—   246    —
Ogled po svetu.
Pravda zavolj Boijiga groba v Jeruzalemu.
V  zadevah Božjiga groba v Jeruzalemu se je od tistiga časa spet huji pravda vnela, od kar je turški sultan vse pravice, ki jih je Francoski vladi že obljubil, nenadama spet nazaj vzel.
Pismo v časniku ;,Ind. belge" razodene zastran tega med drugim tole:
WV cerkvi Božjiga groba v Jeruzalemu opravljajo od leta 1342 Frančiškanarji božjo službo za rimsko-katoljške kristjane, in katoljška francoska vlada je že od nekdaj varhinja rimsko-katoljške cerkve v Palestini. Kristjani staroverski (pravoslavni) pa, ki ne spoznajo papeža, stoje pod varstvam ruskiga čara, S starovercl se družijo Jermenci, ki se od njih le v tem ločijo, da ne častijo sv. device Marie. Ker pa Jermenec kot 5,rajac% ali neturški podložnik, pravico ima si ondi kmetijstva prilastiti in je bogat, imajo Jermenci nar lepši in pre-možniši samostan (klošter) v Jeruzalemu; za to je njih zveza s staroverskimi Gerki Gerkam velik dobiček.
Le spoznovavci imenovanih treh ver imajo veljavnost v Palestini; protestantov je scer tudi nekaj tam, pa ker jih je malo. so brez vse veljave.
V svetišču v Betlehemu je oltar starovercov, jaslice pa so rimskih katoljčauov. Ker pa staroverci sovražijo vsaciga, ki ni njih vere, zaničujejo tudi to svetišče tako, da so lepotije jaslic že zlo poškodovali. S tem sovra-štvam kažejo Gerki, da so scer terdi staroverci, na vsako vižo pa slabi kristjani, ker celo na tistim mestu, kjer je zibelka Kristusa tekla, ki je ljubezin kot pervo zapoved kristjanske vere postavil, svoje strasti krotiti ne morejo. Tudi na druzih mestih »o pravice rimskih katoljčanov zlo razžalili; grob viteškiga branitelja katoljške vere, Bogomira Bouillonskiga, so zakrili z zidam.
Teh krivic noče Francoz v imenu katoljčanov dalj©
—    247   —
terpeti, in o tem teče sedaj pravda, ktero si prizadeva francoski poročnik Lavolette, če bo moč, z dobro dokončati. On terja, da naj neha zatirovanje rimskih katoljčanov v Palestini, in svetje turški vladi, da naj davšin, ktere ji morajo kristjani vsake vere odraj-tovati, ne pobera več v Jeruzalemu po pašatu, ampak naravnost v Carigradu (Konstantinopel).
Nadjati se je, da saj poslednji nasvet bo sultana všeč, ker od tistih 20.000 frankov, ktere vsako leto kristjani (Vimski katoljčani, greki, jermenci in protestanti) pašatu Jeruzalemskimu odrajtujejo , ni sultan v Carigradu ue beliča vidil. Ce se bo pa davek v Carigradu odrajtoval, ne bojo ključi Jeruzalemske cerkve več v rokah turškiga pašata, kakor dosihmal, ki po svoji glavi tistim veči pravice dovoli, ki ga bolj podkupijo.
Po tem se bo mnogim razpartijam v okom prišlo, in mir in sprava med različnimi kristjani se bo lože vstanovila".
To je ob kratkim popis tiste važne pravde, o kteri se v mnogih časnikih že precej časa bere, in so jo tudi „jVovice" že omenile.