današnji čas.« • Kqj pa rev(/e in časopisi? V nekaterih publikacijah, še posebej v Mladini se je odprl prostor za take stvari »Tudi tam se poskusil Z Davidom Tasičem, kije tistikrat še delal pri Mladini, sva prijatelja in vzelje rokopis. Vseje kazalo, da bo kot podlistek izhajal v Mladini Toda tistikrat se je že dogajalo veliko stvari, povezanih z JLA. Mladino so obtoževali napadov na JLA, tekel je proces proti vojaku Bogataju — to je bil prvi tak proces, kije prišel v javnost, ker JLA ni več mogla skrivati svojih početij — stekel je tudi proces proti četverici Vse to je odlagalo tiskanje mojega romana, saj je bilo vročega in aktualnega tako preveč. Povezal sem se tudi s Teleksom. Tu je kazalo najbolje. Tekst je bil že postavljen in posnet na film, a glej, Teleks je nehal izhajati Tako je šel po zlu vsak poskus, da bi rokopis kako izdal Izgubil sem voljo, rokopis sem vrgel v kot in opustil ves up. Odpovedal sem se pisateljevanju. Vsega sem imel do vrha glave. Rekel sem sl da pač ne bom nikoli pisatelj. Najbolj me je motilo dejstvo, da so mojo nesrečno knjigo vsi po vrsti hvalili, objaviti pa mi je niso hoteli Po šestih letih takega zavračanja človek začne dvomiti vase.« • l'n potem preobrat? »Skoraj sem že pozabil na svojo neobjavljeno knjigo, ko me je januarja letos poklical zasebni založnik Amalietti iz Ljubljane. Nekje je dobil moj rokopis, ga prebral in me poklical če bi ga hotel objaviti pri njem. Seveda sem pristal Knjiga je šla hitro v tisk in ta mesec so bili prvi izvodi že natisnjeni, knjiga pa je doživela že tudi prvo predstavitev v Ljubljani.« • Kot pisatelj se zavzemate za berljivo in širokemu krogu dostopno pisanje z jasno sporočilnostjo. Kaj javnosti sporoča vaša knjiga? »Knjigo sem napisal predvsem zato, da bi opozoril mlado generacijo na stvari, ki se ti lahko v vojski zgodijo, da bi bili na zadeve pripravljeni, da jih ne bi zadelo kot strela z jasnega, kot je mene. Hotel sem načeti tabu temo, jo odpreti za javnost Danes knjiga ni več to, kar je bila, tabujev r zvezi z JLA ni več, zato je knjiga bolj opomin, kaj enoumje prinaša s sabo. Tudi v bodoči slovenski vojski naj bi z vojaki ra vnali drugače, da ne bo kdaj kdo napisal podobne knjige o slovenski vojski Prav vesel bi bil, če take knjige ne bi bilo.« M. MARKEU i Priloga dolenjskega lista □13 ra* OB Tragedija v Mucovem hrastju l z mladosti ima Nežka na Novo mesto ži-poseben spomin. Prikliče ji zgodnje pomladno jutro kmalu po prvi svetovni vojni in njivo, na kateri poganja močna vola. Vola sopeta in puhata oblake pare v hladen jutranji zrak. Težko se naprezata, saj je plug za njima globoko zasajen v brazdo. Nežkin oče Janez ga krepko drži za ročaje in skrbi, da je rez, ki jo dela, ravna in da se brazda lepo polega. Nedaleč stran se pot strmo spušča na most čez Krko. Na oni strani se kot lastovičja gnezda obešajo na skale ganki novomeškega Brega, nad njimi pa kraljuje mogočni orel - zvonik kapiteljske cerkve. Po poti se ženske iz okoliških vasi odpravljajo na mestni trg. Ozirajo se po oračih in se posmehujejo, čudno jim je videti možakarja za plugom v belih spodnjicah, poganjačico pa v belem spodnjem krilu. Kar nekaj glasnih opazk s strani ostrih ženskih jeziko v sta morala preslišati kajti kaj so Kranjice vedele, da sta se z volovsko vprego že ob dveh zjutraj odpravila od doma v Bušinji vasi, da sta se do šeste ure pricijazila na tetino njivo vKandiji Bila sta pač opravljena k nošo, ki je bila v Beli krajini tiste čase običajna. Nežka v belo krilo iz posebnega blaga, oče pa v hlače iz debelejšega hodnega platna Takrat se je še tako nosilo, potem pa je nošnja pričela iz vsakdanjika izginjati Njiva kjer sta z očetom orala je bila prav tam, kjer danes stoji grmska osnovna šola. Nežka je danes Neža suira šestinosemdeset let Spet se srečuje z Novim mestom, saj živi tukaj že deset let. Kar nekaj njenih otrok je vezano nanj. Ko je bila še Nežka se je pisala Krašovec. Devet otrok je bilo v družini Med prvo svetovno vojno je bilo doma pusto in žalostno. Očeta in dva starejša brata so poklicali pod orožje. Mlajši so morali skupaj z materjo krepko poprijeti za delo. Ko se je cela družina zbrala h kosilu, je mati po molitvi s pogledom objela preostanek družine in s tresočim glasom zahlipala: »Bog ohrani naše moške.« Ob skrbi, kaj je z njimi, je družino minil tek. Naključja v življenju pišejo čudne zgodbe. Z Nežinim je po vezana tragična nasreča dveh sester, ki se je zgodila v Mucovem hrastju pri Lok vici Nekega vročega julijskega dne leta 1928 stase tja odpravili sestri Marička in Neža. Prva je bila poročena s sosedom Janezom Ško- fom v Dragomlji vasi in je imela z njim tri otroke. Najstarejši, Micki, je bilo šest let, Ivanu tri, najmlajši, Karlinci, pa komaj nekaj več kot leto. Njena sestra Nežka Krštinc je bila še neporočena. Bila je huda suša, nikjer nič vode, le v jami sredi Mucovega hrastja se je dalo še priti do nje. In tja sta se sestri odpravili s perilom. Oprali sta že, ko sije šla Marička še noge umit. Spodrsnilo ji je in padla je v vodo. Sestra ji je podala roko, da bijo potegnila ven, takrat pa je zdrsnilo še njej in obe sta si zaman prizadevali izkopati se iz vode in blata. Njuna borba za življenje seje kmalu končala in tišina je zavladala v Mucovem hrastju. Težko je reči, kako so otroci dojeli nenadno zgubo matere. Starejša dva sta jo verjetno najbolj pogrešala, najmlajša jo je najbolj potrebovala. Nežka se še sedaj spominja, da je Micka očeta nagovarjala: »Pojdimo iskat drugo mamo. «In dobili so jo. To je bila ona, Krašo včeva Nežka. Že a vgusta istega leta je postala Škofova mati Skrbela je za tri pastorke, možu Janezu pa je rodila še devet otrok. Trije so že v zgodnji mladosti umrli, tako da jih je vsega skupaj spravila h kruhu devet. »Nobene razlike med otroki nisem nikoli delala Vse sem imela enako rada in oni mene. Zgodi se, da se pastorki prej spomnijo na moj god ali rojstni dan kot pa tisti, ki sem jih jaz rodita,« se pošali Škofova mama Na življenje pri hčerki Stanki v Šmihelu pri Novem mestu se je kar navadila in le še za večje praznike jo odpeljejo v njeno Belo krajino, da se zopet naužije domačega zraka in duha No, tistega vzdušja, kakršnoje bilo takrat, ko je bila ona mlada ni več. Nežka se spominja kako so včasih doma predli. To delo je imela najraje. Od jutra do večera je sedela pri kolovratu in napredla tudi po dve vretenai na dan. Predli so lan in konopljo, potem pa so predivo ponavadi oddali Tončku na Suhorju, da jim je stkal platno za domače potrebe. »Bile so to rjuhe, da so te pošteno ogulile, in srajce, ki so te kar same praskale,« se pošali Neža. Imeli pa so doma tudi ovce, od katerih so dobili volno. Iz nje so spletli nežnejša oblačita Marsikaj ve Škofova Neža še povedati o starih časih, opravilih in navadah v Beli krajini njene mladosti Življenjska izkušnja ki jo je rada navajala svojim hčerkam, je bila: »Nikoli se ne poroči z vdovcem!« Pa ne misli tako resno. Potihoma je ponosna, da je spravila h kruhu toliko otrok, in posebej na to, da jo pastorki prav tako ali celo bolj spoštujejo kot njeni lastni otroci T. JAKŠE Čudovita roza pod Gorjanci P red dnevije odcvetela pontska azaleja lepa rastlina in izjemna botanična redkost, ki so jo doslej v Sloveniji našli samo na štirih rastiščih, in sicer med Brusnicami in Gabrjem pod Gorjanci, priBoštanju in Topolovcu ter na Vrhku pri Mokronogu. Odkritje pontske azale-je (Rhododendron luteum Sweet, Rh. flavum, Azalea pontica) leta 1952 na rastišču med Brusnicami in Gabrjem je bilo zlasti y strokovnih krogih prvovrstna senzacija. Do takrat je bil ta rumeni sleč pri nas neznana rastlina. Brez dvoma gre za veliko botanično redkost in posebnost. Kaže pa, da so to »gabrsko rožo« ali »podgorsko rožo«, kot ji pravijo i> teh krajih, ljudje v lem delu Podgorja že dalj časa poznali, seveda pa niso mogli vedeti, da gre za tako posebnost in redkost. DOMA JE OB ČRNEM MORJU Leta 1952jo je v gozdu nad cesto med Brusnicami in Gabrjem odkrit znani slovenski hortikulturni strokovnjak in poznejši direktor ar-boreta y Volčjem Potoku inž. Miha Ogorevc in o tem najprej poročal v takratni reviji Tovariš, dve leti zatem pa še bolj obširno in strokovno v reviji Proteus. Rumeni sleč je lepa grmovnica, ki je doma, kot po ve že njeno ime - pontska azaleja, ob Črnem morju, zlasti v Pontskem gorovju in na zahodnem delu Kavkaza, kjer raste do 2500m visoko v gorah. Zraste do dva metra visoko, cveti maja zlato rumeno in zelo bogato; zlato rumeni cvetovi, ki močno in prijetno dišijo, stoje na en do dva cm dolgih, žlezasto dlakavih pecljih. Cvetovi se odpro maja pred olista-njem. Podgorska pontska azaleja raste povsem divje na nekaj manj kot hektar veliki površini na zahodnem pobočju griča Strmca tik nad ce- sto, ki pelje od Brusnic proti Gabrju, in to na nadmorski višini okoli 260 m na zakisanih tleh v družbi jesenskega vresa, borovnice in kostanja. Rastišče je precej strmo in, kot rečeno, obrnjeno proti zahodu. Najpogosteje azaleja cveti v prvi polovici maja, ponekod raste kot gosto grmovje, ki spominja že kar na primorsko Makijo, drugod spet kot prelepi osamljeni grmiči Očitno azaleja potrebuje veliko svetlobe, saj je bila po pripovedovanju lastnice tega rastišča do leta 1943 precej neznatnejša in manj opazna, njena rast pa bolj zanikrna, potem pa so posekali košate kostanje, kar je očitno močno okrepilo njeno vitalnost. Tudi na severni strani griča, kjer je manj svetlobe in kjer so ekološke razmere spremenjene v škodo aza-leje, ne raste več. IZ GRAJSKIH VRTOV ALI IZPRED LEDENIH DOB? Že od odk ritja pontske azaleje ali rumenega sleča pod Gorjanci se strokovnjaki sprašujejo, kako je rastlina prišla v ta skriti kraj. V začetku je inž. Ogorevc mislil, da se je zasajala iz nekdanjih grajskih vrtov, kjer so po njegovem imeli to eksotično grmovnico. Vendar je že ob prvem poročanju v Tovarišu leta 1952 Ogorevc v isti sapi zapisal »Možna pa je tudi razlaga, da je že od nekdaj rasla pri nas in se kot nekakšen relikt ohranila do danes.«In prav k temu, daje namreč pontska azaleja pod Gorjanci avtohtona rastlina, se nagibajo tudi kasnejši raziskovalci Takšno domnevo so utrdile tudi nove najdbe rumenega sleča pri Boštanju in Mokronogu. Ekološke in floristične razmere so na vseh rastiščih zelo podobne. E. Mayer, ki se je tudi ukvarjal s to posebnostjo, odločno zagovarja samoniklost rumenega sleča v Sloveniji in meni, da se je v naših krajih ohranil kot ostanek terciarne flore. Po Tonetu fVrabru pa hm i 'K' Mlin se vrti, kaj storiti? S. __ tare mline, ki meljejo s kamni bi danes nemara lahko hitro prešteli Če jih je bilo včasih veliko, jih je do danes odpravil spremenjeni način življenja Večinoma so jih zamenjali valjčni mlini na splošno pa je takih in drugačnih dosti manj kot nekoč. Feliks Kregelj iz Roženberka, zaselka ob »meji« med trebanjsko in sevniško občino, še ima mlin na kamen. Poleg tega, da je mlin redkost zaradi kamnov, je tudi eden redkih, ki so sploh še ostali ob Kostanjeviškem potoku do danes. Feliksu je všeč, da je mlin kljuboval vsem nevihtam in naraslim vodam in vojnama Ker je v njem preživel večino življenja je razumljivo, da pravu »Pod kamnom sem rojen. Ker sem v mlinu rojen, naj bo tak, kot je bil pred sto leti ali najbrž celo pred tristo leti Rad imam tisto, kar mi je oče pustil« Jasno, da mu je najbolj všeč ravno tak mlin, v kakršnem je preživel številne nadloge, ki so nekdaj pestile lastnika srednje velikega mlina Med te še kako spadajo da vki V stari Jugoslaviji so morali mlinarji kar precej odšteti državi Marsikdaj so morali manjši mlini mesečno prispevati celo več, kot je znašal celomesečni mlinarjev zaslužek. To je bila težja stran mlinarskega življenja ki so si jo po svoje lepšali Kolikor to zadeva računovodstvo, so si mnogi pomagali s prikrivanjem »prometa« v mlina Vendar so nad dogajanjem neutrudno bdeli fi-nancarji in če se jih ni dalo prelisičiti je drža va vzeta, kar si je štela za svoje. A ko denarcev ni bilo, pa je financar zaplenil živinče. Feliks, ki pravi, da so bili davki resnično previsoki, je k tistih časih kratko malo moral zamenjati veliko obvestilno tablo svoje firme z dosti manjšim napisom. Tako si je nekoliko zmanjšal eno od dajatev, ki jo je davkarija menda nabijala glede na velikost napisa. Oblast ima enkrat take muhe in drugič drugačne. Mlin pa mora biti ves čas enak, se pravi čimbolj podoben tistemu, ki so ga bili postavili Kreglji, kot meni Feliks. Čisto po starem nemara ne more biti, vendar, kot je prepričan Feliks, morajo kamni ostati H kamnom pa pripadajo tudi ostali prvotni deli mehanizma zato napravijo nove kar se da po starem vzorca Tako bodo tudi pri novem kolesu, ki ga bodo naredili sami Kregljevi hišni mojstri, kajpak pazili da bo vsaka lopatica prav vstavljena in vsaka zagozda zataknjena po pravilih veščih izdelovalcev takih naprav. Mlinarski mojster z dolgoletno prakso, kakršen je 1910. leta rojeni Feliks Kregelj, skorajda ne more drugače kot zaščitniško gledati mlina na kamne. Ta preverjeno deluje zanesljivo in prav, medtem ko se o valjčnem tega pravzaprav ne more trditi ker je iz nekega drugega časa, jasno. Če bo Kregljevemu mlinu usoda naklonjena, bo res obdržal precej prvotne podobe. V tem primeru bi lahko sčasoma celo postal pravcati muzej na prostem, ki bi ljudi pritegnil ne samo s MMi staro drobilno tehnologijo, ampak tudi z mimo loko in lepim potokom v okolici. Tak muzej na prostem bi bil nemara sprejemljiv tudi za ustanove za varovanje naravne in kulturne dediščine in za etnologe. Če kaj sodi o tem možnem »živem« muzeju na primer dr. Janez Bogataj, ni znano, vendar temeljiti poznavalec narodnega izročila načelno podpira take zamisli Vsaj v Trebnjem ob letošnji razstavi izdelkov domače obrti, seje navduševal nad možnostjo, da bi poleg takih predmetov prikazali y izvirnem okolju tudi celoten postopek, v katerem te stvari nastajajo. Delovanje mlina se sicer razlikuje od nastajanja košare, vendar tako kot suhokranjsko pletenje sodi tudi mlinarstvo v slo vensko domačo obrt Feliks Kregelj verjetno ne bi imel ničesar proti, če bi njegov še delujoči mlin tako predstavili radovednim obiskovalcem. Zamisel o tem, da bi se v Kregljevem mlinu kdaj ustavljali ljudje, kar dosti ljudi, ki bi morda ob tej priložnosti pomalicali doma pečen kruh iz doma narejene bio moke, se Kregljevim niti ne zdi neuresničljiva. Mlin, ki ima na vratih še zdaj pribito tablo Kregljeve obrtniške mlinarske firme, v nekaterih podrobnostih na moč spominja na mlin na Trubarjevi domačiji na Raščici, ki mu ne manjka obiskovalcev. Roženberk sicer nima Trubarjevine, vendar bi bil morda komu vseeno zanimiv. * * Mlin so si že ogledovali ljudje, ki skrbe za varovanje kulturnih spomenikov, neki obiskovalci so si prišli tja nekaj prerisovat, kot povedo Kregljevt Kolesa, vodne zapornice ter »grot« in kamni pa »pajkelj »in drugo ob Kregljevem mlinu in v njem so očitno zanimive napra ve vsaj za ljubitelje starih mojstrovin. Mogoče bi se splačalo mlin temeljito obnoviti? Toda kaj bi sledilo temu? Mletje? Ljudstvo poje sedaj manj žgancev, kot jih je pred stoletjem, planilo je na meso ter sadje in zelenjavo pa hamburgerje in kokakolo. Kolikor moke vseeno potrebuje, mu jo nameljejo veliki mlinski sistemi in manjši valjčni mlini Bi se res dalo zgodovino mlina kako vtkati k sedanji čas? Človek ima glavi sto zamisli o prihodnosti in kdo ve, katero naj izbere, da bo najbolj prav. Veliko na boljšem kot tisti, katerih mlini se še vrte, so oni, ki so tako napravo že izročili zobu časa. V takih primerih odpade skrb, kaj storiti, da se kolesa ne vrte »mprazno«. M. LUZAR za samoniklost govorijo še odmaknjenost nahajališč od človeških bivališč, veliko število primerkov različne starosti in dobra kaljivost semen. Ogorevc in Mayer sta prepričana, da gre za ostanek predledenodobnega, to je terciarnega rastlinstva Takšno mnenje, piše Wraber, podpira spoznanje, da so nahajališča rumenega sleča na ozemlju, ki ni bilo nikoli pokrito z ledom. Na tem ozemlju danes uspevajo gozdne združbe zelo značilne floristične sestave, v katerih je tudi precej po času nastanka verjetno še terciarnih rastlin. Takšne so na primer levje, spomladanska torilnica, kranjska bunika, evropska gomoljčka vimček in Bla-gayev volčin, ki so bodisi čisto evropske bodisi zaradi sorodstva zelo verjetno (vzhodno) azijske. Te zadnje ali pa njihovi predniki so zaradi geološke zgodovine in ekoloških lastnosti morale priti v E vropo še pred ledenimi dobami ali pa vsaj v kateri od prvih medledenih dob (inter-glacialov). Pontska azaleja je razširjena na Kavkazu, v precejšnjem delu Male Azije, vPo-lesju v Ukrajini in v Volhinji v Beli Rusiji, najbolj zahodno nahajališče pa je y jugovzhodni Poljski Poleg teh so torej znana le še štiri nahajališča rumenega sleča na Dolenjskem ter kot en sam grm na avstrijskem Koroškem. Zanimivo je, daje bil biolog Andrej Hudoklin z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine na sledi še petemu rastišču pontske azaleje pri nas. Po več obvestilih naj bi ta rastlina rastla tudi nad Gabrjem. Na kraju, ki so ga neodvisno drug od drugega opisali trije domačini, žal azaleje ni več našel Tudi J** lastnika tega zemljišča je takoj potrdila, da F prej na parceli večkrat videla »tisto zaščit®0 rožo, ki raste tudi pri Brusnicah«, gospodar P° je na Hudoklinova vprašanja vztrajno P°n° vljal, da o tem nič ne ve in da niti ne ve, kak™ naj bi ta »gabrska roža« sploh bila. Kakofi1*' ginilo to rastišče? Morda so ga iztrebili pri &5i ka vanju gozdnega roba, lahko so gabrske rja° kar nekajkrat na nenavadno rožo čudežne či, kijo imenuje prelepa cvetlica tolažnik-ta tolažnik bi kaj lahko bila podgorska p®!'j azaleja. V bajki Cvetnik Trdina piše: pa si ga tistemu, ki dobi po sreči ali nakljpLj kak cvet teh plemenitih rožic. A ko se i ga dene svoji nevesti v venec in živel bo | krščanski spravi in ljubezni do groba. & g samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, položi razprtima zakoncema pod zglavja nosi tak cvet s seboj, ne obhaja ga nobeMl^. in nobena žalost, ne premaga ga noben so* g nik, ne predere nobena krogla.« V Po*°°f p možu je to rožo prestavil pod Rumanjo J kole piše: »...V razpoklini pisane skaj*> Rumanjo vasjo je vzrasla iz trdega katnM nf žlahtna zel tolažnik. Kdor jo poduha, se ^ vsake žalosti in skrbi in pozabi vsako M* r. in gorje.« V Kresni noči pa:»... V njem (^ jonskem skalovju) je bila zrasla iz trdeg°>f 1 na prelepa cvetlica tolažnik, ki je tenkim, prijetnim glaskom: Kdor me p000 iznebi vseh skrbi, vse žalosti« ■ f Miha Ogorevc, ki je ponlsko azaml Čin, Za nas je vict un/rnu intereju'. gr- ki ga je treba zaščitili in čuvati.. Dose^Jn-hodili gledati na Gorjance lepi čeveli&f&gfl S? vit > delo prirode. Toda čeveljček ima vendar skladne barve, barva pontske azaL ff je zelo kričeča in opazljiva, kar sWPnj!l id varnost ropanja. Če boš kdaj sreča! O lini, pozdravi spoštljivo njuno cvetje da y miru živita in izpolnjujejta nalog0- jo je namenila priroda« a.bap ji& 14® priloga dolenjskega Nagrada na Jesenice Žreb je izmed reševalcev 18. nagrad-ne križanke izbral CIRILA LAVRIČA Jesenic. Za nagrado bo prejel knjigo . 1Ha Deightona Berlinska igra. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 10. junija na na-jaki morajo ves čas odgovor-tertl novrirni, izboljšanimi sortami. V tehniu u j‘m pomaga najsodobnejša trejf. • a genskega inženiringa. Z njo hi-žanj.n “Hinkoviteje kot s klasičnim kri-sort^HL^holjšujejo in ustvarjajo nove čU(je, ^rmnstveniki delajo prave male -C' ‘z rastlin, ki so razvile naravno bolezJnn°St ^.^kodljivce ali imunost za ne Ben'’ IZ'°^j0 M te lastnosti odgovor-turo e e ter jih presadijo v gensko struk-^lien ^ih rasd‘n >n j>m tako podele Zna ^dar človek nečesa ne zmore, kar Ustvari??0 narava — človek ne more rastijnj' ®?na.’ lahko ga samo odkrije v drupjL ’ lzl°či in uporabi za obdelavo nietni) rastlin. ^at0 je ^ kako po-razliČnik,ida ostane na svetu kar največ skih vr« kultiviranih in divjih rastin-Ue sq L kako divje kot kulturne rastli-8en0v a,?re^ nadvse dragocena banka dejo ’ ^ kateri lahko strokovnjaki naj-genskjk Jeone gene za svoje posege. Iz k°nCik bank> ki sojih ustanovili na več h°d0 v sveta> *e zajemajo, še bolj pa hi bju arij' Posegali v prihodnosti.. Da skupmp nske banke kar najbogatejše, Uezitnn ^‘skovaleev nabirajo znane in Ena ^'ine po vsem svetu. Banosu^kih genskih bank stoji v Los na Filipinih, in sicer banka Mednarodnega raziskovalnega inštituta za riž. V nji hranijo 86.000 vrst in sort domačega in divjega riža, torej vse, kar riževega raste na svetu. Zgradba je narejena iz železobetona in je najtrdnejša zgradbe med Tokiom in Frankfurtom. To dovolj zgovorno kaže, kakšen pomen ji pripisujejo. Poznavalci so namreč zelo zaskrbljeni zaradi prehude enoličnosti, genetske uniformnosti kulturnih rastlin, kije zavladala v svetovnem kmetijstvu. Valjar zelene revolucije je povozil na tisoče Kakšne so perspektive kruha? Ga bo dovolj za vse ali ne in kdo bo kriv? sort kulturnih rastlin, ki so stoletja dajale vsakdanji kruh ljudem na različnih koncih sveta. V Sri Lanki so kmetje pred zmagoslavnim pohodom zelene revolucije gojili kakih 2000 sort riža, zdaj na poljih raste samo pet sort. V Indiji so kmetje sadili 30.000 različnih sort domačega riža, zdaj tri četrtine celotnega indijskega pridelka riža daje manj kot deset sort. Genetsko siromašenje svetovnega bogastva kulturnih rastlin je očitno tudi pri drugih poljščinah in kulturnih rastlinah. Pomislimo na izginule sorte sadja ali žit pri nas. Profesor biologije na univerzi Massachusetts Garrison Wilkes, strokovnjak za genetsko erozijo, kot se pravi izginjanju kulturnih rastlin, primeija uvajanje maloštevilnih novih sort na račun številnih in genetsko pestrih starih svet v številkah p/PREB 22.5 20 17.5-15- 12.5- 10- 7.5- j 5- 2.5 PORABA SIROV n ■ ■ 1 r~ ■ I FRANCIJA GRČIJA ITALIJA NEMČIJA ŠVEDSKA JUGOSLAVIJA Se ^feLarstvu se obetajo lepi časi, sty poraba mlečnih izdelkov v Evropi l«m*» “ oz*roma se umirja in ne upada več, kot je bil primer z mas- ske' ■ a Slovenijo, ki ima razvito mlekarstvo, so te ugotovitve Kmetij- ^XvWWWW\\\\WWWWWW sort z ruvanjem kamnov iz temeljev za popravilo strehe. Če se bo nadaljevalo sedanje početje, bo v naslednjih nekaj desetletjih izginilo ali se pomaknilo na rob izginotja 60.000 rastlinskih sort. To se lahko hudo maščuje človeštvu, saj bo lačnih ust vse več. Ko je človek pred 10.000 leti kultiviral prve poljščine, je človeštvo štelo 4 milijone ljudi, danes se jih trikrat toliko rodi vsak mesec. Vsa ta usta pa bo mogoče prehraniti le, če bo zadosti pridelka. Poznavalci se boje, da lahko pride do poljedelske katastrofe, ki bi bila strahovita prav zaradi tega, ker je prehrana človeštva odvisna od vse manjšega števila kulturnih rastlin. Poglejmo primer zelo razvitega ameriškega kmetijstva. Ves ameriški pridelek koruze sloni v bistvu le na nekaj identičnih sortah. Tako lahko ena bolezen ali razmah enega škodjivca ogrozi ves pridelek. To seje potrdilo leta 1970, ko je neka gliva uničila polovico pridelka koruze od Floride do Teksasa ter kmetijstvu povzročila za milijardo dolarjev škode. Arheologi opozarjajo, da je po vsej veijetnosti enaka nadloga uničila majevsko civilizacijo pred tisoč leti. Stari Maji so gojili le nekaj sort koruze, epidemija neke virusne bolezni pa je v nekaj letih uničila polja in s katastrofalno lakoto dotolkla cvetočo civilizacijo. Da do takšnih katastrof ne bi prihajalo in da bi človeštvo imelo dovolj hrane, bo mogoče doseči s pridobivanjem novih vrst kulturnih rastlin, pridobili pa jih bodo lahko samo iz ta čas še divjih ali iz starih kultiviranih, a zdaj izginjajočih rastlin. Račun, ki gaje zastavila zelena revolucija, se v bodočnosti ne bo več izšel. Treba ga bo spremeniti in dati veljavo tudi tistemu, kar ta hip ni videti donosno ali uporabno. Še ropajo Morski gusarji ali pirati so v glavnem doma v burni domišljiji pisateljev in filmarjev, ki spravljajo na papir in na filmski trak zgodbe o zakladih in roparskih pohodih divjih bradatih mož. Piratskih kapitanov z leseno nogo in s skritimi bajnimi zakladi, zakopanih na tajnih mestih na neobljudenih otokih razen v domišljiji, knjigah in v filmih ni nikjer več, vendar pa gusarji niso izginili. Se vedno žive in delujejo, le da na sodobnih morskih ropaijih ni prav nič romantičnega, nasprotno, to so okoreli kriminalci, pripravljeni na umazana dejanja tudi za majhne denarce. O sodobnem piratstvu govori poseben dokument, ki gaje pred kratkim izdalo Mednarodno združenje brodaijev iz Londona. V njem brodarji zahtevajo več zaščite za ladje, ki plujejo po morjih ob obalah zahodne Afrike in Brazilije ter v Južnokitajskem moiju. Ladje, ki plujejo po teh moijih, namreč napadajo in ropajo gusarske tolpe, ki so opremljene s hitrimi gliserji, s pomočjo katerih se hitro približajo ladji in po končanem ropu tudi hitro izginejo. Pri ropanju so tolpe grobe in neusmiljene, zato se mornaiji in- njihovi častniki upravičeno boje ne samo za gmotne dobrine, marveč tudi za svoja življenja. Med žrtvami sodobnih piratov so že bili tudi naši mornaiji, katerim so jim pobrali ves denar v ladijski blagajni. Iskalci bomb Nevarnih ostankov vojn še dosti Francija je v svetu znana po raznih stvareh, od konjaka do prvovrstnih parfumov, manj znano pa je, da je del te evropske dežele na-kakšen po sili vojni muzej na prostem. V francoskih tleh in vodah se še vedno skrivajo tone in tone razstreliva, bomb, granat in drugih nevarnih ostankov iz treh francosko— nemških vojn. Od gozdov Lorene do peska Korzike dan za dnem kakih 120 posebej izuijenih strokovnjakov za odstranjevanje in razstavljanje eksplozivnih sredstev — pra-vijojim les demineurs — odkopava, razstavlja in odstranjuje smrtonosne ostanke vojn, da bi ne prišlo do tragičnih dogodkov. »Še vedno odkrivamo 'žive’ topovske izstrelke iz prusko—francoske vojne iz leta 1870,« pravi vodja enega od oddelkov razstavljavcev. »Nekatera naša jezera so tako rekoč polna topovskih granat z bojnimi strupi iz prve svetovne vojne. Še vedno se dogaja, da kmetje pri oranju svojih polj naletijo na protitankovsko mino iz druge svetovne vojne, in tu je nesreča. Te stvari so vsepovsod.« Pogumni fantje imajo torej še vedno veliko dela, čeprav se z nevarnimi ostanki vojne spopadajo skoraj že pol stoletja. V 46 letih, kolikor časa delujejo oddelki za odstranjevanje eksplozivnih ostankov, so »demineuiji« pobrali in odstranili 16 milijonov topovskih granat, 490.000 različnih bomb in 600.000 podvodnih min. Pri tem nevarnem delu jih je umrlo 608. Rak in onesnaževanje Onesnaženo morje povzroča pri morskih želva pahah nevarno bolezen — Danes želve, jutri Skrivnostni in smrtonosni tumoiji napadajo oijaške črepahe od Floride do pacifiških obal Severne in Srednje Amerike. Ta vrsta morskih želv je že tako po vsem svetu ogrožena in redka (nekaj primerkov so opazili tudi v Jadranskem morju), zdaj pa se je na nesrečne živali skopala še ta nadloga. Bolezen so strokovnjaki prepoznali kot fibropapilomatozo, za katero je značilna rast množine tumorjev. Na posamezni živali jih zraste tudi do 50. Nekateri tumorji dosegajo velikost po več deset centimetrov. Sami po sebi niso maligni, vendar so kljub temu usodni, saj zarastejo oči, gobec ali izločila živali, kar ji onemogoči prehranjevanje oziroma običajno delovanje organizma. Če tumoiji zrastejo v notranjosti organizma, želvo še prej pobere. (Dijaškim črepaham skušajo pomagati. V floridskem mestu Marathon so preuredili bazen nekega hotela v začasno želvjo bolnišnico, kamor prinašajo obolele živali. Tu čakajo na operativno odstranitev tumoijev. Žal večini želv operacija ne pomaga, kljub posegu jih 90 odst. pogine. Zakaj želve obolevajo? Po izčrpnih analizah je veterinar Elliott Jacobson z univerze Florida prišel do zaključkov, i MINI ZANIMIVOST: = NAJSTAREJŠE GLEDALIŠČE Švedski znanstvenik Georges Cristea trdi, daje najstarejše gledališče na svetu delovalo v Sahari. Na 8000 let starih risbah, ki sojih arheologi odkrili na visoki planoti Tassih na jugozahodu alžirske Sahare, se nahajajo motivi, ki bi lahko predstavljali gledališke prizore. To trditev podpira tudi najdba 7000 let stare obredne kultne maske. Nova mravlja Odkrili so jo v pisarni v Washingtonu Navajeni smo, da prihajajo vesti o novih živalskih vrstah iz daljnih eksotičnih krajev. Raziskovalci in znanstveniki se vse {»gosteje odpravljajo v Amazonijo in druge tropske predele, da bi vsaj zabeležili še neznane živalske in rastlinske vrste, ki pospešeno izginjajo zaradi uničevanja tropskega deževnega gozda, in tako rekoč vsak teden odkrijejo kakšno novo vrsto. Tropski deževni gozd je res poln neznanega, vendar se kdaj kaj najde tudi na domačem dvorišču. Kathryn Fuller, predsednica Svetovnega fonda za varstvo divjine, je odkrila novo vrsto mravelj kar v svoji pisarni v Washingtonu. Lepega dne je opazila svetlo rumene mravljinčke, ki jih je pritegnila njena torbica z malico. Poklicala je žuželkoslovca, strokovnjaka posebej za mravlje, ki je nekaj mravljinčkov vzel s seboj v laboratorij na univerzi Harvard. V laboratoriju je živalice natanko preučil in presenečen ugotovil, da gre za vrsto, doslej neznano biologom. Mravlje je uvrstil v rod Pheidole, vrsto pa je poimenoval po imenu gospe Ful-ieijeve. Mravlje so pri znanstvenem krstu dobile ime Pheidole fullerae. »Če lahko najdeš novo živalsko vrsto v pisarni v Washingtonu, potem je število vrst, ki čakajo v naravi, da jih odkrijemo, zares izredno,« je komentirala dogajanje mravljinčja botra Kathryn Fuller. ri morskih želvah čre-mi? da je bolezen posledica oslabljenega imunskega sistema, tega pa je krivo onesnaženo okolje. Vse obolele želve, pri katerih so ugotovili neobrzdano rast tumoijev, so iz območij, kjer je morje zelo onesnaženo. Narava nam pošilja novo opozorilo! Danes želve, jutri ljudje? Dimljena trupla Mumificiranje umrlih z dimom in ilovico Mumificiranja umrlih niso poznali le stari Egipčani, marveč mnoga druga ljudstva od Inkov do Eskimov. Nekatera primitivna ljudstva še dandanes opravljajo ta prastari običaj, kot denimo gvinejsko pleme Anga. Angi, ki prebivajo v odmaknjenih vaseh na Papui — Novi Gvineji poskrbe za svoje ugledne mrtve vaščane tako, da njihove posmrtne ostanke temeljito prekadijo v dimu, jih na debelo namažejo z ilovico in nato trupla, tako zaščitena pred insekti in razkrojem, odnesejo na posebna mesta zunaj vasi, kjer jih postavijo na visoke odre, da so mrtvi vami še pred mrhovinarji. Občasno vsemu prekajenemu občestvu umrlih prednikov obnovijo ilovnato oblogo, za kar skrbe starejši vaščani. Običaj so v mnogih vaseh opustili, ker so vladni predstavniki in misionatji odločno odsvetovali to početje kot nehigiensko in nevarno zdravju. Mumificiranje namreč spremlja dokaj nenavaden običaj. Ko se mumija v prvi fazi suši, se iz nje cede telesni sokovi, ki jih vaščani zbirajo v posebne posode. S to tekočino se potem kolektivno mažejo po telesih v znamenje, kot pravijo, žalovanja za umrlim. Običaj ostaja živ le v najbolj odmaknjenih vaseh. Človek je v razvoju svoje kulture v bistvu vedno iskal rešitev za eno vprašanje — kako utemeljiti in urediti svojo svobodo. J. PUČNIK V KOČEVJU MERIJO RADIOAKTIVNOST KOČEVJE — Naprave za ugotavljanje stopnje radioaktivnosti v naravi so delavci instituta Jožef Štefan iz Ljubljane vgradili minuli ponedeljek, 27. maja, pri vremenski opazovalnici v Kočevju. Vodja vremenske opazovalnice Stane Lukavečki nam je povedal, daje predvsem zadnje obdobje veliko ljudi vpraševalo, kakšna je radioaktivnost ozračja, saj je vedno več opozoril o možnosti nesreč v jedrskih centralah pa tudi radioaktivnega onesnaževanja zaradi drugih vzrokov. To je verjetno botrovalo odločitvi o namestitvi takih naprav po Sloveniji. Med prvimi jo je dobilo prav Kočevje, sicer pa bodo postaje v 50 občinah po Sloveniji. J. P. GOZDNI REZERVATI KOČEVJE — Občinska skupščina je na zadnjih sejah zborov sprejela odločbo, da sodita v gozdne rezervate pragozdova Krokar (v gozdni enoti Ravne, meri 72,77 ha) in Strmec (v enoti Koče, 15,55 ha) ter naravno rastišče narcis Krempa (enota Ravne, meri 4,60 ha). To so zdaj gozdovi s posebnim pomenom, njihovo varstvo pa je predlagalo Posestvo Snežnik Kočevska Reka. Ti gozdovi so izločeni iz izkoriščanja in so namenjeni predvsem ekološkim raziska- Marija Nemanič: LONEC ZLA TA Sestra mojega moža živi v starem podeželskem mestu. Večkrat jo obiščem in tako sem se seznanila tudi z njeno čudaško sosedo, za katero skrbi. Ostarela soseda je vdova in razen sestre, živeče v Ljubljani, nima sorodnikov. Ljudje so o nji govorili, da ima nekje v svojem stanovanju zakopan lonec cekinov. Te govorice so nastale najbrž zaradi njene velike varčnosti. Ko sta bili še obe sestri mladi, se je ena, Mica, poročila v Ljubljano, druga, Loj-za, pa na dom. Lojza je tako postala hišna gospodarica, Mica pa mestna gospa. Nikoli se nista obiskovali. Mica se ni zanimala ne za dom in ne za Lojzo. Nekoč je Lojza želela obiskati Mico v Ljubljani, a ie ni našla. Lojza ni razumela, da je postala njena sestra v Ljubljani gospa Marija. Prišla je do njenega stanovanja, a ko je opazila, da na tablici stanovanja ni imena njene sestre, se je vrnila. Tako z obiskom ni bilo nič. Ko je še živel Lojzin mož, so sosedje kdaj pa kdaj videvali Lojzo v mesnici in peka- riji, vendar je kupovala le star kruh, češ da je cenejši, v mesnici pa sem jo nekoč sama slišala, da je naročala mesarju: »Prosim za dva kovača kosti. Dedec bi rad jedel meso!« Tudi je nekoč imela zelo lepega edinca, ki pa je umrl pri dvajsetih. Ko sem Lojzo spoznala, je bila že sama, brez svojcev. Moja žlahtnica ji je prinašala jest. Nekoč mi je zaupala, da ji bo mogoče starka iz hvaležnosti za skrb zapustila tisti lonec zlatnikov. »Le kaj ti pade na pamet! Ko bo Lojza umrla, se do javilo še in še dedičev, čeprav jih zdaj ni nikjer. Sploh pa, od kod revi cekini?« Pozabili sva na Lojzin lonec s cekini. Nekega dne pa se je po-meščanjena Mica le spomnila svoje sestre in jo je prišla obiskat. Tisti dan po obisku mi je svakinja v družbi s čudaško sosedo pripovedovala: »Da bi jo videla, gospo Mico, kako je bila oblečena! .. V hišo pa ni stopila. Lojza ji ni pustila.« Lojza je molčala. Povprašala sem jo, zakaj je dopustila, da je sestra oašla. Lojza je skoraj zakričala: »Zakaj neki? Tako našemljeni ne bom nikdar odprla vrat!« »Zaradi obleke je niste pustili v hišo?« sem vprašala. »Ja! Stari babi v rožnati obleki in s klobukom na glavi nikoli ne odprem vrat!« je zabrusila starka. »Tako se vendar nosijo dandanes gospe v mestu,« je rekla moja svakinja, a Lojza na to, da je to nič ne briga! »V našo hišo ne bo šla v rožasti obleki, ker je že stara baba. Pride naj v temni, pa ji bom odprla!« se je jezila starka. Po tistem obisku Mice ni bilo več v rodno mestece, če je prišla na Lojzin pogreb, ne vem. Nekega jutra so našli čudaško Lojzo mrtvo v njeni hiši. V kuninji je bila razbita stena in v skrivni prej zazidani niši se je videlo nekaj kakor sled lonca. Ali jp bil to. tisti slavni lonec ^lptain^kdo ga je odnesel, pa Se^Gnifcoli) zvedelo. POTA m sto? 3 mm '/.A i' dežurni paročaji t SKUBEN MOTOR — Neznan stori-i v času do 24. maja razstavil kolo z pijem, ki je domovalo na Velikem piku. Lastik Jože Erlah je s tatvino de-> 4 tisočake. 3INILA torbica z doku- 24. maja med 15.30 in nekaj olnoč je nekdo pri Krkinem hramu v i gori vlomil v osebni avtomobil NM '47. Lastnica Rujka Markovič iz i mesta je bila ob usnjeno torbico z enti, oškodovana je za 4 tisočake. 3PELJAL KOLO — 21. maja med i 21. uro se je nekdo neznano kam bljal z nezaklenjenim kolesom Rog y, ki ga je Matjaž Grum iz Novega me-“lstil na igrišču na Loki. Grum je ob i tisočak. UJAVUENA ŠE DVA VLOMA erija vlomov v zidanice po Trški gori, išniku, Vinjem vrhu očitno tudi s pri-i S. Š. še ni končana. Minule dni sta nreč do novomeških miličnikov pri-ali še dve prijavi. Tako je bilo na Go-Biku pri Otočcu vlomljeno v zidanico bljančana Srečka Trunklja, ki je bil odovan za 5 stotakov, in v vikend No-neščana Franca Šmida, kateremu je do 24. maja med 13.30 in 18.30 iz denarnice zmaknil kar 8.900 din. Kdo stopa po stopinjah S. Š., ni znano. Zasebna firma izigrala Dano? Je bivša tehnologinja in vodja oddelka v Dani, sedaj direktorica firme »Prim«, ukradla recepturo in prodajala svoje namesto Daninih proizvodov? MIRNA — Da premore sedaj veljavni kazenski zakon Republike Slovenije tudi člen, ki govori o kaznivem dejanju izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajne, vemo že nekaj časa, vemo tudi, da je tovrstnih dejanj v času ustanavljanja zasebnih firm in podjetij, ki čudovito sovpada s časom zakonodajne in pravne anarhije na tem področju, za malo motje, žal pa ne vemo za primer, ko bi to kaznivo dejanje našlo tudi pot med sodniške klopi. Bomo na Dolenjskem dočakali tudi ta »čudež«? Vse kaže tako, led je namreč prebit. Novomeški temeljni javni tožilec je te dni vložil zahtevek za preiskavo zoper 45-letno Jano P. z Mirne. Dogodek sega v lanski maj, ko je bila Jana P. zaposlena kot tehnologinja in vodja oddelka »Interrom« v Tovarni rastlinskih specialitet in destilacije Dana Mirna, hkrati pa je imela na skrbi tudi sodelovanje s firmo »Esarom« iz avstrijskega Oberohrbacha pri Dunaju, s katero je imela Dana sklenjeno pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji. Zahtevek za preiskavo pravi, naj bi Jana P. zasebni firmi »Prim« d.o.o. Mirna, katere soustanoviteljica in direktorica je sama, izročila recepturo za izdelavo arome pijače »To-nic Water«. Njeno zasebno podjetje je nato med junijem in oktobrom 1990 proizvedlo in kupcem prodalo kar 574 kilogramov te arome, narejene po ukradeni recepturi. Slednja je bila namreč poslovna tajnost v okviru sodelovanja Dane z Avstrijci, njena izdaja bi kaj lahko pomenila prekinitev kooperacijske proizvodnje, okrnila in omajala pa tudi ugled Dane v poslovnem svetu. Narejena je ocena, po kateri naj bi bilo zavoljo takšnega njenega ravnanja izpada prihodka v Dani za 146.700 din. To pa še ni vse. Že omenjeni zahtevek za preiskavo prinaša tudi poglavje, ki govori o tem, kako naj bi Jana P., ki je bila lani kot vodja oddelka »Interrom« zadolžena še za sprejemanje naročil in prodajo teh Daninih proizvodov, zlorabila tudi to svoje de- lovno mesto. Namesto da bi ponujala in prodajala proizvode Dane, je po besedah zahtevka za preiskavo zasebnikom in firmam prodajala in ponujala proizvode svojega zasebnega podjetja »Prim«. Omenjenih je kar 14 takih primerov, za njihovo naštevanje je prostora premalo, zapišimo le, da naj bi imela mirenska Dana s takim početjem najmanj 204.154 din izpada prihodka oziroma za 151.391,10 din manjši dohodek. Ne da bi hoteli prejudicirati razplet kazenskega postopka zoper Jano P., prinašajo te vrstice vendarle kanček upanja, kako je mogoče ob še takšnem pravnem in zakonodajnem kaosu vendarle najti pot za zaščito poslovnosti, ugleda in ne nazadnje kapitala tako imenovanih družbenih podjetij. Na Zahodu je izdaja ali kraja poslovne tajnosti uvrščena med najhujša kazniva dejanja, temu primerne so seveda sodbe. B. BUDJA Je bivš[ agent tihotapec? V avtomobilu Nurifa Rizvanoviča našli skladišče __________________orožja_________________ je bilo orožje namenjeno, uslužbenci novomeSke UNZ še raziskujejo. R&* novič je zatrjeval, da so puške in piš10* namenjene dvema, ki bi ga morala N' kati pred Zagrebom, lega, kje je oroll dobil, se ni »spomnil«. Verjetno bo ko° kretnejše odgovore dala preiskava. pišimo Se, da so možje postave orožje i" avto zasegli, Rizvanoviča pa predali P^' iskovalnemu sodniku novomeškega P meljnega sodišča, ki je zanj, sevew odredil pripor. NOVO MESTO — 42-letni Nurif Rizvano vič iz No vega mesta je bil Selani medijska zvezda nekaterih slovenskih časnikov, ki so o njem pisali kot žrtvi brezobzirnega obračuna službe državne varnosti s svojim sodelavcem in agentom, kateremu so naprtili vohunstvo v korist italijanske in zahodnonemške obveščevalne službe. Rizvanovič je bil obsojen na 7 let zapora, kazen je prestajal na Dobu, v tem času pa pisaril na razne naslove in skušal dokazati, da je za rešetkami po nedolžnem. Nova oblast ga je lanskega 28. novembra predčasno in pogojno odpustila s prestajanja zaporne kazni, možakar je kmalu zatem v Novem mestu odprl zasebno detektivsko agencijo »Laufer«. Do tod vse lepo in prav, toda Nurif Rizvanovič se je minule dni znova znašel za rešetkami, novomeški miličniki in kriminalisti so ga osumili tihotapljenja orožja. V osebnem avtomobilu R-18, s katerim se je prejšnjo sredo v zgodnjih jutranjih urah peljal proti Zagrebu, so našli kar deset poteznih pušk — slednje uporabljajo tudi policaji, kot tudi teroristi, dve pištoli kalibra 7,62, tri revolverje španske izdelave in celopuškomitraljez. Da revolverja, ki ga je imel Rizvanovič za pasom, ne omenjamo. Kam in komu BREZ MOTORNIH KOLES BREŽICE, KALCE-NAKLO — V noči na 21. maj je Ivan Pavlovič iz Brežic ostal brez kolesa z motoijem Tomos avtomatic M3, ki je bil na videz varno parkiran v kleti stanovanjskega bloka. Pavlovič je oškodovan za 4.500 din. Med 20. in 23. majem pa je brez svojega vozilca ostal tudi Šandi Colarič iz Kalc-Naklega. Motorno kolo Tomos 15 SC je stalo na domačem dvorišču, tatvina je bila »težka« 15.000 din. AVTO IN TATU NAŠLI RAKOVNIK — Neznan storilec je 23. maja okoli 11.30 izpred gostilne Javornik na Rakovniku neznano kam odpeljal osebni avto Z — 101, last Jožeta Progarja s Sel pri Zagorici. Tat se ni dolgo prevažal, na podlagi obvestila, ki ga je na Studio D poslal občan, so miličniki kmalu prijeli storilca. Vozilo je ukradel 34-letni F. N. z Mirne, stoenka >a je bila nepoškodovana vrnjena lastniku. POPRAVEK NOVO MESTO — Iz novomeške UNZ smo prejeli popravek prejšnji teden objavljene vesti o razbijanju v gostilni Henigman v Črmošnjicah pri Dolenjskih Toplicah. Dogodek seje namreč pripetil v gostilni Pod Drčo v Crmošnji-cah pri Semiču, lastnica gostilne pa je Milena Henigman iz Dolenjskih Toplic. Za napako, ki ni nastala po naši krivdi, se prizadetim opravičujemo. S sekiro napadel bivšo taščo Božidar-Darko Čepin je krivca za ločitev videl v ženini mami — Z rezilom sekire zasekal v roko in hrbet — Tri leta in 6 mesecev zapora Pa REŠTANJ, NOVO MESTO —Dobro leto je od krvavega dogodka, ki je po Reštanju in Senovem nemalo razburil krajane. Božidar-Darko Čepin iz Reštanja seje namreč s sekiro spravil nad nič hudega slutečo bivšo taščo, hotel jo je umoriti, a seje ženska na srečo le rešila ngjhujše-ga. Čepinovo početje je te dni dobilo sodni epilog pred senatom novomeškega temeljnega sodišča, ki mu je predsedovala Ljuba Tiran. Kot da vsi pomembni datumi Čepi-novega življenja segajo v april. 30. april 1983 je bil ko se je takrat 22-letni Darko priženil v hišo nevestinih staršev, Antona in Jožefe Kolar. Poldrugo leto kasneje se jima je rodila hčerka, toda navzlic temu se je zakon pričel krhati. Prepiri so postajali del vsakdanjika. Darko je vse pogosteje segal po kozarcu, zapravljal je denar in izostajal od PRAZNA GARAŽA KRŠKO — V noči na 25. maj je nekdo vlomil v garažo Marije Vernik v Krškem in odpeljal neznano kam osebni avto Z-101 z registrsko oznako U 587-297. Vozilo je bilo bele barve, dodajmo pa še, da je bil predrznež tudi v hiši in iz torbice v predsobi zmaknil 1.500 din. UKRADLI GOLFA KRŠKO — Še neznani zmikavt je v noči na 26. maj v Krškem ukradel osebni avto golf JX bele barve z registrsko oznako NM 119-407. Vozilo je last Mihaela Rostohaija, ki je tako ob 180 tisočakov, za nameček pa tudi ob lovsko puško, ki je bila v prtljažniku. ŠE NEPOJASNJENA SMRT MRČNA SELA — Kriminalisti krške UNZ zaenkrat še raziskujejo okoliščine, v katerih ie 25. maja okoli 21. ure umri Stanko Sošterič iz Mrčnih sel. Možakarja so namreč našli mrtvega doma, o ugotovitvah krških kriminalistov bomo poročali v prihodnji številki. Zelena luč za sporni kiosk Sodna poravnava med skupščino občine Črnomelj in lastnikom kioska Janezom Ivanetičem ČRNOMELJ — Na kiosku za prodajo hitro pripravljene hrane in pijače, ki gaje na črnomaljski avtobusni postaji brez ustreznih dovoljenj postavil Janez Ivanetič, so se med Črnomaljci precej dolgo lomila kopja. Medtem ko so bili eni za odstranitev, so drugi nergali, zakaj kiosk ne začne z delom. Pred kratkim pa sta Janez Ivanetič in skupščina občine Črnomelj na sodišču sklenila sodno poravnavo, s katero Oddelek za družbeni razvoj skupščine občine Črnomelj dovoljuje Ivanetiču začasno uporabo kioska. S tem pa se obveže izdati tudi ustrezno obrtno dovoljenje takoj, ko bo Ivanetič zadostil zahtevam pristojne komisije v postopku za izdajo obrtnega dovoljenja. Kot je razvidno iz sodne poravnave, imata Ivanetič in njegova žena pravira delati v kiosku, dokler ne pridobita pravne in dejanske možnosti obratovanja kioska na drugi lokaciji v Črnomlju. Občina jima priznava pravico do izbire druge lokacije izmed vseh za tovrstno dejavnost predvidenih lokacij kioskov v mestu takoj, ko bodo pravno uveljavljene in sprejete zasnove lociranja kioskov v Črnomlju. Ivanetič je dolžan izbrati drugo lokacijo in zaprositi za lokacijsko dovoljenje v osmih dneh po vročitvi pismene ponudbe. Skupščina občine se je obvezala, da od Ivanetiča ne bo teijala plačila prispevkov, ki jih je že poravnal za sedanjo lokacijo kioska, Ivanetič pa seje obvezal, da bo sam trpel stroške tehnične izvedbe priključkov na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter za ureditev okolice. Ivanetič se je tudi obvezal postaviti kiosk na novem mestu v poldrugem mesecu po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja za postavitev novega kioska. Sedanji kiosk pa bo moral odstraniti v mesecu dni po prej omenjeni pravnomočnosti ter urediti zemljišče, kakršno je bilo pred postavitvijo kioska. Če tega ne bo storil v dogovorjenem času, lahko kiosk odstrani skupščina občine na lastne stroške, ob tem pa Ivanetič prepušča kiosk, razen notranje opreme, v njeno last. Takšna je torej sodna poravnava, kakšno pa je mnenje ljudi o postavljanju kioskov v Črnomlju, predvsem pa v starem mestnem jedru, bo nedvomno pokazala tudi današnja javna obravnava o zasnovi lokacije kioskov. M. B.-J. doma. Za nameček tudi v službi niso bili najboljši odnosi, zaposlitve je menjaval kot po tekočem traku, nazadnje je delal v krškem Vidmu. Nič čudnega, da je ob takšnem življenju ženi Andreji lepega dne prekipelo. Po šestih letih zakona je predlani vložila zahtevo za razvezo, istočasno pa se tudi izselila iz njunega stanovanja ter se preselila v stanovanje staršev, seveda v isti hiši. 14. marca predlani sta bila Čepinova ločena; sodišče je hčerko prisodilo Andreji, s takšnim razpletom se Darko nikakor ni mogel sprijazniti, in se je še bolj vdal pijači. Nekaj časa je še prebival v stanovanju, kjer je živel z ženo, nato seje tudi sam preselil k svojim staršem. Ko je uvidel, kam pelje takšno življenje, je Je denar odtekal mimo odbora? Tožilec vložil zahtevek za preiskavo zoper Brežičana Bojana Petana — Sredstva naj bi delil nepooblaščen in mimo odloka ter odbora BREŽICE — Verjetno so Breži-čani, še bolj pa tamkajšnji Občinarji, po malem že siti pranja umazanega perila v brežiški občinski upravi, ki seje pričelo s serijo obtožb na račun Bojana Petana, sekretarja za gospodarstvo v skupščini občine in člana odbora za usmerjanje sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja brežiške občine, zbranih na prehodnem računu občinskega proračuna. Občani žele čistega vina, upati je, da jim ga bo nalil postopek, ki so ga pričeli uslužbenci UNZ Krško, sedaj pa ga očitno nadaljuje novomeški temeljni javni tožilec. Najsi so se v Petanov bran še tako zavzeto postavili celo občinski liberalni demokrati, ki so bili za čast in ugled svojega someščana pripravljeni izstopiti kar iz koalicije vladajočih strank, je bilo vendarle že na prvi pogled dokaj jasno, kako je tam, kjer je toliko dima, tudi vsaj nekaj ognja. In če je soditi po zad- njem ravnanju novomeškega temeljnega javnega tožilca, kije te dni podal zahtevek za uvedbo preiskave zoper 30-letnega Bojana Petana, potem takšna predvidevanja niso bila daleč od resnice. In česa bremeni Petana zahtevek za preiskavo? Letošnjega 22. januaija naj bi bil v nasprotju z odlokom SO Brežice, ki govori o kriterijih za usmeijanje sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja, in seveda brez upoštevanja predpisanih kriterijev, za nameček pa še nepooblaščen v imenu že omenjenega odbora za usmeijanje teh sredstev v gospodarski razvoj občine, izdal sklep o dodelitvi kar 880.000 din nepovratnih sredstev. Čeprav je bil Petan le član tega odbora, naj bi bil tudi odredil takojšnjo realizacijo tega sklepa. Levji delež omenjenega zneska, kar 200.000 din nepovratnih sredstev, naj bi dobilo zasebno podjetje Betro iz Brežic, ostali denar naj bi šel zasebnikom in zasebnim podjetjem, z nekaterimi naj bi imel Petan, bolje rečeno njegova družina, kar tesne sorodstvene in prijateljske vezi. Tako naj bi en zasebnik dobil 65.000 din, zasebna stanovanjska zadruga Novi dom 200.000, spet drugi zasebnik 40.000, eno zasebno podjetje 90.000, drugo 50.000, tretje 75.000 in četrto 160.000 din. Imena vseh navsezadnje niso tako pomembna, bolj to, ali je Petan denar res delil nepooblaščen in mimo veljavnih kriterijev, opredeljenih v odloku. Odgovor bo dala preiskava, bržkone bo v njej zajeto še kakšno ime in še kakšno dejanje, navsezadnje so kriminalisti krške UNZ spisali kar lep kup kazenskih ovadb. Njeni rezultati, najsi bodo takšni ali drugačni, pa bodo za posavsko javnost zagotovo sila zanimivi. B. BUDJA Vtonulec v cerkve pobegnil iz zapora Horst Gerald Bergho-fer je izginil med ne-deljskim obiskom NOVO MESTO — Rumeni »hrošč«, s katerim sta se v nedeljo do novomeških zaporov na obisk pripeljali hčerka in prijateljica Hor-sta Geralda Berghofeija, avstrijskega državljana, ki ga javnosti ni potrebno posebej predstavljati, veijet-no še danes stoji pred zgradbo na Jerebovi 1. Le Berghoferja, vlomilca v slovenske cerkve, ki mu je so- dišče dokazalo devetnajst takšnih dejanj in ga obsodilo na 5 let zapora, v novomeških zaporih ni več. Po prijavi, ki so jo novomeški UNZ posredovali uslužbenci zaporov, naj bi bil Horst Gerald Bergho-fer pobegnil v nedeljo okoli 12.45 med obiski. Kako in kam, ni znano. Za njim seje izgubila sleherna sled. Pobeg je bil, očitno, načrtovan, možakar je bržkone vedel, da ga že v kratkem čaka še pot pred ptujske sodnike, ki bi se prav tako želeli z njim pogovoriti o še kakšnem nočnem obisku cerkve in izginotju dragocenih sakralnih predmetov. Berg-hofer je bržkone že onkraj meje, v spomin na enoletno bivanje v novomeških zaporih pa je zapustil sveže prepleskane hodnike, okna in vrata. Pleskarski mojster iz Avstrije je namreč notranjosti novomeških zaporov dal novo podobo, do delodajalcev je bil vsaj toliko pošten, da je dela dokončal pred pobegom. Novomeška UNZ prosi občane, ki bi karkoli vedeli o pobeglem obsojencu, naj to sporočijo najbližji postaji milice ali obvestijo upravo za notranje zadeve, telefon 92. pristal na zdravljenje alkoholizma; dneve med 10. julijem in 27. oktobrom 1989 je preživel v Nevropsihiatrični bolnišnici Vojnik, žal brez uspeha. Alkohol je pristal njegov gospodar, zaradi izostankov v službi je konec leta 1989 izgubil še zaposlitev. Čepin je ves ta čas iskal stike z ženo, čakal jo je po končani službi, nagovarjal, naj se vrne k njemu. Večkrat je pijan zakorakal tudi v hišo Kolaijevih, tam razgrajal, grozil s sekiro in razbil vhodna vrata. Zgodilo se je celo, da je tastu grozil z motorno žago. Kolaijevim tako > ga prijeli miličniki. Čepin ni ii večkrat obravnavan, temeljno javno tožilstvo je zoper njega sprožilo tudi preiskavo. Lanskega 25. aprila se je moral oglasiti zaradi zaslišanja pri preiskovalnemu sodniku v Krškem. Beseda je tekla o njegovem zadnjem napadu na tasta. Na zaslišanje so bili vabljeni tudi Kolaijevi, a se takrat s Čepinom niso srečali, pač pa popoldne, ko so skupaj sedli na avtobus, ki je ob 15.15 odpeljal proti Senovemu. Darko je bil takrat že vinjen, saj je po zaslišanju popival v Krškem in s praznjenjem kozarcev nadaljeval še na Senovem. Tam se je z bivšo ženo in njenimi starši znova srečal v slaščičarni, popil še dve pivi in odšel v drug lokal. Kazalci na uri so se bližali 17.00, ko se je Čepin odpravil proti domu. Nesreča je hotela, da je med potjo dohitel prav Kolarjevo družino. Nič ni rekel, le prehitel jo je, stopil v domačo hišo, si nadel delovno obleko, stopil v drvarnico po sekiro in se tako oborožen skril v grmovje ob poti. V njem je dozorel sklep, da obračuna s taščo; ona naj bi bila po njegovem vir vsega zla, nagovaijala naj bi Andrejo k ločitvi. Sedemnajst je bila ura, ko je Andreja s staršema stopala po poti mimo hiše v Reštanju s številko 35. Takrat je iz grmovja planil Božidar-Darko Čepin. S sekiro je zamahnil nad glavo Jožefe Kolar. Slednja je zadnji hip v bran nastavila roko in rezilo je zasekalo v podlaket. Med begom je Čepin s sekiro Kolaijevo udaril tudi po hrbtu; rana je bila dolga kar sedem centrime-trov in je segala do kosti. Vendar je ženski uspelo pobegniti in si rešiti življenje. Napadalec pa je s krvavo sekiro v rokah zamomljal: »Vse je fertig«. Odšel je domov, med krmljenjem živine v hlevu OROŽJE V PRTLJAŽNIKU - _ osebnem avtomobilu R-18 Novonwc. na Nurifa Rizvanoviča so prejšnjo srW odkrili pravo orožarno, omenimo deset poteznih pušk in puškomitra ODNESEL TELEVIZOR IN PREPROGI BREŽICE — V noči na 20. majjj neznani storilec vlomil v stanovanj**, hišo Andreja Simčiča na Gubčevi v Brežicah. Nepridiprav je ot*ne^ barvni televizor in dve preprogi, tak° je skupne škode za 30.000 din. KRIVEC PO NEZGOD* POBEGNIL GORENJI MOKRONOG nedeljo, 26. maja, okoli 2. ure P0110^^ je še neznan voznik osebnega avtot® bila peljal s Trebelnega proti Mokro® gu. V levem in nepreglednem ovinkuJ z vozilom zapeljal na levo stran takrat pa je nasproti na kolesu z m0* ■, jem pripeljal 18-letni Igor Grebe11* . Mokronoga. Neznan avtomobil*sl >. motorista zadel in zbil, pri čemer se J Grebenc poškodoval, krivec pa J* P: nezgodi pobegnil. Prvi podatki kaM’ da je nezgodo povzročil voznik kat^j novomeška UNZ pa prosi občane, k o nesreči karkoli vedeli, naj to spor0*^ na najbližjo postajo milice ali UNZ n vo mesto, telefon 92. Zepin ni imel kaj dosti tajiti. Sodniki so ugotovili, daje dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, in mu izrekli kazen treh let in šestih mesecev zapora. Pripor, v katerem je bil od 25. aprila od 19. ure do sojenja, so mu vše-teli v kazen. Sodba je že pravnomočna. B. BUDJA PO DOLENJSKI DEŽELI • V Bruni vasi pri Mokronog so imeli minule dni vlomilca. kal je stanovanjsko hišo Hilde n denšek in ukradel zlato verižictb obesek pa vzel še nekaj mesa. 5K de je za 2.500 din. • Neznana storilka je 22. "dr popoldne iz zasebne trgovine N jane Balabanič v Šmihelu „rt. tri zgornje dele trenirk. Kdaj bo P šla po hlače, doslej še ni sporo01 • Enako neznan storilec je‘f . ugotovljenem času z elektrik h daljnovoda v Gotni vasi osem opornih kotnih profilov]2 rjaveče kovine. Novomeški E, -m je vsaj ob 7.500din. Tatov eleM* očitno ne trese. . ,.f. • Maščevanje Pionirjevih M* cev nad razmerami in plačami u lektivu se je že pričelo. Za začete i. nekdo v Potočni vasi z ostrim P ^ metom preluknjal pločevinasti > litrski sod z ibitolom ‘nfuL »o-oškodoval za 2 tisočaka. Ce četje direktorju, ki si lahko za s ^ plačo privošči vsaj trideset a‘. $e. takšnih sodov, seglo do srca, J veda drugo vprašanje. ^ • Mirnopeški lovci so ogo]1 Nekdo je prejšnji teden vloma ’ hovo lovsko kočo pri Gbiboa0^- tl- hrt odnesel dva zaboja piva tet 'd. skih bankovcev v vrednosti d’ ^ sočakov. Mimopeška ze^en^inift> tovščina je morala vsled ta*5.m raz voja dogodko v po višati " odstrela divjadi Verjamete ali ne, minuli teden je na dolenjskih cestah minil brez hujših prometnih nezgod, da rubrika ne bi ostala prazna, so se v njej našle nesreče druge vrste. AVTO BREZ KOLES — Ob črnomaljskem Dinosu je minule dni stal parkiran osebni avtomobil Zastava 750. Nemara je kdo sodil, da spada na odpad, zato je vozilu mimo odvil tri kolesa in tako lastnika, 44-letnega Mirka Božiča iz Črnomlja, oškodoval za poldrugi tisočak. Tatvine je osumljen 35-letni Zvonko R. z Lokev pri Črnomlju. NE AVTA NE KOLES — Še zanimivejše je nadaljevanje te zgodbe. V njem se kot glavna oseba pojavlja 19-letni Henček K. z Lokev. Slednji je v soboto, 25. maja, do Božičevega avtomobila ob Dinosu pri- nesel vsa tri kolesa, ki so vozilu rp.^ ^ od jih montiral, nato pa v fička sed 1 je v peljal domov. Očitno je s0411’ "J Zvonko s krajo zgolj kol« Pr^fasi>^ ko pa se da vendar brez težav avtomobil. -j ifl>) OB OGLEDALO - V noč*4*,; *vV je neznan storilec vlomil v o mobil Antona Krnca iz Now?a|0tefl' iz vozila odnesel vzvratno ogie. kaj tekstila. Krnc je ob 1-50U o ^ parkiranega na Tememski v” njem, odvil in odnesel neznan prednjo luč. Podjetje Traig|Z , rice je ob tisočaka, v e >r 1 16 DOLENJSKI LIST Lončar je shodil v letu Lani ustanovljeno športno društvo se je v enem ■etu postavilo na lastne noge — Športni poligon DOLENJA VAS — Čeprav je za-°8aj, v katerega so lanskega marca na ustanovni skupščini Športnega druš-;va Lončar v Dolenji vasi ugriznili “tukajšnji krajani, izgledal prevelik, jtanes tega ni več mogoče trditi. Po letu dni dela so člani pred dnevi pregle-t“' prehojeno pot, Tone Prus, dose-"Uttji in tudi prihodnji predsednik ufuštva, jo ocenjuje takole: “Težkim časom navkljub smo za-■ vllene naloge domala stoodstotno lzPolnili. Priznam, apetiti so bili lan- • fPrus: »iMni so naši apetiti res Pedali veliki, danes lahko rečem, sm° plane celo presegli « skega marca veliki, toda ko danes pogledam, koliko tega smo naredili, smo lahko več kot zadovoljni.« Prva akcija, ki so se je lotili, je bila evidentiranje članstva in pridobitev novih moči za ureditev in gradnjo športnih igrišč v kraju. Tako so v bližini gasilskega doma in prostorov krajevne skupnosti asfaltirali igrišče za male športe, kot so rokomet, košarka, tenis in odbojka, postavili pa tudi žično ograjo. Tako je nastal športni poligon, ki bo na voljo vsem krajanom Dolenje vasi. »Posebej razveseljuje dejstvo, da bo ta objekt koristen za vse, tako učence tukajšnje štiriletne osnovne šole kot člane ŠD Lončar in krajane same. Želimo v društvu pospešiti delo z nekaj selekcijami, kajti med mladimi v kraju je zanimanje za domala vse športne aktivnosti.« Čeprav so člani društva prispevali levji delež k izgradnji športnega poligona, je nedavni občni zbor pokazal, kako so njihove vrste še zmeraj preredke. Prva naloga bo torej okrepiti jih, druga obdržati tesne stike z ribniško ZTK.O, Rikom, skupščino občine Ribnica, krajevno skupnostjo in drugimi, ki so se s svojo pomoto že doslej z velikimi črkami zapisali v športno življenje Dolenje vasi. Lončar je torej shodil, upati je, da bodo njegovi koraki sčasoma še večji in trdnejši. M. GLAVONJIČ Navzlic poškodbi do zlate medalje Igor Primc zmagal na finalu APS v metu diska — Žižek drugi_ KRANJ — Novomeščani tudi na letošnjem finalu APS niso ostali brez zmagovalca. Zadnja leta najboljši slovenski metalec diska Igor Primc je tudi tokrat zmagal z veliko prednostjo in za začetek sezone kljub rahli poškodbi dosegel odličen rezultat 54,72 m. Drugi najboljši atlet novomeške ekipe je bil Primož Žižek, ki je sicer še mladinec, a je s članskim kladivom že tretjič letos izboljšal dolenjski absolutni rekord, ki je zdaj 53,89 m. Bil je drugi za Brežičanom Kevom, ki je na tej tekmi dosegel slovenski rekord 63,60 m. Tretji je bil Darko Malnar (49,52 m) četrti pa Žižkov trener Slavko Malnar. Ostali rezultati: moški — 100 m — 9. Božič 11,48 s; kopje — 6. Lenart PORAZ PO DVEH ZMAGAH NOVO MESTO — Košarkarice novomeškega Laboda so v 3. kolu mladinske republiške lige doživele prvi poraz. Na domačem parketu jih je s 44:50 (23:29) ugnala ekipa Ježice. Koše za Labod so dosegle: Zupančič 6, D. Verstovšek 4, Žagar 19, Čavlovič 3, Birsa 2, J. Verstovšek 10. PRVENSTVO PARAPLEGIKOV V ATLETIKI NOVO MESTO — Jutri, 31. maja, bo na novomeškem atletskem stadionu v Portovaldu odprto prvenstvo v lahki atletiki za paraplegike. Pričelo se bo ob 15. uri, nastopili pa bodo paraplegiki regijskih društev iz Slovenije in Hrvaške. 59,16 m; 7. M. Resnik 58,36 m; krogla bobovčan Glaser najboljši strelec lige ravkar končanemu Prvenstvu v SRL na ------------rob______________ kn^Verislva 11 Moški republiški ro-/e A ^ konec, prvak je, kot RuHne znano' trboveljski STT ko lig0 ^Puščajo Etna ^Jfkega, Velike Nedelje in . ns Dola, v naslednji sezoni jih nn^Zamenjale vrste Mokerca, Cr- TJl,n Kroga- IM Je razplet po odigranih kon, preplezala pa stajo Jože Jaki in Marko Hrovat. VzPonov ' eve*t^ V šestih plezalnih dneh so dolenjski planinci v Paklenici opravili 35 ''enstv ln Ponovitev med četrto in sedmo težavnostno stopnjo, splezali pa tudi eno pribor v p° smer. Nemara še pomembnejše od tega pa je spoznanje, daje letošnji plezalni Dri* AlSnJ_*3",«.n«nil varno iti breznajmaiuSe u^kodbe nem5KCI11 1Ilcslu .................. >“ObSJe,drag P°rt't0 naJ^e “““1° “f-kl “J™ gore m plezanje jh mednarodnih iger prijateljstva, r v'veh oSJe’ “• s' l"rstl ““"Sz.v£‘ne udl teuhn!?n0 °prer kr^0> katerem so nastopile ekipe iz Anglije, to?aknponr™Jn0pr,,skoč'naffmočmat,č"0F2S&&PF- .OVu°.r? . cJeiietOS Francije in Nemčije. Kočevci so v močni' ^ 1 štirfn naVZllC teŽk,m CaS°m pnmaknil° 800 DEM’alpimstl 1,041018140 boga‘ konkurenci osvojili prvo mesto. Vsega pet minut je nogometaše novomeškega Elana delilo do druge, še kako pomembne točke v boju za obstanek v slovenski nogometni ligi. Žal so se morali namesto zanesljive zmage zadovoljiti z delitvijo točk z nasprotnikom, ki se prav tako krčevito bori za mesto v družbi najboljših republiških ligašev. Elanovci so nedeljsko tekmo proti Muri pričeli brez dveh standardnih igralcev prve enajsterice: neigranje Pavlina, stebra obrambe, in Plevnika, od katerega običajno pričenjajo vsi napadi, so nadomestili z borbenostjo in srčnostjo. Z zadetkoma Bracoviča v 23. in Milanoviča v 47. minuti iz enajstmetrovke so povedli že z 2:0 in to prednost uspešno branili vse do devetnajste minute pred koncem tekme. Sobočani, ki jim po takšnem razpletu ni preostalo drugega, kot vse sile vreči v napad, ŠPORTNE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Nogometaši Kočevja v končnici ljubljanske medobčinske lige igrajo nekoliko slabše, kar kažejo tudi zadnji rezultati. Minulo soboto so izgubili derbi tekmo v Dobu z rezultatom 0:1, toda zanesljivo držijo vrh prvenstvene tablice, saj imajo tri točke prednosti pred drugouvrščeno Belo krajino. V torek so igrali zaostalo tekmo z Ježico, medtem ko v zadnjem kolu v soboto gostujejo v Dramljah. • V Osilnici je bil sedmi Gorankin turnir v šahu, na katerem je nastopilo 20 igralcev. Tudi tokrat so imeli največ uspeha šahisti iz Zagreba, za njimi pa so se uvrstili Kastelic in Janko iz Novega mesta ter Luzar iz Kočevja, ki so osvojili po 4 točke. • Športna delegacija iz Kočevja, ki jo je vodil župan dr. Mihael Petrovič, se je v nemškem mestu Erkcenshviku udeležila so najprej iz prestrogo dosojene enajstmetrovke v 71. minuti razliko zmanjšali, neprevidnost domače obrambe pa je bila kriva, da so gostje pet minut pred zadnjim sodniškim žvižgom izid izenačili. Z zmago bi lahko novomeški nogometaši docela brezskrbno odigrali zadnja tri prvenstvena kola, kajti tudi teoretično bi bil obstanek v slovenski nogometni ligi zagotovljen. Resnici na ljubo pa je le treba dodati, da jim je takšno jamstvo prinesel tudi neodločen izid. Medvode so bile namreč ob točko na domačem igrišču proti Trboveljčanom, s tem pa so veijetno dokončno potrdile, da bodo ob Partizanu Hmezadu druga ekipa, ki bo morala zapustiti ligo. Po tem kolu sta na čelu lestvice ekipi Slovana Mavrice in velenjskega Rudarja s po 37 točkami, Elan jih ima 25 in je deseti, za njim pa so: Vozila 25, Jadran Lama 24, Rudar (T) 23, Mura 22, Medvode 21 in Partizan Hmezad 16 točk. Novomeščani igrajo v naslednjem kolu v Ljubljani s Svobodo, Medvode gostujejo pri Vozilih, Mura igra doma z Ljubljano itd. Še nedeljska postava Elana: Črv, Hadžič (Markovič), A. Primc, S. Mesojedec, Kramar, Milanovič, V. Primc, B. Mesojedec, Božovič, Bracovič, Kostrevc. lri nove vrvi. M. G-č POPUSTILI V FINIŠU—Nogometaši novomeškega Elana (v temnih dresih) so bili v nedeljo na pragu zanesljive zmage, asov finišu srečanja prejeli dva zadetka in druga točka je splavala po vodi Bržkone pa bo tudi remi dovolj za zanesljiv obstanek v ligi preskočile, njun sobotni medsebojni obračun pod Marofom pa je prinesel izredno izenačeno in razburljivo tekmo. Ekipi sta se vseskozi menjavali v vodstvu, končnemu uspehu so bile bliže gostje; še pet minut pred koncem tekme so vodile s 26:24. Novomeščankam je uspelo v zadnjih minutah ob bučni podpori maloštevilnih gledalcev izid izenačiti, zmagoviti zadetek pa je prav v zadnjih sekundah dosegla Slavica Turk. Že rezultat sam pove, da sta bili obrambi slabša dela obeh ekip, vratarke tokrat niso imele svojega dne. Na srečo pa se je Hočevaijeva prebudila še pravi čas in bila na koncu celo med najzaslužnejšimi za uspeh svoje ekipe; v odločilnih trenutkih je namreč ubranila dve sedemmetrovki. Povratno srečanje obeh ekip bo to soboto v Ljubljani, če je soditi po novomeškem obračunu, se znova obeta trd in izenačen dvoboj, v katerem pa je prednost vendarle na strani igralk Krima. Če bo slednjim uspelo zmagati, bo letošnjega republiškega prvaka in novega člana II. zvezne lige odločilo tretje srečanje, ki bo na nevtralnem terenu v novi športni dvorani v Šmartnem pri Litiji. Novomeščanke NOVOMEŠČANKAM TRETJE MESTO ŽALEC — Ekipa Žalca je močno zmagala na finalnem turniiju štirih najboljših ekip starejših pionirk v rokometu za naslov republiških prvakinj. Mlade igralke Novega mesta so vknjižile vsega eno zmago, kar je bilo dovolj za tretje mesto. Rezultati: Velenje — Kranj 12:8, Žalec — Novo mesto 11:7, Kranj — Novo mesto 8:9, Velenje — Žalec 9:15, Žalec — Kranj 17: lO.Novo mesto — Velenje 9:16. Vrstni red: Žalec, Velenje, Novo mesto, Kranj. MAJSKI TURNIR KRANJCU SEVNICA — Zmagovalec hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Milan Majcen za mesec maj je Toni Kranjec, ki je zbral 12 točk, sledijo pa: Lazič 11,5, Šorli 11, Kuzmič 11, Derstvenšek 9,5 itd. Tokrat je sodelovalo 16 igralcev, vrstni red po petih turnirjih pa je naslednji: Lazič 46, Derstvenšek 37, Kranjec 29, Kolman 29, Kuzmič 18 itd. Naslednji turnir bo 16. junija ob 9. uri v sevniškem TVD Partizan. J. B. V NEDELJO KARATE TREBNJE — V nedeljo ob 15.30 bo v dvorani tukajšnje osnovne šole odprto republiško prvenstvo v karateju, na katerega bodo poslali ekipe vsi slovenski klubi, v katerih vadijo sankukai karate. Tako bodo nastopili tekmovalci iz Ljubljane, Domžal, Ivančne Gorice, Kamnika, Hrastnika, Kočevja in Komende. potihem upajo, da v Šmartno ne bo potrebno potovati. Poglejmo še sobotno postavo in strelke novomeške ekipe: Butala, Popadič 6, Repinc, Klobučar 2, Hvala, Dcrčar 7, Veselič 4, Pate 3, Turk 5, Tomas 1, Hočevar. RIBNICA DRUGA, METLIKA TRETJA VELIKA NEDELJA — Na finalnem turniiju ekip starejših pionitjev v rokometu so bili mladi ribniški igralci le za las ob naslov republiških prvakov. Z vsega zadetkom razlike so izgubili odločilno srečanje proti gostiteljem, ki so si tako priigrali prvo mesto. Poglejmo rezultate: Velika Nedelja — Bakovci 9:9, Ribnica — Metlika 10:7, Ribnica — Bakovci 13:11, Velika Nedelja — Metlika 13:8, Metlika — Bakovci 10:9, Velika Nedelja — Ribnica 9:8. Končni vrstni red: Velika Nedelja, Ribnica, Metlika, Bakovci. Najboljši strelec prvenstva je bil Ribničan Škaper, najboljši vratar pa njegov kolega iz ekipe Djukič. Znova lep uspeh sevniških karateistov 6 odličij na regijskem _________prvenstvu___________ TRBOVLJE, IDRIJA — Sevniški karateisti so uspešno nastopili na regijskem in republiškem prvenstvu za pionirje. Na tekmovanju v Trbovljah, kjer seje pomerilo preko 40 tekmovalcev iz posavskih in zasavskih klubov, je Sevničan Iztok Busar v konkurenci mlajših pioniijev osvojil srebrno kolajno, njegov klubski tovariš Robert Grubenšek pa bronasto. V najmočnejši konkurenci je pri starejših pionirjih že tretjič zmagal Igor Božič, pri starejših pionirkah pa je bila Sevničanka Andreja Auer srebrna. Zlato kolajno so osvojili Sevničani v ekipni konkurenci, in sicer so postali regijski prvaki za leto 1991 pri mlajših pionitjih Danilo Lisec, Dejan Uranjek in Denis Orač, pri starejših pionirjih pa brata Igor in Iztok Božič ter Iztok Busar. V Idriji pa so se pred dnevi zbrali najboljši karateisti pionirji iz vseh sedmih regij Slovenije. Sevničani so se tudi tu, v konkurenci preko 100 tekmovalcev iz 25 klubov, dobro odrezali. Pri mlajših pionirjih je Busar s 5. mestom dosegel doslej najboljšo uvrstitev za sevniški karate in le za las zgrešil uvrstitev in nastop na državnem prvenstvu. Ekipno so bili mlajši pio-nitji sedmi, to mesto pa je osvojila tudi Aueijeva pri starejših pionirkah. Sevniški karate klub se ob tej priložnosti zahvaljuje za pomoč pri udeležbi na regijskem in republiškem prvenstvu sevniš-kima podjetjema Lisci in Gostinskemu podjetju. l:Tt DOLENJSKI UST 17 | TELEVIZIJSKI SPOREDf PETEK, 31. V. SLOVENIJAT 8.35 — 11.10 in 15.05 — 0.40 TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLOBUK KLOBUK VELIKI ZASUK, ponovitev 6. dela franc, nadalj. 11.00 VIDEO STRANI 15.20 VIDEOSTRANI 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 NOVOSTI ZALOŽB 18.20 HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj., 5/6 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PLAYBOJEV KONEC, angl. dok. oddaja 21.15 V CITYJU, angl. naniz., 3/13 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 15/23 SPOVEDOVANJE, zadnji del angl. nadalj. 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Videomeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija — 21.50 Oči kritike — 22.35 Yutel — 23.35 Satelitski programi HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.20 Reprizni program — 15.00 Norma (opera) — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Pogovori o znanosti — 17.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje — 18.00 Hrvaška danes — 18.45 Prvi vtisi (amer. naniz., 2/8) — 19 lORisanka— 19.30Dnevnik 1 — 20.00 Oborožen rok (angl. film) — 21.30 Duoplrija — 22.20 Dnevnik 2 - 22.40 Dokumentarna oddaja — 23.40 Yutel — 0.40 Poročila SOBOTA, 1. VI. SLOVENIJA 1 8.10— 1.30 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 TV MOZAIK 8.35 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 15. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.15 ZRCALCE 9.25 NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU 9.30 ČELIST GOSHU (japonska pravljica) 9.50 ALF, zadnji del 10.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 EX LIBRIS: NEKOČ JE BILA SLOVENSKA POPEVKA 12.20 VEČERNI GOST: MAG. ANDREJ ROT 13.00 OČI KRITIKE 13.40 VIDEO STRANI 14.10 VIDEOSTRANI 14.20 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 14.45 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 TRNULJČICA, amer. mlad. film 18.00 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 18.30 SKOZI HUDIČEVA VRATA, ponovitev zadnjega dela angl. dok. oddaje 18.55 ŽE VESTE? 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 ŽELVIN DAN, glasbena komedija HTV 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 14/30 TWIN PEAKS, amer. nadalj., 20/21 CIGAN, franc, film 1.20 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 19.00 Mup-pet show — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Pod žgočim soncem (angl.-amer. film) — 21.50 Preprosta resnica (koncert za Kurde, 2. del) — 23.30 Yutel — 0.20 Satelitski programi HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Izbrali smo za vas — 12.45 Obarvani hribi (amer. mlad. film) — 14.15 Mikser M (zabavna oddaja) —15.00 Sedmi čut — 15.10 Branko Ružič (dokum. film) — 15.40 Narodna glasba — 16.10 Teden — 16.25 Poročila — 16.30 TV dražba — 18.00 Vrnitev na otok zakladov (TV nadalj., 7/10) — 18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija)— 19.30 Dnevnik 1 —20.00 Pogovor tedna — 20.15 Kitajski porcelan (franc, film) — 21.40 Dnevnik 2 — 22.00 Športna sobota — 22.20 Silnice — 23.00 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 23.40 Yutel — 0.45 Poročila NEDELJA, 2. VI. SLOVENIJA 1 8.20 — 0.05 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj,, 5/6 10.20 BOLJŠE ŽIVLJENJE, humor, nadalj. TV BG, 1/14 11.00 CELJE: MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 12.00 OBZORJA DUHA 12.20 ALPSKI VEČER - BLED 91,2/6 12.50 VIDEO STRANI 13.10 ONA + ON, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 20/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 TECI, ZAJEC, TECI, avstrijski film 18.25.... 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 DIPLOMA ZA SMRT, nadalj. HTV, 3/3 20.50 EPP 20.55 ZDRAVO 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA: KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz., 14/16 TAGGART, škotska naniz. 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Allegro con fuoco (igrani dok. film) — 21.15 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja: Lola (nemški film) — 23.10 Športni pregled — 23.55 Yutel HTV 1 9.30 Panorama — 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinska oddaja — 14.25 Sestanek brez dnevnega reda — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.20 Boj za demokracijo (dok. serija) — 22.20 Dnevnik 2 — 22.40 Glasbena oddaja — 23.40 Športni pregled — 0.10 Yutel; poročila PONEDELJEK, 3. VI. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.35 in 14.40 — 0.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.25 VIDEO STRANI 14.55 VIDEOSTRANI 15.05 ZDRAVO, ponovitev 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO 18.35 SPORED ZA OTROKE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VEČER MLADIH AVTORJEV -FILMI AGRFT 21.10 OSMI DAN 21.55 DNEVNIK 3 22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 19. oddaja 22.55 SOVA: SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 1/15 TAGGART, škotska naniz. 0.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Radi ste jih poslušali (1. oddaja) — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Sedma steza (športna oddaja) — 21.25 Omizje — ... Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Ameriško-angleški jezik (1/26) — 10.30 Zlata nit (otroška serija) — 11.00 Poletni program — 14.45 Poročila — 14.50 TV koledar — 14.55 Prezrli ste, poglejte— 18.00 Poročila— 18.15 Zlata nit — 18.45 Alpe-Jadran — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Boljše življenje — 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka — 23.15 Yutel ...Poročila Slovenila Moja dežela. TOREK, 4. VI. SLOVENIJA 1 8.35— 11.10 in 16.00 — 23.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.05 SEDMA STEZA 10.25 OSMI DAN 11.10 OMIZJE 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 IME MI JE ŠTEVEN, amer. nadalj., 4/4 20.55 NOVOSTI ZALOŽB 21.05 GLASBENI PORTRET: ARSEN DEDIČ 21.40 DNEVNIK 3, VREME 22.05 SOVA: PUJSOVI DOSJEJI, angl. naniz., 1/14 TAGGART, škotska naniz. 23.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Mladinski pevski festival Celje — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Portret Jožeta Babiča in Pogreb (slov. film) — 23.45 Yutel HTV 1 9.30 Otroški program — 9.45 Poročila —9.50 TV koledar — 10.00 Ameriško-angleški jezik, 2/26 — 10.30 Majhen svet — 11.00 Poletni program — 14.45 Poročila— 14.50 TV koledar— 15.00 Prezrli ste, poglejte — 18.00 Poročila — 18.15 Majhen svet — 18.45 Znanost in mi — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Zgodbe Jezna Gionota (franc, naniz.) — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 V velikem planu (kontaktna oddaja) — 22.05 Dnevnik 2 - 22.30 Kino-klub — 0.00 Yutel; poročila SREDA, 5. VI. SLOVENIJA 1 23.50 8.35— 11.50 in 16.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ŽIVŽAV 9.55 FILMI AGRFT 10.50 IME MI JE ŠTEVEN, amer. nadalj., 4/4 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA NAJBOLJŠI MET, amer. film 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: ALF, amer. naniz. TAGGART, škotska naniz. 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 12.00 Pariz: GP v tenisu 17.30 Satelitski programi — 18.30 Mostovi - 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišča — 20.30 Športna sreda — 22.00 Svet poroča —22.45 Yutel ČETRTEK, 6. VI. SLOVENIJA 1 8.35— 10.55 in 16.00 — 23.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.45 VIDEO STRANI 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK PO SLEDEH NAPREDKA 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VELIKI ZASUK, franc, nadalj., 7/8 21.10 TEDNIK 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: VI STE PA NAJBRŽ NJEN ,2/7 ka naniz. 23.45 VIDEO STRANI vi ait r« ivzvj MOŽ, angl. naniz., 2 TAGGART, škotska SLOVENIJA 2 Opomba: 14.00 Pariz: GP v tenisu 17.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Slovo od polne zaposlenosti (izobr. oddaja, 1/3) — 20.55 Mali koncert — 21.05 Retrospektiva TV dram Jožeta Babiča - Koža megle — 22.35 Yutel .......v ;.v! •*•*•*•* X*** zavarovalnica tilia d.d. novo mesto SPOROČILO ZAVAROVANCEM Veliko je bilo letos že napisanega o preobrazbi zavarovalstva, predvsem na področju občin Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Kljub vsemu pa še vedno prihaja do nesporazumov oz. do nekorektnega delovanja zastopnikov drugih zavarovalnic. Z željo, da se boste ob sklepanju zavarovanja lahko odločili za vašo dosedanjo zavarovalnico, posredujemo naslove naše mreže. NASLOVI IN TELEFONSKE ŠTEVILKE NAŠIH ZASTOPNIKOV • Sedež Zavarovalnice TILIA d.d. Novo mesto je na Cesti herojev 1 v Novem mestu, tel. (068) 22-152, (068) 24-615, (068) 23-726, na področju občine Novo mesto pa delajo naslednji zastopniki: 068 73-136 068 22-467 068 23-129 068 73-082 068 42-688 068 22-187 068 43-659 068 86-125 ZORAN Jože HRASTAR Ivan KOS Vinko ANTONČIČ Alojz LUZAR Stane MIKEC Jože AJDIŠEK Franc KAVŠČEK Stane KREN Janez ŠINKOVEC Ciril RAZDRH Mirko MEDLE Jože TURK Jože PARKELJ Marjan KAPŠ Ivan MEDIC Jože ABOLNAR Stane Šmarjeta 2 Kristanova 49b Ločna 7 Gor. Kronovo 4 Orehovica 33 Mali Slatnik 22 Stranska vas 56 Pod vinogradi 2 Vavta vas 10 Brezov dol 21 Dobrava 4 Slavka Gruma 56 Dobravica 7 Vihre 2 t Slakova 2a .Rakovnik 13 Adamičeva 29 68220 Šmarješke Topi. 68000 Novo mesto 68000 Novo mesto 68222 Otočec 68310 Šentjernej 68000 Novo mesto 68000 Novo mesto 68351 Straža 68351 Straža 068 27-857 .-“-068 42-561 068 24-248 068 43-514 068 21 -002 poslovna enota Črnomelj, Staneta Rozmana 2,068 51-720, z zastopniki: RAUH Jože KOCJAN Zvone LUIČ Josip BRUS Boris MORAVEC Franc KOBE Miha Sadinja vas 7 Dragatuš 17 Moša Pijade 6 ul. 21. oktobra 17a 6fp83' Semič 68343! Podklanec 7 Predgrad 26 m —13 Dragatuš • 68340 Črnomelj 68340 Črnomelj 68344 Vinica 68342 Stari trg ob Ko. £ 068 56-483 068 51-963 >, poslovna enota Kočevje, Ljubljanska 20,061 851-052, ž zastopniki: 1)61 803-718 \ *- KOŠOROG Franc PUGELJ Ivan IVANEŽ Srečko ŽAFRAN Dušan LAVRIČ Polde £ ,.„4' ?'! Koblarji 27 61332 Stara cerkev Kuželj 14 61302 Kuželj Breg 20 61332 Stara cerkev Ljubljanska 20 61330 Kočevje Veronike Deseniške 6 61330 Kočevje 051 837-207 061 852-367 poslovna enota Metlika, Partizanski tfg^jJIlB 58-584, 068 58-219, z zastopniki: ŽUGELJ Anton Otok 13 68332 Gradac 068 57-204 ČERNIČ Slavko CBE 84 68330 Metlika " RENKO Franc KlošterH 68332 Gradac 068 57-12« • poslovna enota Trebnje, Goljev trg 4, 068 44-352, z zastopniki: STUŠEK Ciril GLUŠIČ Zvone ZOREC Miro ZUPANČIČ Miha GRIČAR Stane Gorenja vas 25 Gor. Jesenice 26 Rimska cesta 1 Rakovnik 2 Hastovica 10 68323 Mirna 68232 Šentrupert 68210 Trebnje 68232 Šentrupert 68230 Mokronog 068 47-744 068 49-234 068 44-45« 068 47-554 068 49-25' NNNNMnMNSMMtMMSMSIMSMNMNMMMHNMNMM*** Obveščamo zavarovance, da izplačujemo škode na naših predstavništvih v Črnomlju, Kočevju, Metliki in Trebnjem. •MMMNMSMMMMMNMSSSHMtMSNNMSMMSNM m Hilli SIMBOL PRIJAZNE USODE r Poletna šola tujih jezikov in tenisa Poleti na Otočcu Akademija za življenje zveni kot slov za poletno šolotujih jezikov tenisa, ki bo na Otočcu, morda naice učeno. Toda vsebuje vse, kar n J R°*etna Sola, namenjena osnov-■p s°lcem in srednješolcem, doseči. » Pd ,Je’ skozi zabavo, prijetno «rifnie.z vrstn‘ki pod vodstvom okovnjakov, vzgojiti razgledane ..‘Judi, ki se bodo znali prav Poprijeti z življenjskimi problemi. _ Ce Povemo z besedami vodje ,i "Akademija življenja«, n . “r- Otmarja Kugoniča: »Polet-soia bo otrokom pokazala, kako kem m^na m zdravje v fiziološ-zvo ln mentalnem smislu je prava za z naravo. Nudila jim bo mož-riip Sre^evanJa 1 ljudmi tistih krite-J y ln omogočila intenzivno uče-J tujih jezikov in tenisa.« Čeprav npv , oveniji julija in avgusta kar sta al Postnih tečajev tujih jezikov, <*,,*.* tako obliko izobraževanja ^‘octla tudi Hotel Grad Otočec in trai. i ™n‘r Tours. Poletna šola bo njen*3 vsak'^ Po deset dni. Name-0, a Je učencem od prvega do n.:;®®.? fuzreda in srednješolcem, oui.. J®!1 Pa se bodo lahko za an-1!*' al' nemški jezik. Cena prodaje 850 nemških mark in jo je S° Pečati V obrokih. Za osnov-juii:, ce 50 predvideli tri termine v dva, m av8ustu in za srednješolce a T avgustu. Prijave sprejema T. dfevoed 3^ ^°vo mest0’ Kettejev Pionir prodaja tudi počitnice NOVO MESTO — Počitniške zmogljivosti GIP Pionir Novo mesto — gre za 400 postelj na 12 lokacijah — letos prodaja nova turistična agencija Pionir Tours. Prodaja teče po tržnih principih tudi za Pioniijeve delavce, ki bi se jim moralo dobro poslovanje nove delničarske družbe poznati v plačilnih kuvertah. Zaenkrat se jim obeta v naših sedanjih razmerah vsaj naravnost briljantna, okrog 70-odstotna zasedenost kapacitet. Počitniške zmogljivosti GIP Pionir zdaj samostojnega podjetja Pionir Tours — V pripravi lastna kreditna kartica — Akademija zdravega življenja z Otočcem no, ukvarja s prodajo Pioniijevih počitniških kapacitet na 12 lokacijah ob jadranski obali in v notranjosti Slovenije, je sicer registrirana za najrazličnejše dejavnosti — gostinske, trgovske, prevozne itd. — ki so vezane na turizem. Zaradi nemogočih razmer pa se loteva še drugih projektov. S podjetjem iz Pulja so tako pred podpisom pogodbe za lastno kreditno-prodajno kartico, prvo domačo v Sloveniji, s katero se bo zaenkrat dalo plačevati v Sloveniji in na Hrvaškem, računajo pa seveda tudi na tovrstni prodor v tujino. Ta projekt predvideva v drugi fazi še izpeljavo časovnega zakupa, najprej Pioniijevih kapacitet, ki so v upravljanju družbe, in ponudbe nekaj tujih partneijev, končni cilj pa je vključitev v mednarodne klube, ki poslujejo po teh načelih. Z gradom Otočec in dr. Otmaijem Kugoni-čem z ljubljanske fakultete za šport pa so pripravili program Akademija za življenje, poletno šolo tujih jezikov, tenisa in zdravega življenja, kije kljub razmeroma visoki ceni naletel na zelo ugoden odziv v Sloveniji in Istri, kjer so ga »Družba Pionir Tours seje izvila iz projekta Turizem, kije bil v Pioniiju vezan na izgradnjo turističnega naselja Stinice. Ker smo pač gradili na zalogo, smo enote do prodaje opremili in ponudili na trgu, sprva preko Kompasa, cene letovanja za vse je bila huda, a so jo pozitivni rezultati poslovanja umirili. Zal so splošne razmere, v katerih posluje na trgu tudi Pionir, preprečile, da bi se ta pozitivni rezultat poznal v boljših plačah pioniijevcev,« pravi direktor nove družbe Pionir Tours — Maijan Sonc. Pozitivni rezultati »Turizma« so rodili idejo o samostojnem podjetju. Razmišljali so o družbi z mešanim kapitalom, a so se zaenkrat znašli na vmesni poti, ko je Pionir kot lastnik kapacitet prevzel vlogo ustanovitelja podjetja in ima seveda tudi večinski delež v upravljanju in dobičku družbe, počitniškim željam Pioniijevih delavcev pa skušajo ustreči v kar največji meri. Pripravljajo pa se že na povečanje kapitala družbe, delnice bodo lahko kupili tudi posamezniki. Družba Pionir Tours, ki se, kot reče- predstavili. Z. L.-D. Maijan Šonc kasneje pa preko novogoriške enote Slovenijaturista, ki nam je že v prvem letu sodelovanja zapolnil 30 apartmar-jev za vso sezono z italijanskimi gosti. Tudi na ta račun smo v Stinicah precej obogatili gostinsko, zabavno in športno ponudbo. Lani smo projekt Turizem razširili na vse Pionirjeve počitniške kapacitete. Prva reakcija na ekonomske Po receptih babic -— Na Suhorju odpirajo domačo pekarno — Te dni bo pri Mar-ičevih na Gornjem Suhoiju pri-l. a obratovati prva zasebna pe-na v metliški občini in edina ki arna v občini nasploh. Poseb-n ', Pekarne bo v tem, da bo iz nje tih aj,a' domač bio kruh po recep-Lrina5lh babic. V njem ne bo nika-nri~ dodatkov za večji volumen, *«nejši vonj, barvo in obstoj-kar,. ruha’ ki so v sodobnem pe-tstvu tako rekoč nepogrešljivi. na hi!nas bom° Pekli kruh v pečeh ten;Ukova drva, vse delo razen gne-Ja testa pa bo ročno. V prihodnje Milena Markovič načrtujemo celo, da bi bila moka domača, zmleta na kamnih,« pove Milena Markovič. Seveda Markovičevi ne nameravajo biti konkurenca Dolenjski pekarni, ampak se dogovaijajo, da bi dopolnjevali njihovo ponudbo z domačim kruhom in pecivom. Zanimivo je, da so se pri Markovičevih prej ukvarjali z izdelovanjem izolacijskega materiala, za pekarno pa so se odločili zato, ker se jim zdi v današnjih razmerah to bolj gotov kruh. Sicer pa se jim zdi sedaj najpomembnejše, da preživijo. V suhorski pekarni naj bi spekli dnevno 1000 do 1500 kg kruha, vendar ga sami ne nameravajo prodajati. Z njim bodo zalagali le druge prodajalne, da pa bi izvedeli, kakšen kruh potrošnikom najbolj ustreza, so pripravili tudi anketne lističe, ki jih bodo razdelili med kupce, ko bo peka kruha stekla. Seveda bo prva štruca ali hlebec za pokušnjo zastonj, Markovičevi pa bodo tako razdelili okrog tono kruha. Obljubljajo, da bodo želje kupcev zanje edino vodilo pri delu. M. B.-J. ir/namuK S!*, A U/rocUu&bDO’ 'botvr^Jatga/iilJa/ in zemlja 0*f*° n°£ nisem mogla zaspati po na?61? "z*m ‘n začela plezati Plezat Jem drevesu. Dolgo sem enkrlu a Vr^a n' nikjer. Na-RQj0 Sern zagledala svetlobo. cexJJ sem pomislila, da je son-h svo^VSe mi je zdelo čudno, da zlo,:. ‘ ° Ponoči Prišla sem do le. 7 VTat’ Potrkala, in odprla so viton; v/al‘je stal 5 v. Peter »Le vab!/ nisi grešnik,« me je po- de bi , • Peter, zlagala bi se, je on ,a- ^ nisem grešnik. Mi gre*j)Ze ° šol, da sem tolikokrat Vs,0Di*Oproščeno ti je, lahko nebg!f p nebesa«»Ne, hvala za ke Ja.p? & nisem pripravljena Zemi*aj čosa bi rada ostala na ter ,P-e»Pa nič,« je rekel sv. Pe-$eftls ZQioputnil z vrati Hotela tht,,), spustiti po drevesu, a ga je je,,/* 2e nekdo odstranil. Ver-rešilnf1*!1 h za8ate sem se Sem nUj da sem skočila Dolgo PQdlaala’ lako dolgo, da sem kp v jutro. Še sedaj je nisem ALENKA ŠEGA iitvigpj? na ietošnji mirenski prire-Pplbotv-jela seS,avek ocenila za sktt Prispevek v skupini »dolenj- PROTEST SREDNJEŠOLCEV — Pretekli teden ni bilo živahno le v slovenski skupščini ampak tudi okoli stavbe parlamenta Ravno v času, ko so v sosednjem Cankarjevem domu na prvem kongresu zasedali Sivi panterji Slovenije, nasproti v republiškem parlamentu pa poslanci, so se na protestnem zborovanju ob Maximar-ketu zbrali slovenski srednješolci Seveda niso manjkali niti oni z obale niti iz dolenjske metropole. Vsi pa so terjali moratorij za zaključne izpite in utemeljevali razloge za to zahtevo. Med številnimi govorniki je pri srednješolcih skoraj najbolj »vžgal« predsedniški kandidat na zadnjih volitvah / van Kramberger. Ko pa je srednješolcem okoli poldneva prekipelo, so za kakšne četrt ure, kljub ogradam, ki jih je namestila proti demonstrantom policija, prodrli na sicer zelo prometno ulico pred skupščino in jo blokirali Poslancem in raznim gostom, ki so prihajali in odhajali iz parlamenta so izdatno žvižgati kratkočasili pa so se z dokaj hrupno glasbo. Rezultat protestov srednješolcev je zdaj že znan — zaključni izpiti bodo, a precej okrnjeni, manj zahtevni. Takje pač kompromis med pogajalci srednješolcev in slovensko vlado. (Foto: P. Perc) Je belokranjski črni proteus, edinstven na svetu, ogrožen, še preden smo ga spoznali? Črni proteus je ogrožen Proteus ali človeška ribica je že sam po sebi naša velika znamenitost, saj je ta izjemno redka živalska vrsta znana le na območju dinarskega krasa. Od leta 1768, ko je močerila ali človeško ribico prvič na kratko opisal Laurenti kot nov rod in novo vrsto z znanstvenim imenom Proteus anguinus, se je o tej živalici nabrala obsežna literatura, a še danes znanstveniki o tej redki živali ne vejo vsega. Zato so o njej zanimiva vsakršna nova spoznanja, tudi drobni podatki. Med lokalite-tami, kjer so našli človeško ribico, jih je nekaj tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Zato je jeseni 1986 novica o najdi črnega proteusa v izviru Do-bličice pri Črnomlju toliko bolj odjeknila v znanstvenem svetu. Sloje za edinstveno najdbo, za svetovno, planetarno posebnost. Črno človeško ribico so našli delavci Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne, ki so delali črpalne poskuse, s katerimi naj bi ugotovili, ali je mogoče dobiti iz izvira Dobličice kaj več pitne vode. Ob tem so po besedah delavcev, ki so enega črnega močerila ujeli in shranili, videli še tri te živali, ki pa sojih pustili. Prof. dr. Boris Šket, sedanji dekan ljubljanske Univerze, ki seje kasneje v izviru Dobličice potapljal, kljub skrbnemu pregledovanju ni našel nobene te živali več. Edini najdeni primerek črnega proteusa je bila nedorasla samica, dolga 17,8 cm, enotno in brez vzorcev močno pig-mentirana po vsem telesu, enako po hrbtni in trebušni strani, po repu, glavi in nogah. Njena barva je podobna barvi trebuha pri močeradu. Žival so vzeli v preiskavo na Inštitut za biologijo. O tej osupljivi najdbi je takrat pisal tudi naš časopis. Da pa pri črnem proteusu iz izvira Dobličice ni šlo za enkratno naključno igro narave seje kmalu potrdilo z najdbami črnih proteusov v bližnjem izviru Jelševniščice pri Jelševniku blizu Črnomlja. Ob visokih vodah bruhalnik v tem izviru prinese na dan črne proteuse in Inštitut za biologijo iz Ljubljane zadnje čase to redno spremlja. Tudi za vzorčenje oziroma lovljenje teh živali je izvir Jelševniščice veliko primernejši kot izvir Dobličice. Preiskave in raziskave črnega proteusa opravlja Inštitut za biologijo ljubljanske Biotehnične fakultete, vodi pa prof. dr. Šket, ki naj bi v kratkem objavil svoje izsledke. Žal pa obstaja strah, da bo človeška nemarnost, ki res ne pozna meja, lahko škodila ali celo uničila tudi to svetovno redkost. Ob zadnjem deževju in visoki vodi je iz bruhalnika v izviru Jelševniščice bruhala črna voda. Pa ne črna od črnih proteusov; ampak od umazanije. Najverjetneje gre za izpiranje odpadkov z Beltove deponije, ki jo je ta črnomaljska livarna naredila kar iz bližnjih vrtač, od izvira oddaljenih komaj kakih 600 m. Ne samo, daje ta izvir izjemna lokaliteta črnega močerila, ampak je tudi eden od pomembnih potencialnih virov za preskrbo s kvalitetno pitno vodo. Zato je še toliko pomembneje, da takoj preprečijo nadaljnje onesnaževanje in s tem novo ekološko katastrofo v Beli krajini. To od pristojnih služb zahteva Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, je pa seveda taka zahteva povsem na mestu in v skladu z zakoni. Ob vsem tem se s Krupo, razen tega, da je bila tudi izredno pomemben vir pitne vode za Belo krajino, vsiljuje še ena primerjava: samo v izviru Krupe so v Sloveniji našli podzemsko školjko congerio. Izvir Jelševniščice pa je tako rekoč edina svetovna lokaliteta črnega proteusa. Ali bi morali zadnji stavek že zapisati v preteklem času? A. BARTEU KAJ BO S ŠOLO? Osnovna šola Globoko je majhna. Je že precej stara, a vendar privlačna in udobna. Je lepo urejena, zato se v njej in njeni bližini dobro počutim. A te misli je skalila novica o ukinitvi šole. Naši odmori so polni razgovorov o šoli, a smo na žalost spoznali, da mi ne moremo veliko pomagati pri odločanju. V sebi sem začutila neko iskro, ki se mi vbada v srce. Počutila sem se, kot da bi mi vzeli nekaj, kar sem občudovala, kar mi je v čast. Krajani so z izmučenimi in žuljavimi rokami pomagali graditi šolo, saj so hoteli, da bi bila prihodnost njihovih otrok lepša. Upam, da bodo delegati glasovali proti ukinitvi šole. PETRA ŠULER, 7. r. OŠ Globoko DAN ODPRTIH VRAT Na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju smo imeli 17. maja dan odprtih vrat. Kljub slabemu vremenu je bilo zelo živahno. Učenci so se ukvaijali tako z varovanjem narave kot z gospodinjskimi opravili. Raziskovali so zgodovino naše šole v obdobju pred cesarico Marijo Terezijo do današnjih dni. Predstavili so se tudi folkloristi, ki so izdelovali piščalke in prikazovali pastirske igre, ter likovniki, matematiki, telovadci, jezikoslovci, modelaiji, fiziki in kemiki ter člani dramskega in novinarskega krožka. V šolski knjižnici je bila razstava starih listin in knjig. Najstarejša knjiga seje ponašala z letnico 1838. Ko je bilo delo v delavnicah končano, je tov. ravnateljica podelila knjižne nagrade in priznanja učencem, ki so med letom dosegli uspehe na različnih področjih. OŠ Mirana Jarca, Črnomelj OBRAMBNI DAN Učenci predmetne stopnje smo imeli športni dan. Osemnajst ekip učencev 7. in 8. razreda se je pomerilo v znanju obrambnih vsebin, sedemindvajset ekip od 5. do 8. razreda pa je odšlo na pohod. PETRA ZALOŽNIK, 6. c OŠ Trebnje DAN MLADIH VARČEVALCEV ŠMARJETA — Ljubljanska banka — Dolenjska banka že vrsto let pripravlja srečanje predstavnikov šolskih hranilnic in njihovih mentoijev. Zadnjih nekaj let so si za ta dan izbrali 25. maj. Tudi letos je bilo tako. V soboto seje prek 100 varčevalcev iz Dolenjske in Bele krajine zbralo v osnovni šoli. Najprej so odprli stalno razstavo 6. srečanja mladih likovnikov — kiparjev, zatem so podelili priznanje in nagrade najuspešnejšim šolskim hranilnicam. Največ točk so zbrali mladi varčevalci s Prevol, iz Metlike in šole »Dragotin Kette« iz Novega mesta. Udeležencem srečanja so člani turističnega krožka na osnovni šoli v Šmarjeti predstavili svoj kraj, zatem pa so se mladi na športnih objektih Zdravilišča Šmaiješke Toplice pomerili v različnih igrah. Za konec so pripravili še kviz o poznavanju bančnega poslovanja. Med šestimi ekipami sta bila najboljša predstavnika iz Mirne Peči, ki se bosta v oktobru udeležila republiškega tekmovanja delavcev šolskih hranilnic Ljubljanske banke. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V Šentrupertu je bila razstava fotografij Janeza Juvana. Mojster fotografije je razstavil 86 del. Namen razstave je bil prikazati fotografijo kot umetnost, morda pa bo vzpodbuda, da bi se tudi na naši šoli ustanovil fotografski krožek, saj ga zdaj pogrešamo. BRANKA AHLIN, 5. r. nov. krožek OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert DAN ZA EKOLOGIJO V soboto, 25. maja, smo imeli učenci OŠ Žužemberk drugi ekološki dan. Najmlajši so spoznavali in nabirali zdravilna zelišča; pripravili so celo domač zdravilni sirup. Učencem 5. in 6. razreda je g. Marjan Smrke povedal mnogo novih podatkov o ekoloških problemih. Šli so pogledat »živo« črno smetišče na Jami. Sledila je očiščevalna akcija v Žužemberku. Pobirali so smeti in vsaj za kratek čas olepšali kraj. Pet učencev je v tem času izdelalo ekološki stenčas. Druga skupina je iz plastičnih posod izdelovala koše za smeti. Učenci 7. razreda so mikroskopirali in merili, osmošolci pa so spoznali in razstavili zdravilne rastline. Najlepši del dneva je bila razstava malih živali. ALENKA GRIVEC, 7. c OŠ Žužemberk Tekmovali mladi tehniki Kar 365 tekmovalcev iz 11 regij se je pomerilo — Dt _________bre uvrstitve Dolenjcev in Posavcev BRŠLJIN — Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je skupaj s sorodno organizacijo v Novem mestu pripravila dvodnevno 15. srečanje mladih tehnikov iz osnovnih in srednjih šol. Srečanja se je udeležilo 365 tekmovalcev iz enajstih regij, med katerimi je bilo tudi 110 mentoijev tehnične vzgoje, ki so pripravili okroglo mizo o mestu in vlogi tehnične vzgoje v našem izobraževalnem procesu. Prireditev je bila skupna manifestacija na področju politehnične, delovne in proizvodne vzgoje, razvijanja čuta odgovornosti za lepšo in varnejšo naravo in okolje ter razvijanja in širjenja tehnične kulture kot sestavnega dela splošne kulture. Novomeščani so srečanje pripravili ob pomoči kolektivov novomeških osnovnih šol in staršev otrok, kolektiva Dijaškega doma Majde Šilc in drugih pod pokroviteljstvom občinske skupščine Novo mesto. Zmagovalci iz dolenjske in posavske regije: tehnični postopki: 3. Košiček, Rifelj, Juršič, iz Katje Rupene; elektrotehnika: 1. Jovanovič, Gorenc, Katja Rupena; informativna in propagandna oprema: 1. Klemenčič-Rukše, Brusnice; učna tehnologija: 3. Golob, Debevc, Martinčič iz Škocjana; proizvodni proces, konstr. Fischer: L Franci Konček iz Dolenjskih Toplic; »dobro jutro, elektronika«: 3. Iztok Suhorepec z OŠ Grm; konstrukcijske zbirke • Sedanji odmik od socialne države je velik korak nazaj. (P. Ko-vačič-Peršin) • Krepost staršev je dragocena dota. (Horac) PRED STARTOM — Srečanje mladih tehnikov je stkalo mnoga nova poznanstva in seje bilo na koncu kar težko posloviti Mnogi mladi so se ob gledanju tekmovalnih panog navdušili za kaj novega Morda so si zaželeli da bi žejutri imeli takšno radijsko vodeno letalo, ki je v zraku nad Bršljinom delalo prave vragolije. (Foto: J. Pavlin) (lesno-lego): 3. Aljoša Motore iz Artič; fotografija: L Andrej Križ iz OŠ Katja Rupena; avtomodeli na elek. pogon: 3. Matej Dule iz Škocjana, raketni modeli: 8. Jernej Guštin z OŠ Grm; ploščati zmaji: 3. Breznik iz.Trebnjega; ladijski modeli: Uroš Mali z OŠ Grm; arg-mladinci: L Špela Jenko iz Gimnazije Novo mesto. J. P. PRIČETEK KOPALNE SEZONE? SEVNICA — Če se bo vreme izboljšalo, bodo te dni začeli polniti vodo v sevniški olimpijski in otroški bazen. Na kopališču, s katerim upravlja ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Sevica, so opravili vsa nujna vzdrževalna dela, v recepciji podjetja pa so že naprodaj sezonske karte za kopališče. Za odrasle stane karta 900 din, za otroke pa 700 din. SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE NOVO MESTO Ul. Milke Sobar 30 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE — 2 učitelja slovenskega jezika in književnosti profesor — 1 učitelja strokovnih predmetov za lesarstvo dipl. Inz. lesarstva, dve leti delovnih izkušenj v lesni industriji — 3 učitelje matematike profesor matematike — 2 učitelja fizike profesor fizike — 1 učitelja zdravstvenih strokovnih predmetov VS program zdravstvena nega in visoka izobrazba organizacijske, pedagoške ali sociološke smeri Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. SKUPŠČINSKI OB DVAJSET TISOČAKOV PRELOKA — V času do 21. maja je nekdo na Preloki pri Črnomlju vlomil v vikend Zdenke Smole iz Ljubljane. Predrznež je odnesel več orodja in drugih stvari v skupni vrednosti kar 20.000 din. TAT V DIJAŠKEM DOMU NOVO MESTO — 17. maja med 8. din 12.30 je še neznana oseba z originalnim ali ponarejenim ključem odklenila sobo v dijaškem domu v Šmihelu, v kateri prebival 17-letni B. Z. iz Osredka. Tat je prebivalcu zmaknil denarnico z gotovino in osebnimi dokumenti, nato pa sobo zaklenil in izginil. KRAJA V STANOVANJU NOVO MESTO — Neznanec JE v času med 20. in 24. majem iz stanovanja Jožice Kuplenik v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu ukradel 300 din in 630 DEM. Kuplenikova je tako skupaj ob 8.400 din, račun je seveda po uradnem tečaju. OB DENAR ZA ŠOLSKO MALICO NOVO MESTO — D. L., učenka sedmega razreda Osnovne šole Grm, je v času med minulim torkom in sredo ostala brez kuvert, v katerih je imela spravljen denar, ki ga je zbirala od učencev za šolsko malico. Ali sta kuverti izginili v šoli ali kje drugje, še ni znano, znano je le, da je bilo v eni 1.040 din, v drugi pa 650 din. Možje postave še iščejo tatu. OSTAL BREZ GOLFA ČATEŽ — Noč na 24. maj je nekdo izkoristil za tatvino osebnega avtomobila golf turbo diesel temno modre meta-lik barve, ki je stal pred Čateškimi Toplicami. Vozilo je last Ljubljančana dr. Petra Kumpa, golf pa je imel registrsko oznako W 652968. Škode je za 260.000 din. OSTAL BREZ AVTOMOBILA ŽUŽEMBERK — Še neznan storilec je pred dnevi sedel v osebni avto Jožeta Hočevarja iz Žužemberka, ki je svoje vozilo pustil parkirano na dvorišču bifeja Marije Ponikvar na Dvoru. Tat ni imel težkega dela, v avtu so bili kontaktni ključi, tako da se je lahko nemoteno odpeljal proti Podgozdu. Tam je avto zapustil, še prej pa odtrgal vzvratno ogledalo in poškodoval brisalce. VARUJTE SE BRUSILCEV RIBNICA — Že večkrat in v različnih krajih seje izkazalo, da ne kaže zaupati raznim brusilcem nožev in popravljavcem dežnikov, ki po hišah ponujajo svoje usluge. To je 20. aprila občutila tudi 77-letna Pavla Hočevar iz Brinovščice v Slemenih. Takrat so ji ponudili svoje usluge trije neznanci: brušenje nožev soji zaračunali 500 din. Ženica je šla v spalnico po denarnico, da bo plačala. Takrat pa ji je en izmed neznancev iztrgal denarnico s 30.000 dinarji, nakar so vsi trije »nabrusili še pete« in se odpeljali z avtom. Na srečo sojih že naslednji dan prijeli v Ivančni Gorici. To so bili 27-letni D. Hašiminovič, 28-letni D. Ali-manovič in 20-letni S. Alimanovič, vsi iz Bjeline v BiH. • Vprašate, kje so meje demokracije. Odvečno vprašanje, ona mora biti brezmejna. • Naši ubijalci so smog, ki nas duši, gospodarstvo, ki nas davi, in kmetijstvo, ki zateguje uzde. D. STARČEVIČ PESKANJE IN POVRŠINSKA ZAŠČITA KONSTRUKCIJ, kamionov in kmetijskih strojev po konkurenčni ceni. Tel. (068) 50-381. (P21-14MO) KEMIČNA ČISTILNICA — KOMISIJSKA TRGOVINA, Marija Jevnikar, Baragov trg 1, Treb-nje, tel. 44-956, obvešča cenjene stranke, da bo lokal zaradi adaptacije zaprt od 10.6. do 13.7.1991. Stranke prosimo za razumevanje, želimo ostati vedno prvi v kvaliteti in vam biti vedno na uslugo. DOLENJSKI LIST t • občin* CRNOMF.IJ. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE V 4. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 30. marec 1991, so objavljeni naslednji dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odlok o davkih občanov občine Črnomelj — Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1991 — Odlok o uvedbi melioracijskega postopka Dobliče—Jerneja vas — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo organi samoupravnih interesnih skupnosti OBČINA METLIKA — Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi — Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj, vrednosti zemljišč in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika v letu 1991 — Odlok o zaključnem računu proračuna občine Metlika za leto 1990 — Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka Metlika II na območju naselij Jugorje, Lokvica in Suhor — Odlok o davkih občanov občine Metlika — Sklep o oddaji metliškega ribolovnega okoliša v upravljanje ribiški družini »Kolpa« iz Metlike — Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Metlika za leto 1990 — Odlok o proračunu občine Metlika za leto 1991 — Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Metlika OBČINA NOVO MESTO — Odlok o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto — Odlok o ureditvenem načrtu Zgodovinsko jedro Dolenjskih Toplic — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Novo mesto — Sklep o razpisu nadomestnih volitev za zbor združenega dela skupščine občine Novo mesto v 16. volilni enoti — Sklep o določitvi povprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjskih površin in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Novo mesto — Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov odbora za družbene dejavnosti — Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov odbora za gospodarstvo in infrastrukturo — Sklep o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov odbora za praznovanje 500-letnice novomeškega Kapitlja OBČINA RIBNICA — Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planskih celot R 1 — KS Sv. Gregor in R 2 — KS Velike Poljane — Odlok o davkih občanov za leto 1991 OBČINA TREBNJE — Sklep o razpisu nadomestnih volitev delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Trebnje — Odlok o zaključnem računu občine Trebnje za leto 1990 — Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1991 — Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1991 (od 1.1.1991 do 30.6.1991) — Odlok o prostorskih pogojih za območje občine Trebnje (planske celote 1,3, 4, 5) — Odlok o davkih občanov občine Trebnje — Odlok o varstvu naravnega okolja pred požari — Odlok o spremembi odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine Trebnje — Odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju občine Trebnje MEDOBČINSKE OBJAVE — Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1991 V 5. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 24. april 1991, so objavljeni naslednji dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen — Sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1991 OBČINA METLIKA — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen — Odlok o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo in pijač zunaj poslovnih prostorov — Odlok o ravnanju z odpadki na območju občine Metlika OBČINA NOVO MESTO — Sklep o oblikovanju najemnin za poslovne prostore ob upoštevanju con oz. območij lokacij poslovnih prostorov — Odredba o ureditvi prometa na nekaterih cestah in ulicah v Novem mestu — Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območje historičnega jedra Novega mesta OBČINA RIBNICA — Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1991 OBČINA TREBNJE — Sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Trebnje V 6. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 10. maj 1991, so objavljeni dokumenti: OBČINA ČRNOMELJ — Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje 14/2 »Avtobusna postaja Črnomelj« — Sklep o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Črnomelj 1986—1990 OBČINA NOVO MESTO — Odlok o davkih občanov občine Novo mesto — Odlok o ureditvenem načrtu pokopališča Srebrniče —1. faza — Odlok o lokacijskem načrtu primarne mreže plinovoda v Novem mestu — 2. faza — Odlok o spremembi odloka o organiziranju javnega podjetja Komunala Novo mesto — Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Novo mesto za leto 1990 — Odredba o spremembi odredbe o delovnem času upravnih organov občine Novo mesto V MERKURJEVI ponudbi rabjjene opreme boste našli stroje za brizganje plastike, za žaganje, rezanje, krivljenje univerzalne revolver stružnice, stružne avtomate, rezalnike vrtalnike, brusilke, stiskalnice, livarsko opremo, biro in računalniško opremo, elektroopremo, lesnoobdelovalne stroje... Na konsignacijo ali na odkup sprejmemo stare stroje v svoje skladišče. Pokličite nas na telefon (064) 212-773 (Merkur Kranj, Gregorčičeva 8) in brezplačno Vam bomo poslali naš KATALOG. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto RAZPISNA KOMISIJA ZAVAROVALNICE TILIA, D.D. NOVO MESTO RAZPISUJE delovno mesto: direktorja družbe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu — da imajo organizacijske sposobnosti, potrebne za uspešno vodenje poslovanja, ter da so se z dosedanjim delom izkazali v uspešnosti — da je predloženi program pozitivno ocenjen Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev posredujejo RAZPISNI KOMISIJI Zavarovalnice TILIA, d.d. Novo mesto, 68000 NOVO MESTO, Cesta herojev 1, v roku 8 dni po objavi z oznako »za razpis«. Razpisna komisija ZAVAROVALNICE TILIA, D.D. NOVO MESTO OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 23. 4. 1991 (Skupščinski Dolenjski list, st. 5/91) JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA HISTORIČNO JEDRO NOVEGA MESTA v času od 24. aprila 1991 do 24. junija 1991: — v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, I. nadstropje ter — prostorih krajevnih skupnosti Center, Kandija — Grm, Majde Sile in Mestne njive. JAVNA OBRAVNAVA osnutka prostorskih ureditvenih pogojev bo v četrtek, 6. junija 1991, ob 18.30 v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Novi trn 6 (soba 67/11). Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci prostorskih ureditvenih pogojev, ki bodo k osnutku podali podrobnejšo obrazložitev in prisotnim dajali pojasnila. Vabljeni. Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto DASEVAM NEBI NIKDAR ZGODILO Lani so v Sloveniji v 9960 tatvinah roparji posameznike in družbo oškodovali za 121 milijonov dinarjev. V 5761 vlomih so tatovi okradli 2578 avtomobilom 1041 stanovanj, 890 počitniških hišic, 525 trgovin? 287 lokalov, 186 šol in 15 pošt. ZAVAROVANJI JE NAJBOLJŠE VAROVANJE. Vse informacije za vašo osebno varnost ter varovanje vaše?8 imetja na sejmu VAROVANJI SEClRlTJj Ljubljana, 28.5,-l.jj I pij Brezplačne vstopnice za sejma lahko prevzamete' poslovni enoti zavarovalni triglav d.d. v Novem McS Zagrebška 2. t. 22 (2180) 30- m10 20 DOLENJSKI LIST ro|aite z nami na vzhodno obalo Istre, kjer vas čaka vrsta turističnih °h|ektov v RABCU. V zalivu Maslinica, prav v bližini peščene plaže, so trije hoteli B kategorije - MIMOSA, HEDERA in NARCIS. Ob notelih so številni športni objekti, veliko je priložnosti za sprehode n zabavo. Morda še to, v hotelu HEDERA je pokrit bazen s sladko v°do in trim kabinetom, v hotelu MIMOSA pa pokrit bazen z morsko vodo. V vseh hotelih so nadvse ugodni tedenski aranžmaji! Cene polpenzionov v sobah 1/2 za eno osebo na dan: M'MOSA in HEDERA m julij/avgust september 270-347 din 456-568 din 324-416 din Narcis junij 237-281 din julij/avgust 403-489 din september 284-337 din Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion za en° osebo na dan: junij 1/1 310 din ^2 260 din Poiščite biser, ki je prav blizu informacije in rezervacije: telefon: 052/872-226,872-206 telex: 25347 yu rabac telefax: 052/872-561 v školjki Kvarnerskega zaliva. SAVNIK MARICA NOVO MESTO UL.TALCEV 2 FOTOKOPIRANJE ADMINISTRATIVNE STORITVE ZASTOPSTVO _ SERVIS VAKO VAKO Kolodvorska 56 68340 ČRNOMELJ Tel. 068/52-073, 52-555 Telefax: 068/52-073 Cenjene potrošnike obveščamo, da smo pripravili izredne ugodnosti za uporabnike naših storitev: 1. Ukinitev obračuna kilometrine, delovne ure po najkonku-renčnejših cenah. 2. Pri prejemu računa dobite kupon s številko. Vsako zadnjo soboto v mesecu bo izžrebano 6 številk. Pri vsakem žrebanju bodo prisotni trije lastniki kuponov, prav tako pa bodo udeleženi pri žrebanju, ki bo v Studiu D. Čas žrebanja bo objavljen po radiu. Zadetki prvega žrebanja: — skrinja 380 I — hladilnik, — dve popravili servisa do vrednosti 2.500,00 din, — tri popravila do vrednosti 1,500,00 din. Kupone shranite do konca leta za novoletno žrebanje. Se priporočamo! Slovenske novice so edini dnevnik, ki izhaja v barvah. Dobesedno in v polnem pomenu besede. Saj res ne gre, da nam bi vzeli vse veselje do življenja. Izpolnite tale kupon in prihranite) j^orda so vaša Pošiljajte mi teden dni brezplačno in brez obveznosti Slovenske novice. Pričakovanja drugačna. Nlc hudega, saj sc lahko Imc in priimek. Prepričate. Izpolnite tale j P°n in v treh dneh po Crn> ko ga bomo prejeli, ,arn bomo teden dni rezplačno pošiljali naš ^snik. Peti dan Prejemanja vas bomo P°vprašali po vašem ^ Pen ju o vsebini asopisa in o tem ali se °ste nanj morda naročili. 72 d in i Novice 24 l/R NA PRll! Ulica in hišna številka. Poštna številka in kraj Telefon doma _________ Letnica rojstva DOLENJSKI LIST O Izobrazba: osnovna srednja višja visoka Katerega od dnevnih časopisov berete ? DELO LJUBLJANSKI DNEVNIK VEČER Podpis: $tik- razvojno trženje, Titova 35, 61000 Ljubljana P.S. Dovoljujem, da na moj naslov občasno pošiljate neobvezno propagandno gradivo: DA NE SGP ZIDAR KOČEVJE »v stečaju« Trg zbora odposlancev 56 61330 KOČEVJE ODDAJA V NAJEM opremljene poslovne in proizvodne prostore v Kočevju Predmet oddaje so naslednji prostori: 1. pisarniški prostor v izmeri 2. pisarniški prostor v izmeri 3. pisarniški prostor v izmeri 4. pisarniški prostor v izmeri 5. pisarniški prostor v izmeri 6. pisarniški prostor v izmeri 7. pisarniški prostor v izmeri 8. pisarniški prostor v izmeri 9. proizvodni prostori v izmeri 10. skladiščni prostori v izmeri 11. del parcele v izmeri 13,88 m2 13,73 m2 21,94 m2 76,84 m2 43,59 m2 135,64 m2 55.50 m2 33.50 m2 1.236,00 m2 72,00 m2 411,00 m2 Pogodbe bodo sklenjene za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prednost pri najemu imajo osebe, ki bodo sklenile delovno razmerje z odpuščenimi delavci SGP »ZIDAR« Kočevje. Informacije po telefonu 061 855-261. Pisne ponudbe pošljite na naslov: SGP ZIDAR Kočevje »v stečaju«, Trg zbora odposlancev 56, Kočevje, v 8 dneh po objavi. 4 |/nl/K tovarna zdravil p.o. \ ^ IyKI\J\ Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje javno licitacijo, na kateri želi razprodati rabljeno hotelsko opremo (postelje kavče, nočne omarice, fotelje in drugo). Licitacija bo v torek, 4.6.91, ob 14.30 v prostorih Krkine Vinske kleti na Bajnofu. Osnovna šola ing. Janeza Marentiča Podzemelj 68332 Gradac razpisuje prosti delovni mesti 1. UČITELJA 1. RAZREDA — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pričetek dela 1. 9.1991. 2. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Z DOPOLNJEVANJEM — za določen čas (od 1.9.1991 do 30.6.1992) s polnim delovnim časom. Prijave na razpis z dokumentacijo pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa. , ________________________________________:_________ V SPOMIN Dragi Janko, otožno je brez tebe. žalost nas mori, potreben si, a tebe ni. 27. maja je minilo žalostno leto, odkar si zapustil svoje drage, naš ljubi mož, oče, sin in brat JANKO ŠUTEJ Kovačji Grad 1, Vinica Tujina te je vzela, tvoji družini pa je zadala žalost. V našem domuje praznina, v srcih naših bolečina, spomin pa živi, ker tebe več med nami ni. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate svečke in mu krasite grob s cvetjem. Žalujoči: žena Marica in otroci Stanka, Oliver in Nikoli, mama, brat Mirko, brat Jure z družino, brat Jože z družino in sestra Anica z družino Nemčija, Ostrack, Kovačji Grad, Kanada Živiva, če je to življenje, žalost in bolečina Živiva toda za kaj in za koga ko pa nimava tebe — ljuba hčerka V SPOMIN naše ljube BRANKE KNEZ iz Krmelja 23 Tako rada si živela, a morala v najlepšem mesecu, maju, si umreti. Šajne moreva tega doumeti, daje danes, 30. maja, že pet let od krute resnice, da te ni več. Hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen grob. Neutolažljivi vsi tvoji Krmelj, 30. maja 1991 DOLENJSKI LIST 21 II-TEM TCnUII UAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V JtIVI I tuNU VAo Z.ANIIV1 A PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 30. maja — Ivana Petek, 31. maja — Angela Sobota, 1. junija — Justin Nedelja, 2. junija — Evgenij Ponedeljek, 3. junija — Drago Torek, 4. junija — Kristina Sreda, 5. junija — Ferdinand LUNINE MENE 5. junija ob 16.30 — zadnji krajec kino BREŽICE: 31.5. in 1.6. (ob20. uri) ameriška akcijska drama Bele noči. 2.6. (ob 18. in 20. uri) francoski kriminalni film Nikita. ČRNOMEU: 31. 5. (ob 20. uri) ameriški triler Škandal v Hollywoodu. 2. 6. (ob 18. uri) ameriška komedija Rockn Roli detektiv. 2. 6. (ob 20. liri) ameriški psihološki triler Ko jagenjčki utihnejo. K RŠKO: 30.5. (ob 21. uri) ameriški erotični film Seksualne dileme. 2.6. (ob 18. uri) ameriško znanstvenofantastični film Robocop II. 4.6. (ob 20. uri)ameriška akcijska komedija Buli Durham. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 30. (ob 18. in 20.15) in 31. 5. ter 1. in 2. 6. (ob 20. uri) ameriška melodrama Havana. 31.5. ter 1. in 2. 6. (ob 18. uri) ameriški akcijski triler Ozki prehod. L in 2.6. (ob 16.30) ameriška celovečerna risanka Pepelka. SEVNICA: 31. 5. in 2. 6. ameriška komedija K-9. mm _____i________ Alojz Bizjak, Kočno 4, Krško, « (0608) 32-209. 3468 kmetijski stroji TRAKTOR TV 523, malo rabljen, s frezo, plugom in plugom za sneg prodam. Novak, Bršljin 58, * 23-339. 3456 MLATILNICO, lahek most z lestvijo in nahrbtno škropilnico Stihi, vse rabljeno, vendar izpravno, ugodno prodam. .. -----& ------------------- KOSILNICO BCS in vino, rdeče in belo, prodam. Žonta, Potov Vrh 4, Novo mesto. 3483 MOTOKULTIVATOR Goldoni Mondial LPS (8 KS), s frezo in plugom, prodam. « 24-368. 3488 TRAKTOR AIHER (19 KM), potreben popravila, prodam. * 47-081, po 15. uri. 3505 PRIKOLICO SIP 17 prodam. Anton Kovačič, * 42-800. 3508 KOSILNICO dvojni nož SCT prodam ali menjam za rotacijsko 165. Andrej Turk, Brod 4, Podbočje. 3519 MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. Stanko Uršič, Škrljevo 5, Šentrupert, » 40-072. 3521 TRAKTOR TV 523 s frezo in plugom prodam. Jože Srebrnjak, Hrušica 24, Novo mesto. 3533 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO (17 m3) prodam. ® 41-006. 3540 BCS DIESEL in 170 I kompresor prodam. » 56-612. 3561 ŠKROPILNICO za traktor Tomo Vinkovič 420 prodam. ® (068)60-179, zvečer. 3571 KROŽNE BRANE, 24 diskov, dobro ohranjene, prodam. ®- 76-178. 3600 kupim SENO na rastilu, na relaciji Žabja vas, Smolenja vas, Slatnik, kupim. ® 26-729. 3541 motorna vozila Z 101, letnik 1978, obnovljeno, prodam za 1000 DEM ali v dinarjih. ® 42-621. 3457 OPEL KADET 1,3 GLS, letnik oktober 1987, prodam. « 068/56-332. PRODAM ZASTAVO 128, letnik 88, po ugodni ceni. ® 43-514 (popol. ali zvečer). 126 P, letnik 1985, prodam. Franc Banič, Konec 18, Novo mesto. 3458 LADO 1300 S in Z 750 S prodam. ® (0608)79-893. 3459 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. Se- Ig 41 IJfil MINI AUSTIN 1100 special, brezhiben, neregistriran, letnik 1979, prodam. Jože Plantan, Vel. Cerovec 9, Novo mesto. 3465 ZASTAVO 750, neregistrirano, v voznem stanju, hrastove plohe in smrekove deske prodam. ® 23-777. 3469 LADO 1200 S, dobro ohranjeno, letnik 1987, prodam. ® (068)25-722, popoldne. 3470 126 P, letnik 1987, registriran do aprila 1992, prodam. ® 43-588. 3471 126 P, letnik 6/1986, registriran do 17. februarja 1992, 36000 km, prodam. Cena 3000 DEM. * 22-950, popoldne. 3473 TOVORNI AVTO Mercedes 11 — 13, letnik 1976, nanovo registriran, prodam. ® 43-515. 3474 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. Jože Muhič, Vihre 47, Mirna Peč. 3475 GOLF DIESEL, letnik 1983/8, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. W26-687, popoldne. 3476 GOLF XD, letnik 86/87, prodam. ® 27-405. 3477 ŠKODO 120 LS, letnik 1982, prodam. Franc Ajdišek, Črnuška vas 8, Trebelno. 3479 JUGO KORAL 55, letnik april 1989, prodam. ® (068)27-501. 3482 GOLF DIESEL, 11/89, 32000 km, prodam. ® 84-575. 3484 JUGO KORAL 45, letnik avgust 1989, 16000 km, rdeč, odlično ohranjen, nujno in ugodno prodam. « 21-858. 3486 126 P, letnik 1981, registriran do marca 1992, prodam. Gazvoda, Šentjošt 10, Novo mesto. 3487 ZASTAVO 850, letnik 1983, prodam. Branko Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto. 3491 R 4 GTL, november 1989, prodam. Informacije na ® 27-866, popoldne. 3492 R 4, letnik 1979, registriran do maja 1992, prodam. ® 42-234. 3493 JUGO 45 A, maj 1987, opravljen tehnični pregled, ugodno prodam. ® 24-834. 3494 Ril, letnik 1987, rdeče barve, prodam. ® (068)86-139. 3497 Z 128, letnik 1987, registrirano do januarja 1992, prodam. ® 25-371, zvečer. 3507 126 P, dobro ohranjen, letnik 1986, prevoženih 17000 km, prodam. ® 27-716. 3510 Z 101 GTL 55, letnik 1983, registrirana do 2/92, prodam. # 23-686, interna 321, od 8. do 15. ure. 3512 TORI TRX, malo rabljen, prodam. Informacije na ® (068)51-087. 3514 126 P, december 1989, prodam. Lindič, Vel. Brusnice 58 a. 3517 126 BIF, vodno hlajenje, prodam. ® (068)46-534. 3518 Z 101 GTL, letnik 1985, registrirano, prodam. Na žago 2, Šentjernej. 3520 126 P, december 1987, prodam. Lenka Gašperšič, Podgora 23, Štraža, * 87-462, v četrtek popoldne. 3522 R 4 GTL, letnik 1988, prodam »(068)23- 585. I LADO 1200, letnik 1976, z obnovljenim motorjem, registrirano do oktobra, prodam. ® 65-317. 3525 JUGO 45, letnik 1989, registriran do maja 1992, prodam. ® 51-767. 3526 MINI SPECIAL, letnik 1979, prodam ali menjam. Marjan Bukovec, Ljubljanska c. 15, Novo mesto. 3527 JUGO 55, april 1988, prodam. Jakša, Cesarjeva 37, Novo mesto. 3530 GOLF DIESEL, julij 1989, rdeč, 4 vrata, odlično ohranjen, prodam. Medic, Volčičeva 2, Novo mesto, ® 22-737. 3531 LADO SAMARO, letnik 1987, registrirano do oktobra, prodam. ® (068)59-711. 3532 FIAT 126 P, letnik november 1986, prodam. Matjaž Kovačič, Mali Slatnik 33, Novo mesto. 3535 JUGO, letnik 1990, karamboliran, prodam. ® 25-324. 3537 MOTOR ATX50C,star 14mesecev, dobro ohranjen, za 1380 DEM prodam. « 26-150. 3538 GOLF, letnik 1982, prodam. ® 57-150 3542 MZ ETZ125 L, letnik 1990/91, z dodatno opremo, prodam. « (0608)75-573. 3543 VESPO MERI 4, športno kolo na 10 prestav, prodam. « 44-877. 3544 ALFA ROMEO 33 1,5 TI, letnik 1987,70000 km, bele barve, prodam. ® (068)53-211. 3545 TOMOS AVTOMATIK in tomos Kros ugodno prodam. ® 73-666. 3546 Z101 GTL, letnik 1986, in R 4, letnik 182, neregistriran, prodam. ® 26-944. 3548 KADE1T 13 S, letnik 1984, registri-4-334. ran do maja 1992, prodam. ® 84-3 3550 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rus tja Iglavni urednik in direktorj, Marjan Legan (odgovorni uredniki, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakte, Bojan Budja, Breda DuiU-Gomlk, Anton Jakie, Zdenka Undli-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jote Simčič in hran Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 22 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 280 din, na prvi ali zadnji strani 560 din; za razpise, licitacije ipd. 300 din. Mali oglasi do deset besed 250 din, vsaka nadaljnja beseda 25 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: S2100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. MOTOR CTX, letnik 1989, prodam. »(0608)32-287. 3551 VESPO P 200 E, letnik 1983, prevoženih 7700 km, prodam za 1500 DEM. ® 23-522. 3553 OPEL KADETT 13 GLS, letnik 11/86, prodam. * (0608)70-343. 3556 R 4 LTS, letnik 1980, registriran do 3/92, prodam. Ogled pri Nadž, Nad mlini 44, Novo mesto, po 19. uri. 3558 JUGO 60, star 14 mesecev, prodam. « 27-487. 3559 VW 1200, letnik 1975, prodam. Marjan Podvinski, Dol.Kamence 89, Novo mesto. 3560 Z 750, letnik 1980, registriran do maja 1992, prodam. » 26-786, popoldne. 3562 126 P prodam. ® 21-208. 3564 JUGO 45, letnik 1987, registriran, prodam. ® 20-486. 3565 R 4, letnik 1981, v nevoznem stanju prodam. « 27-586. 3566 JUGO 55, letnik 1989, rdeč, prevoženih 18000 km, prodam. Jordan, Grajska 27, Kostanjevica. 3568 DIANO, letnik 1979, in R 4, letnik 1979, prodam. ® 25-894, dopoldne in 43-767. 3569 AVTO ALEKO, star 15 mesecev, prodam. Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto. 3570 ZASTAVO SKALA, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejše vozilo jugo 45. ® 44-756. 3572 GOLF, letnik 1987, dobro ohranjen, rdeč, prodam. « 85-126, popoldne. 3575 ZASTAVO 101, letnik julij 1973, ohranjeno, prodam. ® 27-738. 3576 GOLF, letnik 1986/87, prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto. 3577 MOTOR CTX 80, nov, in dve strešni legi I = 7 m 1, poceni prodam. »47-222. R 9 GTD, letnik 1984, prodam. Mu-haber 45, JUGO 45, letnik 1988, prodam ali zamenjam. ® 20-411. 3583 126 PGL, letnik 1987, prodam.» 25-113. 3584 OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1987, prevoženih 53000 km, registriran do 4/92, prodam. W (0608)33-691. 3585 126 P, letnik 1989, registriran do 2/92, prodam. Jerman, Dol. Kamence 86, Novo mesto. 3586 TAM 6500, letnik 1975, in TAM 5500, letnik 1974, ugodno prodamo. Breza, Bučka, ® 76-078. 3588 ZASTAVO 101 SKALA, letnik november 1988, rdeče barve, 15000 km, dobro ohranjeno, ter nov elektromotor (5,5 KS) in novo trobento Amati prodam. ® 44-506. 3591 MOTOR ETZ 250, star dve leti, ugodno prodam. « 86-189. 3592 GOLF DIESEL, letnik 1990, rdeč, 4 vrata, prodam. « 52-329. 3593 VESPO PX 200 E, letnik 1988, registrirano za celo leto, ugodno prodam. ® 27-393. 3594 JUGO KORAL 45, letnik 1988, in traktor Zetor 50/11, letnik 1983, prodam. Groblje 38, Šentjernej. 3595 LADO 1300, letnik 1983, registrirano do 19. marca 1992, prodam. » 49-294. 35% ZASTAVO 750, letnik 1982, generalno obnovljeno, prodam. ® (0608)61-930. 3597 LADO 1200, letnik 1987, ohranjeno, prodam. » 65-324, po 15. uri. 3598 FURGON IMV 1600 R, registriran do 3/92, ugodno prodam. « 22-488, po 19. uri. 3604 AVTOMEHANIKI, POZOR! Na-vozni kanal, prikolico za prevoz vozil in vojaško prikolico za jepp ugodno prodam. ® 23-529. 3605 obvestila POMOČ PRI ZBIRANJU dokumentacije in urejanju zadev v upravnih postopkih (pridobivanje lokacijske dokumentacije, lokacijska in gradbena dovoljenja, priglasitev del...) vam nudi pisarna Elice Skenderovič, Kettejev drevored 3, Novo mesto, « 21-040, interna 390. 3563 TAPETNIŠTVO, Pristavice 9, Šentjernej. Tapeciranje in preoblačenje tapeciranega in oblazinjenega pohištva. Delovni čas od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 10. ure. ® 86-263. MATURANTI NUDIMO VAM BELE MAJICE S TISKOM PO VAŠEM NAROČILU. CENA ZA KOS: BREZ DAVKA OKOLI 60 DIN Z DAVKOM OKOLI 70 DIN Informacije tel.: 84-455 ali 23-585 V soboto ob 8. uri bo vrata kupcem odprla nova trgovina A/GAf— S//0/> na Partizanski 3 v Novem mestu, mestu. V njej boste našli bižuterijo, kozmetiko, posterje, darilni in šolski program, predvsem pa igrače. Igračke za vsako starost — MGM-shop na Partizanski 3 v Novem mestu! DELAVNICO in dvoje nedokončanih STANOVANJ, skupno 531 m2, prodamo v JESENICAH na Dolenjskem. Informacije na telefon (041) 333-809. 3590 srn Center za fotografije Fuji, Agfa, Kodak, Efke, Orwo filme dobite najceneje v prodajalni VIST A 21, Prešernov trg J, v Novem mestu. Prav tako bomo poskrbeli, da bodo vaši filmi hitro in kvaliteno razviti. Foto trgovina, laboratorij galerija UGODNA ONA EVROPSKA KVALITETA SHIMANO umon IIP OCLF. bet H la THOMPSON GORSKO KOLO iir.oo.i MOONJAIN BIKI IS PRESTAV Zensko uh motko /a samo 6 450 din m HOLLAND LOOK (vmk.) 5.0 jO din /d skupinski nakup iiihIiiih* m obroke INFORMACIJE HESS PR0 MARKET in LJUBLJANA. HM AH/INSKA I I prodaja rn 061 310 935 žax .102 556 Vredni smo zau/urija ' BIRO 5 d.o.o. TRGOVINA Vrhovčeva 9 , Novo mesto tel: 25-901 ,25-496 fax: 25-901 Tl, IZREDNO UGODNO -računalniki -telefaxi -modemi -diskete -in ostale računalniške potrebščine najcenejši I.APTOPI TAKOJŠNJA DOBAVA ! MOŽNOST NAKUPA TUDI NA KREDIT ! m Ali že veste, da lahko na enem mestu izberete in si izposodite klasično, moderno ali ekskluzivno poročno obleko? Vjenčana posudiona (izposojevalnica poročnih oblačil), Vlaška 70, Zagreb, tel. 418-014. d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, tel. 068 44 003 Obveščamo cenjene kupce, da izdelujemo in vgrajujemo vse vrste betonov po konkurenčnih cenah. Pri nas lahko naročite tudi ostali gradbeni material. Pokličite na tel. 44-003 ali se oglasite osebno. sltoodtaffcJ Ihoolfelncejo BLAGOVNICA NOVO MESTO Komandanta Staneta 18 ODDAJA v najem poslovne prostore v izmeri 70 m2 neto površine. Prostor je v blagovnici Komandanta Staneta 18 ter je primeren za predstavništvo, razstavni salon, trgovino itd. Svojo ponudbo pošljite na zgornji naslov. Vse ostale informacije dobite v blagovnici ali na telefonsko številko 21-775. I HA TEHNIČNA TRGOVINA IN MONTAŽA INSTALACIJ Bršljin 21, tel.: 21-503 Ugodno: VODOVOD OGREVANJE ELEKTRIKA BELA TEHNIKA KMETIJSKA OPREMA S tem oglasom dobite 6% POPUSTA za nakup gorilca ali mikrovalovne pečice ELEKTROINSTALACIJE in SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV Servisiram gospodinjske aparate Gorenje, pralne stroje, hladilnike, bojler-je, štedilnike (plinske, električne). Tel. (068) 20-405 preklici VSI FANTJE iz Lukovka pri Treh-njem zahtevamo od Fani Zorman iz ^u' kovka 10, Trebnje, da takoj preneha z **" resničnimi govoricami in žalitvami. posest NOVO V MOKRONOGU! Podjetje Opal d.o.o. izvaja naslednja dela: — steklarstvo — polaganje keramike, marmorja in slikopleskar-ska dela. Delovni čas od 7. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Se priporočamo! RUDMAN COMMERCE, Mala švarča 105 a, Karlovac tel. št.: 047-39-741 prodaja vozil znamke OPEL modeli: Kadett 1,4 i (3 vrata) Kadett 1,4 i (4 vrata) Kadett 1,4 (5 vrat) Vectra 2,0 i GL (5 vrat) Vectra 2,0 i CD (5 vrat) Vsa vozila so s katalizatorjem, dobava takoj. V SEVNICI na trgu prodam vseljiva enonadstropno, dvostanovanjsko h«? (150 m2), s telefonom in garažo, za 850^ DEM v dinarski protivrednosti. * (9“J 312-351,(061)214-791. ^ PARCELO (15 do 20 arov), na W sončni legi, v Gor. Straži, prodam- * (062)792-099, po 16. uri. PARCELO (1410 m2), z začeto gr>“' njo vikenda, na Travni gori prodam ?) (061)348-240,376-853. 34S,. HIŠO v Šentjerneju ali okolici vz* mem v najem. « 42-069, od 8. do 9. tj: in od 18. do 20. ure. GRADBENO PARCELO s sadovnjakom na Vrčicah pri Semiču Pr0”Li » 52-153. VIKEND ali parcelo za vikend kup11"’ Ponudbe pod šifro: »DOLENJSKA TREBNJE«. HIŠO v četrti gradbeni fazi v njem, parcela 936 m2 z vsemi pritikJi . mi, prodam. «(061 )347-788. - |rt] HIŠO-samostojni dvojček, v gradbeni fazi, z 10 ari zemljišča, v Novega mesta, prodam. «' 24-248. ^ DVOSTANOVANJSKO HIŠO ,V Krmelju prodam. ® (066)74-344, UR POLOVICE HIŠE v središču Se*jj jerneja oddam. Primemo za zastopstvo^ mimo obrt. « 27-104, zvečer. d? ZAZIDLJIVO PARCELO v Oto* (blizu želežniške postaje) prodam, t • trika in vodovod poleg parcele. •nf°r',!!Ag) je po ® (061)455-744, popoldne, (djjj 52-828. TRAVNIK (32 arov), na Rege^S. košenicah, in gozd (8 a) prodam. 285, popoldne. 3 prodam POCENI PRODAM leseno ročn°£ delano otroško zibelko in stojala _j (stenska in stoječa). Bogdan Blažič. |-č* Leskovec 76, Brestanica. « (O*1* 454- x Se, KOKOŠI za zakol prodajam-Stara cesta 2, Straža. SPALNICO MATEJA in »"'fS valno skrinjo (3201) prodam. « 28 KRAVO, dobro mlekarico, in ve deske, debeline 5 in 8 cm, pro^ljjij 42-925. - STROJ za sitotisk (4 barve) in stjJjLo termotisk (dimenzije 70x40 cm) prodam. ® 58-044, fax. 58-293. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, komaj 35-I«,ne_ žene, mamice, hčerke, sestre, svakinje insna LJUBICE ADAMIČ roj. RIBIČ, z Muhaberja 19 se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sočustvovanje. P®' klonjeno cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebnj1 zahvala sosedom, kolektivom Novoteks Konfekcija, Iskra TWJ osnovni šoli Bršljin in srednji gostinski šoli Novo mesto. Zahvala veU tudi dr. Springerju, patronažni sestri Drganovi, govornikoma F30138” Čiču in Močniku ter pevcem KUD Dušan Jereb. Vsem še enkrat iskre hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 74. letu zapustil n*3 dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stn ALOJZ BAHOR s Tanče Gore Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedo1^ prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih stali ob strani, n izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter ga v18 velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahva J jemo osebju ZD Črnomelj in osebju intenzivnega kirurškega odd* Splošne bolnišnice Novo mesto, Gorenju, GD Tanča Gora, PeV^~ ^ govornikoma ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ■ TOMLNIK na trda goriva (levi) in Sile s' ev'zor ugodno prodam. Majde •Vrl0''0 mesto. 3480 »K™* DESKE (79 m2) prodam f,T7>58. 3490 (4Ku£MOAKlJMULACIJSKO peč Sledil L ra^Jeno, 501 bojler in električni 834 S ugodno prodam. » 24- 44J'*EŠALEC BETONA prodam. * tS?' 3499 i /Revizor gorenje, čmo-bei, upravljanjem, prodam za križari«-jn kamovšek, Ulica Cankaijeve dv5-4q!i Ulovljen, prodam. ® (068) «S’J^poldne 3513 «»ro d iNSKO GARAŽO Strešnik, Vrat« ve ‘e,i. vgrajena dodatna okna in koka.pr0da,n- Primerno tudi za počitniš-Co- ® (068)25-392, popoldne. J^VmsKo HARMONIKO De brusili/Vrbasn°. nov°. novo komo ^ "kof 1000 W) prodam. ® (0608)61- Kn»rv 3539 233 s tremi mladiči prodam. W 25- DRva » 3549 22 „r» A Prodam. ® 20-557, od 20. do d*" 3552 Mi 7k42'375. 3 '■*^s?fi3,vs.ew . 3 3557 prodam. . mej. tom Jza varjenje PVC vrečk z izre-W,na?mPt! 400' agregat '.5 KW in no k(» | .mot°r Tomos, primeren za vrt-nSSSi Prodam. * 27-990. 3582 Hifne G°No PRODAJAMO hidra-trikt,. ;lne Planirane deske za vse vrste doda..; V' 15. junija 1991 nudimo 1 p°Pust. Breza, Bučka, ® 76-078. Štiri RAMP PRIKOLICO, staro “• prodam. ® (0608)31-032. «t SS^RAZDNI OBRAČALNI plug Jrebico Tomo Sinkovič (30 KS) ter Prodam’Staro dve leti, vozno, pripuščeno, BOBnv<0608)33-500. 3599 sko Dosln OSTREŠJE za gospodar- Pto£*loWe (10 X (0) in nov »šiberdah« po i^J^-SS4, zvečer. 3601 ltCNc°SK° POSTELJO in tri-^550 'n4ro’ sk°raj novo, prodam. 3602 ^_______razno I^ROSTA, KMEČKA dekleta in Oglasil- 1 ""ate srca za dolenjske fante? bite njiK * AFRODITI v Kranju in osre-J,n 'n sebe. »(064)324-258. P°nurtiPAM LOKAL v Novem mestu. 06 Pod Šifra: »LEPA LOKACIJA« Dv"ra mh°METNI TOČK' v središču "tirno M?dam v najem več prostorov za St^*87-303. 3528 spozo- AREJSI UPOKOJENEC želi Itrat.L xSko °d 50 do 65 let za strežbo (068)v; i-v?5' Ostalo po dogovoru. W I\c 38- 3547 *» osno!RUlRAM matematiko in fiziko 481. Vne srednje šole. ® (068)22-3555 KOKRŠPANJELA oddamo družini z lastno hišo z vrtom. ® 22-783. 3581 PROSTOR (26 m2), takoj vseljiv, ixldam v najem. Bršljin 21, Novo mesto, ® 21-503. 3603 službo dobi NUDIM vam dober zaslužek na terenu. Pogoj: delo ob vikendih z. lastnim avtomobilom. Javite se na ® (068)84-791. 3378 POTREBUJEMO še nekaj potnikov za prodajo konfekcije na terenu. Velika izbira artiklov, odličen zaslužek s takojšnjim izplačilom provizije. ® 85-325, po 20. uri. 3404 MLAJŠE DEKLE v strežbi honorarno zaposlim. Partizanska 21, Novo mesto, ® 28-550. 3498 POTREBUJEM sposobne agente za prodajo iskanih artiklov na območju Posavja in Dolenjske. Provizija od 30 % na-preu® (0608)81-082. 3501 CE IMATE lasten prevoz in želite zaslužiti, pokličite na ® (0608)34-896. 3503 IŠČEMO potnike za prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz, dober zaslužek. W 23-640. 3504 KOMERCIALISTI in potniki, pozor! Čaka vas izreden zaslužek. W 27-905. 3567 stanovanja NAJAMEM STANOVANJE ali hišo za več let. ® 28-006 dopoldne. STANOVANJE v Novem mestu oddam za dve leti. Šifra: »PREDPLAČILO«. 3496 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali zamenjam za gradbeno parcelo. ® 22-349, popoldne. 3506 PROSTOR ZA VAJE IGRALCEV RIBNICA — Še pred tremi leti je bil prostor pod odrom v domu TVD Partizan v Ribnici skladišče navlake; amaterska kulturna dejavnost, predvsem člani dramske skupine in pevci, pa niso imeli primernega svojega prostora za vaje. Zato so člani KUD Gallus sklenili, da bodo ta okoli 80 kv. metrov velik prostor temeljito preuredili in ga koristno uporabili. Za pomoč so zaprosili domača podjetja in druge. Največ so prispevali in pomagali z delom kolektivi Inlesa, Rika in ITPP, seveda pa tudi drugi in celo telesnokulturna skupnost. Nanovo pridobljeni prostor so svečano odprli konec aprila, zdaj pa že v njem vadi dramska skupina, ki bo jeseni nastopila z dramatiziranim Jančarjevim Galjotom. Predstava bo posvečena 400-letnici smrti Jakoba Gallusa-Pete-lina in bo prikazovala predvsem življenje v tistem, Gallusovem, času. • Izgubil sem penzijo. Pošten najditelj naj z njo živi ves mesec. (J. Klemenčič) ZAHVALA Po dolgi in nepremagljivi bolezni je umrla naša draga MARICA ■ IVIČIČ iz Metlike i^bvaljujemo se njenim zvestim prijateljicam za izredno skrb in pozor-cv ’ sosedom, sodelavcem in znancem, ker sojo obiskovali, darovali [er jo spremili na zadnji poti. Hvala osebju Doma starejših obča-v Metliki, ki sojo negovali in ji lajšali bolečine ob pomoči osebja ^stve iega doma v Metliki. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. a*uj°či: oče Nikola, sin Branko, brat Slavo, Ivan in sestra Ana z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA JAMNIK roj. KRALJ, iz Zbur 1 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, sodelavcem Togrela in Avtohiše Pionir za vence, cvetje in pomoč, župniku za opravljen obred in vsem za izraze sožalja. Vsi njeni V SPOMIN Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni LEOPOLD ROŽIČ iz Črnomlja 29. maja je minilo žalostno leto, odkar je v našem domu ostala praznina, žalost in neminljiva bolečina, le grob tvoj so še naša srečanja s teboj. Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta in svakinja JOŽEFA ŽAGAR upokojenka po poštnem uslužbencu iz Kostanjevice na Krki Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, pokojnici podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja Domu starejših občanov v Novem mestu, njenim najbližjim sostanovalkam, g. župniku za opravljen obred in pevcem moškega zbora iz Šmihela za zapete poslovilne pesmi. Žalujoči: sinova Ljubo in Jernej ter hčerki Vera in Joža z družinami ZAHVALA V 80. letu starosti je tiho odšel od nas naš JANEZ MEDLE iz Novega mesta, Adamičeva 28, vrtnar v pokoju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, osebno in pisno, mu darovali cvetje. Zahvala zdravstvenemu osebju internega in visceralnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nego in skrb, predvsem dr. Žuniču. Posebno se zahvaljujemo sosedom iz Adamičeve ulice za nesebično pomoč. Hvala tudi pevcem in g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi .S 0 Ni bilo časa reči zbogom, y A UV Al A tudi roke nisi nam podal, V smrt vzela te je iznenada a v srcih in spominu našem za vedno boš ostal ko mimo boš počival in v temnem grobu spal 18. maja je v 83. letu tiho in za vedno odšel od nas dragi ata, stari ata in dedek FRANC MURN iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah 65 ^*hvalj ujemo se vsem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč, prijateljem, znancem in vsem, ki ste poča-1 spomin nanj, ga zasuli s cvetjem, nam izrekli sožalje, ter ga pospremili na poti k zadnjemu počitku. Hvala J"ektivom GG Podturn, Zdravilišče Dolenjske Toplice, Iskra Tenel Novo mesto, Društvu upokojencev in £vezi borcev za podarjene vence. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Slavku . ahijanu in Niku Golešu za ganljive poslovilne besede in pevskemu zboru iz Šmihela za zapete žalostinke. *1vala za organizacijo pogreba in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! |v , „ ? -Žalpjočj:-hčere, sinovi |n vsirki so.ga imeli radi , . * *. >-.s» v (. « W *. *■ ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila FRANCKA ZUPANČIČ rojena Meglič iz Grobelj (prej z Broda) pri Novem mestu Od nje smo se poslovili na pokopališču v Šmihelu v ponedeljek, 27.5.1991. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom iz Grobelj, vaščanom Broda, prijateljem in sodelavcem Ljubljanskih mlekarn, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevskemu zboru Šmihel in g. župniku Mežanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: hči Danica in sin Ciril z družinama ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica TEREZIJA ZALOKAR rojena Radešček iz Šmarja 1, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje ter pokojno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: sin Janez, hčerka Jelka in vnuk Rado z družino ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnile se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 73. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric JOŽE RŽEN iz Gabrijel pri Krmelju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Močnejša je bila bolezen, kakor tvoje upanje, da boš ozdravel V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, brat in dedek FRANC KLATNUS z Vrhka pri Tržišču Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Štih, osebju ZD iz Krmelja, podjetju Mercator Sevnica, Metalni Krmelj ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Mamica je zlaut. četudi nima nič zlata, a je bogata, ona ima srček zlat, njen srček je močno bogat. V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, stara mama in tašča HERMINA PRAZNIK iz Gabrijel V globoki žalosti, prežeti z neutolažljivo bolečino in grenkobo, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob smrti naše dobre mame sočustvovali z nami. Hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka intenzivne nege bolnišnice v Novem mestu za ves izkazan trud v boju za ohranitev življenja naše mame, DRFD Novo mesto in Lisci Krmelj, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem za zapete žalostinke in Društvu upokojencev Krmelj. Hvala za vaše stiske rok, za vse izraze sožalja, za vsak cvet, za vsak korak do preranega groba. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pokazali, da ste jo imeli radi. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi pjeni '■ ,»i.h j,* A-fM.Vi, n V»ih ... ' * * Jutrišnji dan bo brez cigarete Niko Vrlinič Pred približno štirimi stoletji in pol so si predniki Bojančanov našli drugi dom sredi belokranjskih steljnikov, le nekaj kilometrov od Vinice. Živeli so, čeprav s svojo kulturo, vero in jezikom, zložno z Belokranjci, z njimi delili dobro in zlo, veselje in žalost, se prebijali skozi bedo in se skupaj z njimi razvijali Bili so in niso bili drugačni kajti njihova drugačnost je zlasti na kulturnem področju, v folklori, predstavljala vedno prijetno popestritev v sicer bogati zakladnici belokranjskega ljudskega izročila. Vživeli so se v novo okolji/, ‘gdštoljubni Belokranjci so jih vzeli za svoje. Nihče ni nikoli pomislil da bi lahko bilo drugače, a si ne etil ne drugi niti ne želijo, da bi bilo. »V zadnjih letih je iz Srbije prihajalo veliko podtikanj o tem, kako'ždpostavljeni in podvrženi asimilaciji večinskega, torej slovenskega naroda, smo Bojančani, ki smo sicer srbskega porekla. Same laži! Kdor je želel spoznati kako razmišljamo, se je lahko prepričal ob zadnjih volitvah in plebiscitu, zato je škoda izgubljati besede,«pravi Niko Vrlinič, eden od okrog sto Bojančanov, ki sme govoriti v imenu vseh vaščanov, saj jih presneto dobro pozna Velja namreč za enega od tistih v vasi, ki so gonilna sila, ko gre za delovne akcije, s pomočjo katerih je v Bojance prišel razvoj. Pravzaprav se ta vas pr a v nič ne razlikuje od ostalih belokranjskih vasi, ko morajo ljudje na udarno delo. »Res pa je, da smo Bojančani bolj trdno, tradicionalno vezani na našo vas, zato mi je bilo toliko lažje iti do ljudi ko smo morali opraviti prostovoljno akcijo,« pohvali Niko, ki je bil član vseh vaških gradbenih odborov v zadnjih letih, od leta 1986 do 1990pa tudi predsednik sveta viniške krajevne skupnosti In ko sešteva udarne ure, ki so jih opravili člani 34 gospodinjstev, jih našteje kar okrog 20 tisoč. Niko, ponosen na svojo vas, vaščane, otroke, kot zna biti ponosen vsak Bojančan, se vedno znova vrača k očitkom, kijih vaščani ne morejo požreti se z njimi ne morejo sprijazniti »Je greh, če naši otroci hodijo v slovensko šolo? Tudi jaz sem jo obiskoval kot številne generacije pred menoj in za mano. Pa zaradi tega nisem bil prav nič prikrajšan. Tudi šolanje sem, tako kot ostali nadaljeval p slovenski šoli se zaposlil kot moji sokrajani v črnomaljski tovarni in že 23 let sem zvest Bellu,«pove Vrlinič, sicer referent nabave. »In naša večstoletna kultura? Bi jo ohranili če je takšne, kot je, nebi sprejeli naši sosedi? Nekateri deli naših narodnih noš so stari že po sto let Ni to zaklad, ki ga ne cenimo le mi, ampak vsi ki živijo z nami p deželici ob Kolpi? Še večji zaklad pa sta sožitje in mir, p katerem smo živeli doslej in ki ga ne dovolimo kaliti z vznemirjanjem z juga pod pretvezo, da nam hočejo dobro.« Takšne in podobne želje je bilo slišati iz ust Bojančanov že velikokrat in ni dvoma, da so zares mislili še kako iskreno. M. BEZEK-JAKŠE Ogorčeno pismo bralca in naš primer — Sporočilo svetovne zdravstvene orga-nizacije: »Javni prostori in promet — bolje brez tobaka« — Prva šola brez dima? NOVO MESTO — Pred dnevi nam je naš sodelavec Janko Blas v imenu sevniškega društva nekadilcev poslal prispevek prijatelja Petra Stariča iz Ljubljane. Ta ogorčen piše, da je dan brez cigarete brez pravega haska, saj je zahteva po omejevanju kajenja brez pravega smisla. Svoje pismo pa začne takole: »Kdor se pri nas loti pisanja o brezobzirnosti kadilcev, nima veliko možnosti, da bi njegov članek tudi objavili. Ne vem, če je v Jugoslaviji kako uredništvo, kjer ne bi kadili. Kako naj potem kak urednik, ki kadi kot Turek ne le v uredništvu, temveč povsod, kjer le more, kako naj ne bo pristranski, ko dobi v roke tak prispevek.« t Je Peter Starič želi videti takšno uredništvo, se lahko oglasi kar na Dolenjskem listu. Med petnajstimi novi-narji sta le dva kadilca. Letošnji 31. maj, svetovni dan brez cigarete, ima letos naslednje sporočilo: »Javni prostori in promet — bolje brez tobaka!« Stališče svetovne zdravstvene organizacije je, da mora imeti prav vsak pravico do vdihavanja zraka brez tobačnega dima na javnih mestih in v javnem prometu. V prid te akcije govorijo dejstva, da v svetu tobak vsako leto umori najmanj tri milijone ljudi.« V deželah, kjer je kajenje že dolgotrajna raz- TEČAJ MEDITACIJE NOVO MESTO — Društvo za transcendentalno meditacijo iz Ljubljane bo 13. junija ponovno organiziralo tečaj trancendentalne meditacije v Novem mestu. Prijave za tečaj zbirajo na tel. 068-265-93 od 8. do 9. ure zvečer. Na tečaju se bodo udeleženci seznanili s to miselno tehniko joge, ki pomaga k notranjemu ravnotežju. S cesto še ne bo nič — Če je bilo res, se bo g. Bobič opravičil — Raztresen nata-___________kar — Koliko se jih vozi v Ljubljano? — Plin, pot in drugo Sprva je kazalo, da bo malo klicev: četrtkov zaplet z vojsko v Mariboru se je bližal vrhuncu, ljudje so najbrž spremljali, ali se bo slovenski živelj dal sprovocirati srbskim specialcem. Proti koncu ure, odmerjene za besedovanje z novinarjem »Dolenjca«, pa beležka slednjega vseeno ni bila prazna. Krajana iz Dol. Nemške vasi je zanimalo, zakaj so policaji iz Trebnjega tega dne ob 2.30 zjutraj po vasi brzeli za nekim osebnim avtom, a ne samo z utripajočimi modrimi lučmi, ampak tudi s prižgano sireno. Da so ljudje skočili pokonci, misleč na najhujše, je jasno. Na trebanjski policiji nam niso pojasnili, zakaj je bila pri zasledovanju nujna zavijajoča sirena, o drugem pa v Li. interesu preiskave tudi še ni mogoče pisati. Stanko Krajj, sicer živeč na Pivki, očitno dobro pozna slabosti ceste, ki vodi iz Spodnjih Laknic proti Škocjanu. Cesto nameravajo popraviti, novomeški cestarji so lani že plužili po makadamu, zdaj pa nihče na nadaljuje del in voda še bolj odnaša že tako razdrapano cestišče, kije ko nalašč za nesrečo. Peter Lavrič, direktor inženiringa pri novomeškem cestnem podjetju, pravi, da ta regionalna cesta za letos ni v načrtu pri republiški upravi za ceste, zato do nadaljnjega z deli ne bo nič. Matjana iz okolice Škocjana je hotela prejšnjo soboto v škocjanski mesnici pri Bobiču kupiti meso. Lokal je bil prazen, za mesarskim pultom pa dva Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. fanta, in namesto da bi postregla stranki, sta dekle začela nadlegovati — z besedami, da ne bo pomote. Ako Matjani res ne bi bilo do mesa, bi ju že zdavnaj poslala nekam in šla, tako pa je morala slišati na svoj račun prenekatero pikro, preden staji čez slabe pol ure odvagala tisto, brez česar ne bi bilo nedeljskega kosila. Taka postrežba res ni na ravni ugleda te mesarije, zato smo za pojasnilo prosili lastnika Bobiča. Po njegovem zagotovilu se kaj takega ni moglo zgoditi, vsaj ne, kot je opisano, kajti v mesnici je zaposlen le en mesar, občasno pa še blagajničarka. Ako Matjana vztraja pri svojem opisu neljubega dogodka, jo g. Bobič prosi, naj se oglasi pri njem, zadevo bosta skupaj preverila. Gospodična Srnja se je pred kratkim odpravila s sošolko v novomeško pizzerijo na Glavnem trgu. Malo po poldnevu sta naročili slastno jed in dve kokakoli. Namesto tolikanj opevane pijače jima je natakar prinesel stil; ko sta p opozorili, da hočeta piti le »kokakola je to«, sta pijačo dobili, a nato na pizzi čakali debelo uro. Prej so bili postreženi vsi, ki so prišli za njima. Tako se torej zgodi gostom, ki niso zadovoljni z raztresenim natakaijem, za današnje čase pa ne bi bilo nič čudnega, če bi se omenjenemu in podobnim natakaijem zgodilo, da bi jih zamenjali brezposelni, de-la voljni mladi gostinci. Dane iz Žužemberka se vsak dan vozi na delo v ljubljansko Cankarjevo založbo. Pot ni ne kratka ne lahka, pa ga zanima, ali mu kdo lahko posteže s kakim statističnim podatkom, od kod vse in koliko ljudi se vozi dnevno na delo v slovensko prestolnico. Očitno bo do pravega podatka težko priti, Ljubljana je pač veliko mesto, njene tovarne in druge službe »požrejo« veliko ljudi, čeprav je že veliko delavcev »na cesti«; kdor pa še ima delo, ga ne bo pustil, četudi je treba vstati še pred prvim petelinom. Tine iz Žabje vasi stanuje v bližini parkirnega prostora, na katerem bo zasebnik v kratkem odprl prodajalno plina. Tovrstna dejavnost, pri kateri nesreče niso nikoli izključene, po njegovem ne sodi v urbano naselje, zato se sprašuje, kdo je omenjenemu zasebniku izdal vsa potrebna dovoljenja. Taka dovoljenja je dobil tudi zasebni prodajalec plina v Kočevju, izrabil pa jih je tako, da je pri njem plin veliko dražji kot drugod. Na to je opozoril kočevski bralec, kije v tej rubriki že spraševal, kam je šel denar za zaklonišča. Kratek odgovor lahko prebere na 5. strani. Brez pojasnila ne bi rad ostal niti bralec z Drske, ki se ne more strinjati z dejstvom, da so pri gradnji novega novomeškega mostu pozabili na pot proti Loki. Po njegovem mnenju prejšnje poti ni bilo nujno uničiti, nanjo bi lahko naredili le primeren dohod z novega mosta. d. R. POKAL PRIJATELJSTVA V KOČEVJE KOČEVJE, OER-ERKENSCH-WICK — V Oer-Erkenschwiku v Nemčiji so bile pred dobrim tednom dni »Igre prijateljstva«, na katerih so sodelovale 2(Lčlanske ekipe pobratenih mest North Tyneside (Velika Britanija), Ville d’Halluin (Francija), Liibenau (bivša vzhodna Nemčija) in domačini ter ekipa Kočevja, s katerim Oer-Erken-sch wick že štiri leta prijateljsko sodeluje. Podrobneje o zanimivostih z iger in okoli njih prihodnjič, tokrat pa naj le zapišemo, da so zmagali in osvojili prehodni pokal tekmovalci iz Kočevja. Igre so potekale le pod zastavo Evrope in ne posameznih držav. Naslednje take igre bodo čez dve leti v Franciji, vprašanje pa je, na njih mladi iz Kočevja če bodo na sploh branili letos osvojeni pokal. Kočevska občina je namreč tako revna, da za take namene sploh nima denaija in tudi za letošnje igre so mladim iz Kočevja in spremljevalcem plačali prevoz in stroške bi- vanja v Nemčiji gostitelji, se pravi Oer-Erkenschwick. občina Oer-I vada, je kajenje krivo za okrog 90 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka, več kot 80 odstotkov je primerov kroničnega bronhitisa, 25 odstotkov pa še koronarnih srčnih bolezni in smrti zaradi infarkta. Številne druge bolezenske težave, vključno z dihalnimi, ranami na želodcu in zapleti med nosečnostjo, prav tako povezujejo s kajenjem. Dolenjci smo po številu raka na pljučih na repu med slo- XI. SREČANJE TAMBURAŠEV PORTOROŽ — V portoroški restavraciji Ljubljana je bilo v soboto, 25. maja, XI. srečanje tamburaških skupin Slovenije. Sodelovalo je dvanajst skupin, med njimi dve z območja, ki ga redno pokriva Dolenjski list. To sta tamburaška skupina Glas iz Sodražice, ki jo vodi Milan Štupi-ca, in tamburaška skupina »Ivan Navratil« iz Metlike pod vodstvom Staneta Križa. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca!« Pokličite 23-304 NOVO MESTO — Mladost poleg svoje lepote in navidezne brezskrbnosti skriva otrokom tudi temne strani, ki jih morajo prebroditi skupaj s starši. Včasih tudi nam odraslim manjka le spodbuda ali odkrit pogovor z osebo, ki nas razume in pove, da smo na pravi poti ali pa jo po pogovoru lažje poiščemo. Pogovor po telefonu 23-304 zagotavlja vašo anonimnost in danes, v četrtek, vas med 18. in 20. uro spet čaka psihologinja Renata Ba-čer. Če imate težave, jo pokličite. Sedanja izkušnja telefona »Klic v sili«, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta, je pokazala pot enajstim mladostnikom, ki so imeli raznovrstne težave. Doslej so mladim in staršem svetovali: psihologi Irena Mohorovič in Renata Bačer in Matjan Stokanovič ter pedagoginji Marija Gabrijelčič in Olga Jukič. Prav zaradi raznovrstnosti pogovorov pa so k sodelovanju pritegnili še socialni delavki Ivanko Vene in Mojco Papič. tega, da takoj učinkuje na oči in draži grlo, »pasivno« kajenje poveča možnost za nastanek pljučnega raka in bolezni srca in ožilja. Se posebej so občutljivi Dr. Anton Gliicks: »Pri moških je še vedno ngjpogostejši rak na pljučih«. otroci. V svetu so se prve akcije proti kadilcem lotili v ameriški državi Arizoni. Ta je že leta 1973 postala prva zvezna država, ki je omejila kajenje na številnih javnih mestih. Arizono so v naslednjih letih posnemali še v drugih državah. Marsikje so sprejeli zakone in tako zaščitili nekadilce. Danes je že v dveh tretjinah držav prepovedano kajenje v zdravstvenih ustanovah, v eni tretjini držav je prepovedano kaditi v kinematografih in gledališčih, pred tobakom so varne državne in privatne šole, v eni petini držav pa so delno zavarovani pred tobakom tudi delovni prostori. Še najdalj so šli v Singapuru, kjer so prepovedali kajenje na javnih mestih, kar se je izplačalo. Uživanje tobaka se je samo med mladimi zmanjšalo za 13,6 odstotka. Slovensko zdravniško društvo si letos predvsem prizadeva za trajno proti- venskimi pokrajinami. V lanskem letu je bilo s pljučnim rakom odkritih 54 bolnikov, letos do maja meseca že 26«, nam je ob obisku povedal predstojnik pljučnega oddelka novomeške bolnišnice dr. Anton Gliicks. Kajenje ni nevarno samo za kadilca, ampak tudi za bližnje nekadilce. Poleg kadilsko dejavnost v šolah. Ravnatelj naj bi vsem v šoli in šolskih prostorih prepovedal kaditi. Za čas prehoda na tako strog režim naj bi bilo v takšni referenčni šoli dovoljeno kaditi v posebnem prostoru. Slovensko zdravniško društvo bo skupaj z Rdečim križem in društvom nekadilcev šolam brez tobačnega dima podelilo posebno priznanje. J. PAVLIN Tretji radio gre v Štefan — Janezu Miši Še dve Emiliji, nato pa bo nekdo bogatejši za televizor NOVO MESTO — Najbolj prijetno ponedeljkovo opravilo v Dolenjskem listu je že nekaj časa ŽN' banje, ki pokaže, kdo od števil#* naročnikov je na vrsti za nagrado. Tokrat je med plačane položiti segel novinar Martin Luzar in M' pak čislo po naključju za dobitnik11 tretjega radiokasetofona Emilu* B' bral nekoga iz trebanjske občine. B katere sicer poroča. Tako sije g05' pod novinar naložil še dodatno zagotovo ne težko opravilo, radij**0 Emilio bo namreč moral dosiari" sam, in sicer Janezu Mišiču iz 5*f fana 10, ki je že dvajset let zve* »Dolenjcu«. . Za prihodnje nagrade sta tot*! ostala še dva od petih radiokasetofonov, ki jih je za nagradno akc9° prispevala Račka, z računalniš* in drugim blagom dobro založen0 firma, o katere pestri in po ceM" ugodni ponudbi se lahko prepr&r na Cesti kom. Staneta 34 v Novf* mestu ali po telefonu in telefon*0 21-058. Ko pa bodo svoj dolg do Dolenskega lista v 2. trimesečjuporavno* domala vsi naročniki bo žreb dotočil kdo od njih bo bogatejši j0 barvni televizor, ki ga prispeva N°-votehna, naj večje dolenjsko podftr za trgovino na debelo in drobno te servisne storitve, njene poslovalo* s tehničnim in gradbenim blago* pa so v Novem mestu, Trebnje*• Metliki Krškem in Kostanjevici DOMA NAJMANJ—Da ni nihče prerok v svoji domovini dokazuje tudi T Verderber, ki po lastnih izjavah še najmanj nastopa v rodni Beli krajini ’ derber je krepko prebil Gorjance, osvojil je celo zahtevno in dokaj zapri0^. renjsko tržišče, krepko popularen pa je predvsem v Prekmurju, kamor 8arLg jo nastopat domala vsako soboto. Bend se pripravlja na snemanje /*"*% televizijske oddaje »Bela krajina v Verderberjevi glasbi«, a imajo slaroBu-fantje doslej še premalo zbranega denarja Slovenska TV-bajta zahteva z<* šno oddajo, reci in piši deset tisoč mark. Fantje se tolažijo, da gre za protid^ sko vrednost (T. G.) m 6 /S Lestvica narodnozabavne glasbe i' \ I studio Studia I) in Dolenjskega lista 'V. II i L **( USPEH ANSAMBLA SLA VKA PLUTA — Z izidom prve kasete »Šopek cvetja« se je ansamblu Slavka Pluta iz Semiča nekdanjega harmonikarja in komponista ansambla Slavček, pričelo delo kar kopičiti Skladbe s kasete — Pod Semiško goro, Preko plota, Mirna gora Šopek cvetja itd — se pridno vrstijo po številnih radijskih postajah, najti jih je na Marjanci Lojtrci lestvici Studia D in še kje, pričeli so tudi že igrati na veselicah, prihodnji teden pa bodo r Semiču gostili ekipo ljubljanske televizije, ki bo ansambel Slavka Plula posnela za oddajo Videomeh. Zanimivo je, dajeansambel ki ga sestavljajo člani iz Gorenjske, Dolenjske in Bele krajine, lepo sprejelo občinstvo v vseh koncih Slovenije. (Foto: D. Vovk) Žreb je za sodelovanje pri <^>likovanju lestvice Studia D in Dolenjskega^ je ta teden takšna: 1 (3) Lepa so jutra — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 2(1) Dom je zavetje sreče — LIPA 3 (2) Prvi poljub - ANSAMBEL L SLAKA 4 (5) Pod Goijanci pa nismo pijanci — FIS 5 (4) Po Koroškem — ANSAMBEL A. ISKRE 6 (8) Venček narodnih — TONČEK PLUT 7 (7) Ohcet — ANSAMBEL J. ŠUMAHA 8 (6) Pri nas se poje — ANSAMBEL R. PRAPROTNIKA 9 (10) Sramežljivi zapeljivec — ANSAMBEL VESNA - - -MARELA Predlog za prihodnji teden: Šopek cvetja — ANS. S. PLUTA 10 (—) Kaj je sreča - Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto I kozerija i LE DOMA SE NE MORE DOGOVORITI — Ate, naši politiki pa so sposobno nesposobni kajne? — Govoriš nelogičnosti Mali — Niti ne. Naš zunanji minister je bil zadnjič v Nemčiji — Molči na živce mi greš! — V A meriki ni bilo nič slab-šc, ate. — Ne boš trdil da je bil naš minister celo v Ameriki — Na Madžarskem govorijo madžarsko. — Spet tvoja šala, ate. Hotel sem reči da je bil naš gospod minister na Madžarskem. — Da Čudno se mi zdi naš gospod minister lahko vse »mvin u A utirili llnliiL NelH0* . ! — Bil je. Pa kaj? — Pri Dnevniku so rekli, da se je vse dogovoril — Verjetno se je res. — Pav A vstriji tudi — Kaj je bilo v A vstriji? — Tudi tam se je gospod minister vse dogovoril V Italiji tudi — Pa je bil, da veš. In kar je najpomembnejše: vse se je dogo-voril — Gotovo tije prišel to osebno povedat — Ne posmehuj se, ate, pa raje beri časopise. — Bom. — Pa na Madžarskem. — Naj se od navdušenja vržem na trepalnice? — Tvoj problem. Toda tudi na Madžarskem se je vse dogovoril — Lepo. — Ni lepo, je pa čudno. — A to te preseneča, da se je gospod minister vse dogovoril tudi na Madžarskem? Ameriki na dogovori . — Zato je tudi šel v bel* s* — Bil pa je tudi v Beogr****. Skopju. Splitu, na Bledu P Kranju ... u — Zakaj pa ne bi bil, *dl10 * vendar njegova domovina. ,g — Je, toda s potovanja *ej vrnil, no hi w H n PO vori' koli ne da bi se dogovori TONI GAŠPER