Akademiku Franc Tavčar (bralcem sodelavcem^ It vsem 1 ¥ ljudem! srečno novo leto Š!. 52 (1327) Leto XXV NOVO MESTO, četrtek, 26. decembra 1974 PRILOGA V zadnji letošnji prilogi objavljamo akcijo o tem, kako spoštujejo v Novem mestu odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj. Pod naslovom NOBENEGA KOZARČKA PRED SEDMO ZJUTRAJ! smo na tretji strani P ugotovili, da se gostinci pošteno drže odloka. Na drugi strani govorimo o Eriču Claptonu in o tem, da so pleterske slike, za katere smo pred časom v P domnevah, da so stare umetnine, zdaj v rokah strokovnjaka restavratorja. Na zadnji strani je v seriji o gradovih na vrsti Grm, Trdina govori o mladini, mi pa o vremenu v naslednjih dveh tednih. V nadaljevankah pišemo o slikarju Poldetu Miheliču in pri čudesih o Rodoškem kolosu ter Yellowston-skem narodnem parku. Kot običajno pa pišemo tudi tokrat o knjižnih novostih, o koncertih in filmih ter o novih ploščah, dve strani pa posvečamo domu in družini. PRIZNANJA ZA DOLENJCE Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva je prejšnji četrtek pripravil drugo jubilejno konferenco. Na njej je predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, podelil priznanja za boj proti alkoholizmu in narkomaniji zaslužnim 24 posameznikom in 12 organizacijam. Dve priznanji, republiško in zvezno, je dobil tudi Novomeščan inž. Ivo zobec, med organizacijami pa sta republiško priznanje dobila občinska skupščina Krško in uredništvo Dolenjskega lista. Ribnica: obisk dveh sekretarjev Sekretarja za kmetijstvo Slovenije in Makedonije med kmeti v ribniški občini Hvaležni Šentrupert: srečanje ; Minh Namon Akademiku Božidaiju Jakcu levo je predsednik krške občinske skupščine inž. Niko Kurent na sobotni slovesnosti v Kostanjevici izročil častno priznanje z medaljo Janeza V. Valvasoija. To najvišje občinsko priznanje mu je skupščina podelila za njegovo naklonjenost Kostanjevici in občini Krško. (Foto: Jožica Teppey) Člani novinarskega krožka osnovne šole Šentrupert so vietnamskemu gostu izročili številko svojega glasila Preproste besede, ki je v celoti posvečeno boju in solidarnosti z Vietnamci. Na sliki: predsednica novinarskega krožka Zdenka Jurglič med pisanjem posvetila. (Foto: Železnik) Velik kulturni dan za Dolenjsko Predsednik SAZU Josip Vidmar odprl stalno razstavo Kostanjevici podarjenih del Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa Starinski, delno obnovljeni arkadni hodniki kostanjeviškega gradu so bili 21. decembra priča slovesnemu dogodku, enako pomembnemu za Slovenijo, Dolenjsko in „dolenjske Benetke“. V imenu koordinacijskega odbora za postavitev galerije „Božidar Jakac“ pri občinski skupščini v Krškem je galerijo in stalno zbirko umetniških del Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa odprl pokrovitelj Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorniki: inž. Niko Kurent,' predsednik koordinacijskega odbora, dr. Boris Kuhar, predsednik 10 kulturne skupnosti Slovenije, in pokrovitelj Josip Vidmar so poudarili izreden pomert te galerije in stalne razstave *del Gorjupa, Jakca in Kralja, umetnikov, katerih imena so usodno povezana s Kostanjevico: Gorjup je kostanjeviški rojak, Jakcu V ponedeljek, 16. decembra, sta obiskala ribniško kmetijsko zadrugo sekretar za kmejijstvo in gozdarstvo SR Slovenije inž. Milovan Zidar in sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo SR Makedonije dr. Janko Lazarev-ski. V spremstvu vodje pospeševalne službe KZ inž. Andreja Miheliča sta si ogledala osem preusmerjenih kmetij. Sekretar dr. Janko Lazarevski se je zanimal za vzorec kmetije, preusmerjene v pašno-košni sistem in tržno proizvodnjo. Po ogledu kmetij je dr. Janko Lazarevski poudaril, da je z vsem, kar je videl, zelo zadovoljen. Menil je, da je tak razvoj zasebnega kmetijstva na območju ribniške občine pravilen in zelo obetaven. Izrazil je tudi prepričanje, da bi bila usmeritev na ustanavljanje takih „mini farm“ koristna tudi za razvoj makedonskega zasebnega kmetijstva. j. P. — Rok, komandant ljubljanskega armadnega področja, polaga temeljni kamen. (Foto: Primc) je dala življenje kostanjeviška domačinka Josipina Colarič, Kralj pa se je v „dolenjskih Benetkah14 udomačil in temu kraju posvetil zadnjo petletko svojega več kot polstoletnega ustvarjanja. Dr. Boris Kuhar je še posebej podčrtal, da ni slučajno, da je prav Kostanjevica dobila eno najlepših galerij v Sloveniji. „Občinstvo je tu edinstveno, vsako leto obišče razstavišča v tem kraju po 100.000 ljudi. V tem je odgovor na vprašanje, zakaj umetniki prihajajo v Kostanjevico,“ je menil. Kajpak ima Kostanjevica tudi „srečno roko“, da v njej deluje neutrudni Lado Smrekar, duhovni oče te galerije, kot je na začetku slavja poudaril inž. Niko Kurent in kasneje še Josip Vidmar. Pri slavnosti je pel Kostanjeviški oktet. Božidarju Jakcu so podelili Valvasorjevo plaketo. Za vse izkazane časti je bil akademik Božidar PRIZNANJE NOVOMEŠKI PROFESORICI Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije podeljuje vsako leto priznanja učiteljem za delo z mladimi matematiki, fiziki in astronomi. Letos je tako priznanje prejela Marjeta Valentinčič, profesorica matematike in fizike na novomeški gimnaziji. Ostali nagrajenci so: Jože Karčnik (Idrija), Janez Krajnik (Jesenice), Vera Maver (Šempeter pri Novi Gorici) in Draga Poženel (Ljubljana). Jakac globoko ganjen. „Kostanjevici sem podaril zbirko svoje grafike, to, kar mi je najdražje, za kar sem živel. Čast, ki mi jo izkazujete z galerijo in stalno zbirko, pa je posvečena vsemu ustvarjalnemu duhu slovenskega naroda.“ V galeriji je razstavljenih okoli 500 del: 300 grafik Božidarja Jakca ter po 100 del Jožeta Gorjupa in Toneta Kralja. Vsak umetnik ima svoj oddelek. (Več še na kulturni strani!) I. ZORAN NAMESTO VOŠČILNIC ‘ONKOLOŠKEMU INŠTITUTU Kolektiv ČZP Dolenjski listje sledil delovnim ojganizacijam, ki so se tudi letos odrekle posebnim novoletnim voščilnicam in tako prihranile precej denarja. Namesto voščilnic je CZP Dolenjski list' nakazal 1.000 din Onkološkemu inštitutu v Ljubljani. Bralcem, sodelavcem in drugim prijateljem Dolenjskega lista voščimo ob tej priložnosti za novoletne praznike, obenem pa jim želimo uspešno in zdravo leto 1975. V______________________> Novo obdobje v kmetijstvu V Novem mestu podpisali samoupravni sporazum o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju Temeljni kamen položen Dom JLA v Ribnici bo gradilo SGP Grosuplje 20. decembra je bila v Ribnici prisrčna svečanost ob položitvi temeljnega kamna za novi dom JLA, ki bo stal nasproti nove pošte. Oba govornika, predsednik občinske skupščine Ciril Grilj in generalpodpolkovnik Jože Ožbolt, sta poudarjala, da je gradnja novega doma VREME Do nedelje bo prevladovalo razmeroma toplo vreme s spremenljivo oblačnostjo. Ob koncu tedna so možne padavine predvsem kot dež. sad razumevanja m dobrega sodelovanja med občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami ter JLA, se pravi med občani in njihovo vojsko. Temeljni kamen je položil general Franc Tavčar- Rok. V kulturnem delu programa so nastopili: delavska godba iz Ko* čevja, ki je imela že pred to svečanostjo promenadni koncert v Ribnici, pevski zbor JLA in ribniški pevski zbor, v katerem so sodelovali tudi nekateri člani Slovenskega okteta. Svečanosti' ob polaganju temeljnega kamna se je udeležilo več sto občanov občin Kočevje in Ribnica, vojske, mladine, pionirjev in seveda tudi predstavniki obeh občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij obeh občin ter predstavniki JLA, med katerimi so bili kar trije generali. J. PRIMC SPOROČILO BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov bo prva številka Dolenjskega lista v letu 1975 izšla dva dni pozneje (v soboto, 4. januarja) v zmanjšanem obsegu. NOVO MESTO JE VAŠA BANKA V sredo, 18. decembra, se je v sejni sobi občinskega komiteja ZK v Novem mestu zaključil prvi del prizadevanj za tesnejše sodelovanje kmetijskih in kmetijsko predelovalnih organizacij Dolenjske. S slavnostnimi podpisi sporazuma sc je v zgodovini dolenjskega kmetijstva začelo novo obdobje. Predstavniki kmetijskih zadrug so vsi po vrsti poudarili, da je bil že skrajni čas, da tudi Dolenjci začnejo z načrtnejšo kmetijsko proizvodnjo za posamezne panoge, in sicer na osnovi srednjeročnih programov. Prav tako so poudarili, da morajo uskladiti investicijske piograme. Ker občinske in druge meje odslej ne bodo ovirale zastavljenega dela, • bodo skupaj uvedli nove tehnološke in agrotehnične ukrepe z namenom, da bi povečali kmetijsko proizvodnjo. Ob slavnostnem podpisovanju sporazuma o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju sta spregovorila tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Lojze Šterk in predsednik sveta dolenjskih občin Jakob Berič. Sporazum so podpisali: kmetijske zadruge Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Stična, Trebnje in Žužemberk, Kolinska-TOZD tovarna za predelavo krompirja na Mirni, Dana na Mirni, Pivovarna Union-TOZD skladišče in proizvodnja Hmeljnik Novo mesto, kmetijski šolski center Grm v Novem mestu in Agrokombinat iz Krškega. J. PEZELJ V nedeljo je v spremstvu se kretarke slovenskega koordina djskega odbora za pomoč osvo bodilnim gibanjem Mar« Rupene—Osolnik obiskal tre banjsko občino odpravnik po slov ambasade republike Južnega Vietnama, Minh Nam. Dopoldne se je vietnamski gos' pogovarjal s trebanjskim občinskin političnim aktivom, udeležil se jc proslave v trebanjski osnovni šoli pred spomenikom padlih borcev sc je poklonil njihovemu spominu, po poldne je spregovoril še na proslavi ■ ki so jo ob zaključku številnih akcij solidarnosti pripravili šentruperšk: šolarji in mirenski moški pevsk zbor. Kot je zbranim pojasnil viet namski gost, se v njegovi domovin še vedno borijo. „Sovražnik hoč< uničiti naše ljudstvo, ne more p; uničiti našega upanja. Vaša podpor; je našemu boju v veliko pomoč, pre pričani smo, da bomo ob podpor naprednega človeštva tudi uspeli/1 je dejal Minh Nam. Kot je povedal, je ob vsem, kar je videl in občutil v naši deželi, prepričan, da je naš sedanji mladi rod vreden velikih žrtev prednikov. / A. Ž. NOVO MESTO: PROMETNA OMEJITEV ZARADI MOSTU 3. januarja 1975 bo začela v Novem mestu veljati prepoved prometa s tovornimi vozili z nosilnostjo nad 2 toni, s traktori, z delovnimi stroji in s počitniškimi prikolicami po Cesti komandanta Staneta, Glavnemu trgu in mostu čez Krko. Odredba izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto, s katero se začne izvajati že prej sprejeti odlok; je objavljena v današnjem Skupščinskem Dolenjskem listu, prav tako pa je med današnjimi objavami tudi OBVESTILO o tem, kako se bo poslej odvijal promet skozi Novo rrfesto. Tribuna izkušenj Novomeščani na zboru samoupravljalcev v Karlovcu V Karlovcu je bil ob koncu minulega tedna zbor samoupravljalcev iz občin, ki sodelujejo na zletih bratstva in enotnosti. Več kot 300 delegatov je delalo v komisijah. Ekonomistka Joža Miklič iz tovarne zdravil Krka je imela uvodni referat v komisiji za družbenoekonomske odnose, ki jo je vodil Alojz Jožef od Pionirja. Ta komisija je obravnavala predvsem vprašanja samoupravnih interesnih skupnosti: delovne načrte, financiranje, solidarnost in podobno. Pri tem so poudarili nujnost, da je treba poiskati oblike pomoči nerazvitim. V sklepih, ki so bili v celoti sprejeti, se je komisija zavzela za to, da bi morali z zakonom opredeliti dejavnosti posebnega družbenega pomena. Pri načrtovanju dejavnosti pa je nujno upoštevati tudi kadrovske potrebe. Posebej so poudarili pomen z ustavo določenih načel pri delitvi dohodka, sistem družbenega načrtovanja in potrebo po usklajenem razvoju vseh dejavnosti. Na sliki: podpisovanje samoupravnega sporazuma o dolgoročnem tehničnem sodelovanju dolenjskih kmetijskih organizacij in kmetijske predelave. Sporazum bo zagotovil skladnejši razvoj kmetijstva na območju širše Dolenjske. (Foto: S. Mikulan) ' tedenski mozaik Ker je zima, začnimo s tipično novico za ta letni čas: v sibirskem mestu Verkojansku so -namerili najnižjo temperaturo zadnjih let - živo srebro se je spustilo kar na minus 58 stopinj. A še bolj zanimivo pri tem je dejstvo, da so po daljšem posvetovanju oblastnih in partijskih organov sklenili, da zaradi tega mraza nikjer ne bodo zaustavili obratovanje v podjetjih in zaprli šole... utrjeni ljudje... Iz Sibirije do Amerike m kdove kako daleč, pa si lahko torej privoščimo skok na ameriško celino, kjer se je v začetku tega tedna začela nova afera. Razlog: predsednik Gerald Ford (ki je, mimogrede rečeno, te dni na zimskih počitnicah, med katerimi vsak dan smuča najmanj tri ure, eno pa plava v plavalnem bazenu) je ukazal CIA, naj podrobno poroča o svoji dejavnosti Pred tem je namreč New York Times objavil poročilo, da je Osrednja obveščevalna agencija (CIA ) v zadnjih nekaj letih zbrala več kot 10. OOO map s tajnimi podatki o uglednih Američanih. Kakšni podatki so v teh mapah, vedo seveda le redki izbranci, toda kako zelo se nekateri bojijo tega novega škandala, kaže izjava, s katero je pohitel Kissin-gerjev predstavnik. Dejal je namreč, da Kissinger nikakor ni vpleten v to. .. kdo pa potem je...? Tačas pa se je bivši britanski premier Edward Heath pošteno prestrašil, ko so neznanci vrgli v njegovo stanovanje (na srečo ga tedaj ni bilo v njem) sveženj bomb. Stanovanje je skoraj povsem razdejano, uničene pa so bile tudi številne dragocenosti. Menijo, da je za ta atentat kriva tajna irska republikanska armada, IRA, ki je zadnjih nekaj tednov uprizorila pravcato bombno kampanjo... policija pa ostaja nemočna... In za konec: Sovjetska zveza je uradno zanikala, da bi se sporazumela z vlado ZDA o tem, naj Amerika da dodatne kredite, Sovjetska zveza pa bo dovolila še nekaterim Zidom, da se izselijo v Izrael „To je neum-nost,‘, je izjavil uradni predstavnik sovjetske vlade,. . mali med velikimi. .. Vboj, toda kakšen? Sporočilo in napotki VII. kongresa sindikatov Zmagati v boju proti inflaciji pomeni zmagati predvsem v boju za boljše gospodarjenje. To enostavno, slehernemu delavcu razumljivo ugotovitev predsednika jugoslovanskih sindikatov so delegati najširšega kroga delovnih ljudi sprejeli kot svojo. Kot sporočilo in napotek vsem delovnim ljudem za nadaljnja prizadevanja. Uspela bodo, če bodo delavci dejansko ustrezno nagrajeni za delo, ne pa tudi za nedelavnost, pripadnost tej ali oni privilegirani gospodarski veji in z;a druge osnove, ki nimajo nobene zveze z delom. Prav razumljivo je, da je bil VII. kongres sindikatov tako odločen in konkreten glede sporočil, ki jih moramo v praksi TELEGRAMI TEHERAN - Predsednik francoske vlade Jacques Ghirac končuje svoj uradni tridnevni obisk v Iranu. Med tem obiskom je podpisal pogodbo o gospodarskem sodelovanju v vrednosti 35 milijard francoskih frankov. BUENOS AIRES - V argentinskem glavnem mestu je bil pred svojim domonfubit univerzitetni profesor Karlos Alberto Sacheri, star 41 let. Sacheri je predaval socioligijo na katoliški univerzi in je bil znan po svojih desničarskih pogledih. Uboj Sacherija je 220. politični umor v letošnjem letu v Argentini. ATENE - Grška vlada je potrdila osnutek nove ustave, po kateri bo šef države dobil vrsto prerogativ, ki jih je prej imel kralj. Tako bo imel pravico imenovati in odstavljati premiera in člane vlade. Zahteval bo lahko tudi referendume o vseh važnejših državnih vprašanjih. osvojiti in z delom dokazati. Združeno delo ima vedno večjo, čeprav še ne popolno odgovornost in možnost za uresničevanje razvojnih nalog. Še vedno je preveč tekočih gospodarskih ukrepov v rokah raznih državnih organov. Še vedno imamo studence sredstev, ki se pretakajo brez vpliva združenega D , . , KT dela. Še vedno ena sama uspela [ . .f ~...oyo ‘jmenško vojno letalo je te dni začelo prizkusne polete v Kaliforniji. To je stratešl bitka za priznanje višjih cen S°m , vehke£a dosega “nosilnosti. Imenuje se B-l in lahko nosi tudi atomske bombe. Zanimivo y lahko prinese več dohodka kot da 11113 le vrsta notranjih delovnih prizadevanj v kolektivih. In tako dalje. Še bi lahko naštevali primere, pa ni potrebno. Dovolj smo jih omenili, da lahko argumentirano trdimo, da je sporočilo delavskih delegatov tudi sporočilo državni upravi in vodstvenim delavcem ter organizatorjem proizvodnje v gospodarstvu. Tem organizatorjem predvsem zato, ker še tako veliki napori delavcev samih ne bodo dali zaželenih rezultatov, da ima le tri člane posadke, kar je precej manj od sedanjih (B-52) in nekdanjih (B-l7 in B-2< UPI) * Jav* Upajmo le, da ga ne bodo nikoli uporabili za tisto, za kar je bil zgrajei tedenski zunanjepolitični pregled ) (Iz zadnjega „PAVLIHE “) XIlV&tR°V0 su^sTKOiMf; 'MOSKVI - Kje boi pa ti silvestroval? - Letos ie pri tašči, drugo leto pa morda v novem delavskem stanovanju. če ne bodo delovni procesi organizirani tako, da bo prizadevanje delavcev lahko prišlo do izraza v boljši, bolj konkurenčni in rentabilni proizvodnji doseženi z večjo produktivnostjo. Sporočilo je namenjeno vsej „družbeni nadgradnji," torej vsem tistim družbenim dejavnostim, ki jih finansiramo iz osebnih dohodkov delavcev ali drugih virov, ustvarjenih s trdim delom. Tudi tu želijo neposredni proizvajalci, ki ustvarjajo in izločajo velika sredstva, kar se da smotrno porabo. Skratka, tudi zunaj proizvodnje se mora začeti odločna bitka za dvig produktivnosti. Vse zavisi od pripravljenosti, razumevanja in delovne zavzetosti vsakega posameznika in vsake celice naše družbe. Sistem pa mora zagotoviti, da bo njihovo ravnanje kar se da smotrno, da bodo spodbude za delovne rezultate veliko večje in bolj raznolike, da bo nedelavnost kar se da izkorinjena. Težavni gospodarski položaj v svetu in pri nas nakazujeta, da bo leto 1975 leto odločilnega boja na trasi našega napredovanja. Predvideno gospodarsko rast bo zaradi vrste ovir težko doseči. Prav zato se moramo za ta dosežek boriti na vseh frontah. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Osrednji dogodek minulega tedna dni je Zadnje mesece vsestransko razpravljamo o da vsi skupaj izdelamo dolgoročno razvojno bil kajpak VII. kongres jugoslovanskih sindi- gospodarskih problemih, je dejal Tito, pred- politiko, predvsem za poglavitna vprašanja katov v Beogradu, na katerem so delegati iz v56111 se dogovarjamo o nalogah za naprej, našega gospodarskega razvoja, vse države — s sprejemom kongresnih doku- Gospodarske razmere so zelo resne, marsikaj Kritično seje Tito dotaknil tudi vprašanja mentov — določili konkretno vlogo in nalo- nas opozarja na možnost poslabšanja — tudi glede delitve. Dolgo smo zapostavljali pogoje ge sindikatov pri nadaljnjem razvijanju samo- vsesplošni gospodarski položaj v svetu — in ža ustvarjanje in delitev,dohodka ter merila upravnih družbenih odnosov na vseh pod- z^° moramo združiti vse moči ter se potru za delitev osebnih dohodkov — delavci nato ročjih dela in življenja pri nas. Ta kongres da se bomo zavarovali pred slabimi go- niso imeli pravega vpliva. V zadnjem času pomeni začetek najširše politične akcije de- spodarskimi vplivi od zunaj. spet naraščajo (škodljive) težnje po uravni- lavskega razreda pri uresničevanju ustave in Predsednik Tito je ponovno opozoril na lovki, kar ni v skladu s socialističnim nače-sklepov X. kongresa ZKJ - je na kongresu t0> da pn nas marsikje več trošimo, kot pa lom nagrajevanja po delu. Odnosi v delitvi so sindikatov uvodoma poudaril predsednik nam dopuščajo realne možnosti. Opozoril je izredno pomembni — je poudaril Tito — sveta ZSJ Mika Špiljak. * na neusklajenost uvoza z izvozom, ki se ne- kajti njihovo podiranje slabi delovno disci- Ob tem je Mika Špiljak obširneje orisal naše sedanje družbene razmere ter se dotaknil nalog sindikatov. V dosedanjem obdobju, je dejal, so se ob številnih pomembnih doseženih uspehih na družbeno-ekonomskem področju pokazale tudi nekatere slabosti, posebno nekatere neusklajenosti v strukturi našega gospodarstva. Tu so sedaj naloge za bodočo akcijo sindikatov. Predvsem v protiinflacijskih in stabilizacijskih prizadevanjih našega gospodarstva bo nujno napeti vse sile, tu bo nujno uvajanje boljše organizacije dela in pravičnejše delitve po delu, pravičnejšega nagrajevanja, je poudaril. Stališče sindikatov Resne gospodarske razmere plino, zmanjšuje polet in odgovornost posameznikov pri delu. “ Zato, je dejal Tito,, naša družba v celoti proizvaja manj kot pa bi lahko. Izboriti si moramo uresničenje ustavnega načela — da so delo in delovni rezultati tisto, kar določa družbeni in materialni položaj vsakega delovnega človeka v naši samoupravni socialistični družbi. Na kongresu jugoslovanskOi sindikatov so po večdnevnih razpravah sprejeli vrsto vsebinskih in akcijskih dokumentov ter izvolili člane zveznih sindikalnih teles. Delavska sveta Železniškega gospodarstva Ljubljana in ŽTP Ljubljana sta na zasedanju prejšnji teden sprejela sklep, da bodo s 1. januarjem podražili za 30 % vse prevozne cene na železnici. Ob tem so se dogovorili, da ostanejo določeni popusti v domačem potniškem prometu (o čemer se bodo še posebej pogovarjali), nadaljnje prilagajanje železni- mora biti povsem jasno in natančno opredeljeno, je dejal Mika Špiljak. Prizadevamo si za boljše delo in večjo produktivnost, pa za varno veča. Še zdaj uvažamo veliko surovin, ustvarjanje večjega dohodka - in s tem kaj- je dejal, veliko kmetijskih pridelkov in dru- pak tudi za doseganje večjih osebnih dohod- gega, kar bi vse lahko dobili doma. Ne skrbi- _ . . _ . _ . . kov delavcev, seveda skladno z rezultati nji- rno za razumno graditev novih objektov, ne transportnih cen pa bi bilo možno še sredi hovega dela. Samo to nam lahko zagotovi usklajujemo dovolj prodaje na tujem trgu, fi"e iz^ ^i jih bo nSo morala naSnStitL pravilno socialno politiko in polno družbeno najemanje tujih kreditov in še in še. Marši- Del tega nadomestila naj bi prinesle tudi višje solidarnost. : kod razsipamo, je kritično dejal predsednik Na tokratnem kongresu jugoslovanskih Tito, kakor da ne bi imeli nikakršnih gospo- sindikatov so delegati soglasno izvolili pred- darskih težav, čeprav so nam lahko za zgled sednika Tita za častnega predsednika Zveze mnoge države, tudi najbolj razvite, ki prav v sindikatov Jugoslavije. Ob tej priložnosti je tem času uveljavljajo dokaj stroge varčevalne Tito imel krajši vsebinski govor — v katerem ukrepe. je prav tako nakazal poglavitne naloge na- Skrajni čas je že, je poudaril Tito, da te šega sedanjega družbenega trenutka. _ negativne pojave pri nas zavremo. Nujno je, transportne cene. In še ena, precej „množična" podražitev se nam obeta v teh dneh: zvišanje televizijske naročnine. Dogovori o tem še tečejo - znano pa je že (o tem je razpravljala koordinacijska komisija republiškega izvršnega sveta ter predlagala IS, naj podražitev »prejme), da gre za predlog, naj bi se naročnina za radio in TV zvišala na 100 dinarjev mesečno. Dokončno odločitev o tem lahko pričakujemo že v naslednjih dneh. Čas je, da se znebimo nekaterih utvar in iluzij, ki smo jih vse predolgo gojili To je skorajda ■ edini mogoč zaključek po analizi tega, kar bremeni sedaj odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Dejstva so namreč preprosta: po ^izredno dokumentirani noti, ki jo je jugoslovanska vlada posredovala avstrijski 29. oktobra letos, je prišel z Dunaja skrajno nesprejemljiv, že kar žaljivo netočen, odgovor, ki v bistvu globoko zanika vse, kar je bilo v jugoslovanski noti rečenega. Tako je Dunaj, denimo, izjavil y odgovoru na našo noto, da so pravice jugoslovanskih manjšin v sosednji Koroški že zdavnaj uresničene, da glede tega ni ničesar, kar bi bilo sporno. Prav tako je dunajska vlada zavrnila. tudi vse jugoslovanske (in izredno dobre dokumentirane) trditve o delovanju Jugoslaviji sovražnih centrov v Avstriji in ponovnem prebujanju neonacizma. Zato je nemara zadnji čas, da se nekatere stvari povedo brez dlak na jeziku, brez zavijanj in ovinkarjenja. Predvsem je mogoče ugotoviti, da so odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo po vseh zadnjih dogodkih dosegli nevarno točko. Ti odnosi ne morejo več veljati za dobre v trenutku, ko vlada sosednje dežele vztrajno zanikuje naše upravičene zahteve in trditve in ko gre pri tem tako daleč, da dejansko ponareja dejstva. Tu ne gre več samo za vprašanja naših manjšin v Avstriji, ki ostajajo seveda osrednji problem v odnosih med obe m državama, marveč tudi za nekatere druge stvari. Med njimi izstopata dve. Prvič: prebujanje neonacizma, ki se kaže v čedalje glasnejših pasovih različnih heimat-dienstovskih predstavnikov in njihovih neprikritih grožnjah, parolah in geslih. In drugič: v sosednji državi sploh ne skušajo več prikriti delovanja mnogih centrov, ki imajo eno samo nalogo: delovati sovražno proti Jugoslaviji z besedami in dejanji Dejstvo je, da bi lahko sosednja vlada že zdavnaj preprečila delovanje teh centrov (kot so jih ne tako dolgo zelo uspešno preprečili vsaj v dveh evropskih deželah), če bi le hotela. Očitno pa tega noče. Se pravi, da je treba na trenutno stanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo gledati celovito, ne samo skozi prizmo položaja naših manjšin, marveč tudi vsega drugega, kar te odnose obremenjuje. Jugoslavija bo zato še nadalje vztrajala, da se sporne zadeve urejajo celovito in se bo pri uresničevanju tega posluževala vseh sredstev, ki jih ima na voljo, vključno z internacionalizacijo problema. SE BLIŽJE KONFERENC V Budimpešti se je konci drugi pripravljalni sestanek it sklicanje konference evropski komunističnih partij. Ta konferenca naj bi bila prihodnje leti) v Berlinu, na njem pa naj bi sodelovali predstavniki 28 komunističnih partij stare celine Prve ocene pravkar končanega sestanka v Budimpešti y) ugodne in mogoče je trditi, iU jih bodo podprle tudi kasnejše tehtnejše analize. Predvsem je mogoče reči, do so potekale razprave na drugetV pripravljalnem sestanku (prvi je bil v Varšavi) v duhu iskrene želje, da bi dosegli čimvišjo stopnjo medsebojnega razumevanja Kaj hočejo sosedje in upoštevanja - pri čemer p) bi se izognili slehernim pritiskom in poskusom kakšneP preglasovanja. To vzdušje je porodilo mnoge razumne sklepe, med katerimi so najpomembnejši dnevni red in načelo konzenzusa. Sled nje pomeni, da ne bodo glasovali o tem ali onem sklepu, mat več ga bodo sprejemali glede ut splošno pripravljenost vseh ali nekaterih partij, da se izjasnijo o določenem problemu. Praf tako je bil v Budimpešti dosežen napredek glede javnosti dela konferenc, kar ocenjujejo kot koristno tudi zato, ker vnaša v skupno delo evropskih komunističnih partij pomembno novost. Jugoslavija se je udeležila obeh pripravljalnih sestankov in je z rezultati zadovoljna, ne nazadnje tudi zato, ker je dala svoj polni delež k boljšemu razumevanju evropskih komunistov in s tem tudi k boljšemu sožitju na stari celini nasploh. TELEGRAM ADIS ABEBA - Radijska postaja Asmara je poročala, da je pet ljudi izgubilo življenje, 41 pa jih je bilo ranjenih, ko so eritrejski uporniki z ročnimi granatami napadli dve gostilni v središču Asmarp ST&®7* 1 Izvoz, ki otežuje delo domači tovarni Sejmišča Brez strahu! Kmetijski kotiček \ VIDEN NAPREDEK Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Kočevje je bila na dnevnem redu tudi razprava o razvoju zasebnega kmetijstva na območju občine. Prevladovalo je bolj moreče vzdušje, saj so vsi menili, da je kmetijstvo zapostavljeno, da propada. Potem pa je zaprosil za besedo spet neki delegat in na presenečenje vseh krepko poudaril: - Tovariši, kmetijstvo na Kočevskem je vidno napredovalo!" Vsi delegati so ga začudeno pogledali, on pa je mirno nadaljeval: - Nekoč so kmetje uporabljali na njivah bombažna strašila, danes pa samo še plastična ... rredno t» saptsaii ••• Docela se zavedamo, da naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini, ne smejo biti prepuščeni sami sebi, zato jih moramo s pogovori usmeriti k razmisleku o njihovem domačem kraju, da bi tako delavec še pred vrnitvijo iskal in našel možnosti za uveljavitev svojih interesov tudi doma. Temu se morajo zategadelj prilagajati vsakršne oblike vključevanja vračajočih se delavcev v novo delovno okolje, kajti problem vračanja ni samo problem delavcev v tujini, ampak tudi v domovini. Tako je bilo rečeno na posebnem posvetovanju 20. decembra v Ljubljani. V počastitev dneva JLA so v kasarni Milana Majcna v Novem mestu podelili najboljšim vojakom, starešinam in novomeškim športnim društvom pokale. Razdelil jim jih je Rade Petrovič. Na sliki: tik pred podelitvijo pokalov. (Foto: S. Mikulan) Graditelji novega sevniškega mostu pravijo, da bodo na gradbišču vztrajali vse dotlej, dokler zima ne bo nastopila z vso ostrino. Dan in noč pripravljajo na samem gradbišču liti asfalt za izolacijo. Na sliki: med betoniranjem drugega pločnika minuli teden. (Foto: Železnik) Naši delavci na začasnem delu v tujini so dostikrat predmet 'sovražne propagande, zato ni nihče bolj poklican kot mi doma, da jim povemo resnico. Pretirano naglašanje odpuščanja z dela namreč povzroča zmedo med ljudmi v tujini, pa tudi doma. Nezaposlenost na Zahodu sploh ni tako velika, kot jo prikazujejo nekateri Zadnji podatki kažejo, da gre v veliki meri samo za premeščanje delavcev iz ene industrijske panoge v drugo, pravo odpuščanje pa zadene tiste delavce, ki so prekršili disciplino na delovnem mestu ali pa so delali „na črno Med našimi delavci v tujini je letos okoli 5 odst. nezaposlenih; odstotek bo predvidoma ostal tak tudi prihodnje leto. Velja poudariti, da je odstotek nezaposlenosti naših delavcev šele četrti med vsemi zdomci in v sorazmerju z nezaposlenostjo nemških delavcev. Po teh podatkih sodeč je vsakršen preplah odveč. In vendar morajo biti naša prizadevanja obrnjena v iskanje možnosti za zaposlitev vračajočih se delavcev. Letos jih je odšlo v tujino nekaj nad tisoč, vrnilo pa se jih je okoli dva tisoč. Med temi je nekaj takih, ki so zapustili tujino zaradi strahu pred težko situacijo na Zahodu, precej pa je kvalificiranih delavcev, ki so bili dolgo časa v tujini in so se zavestno odločili za stalno vrnitev domov. Skorajda ni potrebno omenjati, da so vsi že dobili zaposlitev v domačem kraju. Ko bo na novoletnih sestankih z zdomci tekla beseda o zaposlevanju doma, je treba stvari pokazati take, Jcot so. D. R USTJA j 3 Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je v prostorih doma JLA v Novem mestu pripravila zanimivo razstavo slik, ki pričajo o nasilju in Allende-jevi smrti v Čilu. Razstavo, ki bo odprta še nekaj , dni, si je do sedaj ogledala vsa srednješolska mladina. (Foto: S. Mikulan) Leseni most čez Krko v Krški vasi odpoveduje. Sprevodniki na progi Brežice—Cerklje— Kostanje-vica-Novo mesto vsakokrat prosijo potnike, naj se peš odpravijo na drugi breg. Šele prazen avtobus si nato upa zapeljati čez majavi most. (Foto: Jožica Teppey) V sevniškem Jugotaninu se že lep čas srečujejo z nenavadnim položajem, ki je kot v posmeh stabilizacijskim prizadevanjem in izkoriščanju domačih surovin. Na tisoče kubikov ta-ninskega lesa, večinoma kostanjevega, gre v izvoz, medtem ko zberejo na Jugotaninovem lesnem skladišču zaloge komaj za enomesečno proizvodnjo. NOVO MESTO - Na ponedeljkovem sejmišču tokrat ni bilo. tako živahno. Naprodaj je bilo le 421 prašičkov, starih do 3 mesece, in 31 starejših. Prodajalci so. prodali le 228 živali. Mlajši prašiči so stali 400,00 do 520,00 dinarjev, starejši pa 530.00 do 750,00 din. Cene so bile tudi tokrat precej višje kot zadnjič. BREŽICE - Na sobotni sejem so rejci pripeljali 538 mlajših in 41 starejših prašičev. Lastnika je menjalo 413 mlajših prašičev (22,00 do 24.00 dinarjev kilogram žive teže), starejših pa 27; kilogram njihove žive teže je veljal 15,00 do 17,00 dinarjev. Velja načelo: Čim večjo stopnjo predelave surovine je treba doseči doma! Gozdna gospodarstva raje izvažajo, saj tako dosegajo ceno 270 dinarjev za kubik, na Hrvatskem, od koder so vedno dobivali precej lesa, pa celo le 125 dinarjev. V sevniški tovarni so zaskrbljeni, saj bo tako tudi Radič, pridelan kar doma V zimskih mesecih, ki so pred nami, bo radič spet iskana, priljubljena zimska solata rahlo grenkih, nežnih, krhkih listov. Žal je cena na trgu običajno tako visoka, da si ga nekatere družine komajda lahko privoščijo.. Predaleč ga pridelujejo (Primorska) in preveč posredništva je vmes, da bi bil lahko Poceni. Več radiča pa bi lahko pridelovali sami, doma, če bi bolje Poznali pridelovanje in sortni izbor. Radič je mogoče pridelovati kot poletno solato ali kot zimsko, kar je običajnejše. Med sortami so na voljo: rdeči goriški, rdeči treviški, verona, castel franco ter nekatere novejše sorte, ki jih na Primorskem šele preizkušajo. Vse vrste radiča terjajo rodovitno zemljo, globoko, dovolj vlažno, a ne močvirnato. Sejati je treba pozno spomladi oziroma zgodaj poleti, da do jeseni rastline ne bodo zdivjale v cvetje. Kaj nevarna je lahko setev v sušnem vremenu, zato je bolje počakati na dež. Nekatere sorte je priporočljivo presajati, vendar zahteva to mnogo dela. •Ko se jeseni pojavi prva zmrzel, je treba radič pospraviti z gredic ali njive ter ga pripraviti za siljenje. Najbolje gaje mogoče siliti v zaprtih prostorih, z bivalno temperaturo (do 18 stopinj). Za to so primerne kleti v zemlji, hlevi, pa tudi zaprte grede, v katerih dodana debela plast gnoja stalno dovaja toploto. Korenine radiča je treba postaviti v zaboje ali košare na plast žago-vine, slame ali peska. Vložene poškropimo z mlačno vodo. Siljenje traja do en mesec. Silimo v zatemnjenem prostoru, za zatemnitev uporabimo črno folijo. - Radič pa je mogoče siliti tudi na prostem, tako, kot delajo v Italiji. Radičeve korenine postavljajo v kup na poseben način ali pa napno nad vrste tunele iz plastične snovi, kakršne je mogoče videti tudi že po naših vrtovih. Zelo primerna sorta za siljenje na prostem je sorta verona, pa tudi rdeči trevi&i radič. Siljenje na prostem je seveda uspešnejše v toplejših, obmorskih krajih, kjer so milejše zime skorajda brez snega. Posebno poglavje pa je pridelovanje belgijskega radiča (witloofa). Inž. M. L. les iz sečnje, ki se je pričela, prodan drugam. Cena furfurala, ki ga pridobivajo kot stranski proizvod pri luženju tanina, omogoča, da bi gozdarjem lahko pri plačilu kaj primaknili. Tega pa ne morejo storiti, dokler velja toga zamrznitev. S tako spodbujenim enostranskim izvozom nastaja znatna gospodarska škoda, saj bi s predelavo lesa v tovarni in furfuralom dosegli večji dohodek. Furfural je ob naftni krizi v vseh rafinerijah zelo iskan borzni proizvod. Administrativni ukrep gotovo ne učinkuje v pravi smeri, saj spodbuja izvažanje surovine namesto izdelkov, kar so že večkrat grajali na različnih mestih. A. Ž. i * * j s * * s s * * \ I * 4 s s * * s * s Najdeno je nadomestilo za koruzo n Kočevska „šansa Koruza je' zdivjala - ne prvič - in ogrozila že tako ogroženo živinorejo. Večino koruze v Jugoslaviji pridelajo zasebni kmetje oziroma kooperanti, zato njene cene ni mogoče učinkovito držati na vajetih. Če pridelovalec uskladišči koruzo in čaka na .ugoden trenutek, mu pridelka pač ni mogoče vzeti s silo. Treba je iskati še druge možnosti,, da živinoreja ne bo tako enostransko odvisna samo od te poljščine. Na nedavnem razgovoru kmetijskih novinarjev na sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo je bila posebej pohvaljena izkušnja ZKGP Kočevje. Tam so postavili sušilnico, ki s posebnim postopkom iz travinja in detelj pripravlja brikete, s katerimi je mogoče nadomestiti uvozne beljakovinske koncentrate, močna krmila, Po krmilni vrednosti se ti briketi merijo s koruzo in jo lahko nadomeščajo. Tudi cena ni pretirano visoka, tako da se sušenje izplača, zlasti še zato, ker je kočevski poskus prinesel še eno zanimivost: v slabem vremenu je sušilnica delala celo bolje kot v lepem. Ce se spominjamo skoraj vsakoletnih težav s spravilom krme s travnikov in njiv, ponuja to še eno možnost, da bi postali manj odvisni od „bogotehnike“, kot je vpliv narave in, vremena v šali imenoval pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Ivo Marenk. M. L. Dvojna morala Ko se podraži surovina, zaženejo proizvajalci vik in krik, da lažje izsilijo višje cene, tiho in brez posledic pa ostane, če se surovine pocenijo. Zakaj takrat pozabijo, da bi morali tudi v takih primerih reagirati, sprašuje v enem svojih člankov slovenski gospodarski list Gospodarski vestnik. Navaja zanimiv primer, kako je z uvoženim bombažem, volno, kožami in kavčukom. Ko so se te surovine na svetovnem trgu zelo podražile, smo to občutili na svojih žepih; nekateri izdelki so se podražili tudi za 180 odstotkov. Ko pa so se surovine pocenile, so cene čevljem, bombažnim tkaninam in še nakaterim izdelkom ostale seveda nespremenjene. Niti na kraj pameti ni prišlo nikomur, da bi jih pocenil; to bi bila tako. in tako še ne doživeta senzacija na jugoslovanskem trgu. Da ne bi kdo mislil, da gre za malenkosti! Naštete surovine so sc občutno pocenile. V letošnjem novembru so bile goveje kože kar za 45 odstotkov cenejše kot v lanskem, - Kdaj neki bo tole listje odpadlo? (Karikatura: Matjan Bregar) V skrajnosti Ne vrzimo z umazano vodo iz bane tudi otroka, pravi priljubljen rek Več znakov kaže, da se zdaj prav to dogaja z zasebno stanovanjsko gradnjo, ki je občutno nazadovala in ima še nadaljnjo težnjo po tem. Bančni podatki - tudi na našem območju - kažejo zastoj. Število stanovanjskih varčevalcev nazaduje. Kaj bi si odtrgoval, varčeval, delal, se naprezal, si sposojal, potem pa se moral malone sramovati svoje ,/na-loposestniške, malomeščanske težnje “ po lastnem stanovanju! Bolj čisto, proletarsko zveni, če ničesar nimaš in zahtevaš od družbe, da ti preskrbi streho nad glavo. Očitno drsimo v drugo skrajnost. Zakaj bi bilo treba na račun nujno večje gradnje družbenih najemnih stanovanj tako zajeziti zascbno'grad-njo? Tega ni nihče zahteval, saj je družbeno škodljivo. Ali ni nesmotrno, da ljudje z velikimi zaslužki potratno zapravljajo svoj denar, si privoščijo mnogo luksusa, hkrati pa delajo gnečo v vrsti za družbeno stanovanje (ali ga že uživajo) skupaj s morala pomagati do stanovanja. In potem so še ponosni, kot tisti dolgoletni visoki funkcionar, ki je rekel: Ničesar nimam, razen družine. »Dolenjski list« v vsako družino kavčuk za 48 odst., volna za 30 odst. in bom«.^ za 36 odstotkov. To bi se moralo poznati tudi na ceni končnih izdelkov, vendar se ne. Gospodarstvo se je pač navadilo (ker mu je to uspevalo) svoje probleme reševati z dviganjem cen in poslovno moralo, ki ji pristoji vzdevek „dvojna41. Komunisti ne smejo oklevati Razvojni koncept Posavja je sprejet - Sklepi obvezujejo - Znotraj tega okvira so še vedno možne različne oblike združevanja in povezovanja Na seji medobčinskega sveta ZK Posavje sodeloval tudi Franc Šetinc Medobčinski svet ZK Posavje nalaga odgovorne naloge komunistom v tistih organizacijah združenega dela, ki naj bi se čimprej povezale med seboj. To velja za kovinarska podjetja, za transportne delovne organizacije, za konfekcijsko industrijo in za kmetijske delovne organizacije v sevniški, krški in brežiški občini. Predloge za združevanje so dobili v vseh oiganizacijah združenega dela in komunisti so dolžni razpravljati o njih. Zahtevati morajo čimprejšnje analize, ki bodo pokazale, kakšne oblike povezovanja najbolj ustrezajo posameznim panogam. Gospodarski, socialni in regionalni razvoj Posavja kliče tudi po enotni bančni inštituciji v regiji. Svet soglaša s predlogom komisije za družbenoekonomske odnose, da bo treba bančno službo združiti v enotno podružnico za vse tri občine. Izvršni sveti so naročili ustrezno študijo, sestavljavci pri Inštitutu za regionalno ekonomiko pa se bodo povezali še z medbančno komisijo Dolenjske in Ljubljanske banke. Medobčinski svet nadalje vztraja, naj v Posavju čimprej pripravijo program za povezovanje srednjega šolstva, pri čemer bo treba navezati stike s sosednjima regijama. Komi- teji so dolžni spremljati in usmerjati dejavnos{ komunistov k uresničevanju postavljenih zahtev. Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je sodeloval na tej seji, je v razpravi prispeval precej dragocenih napotkov za enoten nastop posavskih komunistov. Poudaril je, da je treba snovati integracije od proizvodnje do predelave in trgovine in naprej čez meje republik in države. Menil je, da združevanje po panogah ni vedno edina in najboljša pot. Odločno je poudaril še, da komunisti ne smejo imeti dveh obrazov^ J..TEPPEY f :----------------------------—s TREBNJE: SESTANEK Z ZDOMCI Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza sindikatov Trebnje pripravljata za sredo, 3. januarja 1975, ob 9. uri pogovor z občani, ki so na začasnem delu v tujini. Sestanek z zdomci bo v sejni dvorani občinske skupščine. > ZELEZNICA SE MODERNIZIRA Z novomeške železnice šo sporočili, da so dobili prejšnji teden nov voz s prikolico, ki imata skupaj 150 sedežev. Oboje so izdelali v mariborski TAM, do maja meseca pa naj bi dobili še sedem takih garnitur. Prisluhnimo zdravnikovim težavam ------------------------------------------------- i 1 -----—— — Občni zbor novomeške podružnice Slovenskega zdravniškega društva 20. decembra, je bil v gami hotelu na Otočcu občni zbor novomeške podružnice Slovenskega zdravniškega društva. Zadnji občni zbor te podružnice je bil 1972, zato je bil sedanji občni zbor tudi volilni. Udeležilo se gaje 55 članov. Zbor je otvoril predsednik po- Vsi ljudje vse vedo Pregovor pravi, da vsi ljudje vse vedo. V uredništvu si vsak teden belimo glave, ko razmišljamo o tem, kaj pisati, da bo časopis boljši in za bralce še bolj zanimiv. POMAGAJTE NAM! Ce je res, kar pravi pregovor, nam bo vaša pomoč v veliko korist. Napisati odgovor in sodelovati v naši anketi - to je tisto, kar pričakujemo o^Tvas! Vaše delo bomo bogato nagradili. Izmed tistih, ki nam boste odgovorili na zastavljena vprašanja, bomo izžrebali štirinajst nagrad: 1. nagrada -1000 dinarjev, 2. nagrada - 500 dinarjev, 1. nagrada -1000 dinarjev, 2. nagrada-500 dinarjev, 3.nagrada-250 dinarjev in 10 knjitnih nagrad Pričakujemo, da nam boste izpolnjen anketni list poslali do 15. januarja 1975 na naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p. p. 33, z oznako na kuverti: ANKETA. Ime in priimek ............ ..................... poklic ...................starost............. natančen naslov.................................. Ali redno berete Dolenjski list?................. Kakšen se vam zdi? (dober, povprečen, slab, odličen, zanič) Kateri prispevki vas bolj pritegnejo? (informativno-politični ali zanimivo-poučni) ......................................... Navedite po vrsti področja, ki vas v listu zanimajo (a. politika, b. gospodarstvo, c. odmevi bralcev, d. kultura, e. šport in mladina, f. splošne zanimivosti, g. komunske strani, h. domače zanimivosti, i. kriminal, j. zabava, k.^riloga) Kateri prispevki so vam zadnje tedne najbolj- ostali v spominu? Kaj bi moralo po vašem še biti v listu, česar zdaj ni? Kaj bi lahko brez škode opustili?............................... Ali sodite, da bi Novo mesto kot pokrajinsko središče lahko redno (enkrat na mesec) izdajalo Dolenjske razglede, namenjene kulturnemu življenju v naši pokrajini?................ Druge vaše pripombe............................................. družnice dr. Lavo Morela, nato pa je imela dr. Marija Presetnik, dolgoletna članica kolektiva novomeške splošne bolnice, sedaj pa zdravnica v ljubljanskem kliničnem centru, referat 9 sklepnih obolenjih, spremljan z diapozitivi. V svojem poročilu je predsednik podružnice dr. Morela podal pregled dela upravnega odbora. Slovensko zdravniško društvo šteje 2.351 članov, v novomeški podružnici pa jih je 150. Društvo izdaja tudi svoje strokovno glasilo „Zdravstveni vestnik41, ki je, zaradi svoje kvalitete uvrščeno med svetovno elito tovrstne strokovne literature. Novomeška podružnica je zaživela 1949 in je takrat štela le 8 članov. Da dejavnost podružnice ni zamrla, gre velika zasluga pokojnemu predsedniku, primariju dr. Ivu Smrečniku, in še nekaterim entuziastom. Sedanji odbor je dosegel, da se je društvo vključilo v SLO, organiziral je vojnokirurški minimum za splošne zdravnike in specialiste ne-kirurge. Novomeška podružnica se je izkazala tudi z'organizacijo 110. občnega zbora SZD aprila 1973. Dr. Morela se je zahvalil tudi kolektivu Dolenjskega lista za razumevanje in dobro sodelovanje. „Društvo in novi odbor bi morala zdravniku pomagati tudi tako, da bi angažirala družbenopolitične činitelje, ki naj bi prisluhnili zdravnikovim težavam in mu pomagali in ga podprli pri navadno nelahkem delu z ljudmi," je končal svoje poročilo. Nato so novomeški zdravniki razrešili Stari odbor in izvolili novega. Zdravnike je'pozdravil tudi predsednik novomeške občinske skupščine Jakob Berič in dal društvu priznanje za opravljeno delo ter opozoril na naloge, ki zdravnike še čakajo v naši samoupravni družbi. Mladi člani Rdečega križa iz Novega mesta so se društvu zahvalili za pomočen ga povabili, naj postane njihov podporni član. Po končanem občnem ^boru so si prisotni ogledali strokovni film, ki ga je pripravilo ljubljansko predstavništvo skopske tovarne zdravil Alkaloid. A. BARTELJ ZAOBLJUBA NOVOMEŠKIH TABORNIKOV Nad 70 članov Odreda gorjanskih tabornikov iz Novega mesta se je zbralo 20. decembra popoldne v Ragovem logu. Ob tabornem Ognju so sprejeli v svoje vrste nove člane: medvedke in čebelice ter tabornice in tabornike. Starešina odreda jim je ob tej priložnosti razdelil članske izkaznice, počastili pa so tudi spomin na svoje vzornike partizane in se spomnili 22. decembra, dneva JLA. Bogdan Osolnik, podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV, govori na tiskovni konferenci ob 15-letnici založbe Borec, ki je bfla 19. decembra v Ljubljani. (Foto: J. Primc) Pisati nepotvorjeno resnico 19. decembra je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, posvečena 15-letnici založbe „Bo-rec“, izidu knjige Toneta Ožbolta „Dežela Petra Klepca“ in ponatisu knjige Karla Prašnika Gašpeija „Gamsi na lazu“. Na konferenci je najprej spregovoril podpredsednik IS Slovenije in predsednik založniškega in izdajateljskega sveta založbe' Borec dr. Avguštin Lah, ki je opozoril na vzgojni, izobraževalni in politični pomen založbe. Poudaril je tudi, da so vrzeli pri izdajanju marksistične literature v preteklih letih skušale zapolniti druge sile Podpredsednik republiškega odbora ZZB Bogdan Osolnik pa je poudaril, da sc bo ZZB tudi v bodoče zavzemala, da dobi družbeno pomoč vse tisto, kar si prizadeva, da bi naši ljudje zvedeli nepotvorjeno resnico o dogodkih med vojno. Zavzel se je tudi za nadaljnje tiskanje literature narodov, ki se bore za svobodo. Tone Ožbolt je na vprašanje, kako je pisal knjigo „Dežela Petra Klepca", odgovoril, da je napisana na osnovi dnevnika, ki ga je pisal med vojno, pričevanj ljudi in naših, pa tudi sovražnikovih dokumentov. Za preverjanje in usklajevanje podatkov je bilo potrebno veliko potovanj, vztrajnosti in potrpljenja, posebno še, ker so različni ljudje ' opisovali iste dogodke včasih zelo različno. Ob zaključku je poudaril, da sc jc deželi Petra Klepca, se pravi prebivalcem na obeh bregovih zgornjega dela Kolpe in Čabranke vedno delala krivica, da so bili zapostavljeni in da ta krivica ni popravljena niti še danes. Ta deželica je namreč prepuščena sebi'in izumira. J. PRIMC ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in stare mame ANE KAMENŠEK iz Sadinje vasi pri Semiču se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno ZB iz Serhiča in podjetju Elektro iz Novega mesta, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Lojzka in sin Tone z družinama PROSTO DELOVNO MESTO! „NOVOTEHNA", trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto objavlja prosto delovno mesto BLAGAJNIKA v poslovalnici št. 1 na Glavnem trgu POGOJI: KV prodajalec z znanjem strojepisja ali administrator. Poskusno delo je 1 mesec. Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 10. 1. 1975. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in pradeda FRANCETA PAPEŽA iz Jablana pri Mimi peči se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč. Posebna zahvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, KZ Krka in ObS Kranj za podarjene vence in udeležbo na pogrebu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Lojzka, sin Tone z družino, hčerke Ani, Slavka, Majda, Fani in Milka z družinami ter drugo sorodstvo PROSTA DELOVNA MESTA TRGOVSKO PODJETJE „SEVNICA" p.o. Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta delovna mesta: 1. KNJIGOVODJE OBRAČUNA PROMETNEGA DAVKA 2. PRODAJALCEV 3. SKLADIŠČNEGA DELAVCA Kandidati pod 1. morajo imeti ESŠ in dve leti prakse. Kandidati pod 2. morajo imeti poklicno šolo za prodajalce; zaželena je tudi praksa. Kandidati pod 3. pa morajo imeti popolno ali nepopolno osnovno šolo in starost 18 let ter izpit A kategorije za voznike motornih vozil. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazil o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor Trgovskega podjetja „Sevnica", Glavni trg 25, Sevnica, 10 dni po objavi. ZAHVALA Ob prerani, boleči izgubi naše dobre, drage žene, mame, stare mame in sestre MAGDALENE ČADONIČ iz Zilj pri Vinici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in v tako velikem številu spremili pokojnico na zadnji poti do mnogo preranega groba. Vsem prav lepa hvala za cvetje in vence, posebno kolektivu Beti Črnomelj, sošolkam STTŠ Metlika in osnovni šoli Vinica. Iskrena hvala osebju splošne bolnice Novo mesto, onkološkemu inštitutu v Zagrebu in medicinski sestri z Vinice ter župniku za opravljeni obred. Neutolažljivi: mož Jože, hčerka Marica z družino, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža LADISLAVA KOPRIVCA s c iskreno zahvaljujemo žalujoča žena in oče Albin, sestra Ani z družino, sestra Valerija z družino, sestra Pepca z družino, sestra Pepca z družino, sestra Mici z družino, brat France z družino, brat Stanc z družino, brat Lojze z družino, in to kolektivu Dana in direktorju tov. Gregorčiču za poslovilne besede, tov. Krhinu za tolažilne besede, kolektivu Kremen za sožalje in vence, župniku Janezu Petku za poslovilne besede in opravljeni obred ter vsem, ki so ga spremljali v tako velikem številu na zadnji poti. Praprotnica 8 pri Mirni, dne 10. decembra 1974 mnenje prodajalk o mali anketi Ce smo po zakonu enakopravni, zakaj potem ne bi smeli imeti prodajalci prosto sobotno popoldne? Tudi prodajalke imamo družine, vodimo gospodinjstvo, hitimo vsak dan v službo, z otroki v varstvo in šolo kot vsi zaposleni. Poleg tega si moramo nakupiti vse potrebno, čeprav ne ob sobotah popoldne, kot navaja Malči Mlakar, ker vemo, da ji ni odveč prosta sobota in tudi nam ne bi bilo odveč vsaj sobotno popoldne. Posebno ne bi smele ugovarjati gospodinje in samostojne šivilje, ki si lahko po svoji želji krojijo delovni dan in prosti čas. Zato takim ni potrebna odprta trgovina v soboto popoldne. Trgovci smo prizadeti posebno v času letnih dopustov, ko je ob sobotnih popoldnevih mesto skoraj prazno, mi pa čakamo, kdaj se bo kdo spomnil priti po kakšno malenkost, ki bi jo lahko kupil že med tednom. Vprašujemo jih, kdaj bi si takšni zamudniki nakupih nekatere stvari, če ne bi imeli le-ti proste sobote. Sedaj, ko se približujejo novoletni prazniki, bomo morali delati cele dneve. Delavci in uslužbenci bodo imeli prosto več dni skupaj, mi trgovci pa komaj dva dni. Tudi me imamo otroke, ki bi jih rade peljale k dedku Mrazu in jih razveselile. Rade bi družini pripravile lepo praznovanje, uredile -svojo zunanjost, šle na ples in se sprostile po napornem delu, pa si vsega tega ne bomo mogle privoščiti. Pridružujemo se mnenju gospodinje Godnjavec, ki je edina utemeljeno odgovorila, da denar lahko zapravi tudi med tednom, kar je tudi res. To storimo tudi me, ki delamo sest dni v tednu.' , Prodajalke Pojasnilo Ugotovitve koordinacijskega odbora za vprašanja naših delavcev v tujini pri RK SZDL Slabi časi za varčevalce V 50. številki Dolenjskega lista, ki je izšla 12. decembra, je bil objavljen tudi članek o delu Slovenskega kulturno-umetniškega društva „Triglav44 iz Muenchna pod naslovom „Slovenci na Bavarskem*1. Glede na ta članek koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev v tujini pri republiški konferenci SZDL ugotavlja naslednje: Delovanje predsednika SKUD »Triglav14 v Muenchnu Franca Gerjoviča je na osnovi pritožb, ki prihajajo od strani članov društva, proučila posebna skupina koordinacijskega odbora. Ugotovljeno je bilo, da je predsednik SKUD Triglav posloval nedemokratično in da je bil upravni odbor društva ravno po njegovi zaslugi pasiven. Ugotovila je tudi, da je ravnal s finančnimi sredstvi društva brez kontrole nadzornega odbora. Na sestanku z delom članov upravnega odbora in nadzornega odbora ter večje skupine naših državljanov na delu v tujini, na katerem sta bila prisotna tudi predsednik Gerjovič in tajnik društva Pirc, so obravnavali te napake. Sklenili so, da skličejo občni zbor društva, na katerem bodo izvolili novega predsednika. Dosedanji predsednik je javno izjavil, da ne namerava ponovno kandidirati. Dolgo sem čakal na kakšen odgovor na svoj članek o tem, kako se ne izplača varčevati, ki ste ga objavili v Dolenjskem listu 14. novembra. Mislil sem celo, da bo nanj odgovorila banka, pa nič, vse je tiho. Ne bom ponavljal, kako sem varčeval, naj povem le, da sem ves čas po vojni delal tudi na kmetiji. Mislim, da vsa prizadevanja ne bodo kaj dosti zalegla. Žal je preveč takih, ki jim je razvrednotenje denarja vedno prišlo prav, ker so si iz tega kovali dobiček, niso pa se spraševali po razdiralnih učinkih, ki spremljajo vsako inflacijo. Preveč je tistih, ki se ob devalvaciji in inflaciji .veselijo. T)oigo sem že varčevalec, pa nimam ne svoje hiše ne vikenda in ne avtojnobila, ampak stanujem v solastniški hišici, stari skoraj 100 let. Hišice nisem mogel niti obnavljati, ker sem veš čas porabil za delo, tudi nedelje. Ves čas pa .sem težko prihranjeni denar nosil‘v banke. V začetku letošnjega' leta sem ves denar vezal na dve leti, čeprav so mi mnogi svetovali, naj raje kupim devize. Tega nisem storil, ker sem bil prepričan, da je to nezakonito. Danes se ljudje takim, kot sem j^z, posmehujejo in jim privoščijo. Včasih so časopisi o tem kaj več pisali, danes pa je vse tihoTvarčeva- IVAN DRAGOŠ 11. decembra smo na pokopališču v Dragovanji vasi pri Črnomlju pokopali 82-letnega Ivana Dragoša. Pokojnik se je že v mladih letih, ko je delal v rudniku rjavega premoga v Kočevju, seznanil s težavnim položajem delavcev in se kmalu vključil v napredne organizacije, katerih namen je bil doseči večje pravice delavcev. V Kočevju se je udeležil številnih stavk in shodov. Naprednemu gibanju je ostal zvest tudi v težkih časih osvobodilnega boja. Sevniški pionirji Vietnamu Pionirji in mladinci osnovne šole »Savo Kladnik44 iz Sevnice $mo ob tednu solidarnosti z vietnamskimi otroki pripravili vrsto prireditev. V Petek, 6. decembra, smo po šolskem radiu Slavček seznanili učence z vsebino in namenom teh prireditev. Tudi občane Sevnice smo po lokalni radijski postaji seznanili z našim programom, rta teden solidarnosti pa so opozarjali tudi plakati po mestu. Učenci smo spremljali radijski in televizijski program, da bi čimveč zvedeli o Vietnamu, v časopisih in knjigah smo prebirali o vojni, življe- nju in navadah v tej deželi. O tem smo se pogovarjali tudi pri pouku, pisali smo spise z naslovom „Boj proti vojni44. V sredo zjutraj smo učenci po hišah zbirali star papir; , nabrali smo ga kar 4960 kilogramov in zanj dobili 1984 dinarjev. Prispevali smo tudi pionirski dinar za pomoč vietnamskim otrokom in ves zbrani denar, skupaj 3135,25 dinai^ jev, nakazali republiškemu koordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam imperialistične agrasije. ODRED SAVO KLADNIK SEVNICA lec je prepuščen sam sebi, znajde se naj, kakor ve in zna. Izjema je Dolenjski list, ki je o tem problemu kritično pisal v rubriki „Vredno je zapisati44. A. T. Šentjernej KRVODAJALCI, HVALA! Justina Smeh in sin Vinko se najiskreneje zahvaljujeva vsem krvodajalcem, ki nesebično darujejo kri in tako večkrat težke bolnike rešijo gotove smrti. Tudi naju je vaša kri iztrgala iz objema smrti. Vsem krvodajalcem se najtopleje, zahvaljujeva in jim želiva srečno in zdravo novo leto. JUSTINA in VINKO SMEH Sevnica Karel Mahorčič Z globokim spoštovanjem in žalostnih src smo se poslovili od stanovskega tovariša in šolnika Karla Mahorčiča, ki se je s svojim delom zapisal v razvoj dolenjske trgovine in vzgoje strokovnega trgovinskega kadra, veliko pa je prispeval tudi za razvoj dolenjskega turizma. Karel Mahorčič je bil eden najstarejših Novomeščanov in je vse svoje življenje posvetil napredku Dolenjske. Po rodu je bil iz Višnje gore in po dolgoletnem šolanju in raznih službah spoznaval našo domovino, še posebej pa Dolenjsko. Svoja spoznanja je hotel posredovati vsem, zato je ustanovil turistično organizacijo Progres, v okviru katere je izdal prvo dolenjsko turistično publika-* cijo „Novo mesto - dolenjska metropola44, ki jo je uredil pesnik Anton Podbevšek. Tej sta sledili še dve, toda ne o turizmu. Leta 1934 je Mahorčič odprl v Novem mestu papirnico in knjigarno. Med NOB je oskrboval s papirjem OF v Novem mestu, po osvoboditvi pa se je posvetil organizaciji socialistične trgovine. V letih 1947 do 1952 je bil med vodilnimi uslužbenci Okrajnega magazina, nato do leta 1961 direktor trgovskega podjetja Izbira ter po reorganizaciji podjetij vodja splošnega sektorja pri Dolenjki. Leta 1965 je bil upokojen, vendar je še naprej poučeval na trgovskih šolah in.se vozil v ta namen tudi v Brežice. Tovariša Karla Mahorčiča, ki je veliko storil za soljudi, ne bomo nikoli pozabili. VANE MURN Izredno nizke cene knjig Razprodaja publikacij SAZU v Ljubljani Ljubitelji knjig, ki žive v Ljubljani, so pogosto deležni velikih ugodnosti pri nakupu knjig, saj skoraj ne mine leto, da ta ali ona založba ne bi razprodajala knjig po znatno znižanih cenah. Mi, ki živimo izven našega glavnega mesta, moramo, če hočemo biti deležni teh ugodnosti, posebej za to v Ljubljano, marsikdaj pa je zaradi službenega časa to težko urediti in tako smo za to in ono prikrajšani. Prav zaradi tega bi radi opozorili še posebej na to, da je v letošnjem decembru dala naša naj- višja kulturna ustanova, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, izreden popust na nekatere svoje publikacije. Kupiti jih je mogoee v njenih prostorih na Trgu revolucije (v isti hiši, kjer je Slovenska matica), prav tako pa tudi v. Antikvariatu P. Trubarja na Mestnem trgu (nasproti magistratne hiše). Na razpolago je nad 60 znanstvenih knjig, ki utegnejo zanimati dijaka, študenta, profesorja, inženirja, zdravnika pa še koga drugega. Eler ZAHVALA IZ ŠENTRUPERTA ' (Pionirji in mladinci osnovne šole Šentrupert s svojimi učitelji se zahvaljujejo vsem občanom in družbenopolitičnim organizacijam, ki so pokazali veliko solidarnosti pri akciji pionirjev za zbiranje sredstev za Vietnam in se v tako velikem številu udeležili proslave ob zaključku tedna solidarnosti in dnevu JLA. Tako smo na zaključni prireditvi lahko dostojno sprejeli predstavnika južnovietnamske republike Minh Nama in sekretarko republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije, tov. Maro Rupeno-Osolnikovo. Zahvaljujemo se tudi vsem predstavnikom družbenopolitičnih organizacij v občini, ki so se udeležili zaključne slovesnosti. Hvaležni smo tudi mirenskemu pevskemu zboru, ki je s pesmijo ustvaril prijetno vzdušje. POŠTENE TRGOVKE Ignac Kovač iz Srednjih Ložin 7 pri Kočevju, zaposlen kot čuvaj pri „Zidarju44 JCočevje, je nekega dne v novembru kupoval malico v trgovini „Hrana44 v Kolodvorski ulici v Kočevju in* pozabil na pultu denarnico, v kateri je imel okoli 13.500 din. To je bil ves njegov prihranek zadnjih dveh let. Trgovke so denarnico z denarjem shranile in mu jo vrnile, ko je prišel nazaj. Trgovke niso hotele nobene nagrade, zato je prišel Ignac Kovač k nam in prosil, naj objavimo njegovo zahvalo poštenemu kolektivu „Hrane44. FRANC GORJUP 19. decembra je umrl najstarejši prebivalec kočevskega dela Poljanske doline Franc Gorjup iz Lazov 6 ob Kolpi, star 95 let. Franc Gorjup se je rodil 3. aprila 1880 v Čepovanu na Primorskem. Pred prvo svetovno vojno sta z očetom čevljarilša, pa tudi gradila mostove in predore za železnico, ki je tedaj šele prodirala v naše kraje. V Poljansko dolino je prišel med 1. svetovno vojno kot orožnik. Tu se je poročil, a je moral kmalu v vojno. Rusi so ga ujeli. Pridružil se je revoluciji in rdeči armadi. Ko se je vrnil domov, je kmetoval, nekaj let pa je bil tudi župan občine Dol-Lazc. Z ženo sta imela 9 otrok, štirje so še živi. Med zadnjo vojno je sodeloval s partizani. Za sodelovanje v ruski revoluciji in NOV je zadnja leta prejemal poseben republiški dodatek. Od pokojnega Franca Gorjupa se je 21. decembra na pokopališču v Starem trgu poslovilo veliko prijateljev in znancev. V soboto so v Šeškovem domu gostovali člani KUD Slaviša Vamer-Čiča iz Rogatice v Bosni. Devet članov tega ansambla, zaposlenih v tovarni odej v Rogatici, je bilo teden dni na praksi v kočevski Tekstilani; ker so se dobro počutili, so se Kočevju oddolžili z nastopom. Žal je bfla dvorana napol prazna, čeprav so plesalci odlični umetniki; dokaz za to je njihov lanski nastop v Tunisu, kjer so med 25 ansambli dosegli drugo mesto za ZSSR, z ordenom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem pa jih je nagradil tudi tovariš Tito. (Foto: Brus) ^u>/ Nekajkrat smo že razpisali nagradni natečaj za najboljše leposlovne sestavke naših bralcev - in vedno smo bili presenečeni tako nad kakovostjo poslanih prispevkov kot tudi nad številom sodelujočih: v zadnjem natečaju, jeseni leta 1972, je sodelovalo v natečaju več kot 200 ustvarjalcev najrazličnejših starosti in poklicev. Mnogi potem, ko so zapustili šolske klopi, napišejo samo še prošnjo za zaposlitev - in ničesar več v življenju! Mnogi zaradi tega nikoli ne izkoristijo svojega talenta! Zares je roki, ki sicer ni vajena pisanja, težko spraviti na papir vse tisto, kar občuti srce. Vendar - poskusite, ne bo vam žal. .. Morebiti sploh ne veste, da se v vas skriva košček pisatelja ali novinarja ali globoko čutečega človeka. POSKUSITE IN NAPIŠITE Od vas pričakujemo, da nam boste napisali pripovedi o odnosih med ljudmi, doživetjih in razočaranjih, o ljubezenskih zgodbah. Vaše pripovedi naj temelje na resničnih doživetjih, lahko pa so tudi izmišljene. PONUJAMO VAM NAGRADE Za najboljših pet zgodb smo pripravili posebne nagrade — 1000 dinarjev, 000 dinarjev, 000 dinarjev, 400 dinarjev in 200 dinarjev. Razen tega bomo vse v letu 1975 objavljene zgodbe pod zaglavjem „Gosje pero“ nagradili s po 150 dinarji. Posebna komisija bo ocenila kvaliteto poslanih prispevkov. Naj vas ne moti, če vam gre pisanje težko od rok; slovnico bo popravil naš strokovnjak - nagrade so namenjene dobri vsebini vaših pripovedi! ! KAKŠNI SO RAZPISNI POGOJI ? V poštev prihajajo le izvirni in še nikjer objavljeni prispevki. Zgodbe ne smejo biti daljše od 80 tipkanih vrst oziroma ne smejo imeti več kot 800 besed, če so napisane z roko. V natečaju lahko sodelujejo vsi. Rokopise pošljite na Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p. p. 33, z oznako GOSJE PERO v levem spodnjem kotu kuverte. Zgodbe morajo biti v našem uredništvu do zadnjega januarja 1975. Poslane prispevke označite s šifro, na posebej priloženem papirju pa napišite še enkrat šifro, zraven nje pa svoj natančni naslov. Hkrati pripišite še, ali naj ob morebitni objavi napišemo vaše ime in priimek ali samo šifro. V komisiji, ki bo ocenila vaše prispevke, bodo trije člani, ki jih bo imenoval Dolenjski list. 29^5^ razPisa b° objavljen v Dolenjskem listu 13. februarja Tovariško srečanje delavcev v SLO 18. decembra popoldne je bilo v domu JLA v Novem mestu tovariško srečanje, ki ga je za vodilne delavce enot in organov splošnega ljudskega odpora pripravil komandant štaba dolenjske cone, rezervni polkovnik Ivan Slapnik. Med gosti sta bila poleg predstavnikov iz vrst SLO v pokrajini tudi Ludvik Golob, član izvršnega komiteja CK ZKS, in podpolkovnik Rade Petrovič, komandant novomeške garnizije JLA. Tovariš Slapnik se je najprej spo- oboroženih enot, nato pa je govoril mnil 22. decembra, praznika naših r . ■! Učenka podružnične šole iz Birčne vasi sprejema knjigo „Kmečki upor 1573“ iz rok komandanta vojašnice v Po-gancah. S takimi knjigami so vojaki nagradili ob dnevu' JLA šoli v Stopičah in Birčni vasi, s katerima v zadnjih letih zavzeto sodelujejo. (Foto: Feliks Orel) o konceptu splošnega ljudskega odpora kot naše doktrine vseljudske obrambe v najširšem pomenu besede. Ocenil je njeno hitro prilagajanje sodobni vojni znanosti in pri tem poudaril dobro izurjenost enot -in poveljstev SLO v pokrajini, pa tudi njihovo opremljenost. Razen oboroženega dela enot se ustrezno usposabljajo za svoje naloge še druge struKture na ravni krajevnih skup- PILOT NA OBISKU 19. decembra je osnovno šolo v Šentrupertu obiskal - pilot Marko Bukovec, doma iz Trebnjega. Tov. Bukovec je učencem predaval o vojnem letalstvu, pripovedoval nam je o šolanju pilotov, o moderni šoli in,dobrih pogojih, ki jih letalska šola nudi dijakom. Dijaki na letalski gimnaziji dobijo zastonj učne knjige, druge šolske pripomočke in tildi vsa oskrba v internatu je brezplačna. Učenci smo si z zanimanjem ogledali- dva filma. DUŠANKA HRIBAR novinarski krožek OŠ Šentrupert nosti, organizacij združenega dela in društev' v občinah ter pokrajini. Podružbljanje SLO in njegov prodor v zavest slehernega občana je po-; memben napredek na tem področju vseljudske skrbi in odgovornosti za varnost države. Komandant Slapnik ; se je ob tej priložnosti zahvalil vsem j sodelavcem za vloženi trud pri razvi- i janju zamisli in oblik SLO v pokraji- ] ni. Sledile so pohvale komandanta j glavnega štaba SLO za Slovenijo in ] komande štaba dolenjske cone, ki so ! jih ob letošnjem 22. decembru iz- | rekli najzaslužnejšim rez. oficirjem | in drugim sodelavcem za opravljeno I delo in kot priznanje za dosežene j uspehe na manevrih „Jesen 7444. T. GOŠNIK ! Položnice za naročnino bomo poslali naročnikom izven Slovenije v prvi polovici januarja 1975. Naročnike v tujini prosimo, da sami nakažejo naročnino, bodisi s čekom, z mednarodno poštno nakaznico ali v devizah v priporočenem pismu, medtem ko bodo naročnino v Sloveniji izteijevali tako kot doslej pismonoše. UPRAVA LISTA, Peter Klepec Peter Klepec je že iz davnih časov legendama osilniška in slovenska osebnost. Trdijo, da je bil rojen v Osilnici, v Plazu (Puajzu), kjer je zdaj Jarmova domačija. Za pastirja pa je bil v Malem Logu, onstran Čabranke. Kočevski grof Tum je v šentjanskem stoletju te kraje oddal v najem Frankopanom, za temi pa so jih uživali Zrinski. Toda Peter Klepec in njegovi ljudje niso nikdar imeli na Kolpi in Čabranki meje. Zanje sta bili dolini Čabranke in Kolpe eno srce, reki pa glavna žila ene krvi, kjer večno veje enotni duh Petra Klepca. Peter Klepec nam je bil vedno simbol. V mislih nanj je rastla naša narodna.in razredna zavest. V hudih časih je rastel pogum ljudem njegove dežele. Tudi med minulo vojno smo ga čutili v srcu in v njem črpali moč, da smo vzdržali in zmagali nad sovražniki. Tako ga čutijo njegovi ljudje doma in po svetu še zdajšnje dni. Ponosni smo nanj. V naših srcih bo večno živel. Prav zato sem dal svoji knjigi naslov - Dežela Petra Klepca. TONE OŽBOLT Na desnem bregu Čabranke se nad vasmi Pldšce, Zamost in Osilnica dviga visoko proti nebu Sveta gora. Ozira se po Cabranski dolini, na izvir Kolpe in po Kolpski dolini. Pod njo, za Sedlom, na severozahodni strani, leži lepa, tiha in skromna vasica Mali log. Tu je bil za pastirja legendami osilniški junak Peter Klepec. Ljudsko izročilo ve veliko povedati o tem silaku, ki je v stoletjih zatiranja postal simbol uporniškega duha revnih in vedno zatiranih prebivalcev doline ob Kolpi in Čabranki, njenih pobrežjih in pogorjih. Bili so enega duha in ene misli. Zato so v bojih s sovražniki zmeraj zmagovali. Po zmagi pa so gospodarji, vladarji in cesarji vselej pozabili na Petra Klepca in njegove vojščake. Se dandanašnji ti ljudje v Malem logu pokažejo ostanke požgane Klepčeve domačije, ki so ji zgradili temelje njegovi predniki leta 1118. Nanjo se je bil Peter Klepec priženil, bujno mu je vse napredovalo, njego- vi potomci pa jo po zadnji vojni niso več do kraja obnovili. Poznal sem to domačijo. Ponašala se je s kipcem Petra Klepca. V zadnji vojni so fašisti hkrati s to hišo požgali tudi zelo star skedenj, ki je stal zraven. Izročilo pravi, da ga je postavil sam Peter Klepec in vgradil vanj za' nosilno oporo kakor hlod dolgo in tri četrt metra debelo gred. Pri obnavljanju skednja so jo njegovi potomci do leta 1942 kar trikrat pretesali, pa je bila še vedno več kot pol metra debela. Povedati moram, da so se ljudje čudili tej veliki gredi v Klepčevem skednju in prav tako orjaški klopi, ki je bila pred hišo. Stari možje so pripovedovali, da je to velikansko gred prinesel Peter Klepec z gore na rami in jo-postavil v svoj skedenj s-tako lahkoto, kot bi bila drobna hojeva rantica. Prav v spomin nanjo so Klepčevi potomci, ki so se ohranili do današnjih dni, prenovili skedenj. Ta jim je v vojni rabil za bivališče, ker je bila liiša požgana; zdaj pa stoji v spomin na našega Petra Klepca. Peter Klepec je bil, kot veste, bajtarjev sin in je rasel ob koruznem močniku, mleku, krompirju, zelju in fižolu kot vsi revni v lepi dolini ob Čabranki in Kolpi. Ob taki hrani in zaradi velikega trpljenja se ni mogel zrediti. Na videz slabič, a zdrav in mišičast, je Peter z drugimi pastirji na paši čuval čredo ovac, koz in govedi. V začetku so ga pastirji radi pretepali, ga zaničevali in podili stran, dasiravno ga je bila sama dobrota. Zato se jim je izmikal, kjer je le mogel. Najraje je pasel svojo žival sam, daleč od drugih. Toda živali so ga imele vedno raje, saj je lepo ravnal z njimi in jim iskal najboljše pašnike. Ob večerih je tako prignal domov čredo vedno sito. Zato je v vasi in daleč okrog kmalu zaslovel za najboljšega pa-stiija. Pozneje je vse potegnilo na njegovo stran. Ntkoč, ko mu je pretepenemu bi- lo zopet srce prepolno žalosti in-bridkosti, se je zagledal v čudežno Sveto goro. Pokleknil je in prosil: „Dobra gospa, samo eno željo mi izpolni — napravi me močnega!" Živali so pridno mulile travo in obje* dale grmičevje, Petra pa se je začelo oprijemati domotožje. Misli so mu začele uhajati domov, najbolj- pa k dedku in babici, ki sta mu povedala najlepše pravljice, da se je kar vživljal vanje. Žalosten se je vrgel v travo, se razjokal, proseče gledal modro nebo, zatem pa med ihtenjem zaspal. Sanjal je čudovite sanje. Bilo je lepo poletno popoldne. Peter Klepec je doživel nekaj posebnega. Na samotnem pašniku je naletel na rojenice, ki so trdno spale. Nanje se je z močnimi žarki upiralo sonce. Videl je, da so zelo izmučene. Zasmilile so se mu. Babica mu je velikokrat pripovedovala, kako dobre so te deklice. Stekel je do bližnjega grma, nalomil zelenih vej in rojenicam napravil senco. Nato jc odšel za čredo, ki seje bila med tem odpasla že precej vstran. Tedaj je zagledal, da s« je nebo odprlo; bog je poslal angela, ki ga je poljubil in navdihnil s silno močjo. Iz teh nepozabnih sanj seje Peter prebudil, ker se ga je nekdo dotaknil. Ves omotičen je le s težavo odprl oči. Ob njem jc stala njegova najljubša telička in ga drezala s slinastim gobčkom. Bržkone je dolgo spal in sanjal, saj je sonce že zahaja- lo in tonilo, nad modrim Jadranskim morjem. Peter Klepec je skočil pokonci in se na vso moč pretegnil tako prešerno in na glas vriskal, da so pastirji na spodnjih pašnikih ostrmeli. Ugibali so, kaj neki se je zgodilo pastirju Petru, da je tako vesel. Ko je spoznal, da so njegove sanje postale resničnost, da je postal močan, jc bil nepopisno srečen. Kmalu se je razvedelo o Petrovi moči. Nekje pri Osilnici, od koder je bil doma, je kmalu zatem objel naj-dcbclojšo tepko in jo zruval s koreninami vred. Zavihtel jo je nekajkrat v zraku okoli sebe in jo zalučal naravnost v Kolpo. S koreninami vred je ruval po vrsti vse: bukve, smreke, hoje, goste grmače in skale ter krčil gmajno za rodno zemljo. Pravijo, da jc Peter Klepec s svojo neznansko močjo rad pomagal so- ljudem. Bil je miren, preudaren, prijazen, usmiljen, delaven, zelo varčen in gostoljuben. Vse te lastnosti imajo še dandanes ljudje njegove dežele. Za kos koruznega kruha in latvico mleka je opravil vaščanom delo, ki bi ga dvanajst drugih komaj zmoglo. V krošnjah je nosil velikanske butare sena s senožeti, sekal, tesal, vlačil hlode in drva iz gozda. Še posebno rad pa je mlatil žito s ccpci, ki jih jc vihtel več hkrati. Nečesa pa Peter Klepec ni prenesel - krivice. Kdor se mu jc s krivico zameril, temu je odzvonilo. Ob težaškem delu pa se jc Peter razvil tudi v neugnanega vojščaka. S svojimi bojevniki je največkrat čakal sovražnika v Sedlu nad Osilnico, tik ob Sveti gori. Njegovo najljubše bojno orožje je bilo drevo. Zruval ga jc in z njim med strahovitim vpitjem neusmiljeno mahal sovražnike. Drevo je vihtel, kot bi se poigraval z leskovo šjbo. Kadar jc preizkušal svojo moč, je rad stisnil v pesti kamen, da se je iz njega pocedila voda. Nekoč, ko so pred cesarjem odbirali najboljše bojevnike, pa jc med prsti zdrobil in zmlel v prah kar, sedem konjskih podkev. Pogostoma se je Peter Klepec spoprijel tudi s Turki. Ko jc zvedel, da je turški Sultan v Osilnici zavzel tabor s sto metrov dolgim, meter debelim in štiri metre visokim zidom ter vdrl v cerkcv Svetega Petra in Pavla, zgrajeno v enajstem stoletju, kjer njegov konj zoblje na oltarju, je pobesnel in takoj odhitel tja. Turek mu je prišel naproti in mu zaničljivo segel v roko. Peter jo je zgrabil s tako močjo, da mu jo je pri priči odtrgal, z drugo pa mahnil po Turku in ga na mestu ubil. Zatem jc kot repo izpulil najdcbclcjšc drevo na cerkvenem vrtu ter začel z njim neusmiljeno klestiti po Turkih. Pobil je skoraj vse, le nekaterim je uspelo, da so ušli njegovi roki. Peter Klepec je zbral močno vojsko. Njegovi vojščaki so bili Grilničani, Cerovci in Čabranci. Turki so zbežali nizdol ob Kolpi in se od tedaj niso nikdar več vrnili. Zakaj Petrovi vojaki so se pridružili še kostclci in mu pomagali odgnati Turke do Karlovca. Prav tako je nekoč naklestil Ogrc in jim nazadnje ubil še kralja. Kar sam gaje zakopal na meji, za mejnik pa zavalil na njegov grob veliko skalo, sovražnikom v vednost in svarilo, da je treba narodno mejo spoštovati. Nazadnje so Petra Klepca videli na naši zahodni meji, ko seje pomilovalno smejal v obraz premaganim V četrtek, 12. decembra, ob 2,35 uri zjutraj so instrumenti astronomsko-geoflzikalnega observatorija v Ljubljani zabeležili potres 5 jakostne stopnje po MCS potresni lestvici. Epicenter potresa je bU ob prelomnici Novo mesto - Mirna peč. To so uradni podatki, kakor jih je objavilo naše časopisje. Toda za temi suhoparnim in 'skopimi podatki se skriva preplašenost ljudi, ki jih je potresni sunek vrgel iz mirnega spanja. Tone Globokar Kaže, da se zemlja umirja, saj je bil današnji sunek dokaj šibek.“ Brudaijeva naju je napotila Še k drugim hišam, za katere je vedela povedati, da jih je potres tudi poškodoval. Pri Možetovih je prvi potresni sunek povzročil kar precej preplaha. Tisto noč je gospodar Franc zbežal iz hiše, vendar pa, ko se je malo pomiril in vrnil v hišo, ni mogel zaspati. Do jutra je naštel še sedem sunkov. Cela vas ni spala, v vseh hišah so gorele do jutra luči, ljudje pa v strahu čakali, kdaj bo treba zbežati v hladno noč. Pri Može-Jovih je potres napravil dolgo razpoko ob stiku stene in stropa. „Hiša je zelo stara,“ je povedal mladi gospodar Franc, „še oče ne vedo, kdaj je bila zidana. Zato ni čudno, da jo je potres malo poškodoval." „Tudi pri nas je padlo s stropa nekaj ometa,“ sta živo pripovedovala Rozi in Anton Goričar. „Ampak najhujši sunek je bil v petek opoldne. S sinom sva se tako prestrašila, da sva, brž ko sva se zavedela, zbežala iz hiše. Strašno je bobnelo. Prav čudno je, da smo tu na Daljnem vrhu tako močno čutili potresne sunke, ko ljudje iz bližnje Goriške vasi pripovedujejo, da so potres sicer čutili, a da ni bilo nič posebnega. Tudi o Rozi in Anton Goričar: „Še se bo treslo .. Lahom. Na glavi je imel klobuk s stisnjenim trirobim vrhom in širokimi krajci. . Bržkone so imele babice prav, ko so pripovedovale o Petru Klepcu. Trdile so, da ni umrl, ampak je izginil in živi nekje v Sveti gori, na Kraljevem vrhu ali v Sokolski steni, da je morda v Livi dragi ali v gozdovih med Risnjakom in notranjskim Snežnikom. Tam da se večkrat sreča z Martinom Krpanom. Da, videli so ga celo pri Reki, na obali. Morda živi v nedostopnem pragozdu Osilni-ške gore, kamor le redko zaide človeška noga. Še najverjetneje pa je v skrivnostni Taborski steni nad Belico, kjer je večkrat taboril. Tu so se v hudih časih najraje zbirali njegovi vojščaki, med zadnjo vojno pa prvi partizani, prežeti z duhom Petra Klepca. Po velikem potresu, ki je leta 1941 tako hudo prizadel vso našo deželo, da je zabobnelo tudi po dolini Kolpe in Čabranke, se je zopet prikazal naš Peter Klepec. Ko je videl sovražnike na naših' tleh in toliko krivic, solza, umorov, nasilja in požigov, se je strašansko razjezil. Ker pa je bil še vedno zelo močan in so ga njegovi vojščaki partizani čakali povsod pripravljeni, je bil njegov obračun s sovražniki neusmiljen in strahovit. Preživeli premaganci so si spet za lep čas, najbrž kar za vedno, zapomnili našo mejo. Temu obračunu in zmagi smo bili priča. Zato smo veseli, da je domovina Petra Klepca tudi naša domovina. Po zmagi nad sovražniki je Peter Klepec vrnil deželi svobodo in domačo oblast dal v roke zatiranim, sam pa mahoma nekam izginil. Zdaj stoji na - večni, tihi straži, varuje svojo in našo domovino in bedi nad njo s svojo nepremagljivo vojsko. Njen vojščak sem jaz, si ti, smo mi vsi, otroci te dežele. Stane J ar m: PETER KLEPEC (skica) Jožefa Brudar: „Droge je še bolj strah!“ Franc Može: ,»Zbežal sem iz hiše.“ Na tem območju pa to ni bil edini premik zemeljskih tal. Posamezni sunki manjših jakosti so se vrstili še ostale dneve, čutili pa so jih v raznih krajih različno. Najbolj je stresanje zemeljskih tal preplašilo in prizadelo prebivalce Daljnega vrha. Čeprav piše v uradnih poroči-, lih, da škode ni. bilo, smo od prebivalcev zvedeli, da je nekaj hiš lažje poškodovanih. Vzrok temu je veijetno to, daje bil na tem območju epicenter potresa, da je zemljišče kraško, polno udorov in podzemeljskih votlin. Ljudje so že večkrat opazili, da se je na njihovih poljih zemlja ugreznila. Poleg tega je precej hiš v tem kraju starih, saj sojih zgradili že v tistih časih, ko je na Dolenjskem stekla železnica. „Kar poglejte, tule se je po prvem potresnem sunku naredila razpoka,“ je dejala Barbara Grlica z Daljnega vrha. kakšni škodi iz okoliških vasi ni nič slišati. Kar držalo bo, da najbrž živimo na taki zemlji, kjer se vsak potres huje občuti, saj smo pred leti čutili potres v istem času, kot je bil v Skopju. “ Kjerkoli sva se oglasila, so nama svetovali, naj se oglasiva pri Grličevih na koncu vasi. „PONOČI NE GREM V HIŠO!" Pri Grličevih nisva bila prva obiskovalca ta dan. Okoli hiše je že hodil strokovnjak inž. Tone Globokar, ki gaje poslala občinska skupščina, da bi si kot statik ogledal povzročeno škodo. „Grličevi sta na občino sporočili, da jima je potres povzročil škodo in prosili za ogled. Lahko povem,“ je dejal Globokar,“ da je hiša poškodovana. Desni vogal hiše se je malo ugreznil in naredila se je razpoka, podobna, kot so tudi ob oknih in na zidovih. Vendar menim, da gre pravi vzrok škode pripisati tudi stari in slabi gradnji. Življenjske nevarnosti za prebivanje v hiši pa ni!“ Povsem drugačnega mnenja sta mati Barbara in hči Ani. „Ponoči ne greva v hišo. Preveč naju je strah še od prvega potresnega sunka, ko sva zbežali k sesfri. Tam še zdaj spiva.“ V izbi je še vse tako kot tisto noč. Po tleh in posteljah leži odpadli omet, v stenah in na stropu reže razpoke. Zanimivo je, da je potres razmajal tudi blizu hiše stoječi vodnjak. Vsa voda je stekla v zemljo. Vendar hujše škode res ni. Razpoke niso globoke, nekatere pa so tudi že od prej. Seveda pa bi bilo potrebno hišo popraviti. Ani Grlica pravi, da kot strojna šivilja v Novoteksu ne zmore toliko denarja, da bi staro hišo povsem porušila in postavila novo. Popravljati to pa se ji ne splača. „Rada bi dobila posojilo v tovarni, a se bojim, da ga ne bom, ker sem navadna delavka. Saj hiše ne bi gradila za luksus, ampak zato, da bi lahko v nji živeli na varnem, toplem in suhem. Z uporabo stare opeke, s svojim lesom in delom, bi že kako zrinili, seveda pa čisto brez posojila ne bo šlo!“ A. BARTELJ M. MARKELJ PRIPOVED VAŠČANOV ,,Močan sunek me je prebudil,“ nam je povedala Jožefa Brudar z Daljnega vrha 5. „Vsa hiša se je stresla in strašno je zabobnelo. S stropa je padlo nekaj ometa, premaknila pa se je tudi strešna opeka. Hotela sem zbežati ven, a me je mož pomiril, češ da ne bo nič hudega. Ampak mojega strahu še ni bilo konec. Naslednje dneve sem še večkrat čutila potres. več bomo ustvarili zase in za mlade rodove. Na prelomnici leta smo se novinarji obrnili na občane z vprašanjem, kaj jih je letos najbolj prizadelo in kaj najbolj razveselilo. Odgovori so tukaj, preberite jih! staro, da bi nam prineslo manj razočaranj in več veselih presenečenj. Vemo tudi, da naša sreča ni nekaj zunaj nas, da jo večinoma krojimo sami, s svojim delom, svojo odgovornostjo in svojimi načrti. Čim manj gradov v oblakih si bomo delali, tem Leto je okoli, če nam je prav ali ne. ,,Že? Pa smo imeli še toliko načrtov!“ se čudimo. Ne samo načrtov, tudi želja, zato bomo marsikatero od njih vpletli v novoletna pričakovanja. Vsi bi radi, da bi nam bilo novo leto bolj naklonjeno kot Vida Grilj VRTEC IN BLAGOVNA HIŠA Vida Grilj, uslužbenka občinske skupščine Ribnica: „V Ribnici se na preveč redke čase zgodi kaj lepega. Tako je vse lepo hkrati tudi zgodovinski dogodek. Najbolj sem vesela odločitev, da bo končno Ribnica le dobila svojo blagovno hišo in nov vrtec. Zdaj moram po marsikakšno bl3c ' v Kočevje in Ljubljano; ir ec pa je star in majhen, da ::e morejo dobiti v njem prostora vsi otroci zaposlenih. V Ribnici me razočarajo trgovci tudi zato, ker imajo za isto blago v različnih poslovalnicah različne cene. isto ali še slabšo ceno, kot prejšnja leta, drugo pa vse raste. Bi že potrpeli, da le ne bi bilo še slabše! Cesta nam največ pomeni. Precej smo letos na njej že postorili. To nam je v zadovoljstvo, do kraja nam pa le še ostaja nekaj dela! “ Tomaž Kovačič PREVEČ PODRAŽITEV Tomaž Kovačič, avtoprevoznik iz Sodražice: „Razočaranj in hudega je bilo letos precej, omenim naj pa le tiste okoli cen. Najhuje meje prizadela podražitev nafte. Tudi registracija bo za 70 odstotkov dražja. Podražila pa so se tudi živila in drugo. Veselja je bilo bolj malo. Še najbolj me je razveselilo, da je čevljarski most v Ribnici že skoraj dograjen. Zaradi slabih mostov moramo s tovornjaki voziti daleč naokoli. Če smo kljub prepovedi vozili preko ribniškega mostu, smO morali plačati kazen.“ Drago Bizjak NI BOJAZNI, DANE BI ŠLO! Drago Bizjak, predsednik sev-niškega Partizana nerad govori o sebi, zato je o tem, kaj jim je prineslo staro leto, govoril raje o društvu. Po njegovem mnenju financiranje te dejavnosti pri-naše lepše možnosti za delo. „Dobro se razvijajo vse športne zvrsti, razen kotalkanja, kjer ne dobimo trenerja. Res v tem letu naši rokometaši niso več igrali v drugi zvezni ligi, to pa ne pomeni, da ne bi prišli radi nazaj. Fantje pravijo, da bodo spomladi spet poprijeli. Iz JLA se je vrnil vratar Možic, ravno tako Svažič, pričakujemo tudi Doblekarja iz Ljubljane. Rastejo tudi mladi.44 Amalija Uhan TEŽKO SE SHAJA Amalija Uhan, kmetica iz Gor. Ponikev, je čakala na vlak. Prihajala je z zdravniškega pregleda. Pritrdila je družbi ostalih kmetic, da staro leto kmetu ni bilo kaj prida naklonjeno. „Ob bratvi je bilo tako vreme, da je bilo treba delati, kot bi kradli. Tudi setev je bila slaba. Težko shajam na kmetiji kot vdova, z enim šoloobveznim otrokom, drugim, godnim za svoj kruh, pa brez dela, ker je duševno prizadet. Ali ne bi morala biti tudi za take kakšna zaposlitev? Da bi mu našla zanesljiv kruh, to bi najbolj želela, seveda pa tudi zdrayja.“ Peter Zgonec DA LE NE BO SLABŠE! Peter Zgonec, kmet iz Velike Hubajnice, se je minuli četrtek že navsezgodaj vračal z občinske uprave, kjer je imel tudi nekaj opravkov zaradi ceste Zavra-tec-Prevole, za kar je predsednik gradbenega odbora. Ob ocenjevalcu tega, kakšno je bilo to leto, ki so mu že šteti dnevi, o njem ni mogel govoriti ravno pohvalno: „Težko je na kmetih za denar. Kar prodajamo, ima „Tako kot številne druge občane je tudi mene najbolj prizade-' lo nečloveško ravnanje s koroškimi Slovenci. Podobno je tudi v Italiji, saj prav zadnje čase veliko beremo in slišimo,, kako italijanske oblasti ne spoštujejo zakonov in naše rojake ponižujejo na vsakem koraku. Najbolj sem se razveselil no vega stanovanja. Prej sva z ženo in otrokom stanovala v eni sami sobi. Sedaj je popolnoma druga če, tako da bomo vsi trije v no vo leto „zajadrali“ zelo srečni ta, z nama pa nista šla, zato sva imela z bratom veliko svobode. Tudi vreme je bilo lepo, primerno za kopanje. Razočaralo pa me letos ni nič. Še najmanj mi je všeč, ker še zdaj, ko smo tik pred novim letom, ni snega. Sneg namreč naravo polepša." Janez Brine SREČNI V STANOVANJU Janez Brine, uslužbenec pri kmetijski zadrugi v Metliki: Danica Benkovič ČIMPREJ POD NOVO STREHO Delno izpolnjeno upanje na novo hišo rito je letos prineslo največ veselja. Začeli smo in pred nami so časi, ko se bomo morali zaradi hiše marsičemu odpovedati. Komaj čakam, da bomo prišli do strehe. Vem, da ne bo lahko, saj nas vsaka podražitev močno prizadene. Cene nas presenečajo, odkar zidamo. Pa kljub temu ni vse tako Črno. Da smo le zdravi in da ,bi se otroka še naprej tako pridno učila. Znanje je najboljša pot do poklica. Danes je drugače kot v času naše mladosti. Mladim so poti odprte, če imajo le dovolj volje za učenje. NAJLEPŠA SVOBODA Jožica Oštir, vajenka v trgovini Jugoplastika, Kočevje: „Najlepše mi je bilo letos poleti na dopustu. Z bratom sva bila v počitniškem domu v Ti-jesnem. Hodila sva na ples v disco klub in na zabave. Ata in mama mi tega doma ne dovoli- Jožica Oštir ŠEST DNI V IRANU Lojzka Jeranko, uslužbenka Ljubljanske banke-podružnica Kočevje: „Letos sem doživela res nekaj najlepšega, saj kaj takega doslej še nisem in gotovo tudi kmalu spet ne bom: 6 dni sem v organizaciji Ineks-Adria potovala po Iranu. Med drugim sem videla mnoge zanimivosti Teherana in Persepolisa. Videla sem tudi izredno lepo letališče, za katero sem pred kratkim brala, da se mu je podrla streha in pokopala pod seboj precej ljudi. Najbolj hudo pa je bilo to, da je. bO mož 6 mesecev bolan. Zdravil seje na Jezerskem.44 TO LETO NAM NI PRINESLO VESELJA Zinka Gramc, Mostec pri Brežicah: „Najhuje me je prizadelo, ko nam je septembra letos poplava uničila dom. Nesreča nas je doletela že drugo leto zaporedoma. Škoda je ogromna, pomoči pa od nikoder nič. Z možem sva letos kupila novo omaro za spalnico, zdaj je neuporabna. V kuhinji smo brez .vsega. Možje bolan, a smo prisiljeni prebivati v vlažnem, za silo opremljenem stanovanju. Vprašujem se, zakaj domačega človeka nihče ne vidi! Vsi zbiramo Zinka Gramc za Kozjansko, ob tem pa bi se lahko kdo ozrl tudi na najbolj prizadete tukaj. Za nas bi bila največja sreča, če bi ob Savi zgradili nasip, da ne bi bilo več poplav. • MLADI POVSOD ORGANIZIRANI Živko Šebek, novinar RTV v Krškem: „Kot predsednika občinske konference Zveze mladine me najbolj veseli to, da nam je končno uspelo odpraviti vse bele lise v naši orgiziranosti, da smo letos ustanovili aktive v sleherni krajevni skupnosti. Še po- IGRANJE Z USODO Anka Rajk, korespondent v Beti: „Prav gptovo sem bila najbolj razočarana nad svetovno politiko in nekaterimi znanimi politiki, ki se dobesedno igrajo s človeško usodo. Predvsem imam v tem primeru v mislih Bližnji vzhod. Pri nas doma sem bila razočarana nad povišanjem cen nekaterim osnovnim živilom. Česa sem bila vesela? Otrokovega dobrega dela v šoli ter nekaterih uspehov v podjetju: modernizirali smo obrat v Črnomlju in Mirni peči, razen tega pa smo začeli načrtneje reševati vprašanja delavcev v proizvodnji!44 Jože Splichal POKOJNINE NE DOHITEVAJO Jože Splichal, upokojenec iz Novega mesta, pravi, da ga je letos najbolj razveselila novica, da bo dobilo Novo mesto naposled le nov most. Ljudje so postali že nestrpni, saj je promet skozi mesto zadnja leta tako hud, da nisi varen niti na širokem pločniku. Seveda ga je kot upokojenca najbolj razveselilo obvestilo, da bo z novim letom prišlo več v kuverti. „S to valorizacijo se nam življenje ne bo bistveno pocenilo, saj cene naraščajo hitreje, kot se lahko povečajo pokojnine. To pa je žalostno. Žalostno je tudi to,44 pravi, „da Novo mesto ne premore odprtega kopališča. Pred vojno smo ga imeli in je znano, da so bili Novomeščani dobri plavalci.44 Živko Šebek sebno pomembno je, da so prihajale pobude za ustanavljanje aktivov prav iz vrst mladih in ne „od zgoraj44. Kot občan pa sem ponosen na to, da je prebivalstvu naše občine z denarjem, delom ter pomočjo skupščine in nekaterih delovnih organizacij uspelo bistveno izboljšati nekatere osnovne življenjske pogoje. Pri tem mislim predvsem na mnoge kilometre novega asfalta in yodovode, s katerimi je preprežena že skoraj vsa občina.44 Dragica Ilovar DELO, BREZ ODDIHA Za Dragico Ilovar, prodajalko na Petrolovi črpalki v Novem mestu, je bilo leto 1974 podobno prejšnjim. „Kislo vreme, dobro zdravje pa obilica dela,44 pravi. „Prostega časa ne poznam. Tukaj strežem ob delavnikih, nedeljah in praznikih, doma me čaka družina in vsa druga opravila. Letos sva se z možem precej namučila, da sva pri hiši, kamor smo se vselili pred dvema letoma, vse postorila. Računam, da bom šla lahko vsaj prihodnje leto na dopust. To bo obenem tudi moj prvi res pravi dopust. Če pa že govorim o letu 1975, želim, da bi bilo boljše od letošnjega, da bi bil na svetu mir in v hiši zdravje in da bi se cene naposled umirile.44 Hudo se pozabi, dobro ostane IZDELOVALEC PODOB USEDU NA UTA BIKOBORSKI VZKLIK * IND. ZENSKA OBLEKA RAZTOPINA kvaIenje NASE GOROVJE PE V El DEDIČ REPNO PERJE GLASBENIK SOSS VEROVANJE DESNI PRITOK DONAVE PRESTOLHCA ASIRIJE KOPRIVNICA PRAVIČNI EGINSKI KRALJ PRITOK MOZELE > ''Ž.IME VRSTA RIBE SIBIRSKI VELETOK ROPSKA IVIJ A L K A ZDRAVILO ZA GLAVOBOL ZADNJE PREDIVO KOVAŠKI IZDELEK SVET. BOKS. PRVAK NALEZLJIVO VNETJE KOZE fZPENJALNA RASTLINA NADAV OGRAJEN mm m JANEŽ MEDN. BEGUNSKA ORG. % GL.MESTO NORVEŠKE IuJŠkT PIJACA ZlVLJENSKA TEKOČINA AMERIŠKIH DRŽAV NAGON OŠTIR KAREL, LIRSKA PESEM MAKEDON. MLQ_ GR. BOG VOJNE DRZ. BLAGAJNA FRNIKOLA ŽUPANČIČ OT ON PROSTOST AZIJSKI POLOTOK MITOLOŠKI .LEMEC.. PEVEC LESKOVAR ROMUNSKO MESTO ČIŠČENJE MOJSTER BODEČ PLEVEL SKALA ;EG. V mr TELESA ČEŠKA PRfTROmiCAj PRIPADNIK 3ASKOVSKEGA LJUDSTVA VASJA OCVIRK NAŠA VOJSKA ISTCST ZLITINA ŽELEZA Z OGLJIKOM RIŽEVO ŽGANJE * IGRANA KONJIH ŽOGO BERITE DL ŠEŠT.DEl TELESA GERM. NAROD RAZVR- ŠČANJE DOKTOR SKUPINA BOOBENIKOV EG.BOG SONCA GR. DENAR HIŠNI PRIZIDEK PROGA * KONICA ŽRTVENIK malaška OŽINA OOPETNA SRAJCA 100 M' V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST UČENJE IGRALKA MAGNANI OSVEŽ. PIJACA REKA V AVSTRIJI TOLPA BISMUT GRIC DOLOČENI ZNESEK DOMAČE ŽJME ALFI NIPIČ ZNAMKA [SflVJ.LLTAL RISARSKI PRIPO- MOČEK * BORIŠČE ODLITJE SLOVSTVO SLAVNI RUSKI VOJSKO- VODJA TUR. VELIKAŠ RANJENA OSEBA ZRNAT SNEG TANTAL STARI SLOVAN CETRT- LETJE RIM.MU POOZEMLJE ŽUŽELKA S STRUPPIKDM PREBIVALECl mmml OKENSKO ZASTIRALO SINJSKA IVITESKA IGRA NADUHA KARLOVAC IGRALEC DOUGLAS .JUDSIVD BANJA LUKA DUHOVNIK POBIČ NASELJE DENARNA NAKA7E na GOROVJE RUSIJI SRŠENAR 100 IGRA NA SREČO VELBLOD NOVINARKA BAČER STORITEV RANOCELNIK MIT.. PRAOČE BQGPy ČEŠKI Skladatelj LLiPS)., MESTO POD FRUSKO GORO * EGON TOMC KARANJE TONE SVETINA ESTONEC NEON mm SREDIŠČE prar FONDA ZIME OBNOVA REŠEVALNI ČOLN STRUPEN ELEMENT ODLIKO- VANJE BELG. TERME * SP ELEKTR.I MOKRIM. ŽENSKI GLAS ♦AVSTR. POLITIK (JULIUS) CHAPLINOVA ŽENA TRČENJE PISMENO POTRDILO GORSKA ŽIVAL ŽAKELJ w ILJAMI STREHA V OBLIKI POLKKOGLF SLADEK TOPILO LITINA ŽA.OSI, ŽARNICA NA TRI ILEM10L PREDUJEM ZAPORNIK POL PODVODNI ZVON ANGL. !iIQ_ TEŽKO- ATLETSKI KLUB * PEVKA AMBROŽ NOČNA PTICA LUKA V ZRN VRSTA BLAGA M UL > RINA PISATELJICA NEGRI T=~------- VRSTA POSODE OTO PESTNER PARADIŽ * OKRASNA PTICA * Novoletna nagradna križanka Da bodo novoletni prazniki našim bralcem prijetnejši, spet objavljamo nagradno križanko. Če boste do vključno petka, 10. januarja, poslali v uredništvo pravilno rešitev, vam bo žreb lahko naklonil eno izmed nagrad. Tokrat smo spet pripravili 30 nagrad, od tega denarnih v skupni vrednosti 1.000,00 din: 1. nagrada — 350,00 din 2. nagrada - 200,00 din 3. nagrada — 150,00 din 4. nagrada - 120,00 din 5. nagrada - 100,00 din 6. nagrada — 80,00 din in 24 knjižnih daril Reševalce — upamo, da jih bo tokrat več kot zadnjič — prosimo, naj spet upoštevajo: izrezana rešena križanka je kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve je treba poslati na naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, p. p. 33, v levi spodnji kot pa napisati KRIŽANKA. Naslov mora biti obvezno napisan na belem robu križanke. Prijetne novoletne praznike in srečno 1975. leto vam želi vaš zvesti Dolenjski list kultura in izobra- ževanje •Mausar: ŠE PO STAREM, Upokojenci prepevajo Pevski zbor novomeških upokojencev vstopa v devetnajsto leto neprekinjenega delovanja. Ves čas je uspešno ohranjal slovensko narodno in umetno pesem. Vsako leto se je zvrstilo po več celovečernih in internih nastopov. Zbor ima vaje enkrat na teden, pred nastopi tudi večkrat. Zdaj ga vodi prof. Franc Milelc, to pa je jamstvo, da bodo zapete pesmi zvenele še lepše in popolneje. Pevski zbor bi radi v novem letu povečali, zato vabijo medse vse člane, ženske in moške, ter dmge upokojence, ki imajo veselje do petja, da se vključijo. Prijave bo društvo sprejemalo v svoji pisarni v Čitainiški ulici v Novem mestu. Novi pevci lahko pridejo kar na vaje, ki so ob ponedeljkih ob 18. PRVA NAGRADA SLOVENCU Na prireditvi „Zlato pero Beogra-da“, ki je bila združena z razstavo najboljših jugoslovanskih knjižnih ilustracij, so 14. decembra podelili prvo nagrado slovenskemu akademskemu slikarju in knjižnemu oblikovalcu Tomažu Kržišniku, ki je opremil najnovejši knjigi pesnice Svetlane Makarovič: „Zajček gre na luno“ in „Srčevec**. GUBČEVA KNJIŽNICA DAVNIM POTOMCEM PUNTARJEV _ Časopisno založniško podjetje Dolenjski list je sklenilo letošnje jubilejno leto kmečkih uporov s skromno kulturno potezo: petim osnovnim šolam v pokrajini je podarilo pet kompletov lani izišle „Gubčeve knjižnice4'. _ V vsaki zbirki je 30 odličnih del slovenskih in hrvaških klasikov osnovnim šolam v pokrajini je podarilo pet kompletov lani izišle „Gubčeve narodnoosvobodilnemu boju in trpljenju delavskega razreda. „Gubčevo knjižni-co“, ki je medtem v celoti razprodana (založila jo je Partizanska knjiga), so dobile osnovne šole' v naslednjih krajih: Vas-Fara v kočevski občini, na Bizeljskem, v Šentjanžu, v Starem trgu ob Kolpi in podružnična šola Podgrad pod Mehovskim gradom. LJUBLJANA: PRODAJNA RAZSTAVA - V galeriji Mladinske knjige „Labirint" so 10. decembra odprli prodajno razstavo (odprta bo do 6. januarja prihodnjega leta) novejših risb Borisa Jesiha iz Škofje Loke, ki je letos ustvarjal tudi v IV. dolenjski slikarski koloniji in razstavljal v „Dolenjski galeriji*1. ESSEN: NEUSPEH - „Re- publiko dela“, edino dramo udeležil petih Taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem, letos pa je prav tam razstavljal na 3. salonu likovnih samorastnikov Jugoslavije. Vi Kratek povzetek iz govora Josipa Vidmarja na sobotni otvoritvi stalne razstave Jakca, Kralja in Gorjupa v kostanjeviškem gradu Ko je predsednik SAZU Josip Vidmar v soboto v Kostanjevici — v gradu, ki čedalje bolj služi umetnosti — odpiral galerijo „Božidar Jakac“ in v njej stalno razstavo okoli 500 stvaritev Božidarja Jakca, Toneta Kralja in pokojnega Jožeta Gorjupa, je poudaril, da je ta pridobitev tudi za slovensko kulturo edinstvena. Josip Vidmar med sobotnim govorom v Kostanjevici: „Samo umetnost, ki je povezana z življenjem, kaj velja! Če se odvrača od življenja, pomeni, da je duša sveta bolna.“ Pri tem je predsednik SAZU podčrtal, da pomenijo vsa razstavljena dela eminentno poglavje naše umetnosti in smeri, kot jih prej pri nas nismo poznali. Pristavil je, da se je potrebno vselej zavedati, kaj likovna umetnost hoče, kaj želi doseči pri občinstvu. „Bolj ko sem hodil po galerijah sveta. Rudi Stopar: MARTIN KRPAN, vaijeno železo Aleksandra Solženicina, sovjetskega pisatelja, ki ga dokaj dobro poznamo tudi na Slovenskem, so prvič izvedli v Essnu. Delo, ki prikazuje življenje v nekem stalinskem prisilnem taborišču, je doživelo neuspeh pri kritiki in spodbudilo demonstracije marksistične študentske zveze „Spartacus“. BEOGRAD: BLIZU REKORDA - V galeriji Srbske akademije znanosti in umetnosti razstavlja akads-mik Božidar Jakac. Razstavo njegovih izbranih del si je do sedaj ogleda- lo že več kot 45.000 gledalcev, do konca januarja, ko bodo razstavo zaprli, pa jih pričakujejo vsaj še enkrat toliko. Rekordno število gledalcev (108.000) v tej galeriji je imela razstavil del Djure Jakšića. CELJE: DOMAČI FILM - V Celju je bil teden novih slovenskih filmov. Ob premierah Ranflovega „Pomladnega vctra“ in Klopčičevega „Strahu*4 so predstavili še kratke in amaterske filme (npr. „Gimna-zijka“) ter retrospektivo filmov Franceta Štiglica. Na ogled so bili tudi slovenski filmski plakati. LJUBLJANA: PREVOD - Slovensko književno zamudništvo je očitno tudi na področju' prevodne literature, kajti še zdaleč nimamd v Slovenščini vseh temeljnih del svetovne književnosti. Velik korak naprej je prevod izbranih besedil francoskega komediografa Moliera.t V štirih knjigah je Državna zalozba Slovenije izdala 23 njegovih tekstov, ki so jih prevedli J. Vidmar, O. Zupančič, J. Moder in J. Javoršek, ki je za Četrto knjigo prispeval tudi obsežen „Esej o MolierU**. Evrope m po naših galerijah, bolj sem spoznaval, kako je umetnost trajen slavospev življenju. Življenje je lahko bridko, tragično, celo smešno, vendar je v celoti velika stvar. Umetnost se mu posveča v celoti, posveča se mu z vsemi svojimi odtenki. Podobno kot literatura sta tudi slikarstvo in kiparstvo himna življenja/1 „Umetnost/* je nadaljeval Josip Vidmar, „nas nenehno poziva, naj se zavedamo, kaj je življenje. Zato naj človek življenja ne živi nesmiselno, lahkomiselno. In če vemo, da se je umetnost od življenja odvrnila, da se mu je odtujila, se moramo zavedati, da je duša sveta bolna.“ Izobrazbena raven delavcev se je v zadnjih letih precej dvignila, vendar še ne do stopnje, ki bi omogočala kvalificiran vpliv delavcev v procesu podružbljanja izobraževanja, znanosti in kulturne ustvarjalnosti. Na to vprašanje in na potrebo po znanju so na pravkar končanem jugoslovanskem sindikalnem kongresu nekajkrat opozorili, v tem smislu pa je pisana tudi resolucija, ki nalaga sindikatom nemajhne naloge pri skrbi za izobraževanje in kulturo delavcev. Kajpak bi se ne smelo zgoditi, da bi ta in tudi vrsta drugih resolucij s tega kongresa obležala v predalih neodgovornih ali nezainteresiranih posameznikov, kot se je dogajalo še do nedavnega. Obilico takih primerov bi lahko iz preteklosti izbrskali tudi pri nas. Prav je, da se tega zavedamo, ne bilo pa bi prav, če se iz tega ne bi ničesar naučili. Znanje je delavcem potrebno tako na delovnem mestu kot pri samoupravljanju. V zadnjem času smo na Dolenjskem priča številnim oddelkgm osnovne šole za odrasle, tečajem, seminarjem Predsednik SAZU je posebej opozoril na to, da je v Kostanjevici zbran dragocen zaklad, ki naj bo ljudem v užitek. Sedanjim in bodočim rodovom naj pomaga, da se bodo nenehno zavedali življenja, te dragocenosti, ki ji tudi umetnost posveča vse svoje poslanstvo. „Spominjam se mladih let Jakca in Kralja in tega, kako sta v Pragi prav hlastala za trenutki življenja. Tolikšno strast po upodabljanju življenja srečamo pri vseh velikih mojstrih. To je, bi rekel, tudi velika afirmacija življenja/* I. ZORAN’ „Od pevcev, ki smo leta 1962 ustanovili Šentjernej-ski oktet, sva samo še dva: Leopold Švalj in jaz, “ pravi prvi tenor pojočih fantov s Šentjernejskega polja Alojz Bambič. Oktet je nenehno izgubljal člane in pridobival nove. Cesto se je zgodilo, da zavoljo tistih, ki so nenadoma umanjkali, niso mogli na nastop. Od letošnje pomladi oktet ni več doživljal sprememb. „Postali smo disciplinirani Drugače tudi ne gre. rih oktetoy: na 5-letnici Je-Ictoice, 10-letnici Boštanjskih fantov in nedavno na praznovanju okteta v Gornji Radgoni Oktet je dobil ime; če ga hoče obdržati, je disciplina nujna. Tu so dvakrat na te- ' den vaje, so nastopi, sodelovanje na jubilejih. Gre tudi za to, da povečamo repertoar naštudiranih pesmi Trenutno jih znamo brezhibno nad 50. Za leto 1975 bomo naštudirali nov program . Več nastopov in več samostojnih koncertov načrtujemo. Eden prvih takih koncertov bo že februarja za kulturni dan. Seveda bomo 'tudi snemali, za radio in za televizijo, tn spet bo srečanje oktetov..." Leto, ki se izteka, je bilo za Šentjernejski oktet plodno in naporno. Nad 25 javnih samostojnih in skupinskih nastopov je zabeležil njegov kronist, ki so mu dali nalogo, naj sestavi nekakšno zgodovino tega pevskega zbora. Oktetove pesmi je bi- • lo ločeno slišati na radiu in televizijč tudi letos, saj so * precej snemali. Poleg vsega tega so šentjernejski pevci nastopali na jubilejih nekate- Glavno breme je imel Šentjernejski oktet tudi letos pri organizaciji tradicionalnega srečanja slovenskih vokalnih oktetov na šentjernejskem hipodromu. „Bili smo tako vpreženi, da smo ponoči lepili plakate in pripenjati transparente na glavnih uticah v večjih krajih, “ se spominja Bambič, ki sam poleg vsega že od ustanovitve vodi oktetovo blagajno. Ko nanese beseda na srečanje oktetov, na tiste, ki so omogočiti, da je v Šentjerneju do take prireditve sploh prišlo, Bambič na prvem mestu omenja domačo Iskro. Še več: „Če ne bi bilo te delovne organizacije, najbrž ne bi bilo niti našega okteta niti srečanja. Zahvalo za rast okteta smo dolžni tudi umetniškemu vodji Ernestu Jazbecu in ne nazadnje tudi šoti, ki nam dovoljuje vaditi v svojih prostorih." /. ZORAN J Knjig ne prekriva prah Nuja po znanju in drugim oblikam izobraževanja. Ponekod so dali pobudo •za to sami delavci, drugod vodstva delovnih organizacij, često tudi sindikati in ZK. Čeprav je tega na videz veliko, še ne velja biti optimist. Evidence o izobrazbeni strukturi zaposlenih v gospodarstvu, če omenimo samo to, so prav porazne. Še veliko delavcev, ki so dobili zaposlitev v dolenjskih podjetjih, nima niti šestih razredov osnovne šole. Resolucija in drugi sklepi s tega kongresa, podobno kot dokumenti z nedavnega kongresa slovenskih sindikatov, ki je bil v Celju, sindikalnim organizacijam v občinah in delovnih organizacijah ne bodo dovolili spanja. Izobraževanje delavcev je namreč prvi pogoj( za napredek na vseh drugih področjih. In tega nemara ni potrebno stokrat ponavljati. J. JUST Pred desetimi leti odprta pionirska knjižnica v Novem mestu je imela do zdaj 137.827 obiskovalcev, ki so si izposodili 191.295 knjig. Pomeni, da je sleherni obiskovalec prebral približno dvainpolkrat ves knjižni fond, ki šteje po zadnjih podatkih 7.837 knjižnih enot. Zanimanje za dobro knjigo narašča, doraščajoča mladina pa najraje sega po umetniških in poljudnoznanstvenih delih. Knjige so po policah razdeljene na literaturo za cicibane, pionirje in mladince. Izbiro olajšuje prost pristop, z nasveti pa pomagata obe knjižničarki: Roža Fuis, ki je v pionirski knjižnici od njene ustanovitve, in Marjeta Dajčman nekaj več kot dve leti. Zanimivo je, da prevladujejo med vpisanimi obiskovalci otroci delavcev, kmetov in upokojencev oziroma staršev z manjšimi osebnimi dohodki. Med bralci je precej takih, ki so začeli v knjižnico hoditi s prvim razredom osnovne šole in sc zdaj vračajo vanjo kot študentje ali pa so že zaposleni. „17.681 obiskovalcem, žal, nismo mogli ustreči, nismo jim mogli postreči s knjigami ali za domače čtivo ali za bralno značko. Ni bilo dovolj denarja, da bi jih kupili,“ pravi Roža Fuis. Knjižnica je uvedla ure pravljic, poslušanje plošč, snemanje na magnetofon, ustanovila literarni krožek. Te ure radi obiskujejo mlajši pionirji. Zavoljo pohianjkanja prostorov’ se ta dejavnost ne more razširiti. Poleg vsega pa so bili v knjižnici tudi jezikovni tečaji in tečaji matematike. Še eno pomembno poslanstvo je opravljala knjižnica ves ta čas: bila je varstveni prostor za učence in dijake, ki so se v šolo vozili, bila je „BESEDA SODOBNIH .. " Po izdanih 92 knjigah (v več kot 3 milijonih knjig naklade) v zbirki „Naša beseda** načrtuje Mladinska knjiga novo izdajo pod naslovom „Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev*4. V okoli 50 knjigah bo izdan izbor pomembnejših tekstov iz sodobne slovenske (tudi zamejske) literature in drugih jugoslovanskih književnosti. Prvih trinajst knjig nove zbirke bo izšlo že drugo leto (sedem spomladi). ''tudi prostor za učenje, v njej so učenci reševali domače naloge in si med seboj pomagali. Pionirska knjižnica bi lahko opravljala še večje poslanstvo, ko bi imela večje prostore. „Število otrok se v Novem mestu zaradi priseljevanja novih družin nenehno veča/4 ugotavlja Fuisova, „otroci v blokih pa nimajo možnosti zdrave rekreacije. Zato je zadnji čas, da ustrezno, povečamo in opremimo prostore naše knjižnice, ki postaja pomembno vzgojno-izobraževalno središče. Kajpak računamo, da se bodo začele razmere le urejevati.4* KAKŠNI SO USPEHI MLADINE NA UNIVERZI Vsak četrti študent iz neke študijske generacije se uspe v četrtem letniku študija vpisati v četrti letnik. Vsak tretji študent ne pride v tem času niti v drugi letnik. Vsak peti študent po neuspešnem prvem letu študij opusti in v nasled-£ njih treh letih študija ne nadaljuje. Petina študentov med ^ študijem vsaj enkrat spremeni študijsko smer in med njimi ^ jih več kot polovica na novi smeri tudi uspe; to kaže, da so \ prvič izbrali zase neustrezno smer študija ... Študentje, katerih starši imajo nižjo izobrazbo, kljub | manjši splošni poučenosti in manjšim intelektualnim sposob-\ nostim pri študiju bolje uspejo; najslabši uspeh imajo štuli dentje staršev s srednjo izobrazbo. Študentje, ki so končali gimnazijo, so pri študiju uspešnej-^ S kot tisti, ki so končali štiriletne strokovne šole. i L. Horvat in Z. Naglič v Vzgoji in izobraževanju 1974 št. 3, str. 187. i ŠTUDENTI NISO VEDNO SAMI KRIVI ZA NEUSPEHE I Nepoučeni (ki jih je žal veliko tudi med strokovnjaki, | ukvarjajočimi se z visokošolsko reformo in šolstvom sploh) ^ vegamejo, da so za neuspešnost pri študiju krivi predvsem Č študentje sami, ker so leni, nezainteresirani, jim je več do zabave kot do študija ipd. Reči smemo, da zares pristnih medčloveških odnosov v I • visokem šolstvu skorajda ni; družbo, starše ali štipenditorje | zanima le, ali bo študent uspel ali pa zapravil skoraj tri mili- ^ jone, kolikor stane zarij študijsko leto; profesorji morajo po- \ skrbeti 'm selekcijo, saj prostega vpisa visokošolske zmoglji- \ vosti ne prenesejo več. Nikogar pa ni, ki bi pomagal študentu g reševati študijske ali tudi povsem osebne težave. Zlatko Naglič v Večeru 20. novembra 1974, str. 3 £ Le še dva od »starih« Šentjernejski oktet v novo leto z novim sporedom - Februarja samostojen koncert Mladi v KS nimajo prostorov Družbenopolitične organizacije v KS bi morale sodelovati z mladimi Mladina postaja zaradi svoje revolucionarnosti vse važnejši faktor pri razvijanju nase samoupravne socialistične družbe. Po nekaterih mestih ima mladina dobre možnosti za delo, drugje slabše. In kako je z njo po naših krajevnih skupnostih? Prav gotovo je, daje mladini, konference ZSMS dobro zastav- organizirani -v naših krajevnih skupnostih težje izvrševati svoje dolžnosti in uveljavljati svoje pravice. Prvi in glavni problem so zato prostorske težave. Vemo, da pri nas že mnoge krajevne skupnosti nimajo svojih prostorov, še manj možnosti za delo imajo osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Poraja se vprašanje, kje in kako naj potemtakem mladi delujejo. Dejstvo je, da tako stanje mladih ne privlači k delu, čeprav imajo posamezne občinske ljene programe. In tu imamo odgovor, zakaj mladi po številnih krajevnih skupnostih ne delajo in tudi ne uresničujejo svojih pravic, ki jih nimajo malo. Zato se-pogostokrat zgodi, da družbenopolitične organizacije začno kritizirati mlade, češ da so nedelavni, da se preveč radi zbirajo po gostilnah, se opijajo. Večkrat je to na žalost tudi res. Toda družbenopolitične organizacije ne bi smele samo kritizirati. S tem mlade prizade- \ Vsako nedeljo zvečer se v dvorani Doma JLA v Novem mestu zbere okoli 90 mladih Novomeščanov, ki se pod strokovnim vodstvom novomeškega plesnega kluba seznanjajo s plesnimi ,,skrivnostmi“. nejo, da se še bolj umaknejo iz družbenopolitične aktivnosti. Zato je zadnji čas, da vsi družbenopolitični dejavniki v krajevnih skupnostih začnejo z mladino tesneje sodelovati in jim priskrbe prostor, kjer bi se lahko vsaj enkrat na teden zbirali in začeli uresničevati svoje načrte. J. PEZELJ OB DNEVU JLA PRVO TREBNJE Občinska strelska zveza Trebnje je pripravila v počastitev dneva JLA strelsko tekmovanje z zračno puško. Na strelišču v Prapročah je nastopilo sedem ekip z 28 strelci. Rezultati - ekipno: 1. SD Trebnje I 617 krogov od 800 možnih, 2. SD Mokronog 552 krogov, 3. SD Trebnje II 540 krogov. Posamezno: 1. Mirko Hrovat ml. (SD Mokronog) 169 krogov, 2. Alojz Stane (SD Matija Gubec) 158, 3. Jernej Pavlin (SD Trebnje) 156, 4. do 5. Franc Cugelj in Stane Gabrijel 150 krogov. SATURNUS ZMAGAL Na kegljišču „Gorjancev" na Loki v Novem mestu je bil prejšnji teden prijateljski dvoboj med ekipama „Saturnusa" in novomeške ,,Krkc“. Gostje so bili boljši in so zmagali s 6437:6338. Delno opravičilo za slabo igro „Krke“ je v tem, ker je ekipa nastopila močno oslabljena. Pri „Krki“ so najbolje kegljali Jarc (834), Badovinac (809) in Mrzlak (801). ČRNOMELJ: DRUGA SEJA KMI Sredi decembra so imeli v Črnomlju člani konference mladih v izobraževanju drugo sejo. Najprej so se pogovorili o resoluciji ZSMS, ki govori o šolstvu, nato so sprejeli poslovnik in delovni program konference ter izvedli dopolnilne volitve predsedstva • konference mladih v izobraževanju. V osnovnih šolah so izvedli volitve že lani, ostali pa so svoje kandidate izvolili ponovno. Tako bo predsedstvo štelo 11 članov. Predsednik bo učiteljica na poklicni šoli Slavica Angelovski, sekretar pa Ivan Zalokar, učitelj zgodovine. PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo prirperen za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Ce pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih stro-ieva i uređaja — Pula P P STEV 208. TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES KAKO ŽIVIMO?—\ 1 Znanje koristi Toni Kraševec, član predsedstva občinske konference ZSMS Metlika, je eden izmed 24 mladih ljudi, ki te dni v Novem mestu obiskujejo srednjo politično šolo.' O njeni pomembnosti je Toni povedal naslednje: „Prav gotovo je, da je politična šola izredno koristna. V slabih štirih mesecih sem se naučil veliko novega, spoznal sem se že z osnovami marksizma, z našo ustavo, z bistvom samoupravljanja, delegatskim sistemom. Sole se^n se razveselil zlasti zato, ker mi bo omogočila, da bom laže študiral na višji upravni šoli v Ljubljani, kjer sem pred leti že opravil nekaj izpitov. Prav tako mi bo šola pomagala pri delu v mladinski organizaciji. Pri nas v Bušinji vasi nismo organizirani, smo pa aktivni v osnovni organizaciji na Suhorju. Znanje, ki si ga bom pridobil v enem letu v Novem mestu, bom poskušal kar najbolj vemo prenašati med naše mladince, kajti prav vsak mlad družbenopolitični delavec mora biti seznanjen z vsemi novostmi v gospodarstvu političnem življenju itd. Pri nas so mladinci nekoliko nezainteresirani za delo, zato bomo morali po konferenci začrtani delovni program vestno izpolnjevati v taki obliki, da bomo k delu privabili čim več mladih ljudi. V- / PRELOKA: „ZDRAVNIK POSILI" Čeprav mladi Prcločani nimajo pravih možnosti za delo, radi delajo. Tokrat pripravljajo za svoje vaščane silvestrovanje, na katerem se bodo pripravili z Molierovo komedijo „Zdravnik po sili“. Razen tega se bodo člani OO ZSMS Preloka predstavili še z nekaterimi dobro pripravljenimi točkami. (V. S.) DESET DINARJEV PAVLIHOVA PRATIKA spet je prispelo; Se bolj je veselo, Se bolj je debelo! Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojini sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11 Paka: mladi organizirani Glavna pobudnika za ustanovitev osnovne orga* nizacije ZSM sta bila zakonca Škufca* Tudi mladi iz Pake in okoliških vasi so začutili, da se v mladinskih vrstah dogaja nekaj novega. Zato so se sestali 15. decembra in medse povabili predstavnika OK ZSMS Novo mesto, ki jim je govoril o novi organiziranosti mladine. Na prvi sestanek je prišlo 23 mladih, ki so se odločili, da se bodo vključili v osnovno organizacijo, ker jim organiziranost daje večjo možnost za delo. Na sestanku so izbrali novo vodstvo in za predsednika izbrali Branka Pavlina. Udeleženci so se takoj nato pogovorili o delu, ki jih čaka. Zaenkrat se bodo lotili dela na športnem področju. Želijo igrati šah, v zimskem času bodo smučali, dekleta se bodo učila gospodinjskih del: pletenja, šivanja, kuhanja, urejanja stanovanja itd. Dogovorih so se, da bodo z delegacijo OO ZSMS hotela Grad Otočec, ki je bila prisotna na njihovem ustanovnem sestanku, začeli načrtovati skupne akcije, ki se naj bi pričele takoj po novem letu. In ob koncu: mladi na Paki imajo nekaj, s čimer se mladina marsikje ne more pohvaliti. Imajo prizadev- SRECANJE . TREH GIMNAZIJ V počastitev dneva JLA je konferenca ZSMS gimnazije Črnomelj pripravila srečanje osnovnih organizacij gimnazij iz Novega mesta, Duge Rese in Črnomlja. Dijaki so se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, izmenjali so si izkušnje s področja dela kluba OZN in si zaupali probleme posamezne mladinske organizacije. Sklenili so, da se bodo vključili v kviz tekmovanje, ki ga vsako leto organizira mladinska organizacija na novomeški gimnaziji. Prav tako bodo še naprej sodelovali na športnem področju, organizirali bodo skupne pohode in taborjenja. Ob koncu so gimnazijci še tekmovali. Pomerili so se šahisti Duge Rese in Črnomlja; zmaga je ostala doma. Na košarkarskem turnirju so prav tako zmagali domači gimnazijci, ki so brez težav odpravili vrstnike iz Novega mesta in Duge Rese in tako osvojili lep pokal. V. STIPANOVIČ nega mentorja Ivana Škufco in njegovo ženo, ki sta jim bila že do sedaj pri delu v veliko pomoč in ki sta bila glavna pobudnika, da so se mladi na njihovem koncu sploh organizirah. OO ZSMS CENTER: DELO JE ZASTAVLJENO Pred dnevi so imeli prvo sejo tud: člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Novo mesto-center. Na seji je bilo 20 mladincev ki so najprej razpravljali in nate sprejeli dokaj obsežen delovni pro gra. Kot prvo nalogo so si zastavil pridobiti v oi^anizacijo kar najvei mladincev, saj je v centru še velike mladih, ki bi lahko poštah član osnovne organizacije. Kot prvo nalogo so v centn izpeljali ob 22. decembru športne srečanje z mladinci-vojaki iz novo meške kasarne. Pomerili so se i namiznem tenisu in streljanju j zračno puško. Še te dni pa bode poskrbeli, da bo center mesta ot novem letu primemo okrašen. Na sestanku je spregovoril tud tejv. Romih, ki je mlade seznanil 5 njihovimi osnovnimi nalogami \ splošnem ljudskem odporu. SPREJELI 44 MLADIH Osnovna organizacija Zveze soci alistične mladine Slovenije v kočev skem Trgoprometu-Mercatorju j< prejšnji teden pripravila sestanek,-k ga je vodil Stane Podkoritnik, pred sednik osnovne organizacije. N« sestanku so se pogovarjali o zastav ljenih nalogah in na koncu v nove organizacijo sprejeli kar 44 mladincev in mladink. Nato je govoril še Lojze Bajt, delegat na 9. kongresu slovenske mladine, ki je nove člane seznanil s pravicami in dolžnostmi mladih ter o dokumentih, ki so jih sprejeli na 9. kongresu. J. SAŠEK MLATILNICE! - MLATILNICE Z DVOJNIM ČIŠČENJEM, KI JIH LAHKO POGANJA ENOFAZNI MOTOR; -MLATILNICE Z DVOJNIM ČIŠČENJEM, KI SO NAMENJENE PREDVSEM VAŠKIM SKUPNOSTIM; - ŽITOČISTILNIKE NA ROČNI IN MOTORNI POGON; - ŽITNE MLINE ZA MELJAVO VSEH VRST ŽIT. VGRAJENO IMAJO TUDI SAMODEJNO PRESEJALNO NAPRAVO ZA MOKO. NA ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ ŽITNIH MLINOV, KI JIH LAHKO TAKOJ DOBAVIMO. ZAHTEVAJTE PROSPEKT IN CENO! ZA VSE SVOJE IZDELKE DAJEMO ENOLETNO GARANCIJO. S AVGUST OSET, IZDELAVA POLJEDELSKIH STROJEV, BEZOVJE 13a, ŠENTJUR 63230. REJCI PERUTNINE! Ne pozabite, da tudi v letu 1975 dela valilnica v Cegelnici za vas. Obveščamo vas, da bomo imeli že prve piščance 2. januarja 1975, nato pa vsako sredo in nedeljo. Na razpolago bodo sledeče pasme: 1. PRELUX BRO. (BELI VELIKI) 2. NEW HAMPSHIRE (RJAVI) 3. SELEKCIONIRANE JARKICE PRELUX R. Rejce prosimo za prednaročila, ker le tako bomo lahko ustregli sleherni stranki. Izkoristite ugodno ceno v januarju! Naročila sprejemajo: Petelinkar — valilnica v Cegelnici 20, Novo mesto Mlakar Anica, Bučka (Jarčji vrh) Šadl Alojz, Gor. Gomila, Uhan Frančišča, Puščava 16, p. Šentrupert Žagar Anica, Češnjice 1, p. Mokronog Cizerle Marija, Vel. Mraševo 69, p. Podbočje Do 31. decembra prodajamo vse konfekcijsko blago in preproge z IO-ODST. NOVOLETNIM POPUSTOM Obenem želimo vsem našim odjemalcem srečno novo leto ter se priporočamo tudi za v bodoče. OeleieUstil đđ POSLOVALNICA ČRNOMELJ 'mm* 4 i odbojka Prva zmaga za Novo mesto Po prvem delu v I. SOL so igralke novomeške »Krke« na četrtem mestu Končno so tudi Novomeščani doživeli prvo zmago v prvi republiški odbojkarski ligi. Zmagale so tudi igralke Krke. V zanimivi in izenačeni tekmi so premagale vrstnice iz Maribora in tako dosegle peto zmago v prvi ligi. Na sliki mednarodni šahovski mojster Stojan Puc se je prejšnji teden v simultanki pomeril s šahisti Krke: v devetnajstih igrah je doživel dva poraza in sedemkrat remiziral. (Foto: Sandi MŽkulan) NOVO MESTO - KOPER 3:0(11, 10, 6) V desetem prvenstvenem srečanju so Novomeščani le uspeli. Z disciplinirano in mirno igro so pred maloštevilnimi gledalci odpravili slabo ekipo Kopra, ki je v Novo mesto prišla po točke. Domači igralci so bili boljši v vseh treh setih. Še najbolje so zaigrali prav v zadnjem nizu. Pričakovana zmaga v zadnjem kolu je za Novomeščane prav gotovo spodbuda, da se bodo na spomladanski del tekmovanja dobro pripravili. NOVO MESTO: Lapajne, Goleš, Vernik, Babnik, Vizjak, Legan, Cotič in Weiss. MED NAJBOLJŠIMI Minuli četrtek je bilo v hali Tivoli košarkarsko srečanje invalidov paraplegikov Hrvatske in Slovenije v sedeči košarki. Martin Gorenc, delovni invalid iz Hudega Brezja pri Studencu, je v tekmi, kjer so slovenski invalidi premagali gost«?, bil med najboljšimi strelci; dosegel je štiri zadetke. V 2. kolu zmagalo tudi Kočevje V šahovskih ligah zmage Črnomlja, Ribnice in Novega mesta V 2. kolu prve slovenske šahovske lige — zahodna skupina so v gosteh zmagali tudi igralci Kočevja. Novomeščani so v Kopru doživeli pričakovano zmago in so na lestvici na prvem mestu. KOPER - NOVO MESTO 4:6 V Kopru so Novomeščani dobro zaigrali. Na prvi deski je Osterman Premagal Miiinkova, Tone Praznik Pa izgubil z Brečevičem. Sitar je remiziral z Omladičem, Petkovič pa izgubil z Vuljičem. Na peti deski je -magal Škerlj, na šesti Istenič. Obe Novomeščanki sta dobro igrali. Praznikova je remizirala, Peterletova pa premagala Golobovo. Zanesljivo sta igrala tudi mladinca: republiški Prvak Poredoš je igral neodločeno s Čibejem, Pucelj pa z Jerasom. JESENICE - KOČEVJE 4:6 Igralci Kočevja so tokrat gostovali na Jesenicah. Po dobri in zanesljivi igri so domače šahiste premagali in so tako osvojili že 10,5 točke. Rezultati: Zorko — Cimer 1:0, Krajnik - Ivič 0:1, Pavlin - Mestek remi, Korošec - Zupančič 0:1, Krničar - P. Koritnik 0:l,Cijuha - r Resno delo 25-letni Rudi Kopač, nogometaš „Kočevja“, že od svojega enajstega leta hiti za nogometno žogo. Po uspešnih nastopih v mladinskem moštvu je s 17. leti oblekel dres med čUmi. Občasni zadetki so ga popolnoma prevzeli. Kmalu je postal izrazit strelec, saj je na mestu srednjega napadalca pogosto premagoval nasprotnikove vratarje. Pridobil si je zaupanje in občudovanje ljubiteljev nogometa v Kočevju. „Žogo sem vzljubil že v mladosti, doseči zadetek pa mi je vedno veliko pomenilo,“ pravi Rudi in nadaljuje: „Zadnji dve leti pomenita pravi razcvet za kočevski nogomet. Uredile so se razmere v klubu, delo je popolnejše, pa tudi zanimanje vse večje, čeprav so najmlajši večkrat precej neodgovorni.4 Rudi je zmeraj med najboljšimi strelci. O tem pravi: „Lanska sezona, ko smo v I. razredu bila 17 Letos, v višjem tekmovalnem razredu, je konkurenca močnejša. V jeseni sem bil osemkrat uspešen, pri tem pa me je vseskozi močno ovirala poškodba. Pričakujem uspešnejšo pomlad.“ O možnostih svojega kluba v nadaljevanju prvenstva je njegov kapetan Rudi Kopač naslednjega mnenja: „Čeprav v prvem delu ni bilo najboljše, lahko z dobrimi zimskimi pripravami ob koncu zasedemo solidno mesto v NPL. Konkurenca v ekipi bo večja, kar bo od vsakega zahtevalo resno delo.“ Z. FAJDIGA V / K. Mohar remi, Pogačar Kirasič 1:0 in Železnik - Ofak 0:1. Za neimenovane šahiste nismo pravočasno dobili poročila. RIBNICA-PONIKVE 6:4 Šahisti Ribnice letos prvič nastopajo v II. republiški šahovski ligi. V zanimivem in izenačenem dvoboju so tokrat premagali goste iz Poni-kev. Na prvi deski smo gledali najbolj zanimivo in lepo partijo, ki jo je učinkovito zaključil mojstrski kandidat Pisar. (M. G.) ČRNOMELJ - SAVA 6:4 V prvenstveni tekmi druge republiške šahovske lige so Črnomaljci drugo kolo odigrali doma s šahisti kranjske Save. V zanimivih in izenačenih dvobojih sta obe ekipi pokazali dobro igro. Ob koncu srečanja so bili domači boljši in so zasluženo zmagali s 6:4. V prvem kolu so Črnomaljti gostovali pri močni ekipi Idrije in tekmo odigrali neodločeno 5:5. KRKA-PUC 5,5:13,5 Prejšnji teden je športno društvo Krke pripravilo zanimivo šahovsko srečanje: v simultanki je nastopil KOSTANJEVICA ZMAGALA Pred kratkim so se na desetih deskah pomerili šahisti iz Podbočja in Kostanjevice. Zmagali so Kosta-njevičani z 8:2. Dvoboj je bil v Kostanjevici. Dogovorili so se, da sc bodo še večkrat srečali. PRVE DRUŽBENE SLUŽBE V počastitev dneva JLA je bil prejšnji četrtek v dvorani Doma JLA v Novem mestu turnir v namiznem tenisu. Nastopilo je osem ekip, najboljši pa so bili igralci družbenih služb. Vsi dvoboji so bili zanimivi, posebno finale, v katerem so se pomerili igralci Krke in Družbenih služb. S 3:2 so zmagale Družbene službe. Za tretje in četrto mesto sta se pomerili vrsti Krke II in Kmetijske zadruge Krka. Več sreče so imeli igralci kmetijske zadruge, ki so tesno, a zasluženo zmagali s 3:2. Vrstni red: Družbene službe, Krka I, KZ Krka, Krka II, Pionir I, JLA, Pionir II in IMV. D. PEZELJ KOČEVJE 7098 PODRTIH KEGLJEV Na Mavrovem tnemorialu so še enkrat zasluženo zmagali kegljači Kočevja; podrli so 7098 kegljev. Za njimi so se uvrstili gostje iz Novega mesta; ekipa Krke je podrla 6982 kegljev. Slede: 3. Ilirija, 4. Delnice itd. Posamezniki: Rački (Delnice) 948, Kosten in Kočevar (Kočevje) 928, Badovinac 910 kegljev itd. mednarodni mojster Stojan Puc. Pomeril se je z devetnajstimi šahisti iz „Krke“. Novomeščani so nabrali kar 5,5 točke. Zmagala sta Pipič in Ivanovič, remizirali pa so Materni, Vene, Poljanšek, Udir, Kitanovič, Maksimovič in Stopar. KRKA - MARIBOR 3:2 V zadnjem kolu jesenskega dela slovenske odbojkarske lige za ženske so Novomeščanke imele v gosteh dobro ekipo Maribora. Že v prvem setu so domače igralke odlično začele in močno vodile. Kasneje so popustile in set celo izgubile. Močno izenačen je bil tudi drugi niz, toda Novomeščanke so ge le dobile. Ko je že kazalo, da bodo domače igralke slavile prepričljivo zmago, so gostje zelo dobro zaigrale in izenačile. V zadnjem, odločilnem srečanju so igralke Krke zaigrale precej bolj zbrano in set ter partijo zaključile v svojo korist. UHANOVA IN ŠMID-TRETJA Športna komisija Zveze letalskih organizacij Jugoslavije je na seji 25. novembra 1974 izdelala listo najboljših športnikov modelaijev, jadralnih letalcev, padalcev in motornih pilotov v letošnjem letu. Na listi sta tudi dva Novomeščana. Med jadralnimi letalci je član novomeškega Aerokluba Jakob Šmid na tretjem mestu. Med najboljšimi padalci je športna komisija ponovno izbrala Novomeščanko Darinko Uhan, ki je v moški konkurenci pristala na tretjem mestu. namizni tenis KRKA: Rajer, Forte, Boh, Pilič, Adamčič, Fila, Fabjančič, Zevnik in Potrč. Novomeščanke so po prvem delu prvenstva s petimi zmagami in tremi porazi na četrtem mestu. Za odbojko in košarko Te dni je imel TVD Partizan Žužemberk redni letni občni zbor. Iz poročil društvenega predsednika in vodij sekcij je bilo razvidno, da so tudi to leto uspešno delali. Najbolj aktivni so bili odbojkarji in košarkarji, ki tekmujejo v II. slovenski odbojkarski ligi oziroma v dolenjski košarkarski ligi. Ostale sekcije niso bile tako aktivne. Zato so na občnem zboru predlagali, naj kot tekmovalna športa še naprej ostaneta odbojka in košarka, ostale sekcije pa naj delujejo rekreacijsko, ker društvo nima dovolj Finančnih sredstev. Strelci bodo poslej delovali v strelski družini „Stane Rozman44 na Dvoru. Za leto 1975 so si na zboru zastavili obsežen delovni program. Predvsem naj bi organizirali splošno vadbo za otroke, stare 4 do 9 let, ostala vadba pa naj bi potekala po do sedaj vpeljanem programu. Pri gradnji in vzdrževanju športnih objektov naj bi pri telovadnici uredili shrambo za orodje, v telovadnici preložili parket, postavili nove koše, popravili razsvetljavo in uredili umivalnico. Razen tega naj bi na igrišču pri šoli položili 3-centimetr-sko plast sivega asfalta in prizidali garderobo z umivalnico. Vsi si želijo, da bi se v telovadnici čimprej začela dela za centralno kurjavo. Na občnem zboru sta bila tudi sekretar Ob ZTK Novo mesto prof. Mohorčič in tajnik TTKS Boris Vovk. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor, za predsednika pa je bil izvoljen Boštjan Smrke. Š. P. Metličani v gosteh do novih točk Novomeški igralci kljub slabim možnostim za vadbo še enkrat zmagali tam pomerili z istoimenskim moštvom. Z zmago D. Pezlja so gostje povedli. V naslednjih partijah so igrali nekoliko nerazpoloženo in prvenstveno srečanje izgubili s 5:2. Drugo točko je v tretji partiji osvojil Uhl. Kljub temu porazu imajo Metličani še vedno lepo priložnost, da ob koncu tekmovanja zavzamejo v ligi drugo mesto. V nadaljevanju prve republiške namiznoteniške lige so Novomeščani doma slavili težko priboijeno, a zasluženo zmago. Igralci Kočevja so priSi do prvih prvenstvenih točk, zmagali pa so tudi igralci Beti. zanesljivo zaigrali in srečanje dobili s 5:3. MOSTE - BETI 5:2 Takoj po tekmi z Valkartonom so Metličani odpotovali v Moste in sc Novomeščani osvojili še drugi par točk NOVO MESTO - GRADIS 5:4 Tik pred koncem prvega dela republiške namiznoteniške lige so prvenstvenih točk. V prvenstveni tekmi z Gradisovo ekipo so nastipili Somrak, Kapš in Žabkar. Novomeščani so po zanesljivih zmagah Somraka in Kapša povedli z 2:0, nato pa je najboljši Gradisov igralec Pogačnik premagal'Žabkarja. Somrak je nato povišal, Pogačnik zopet zmanjšal. Pri rezultatu 4:3 za Novomeščane je igral Žabkar. V osmi partiji smo gledali najbolj zanimivo srečanje. Pri 1:1 je Žabkar zaigral zelo dobro, toda v odločilnih trenutkih mu je športna sreča obrnila hrbet in gostje so izenačili. V odločilni igri sc je nato Kapš razigral in zanesljivo zmagal. SODRAŽICA - OLIMPIJA 2:5 V dvoboju 8. kola II. slovenske namiznoteniške lige je Olimpija v Sodražici premagala ekipo domačega Partizana s 5:2. Z malo več sreče bi lahko domači igralci dosegli ugodnejši rezultat. Pri domači ekipi se je izkazal Lovrenčič, pri Olimpiji pa so igrali dobro vsi trije igralci. Gašperič - Zorman 1:2, Mrgole — Snenberger 1:2, Lovrenčič -Bukvič 2:1, Mrgole - Zorman 0:2, Gašperič - Bukvič 0:2, Lovrenčič Snenberger 2:0, Mrgole - Bukvič 0:2. T. JORAS KOČEVJE - ZALOG 5:3 V področni namiznoteniški ligi so igralci Kočevja doma odlično zaigrali in premagali ekipo Zaloga. To je za igralce Kočevja prva zmaga v tej ligi. Tokrat jc dobro zaigral Edo Osterman, ki je premagal vse tri nasprotnike, ostali sve točki pa je po dobri igri prispeval Marjan Oražen. VALKARTON - BETI 3:5 V prvenstveni tekmi področne namiznoteniške lige so Metličani gostovali pri hrastniškem Valkarto-nu. Uhl, Hauptman in Pczelj so Viden napredek telovadk H Med športnice, ki so letos opozorile nase, prav gotovo lahko štejemo tudi mlade novomeške telovadke, ki marljivo delajo pod strokovnim vodstvom trenerke Ruže .Kovačič, pomagajo ji pa tudi trenerji Partizana Zelena jama iz Ljubljane. Kovačičeva je v zadnjih letih ekipo telovadk pomladila: najmlajši je osem let, najstarejši pa deset. Vrsta novomeških telovadk je letos imela precej nastopov. Čeprav so telovadke še precej neizkušene, so se že precej uveljavile. Na državnem prvenstvu pionirk v Zagrebu je 10-letna Jasna Dokl dosegla drugo mesto, svoj uspeh pa je potrdila tudi na nedavnem neuradnem državnem prvenstvu za pionirke v Subotici, kjer je na memorialnem tekmovanju osvojila prvo mesto. K temu je treba dodati, da je ta telovadka dosegla v zadnjem času še tri prva mesta, na tekmah, kjer so nastopale vse najboljše mlade jugoslovanske telovadke. V ekipi pionirk je treba posebej opozoriti na 8-letno Matejko Kavšek, ki se bo ravno tako razvila v odlično telovadko. Ob teh dveh telovadkah rastejo še Vanja Požar, Leja Moro, Nataša Hočevar, Romana Jeršin in druge. Preveč bi jih bilo, če bi vse naštevali. V Novem mestu je toliko nadarjenih deklet za gimnastiko, da to preseneča najboljše poznavalce tega lepega športa. Ob vsem tem je treba povedati, da se v jugoslovanskem športu uveljavlja tudi najstarejša novomeška telovadka, 14-let na Maja Dokl, ki je druga med članicami v Jugoslaviji, ima pa že dva nastopa na balkanskih igrah, tekmovala pa je tudi na svetovnem prvenstvu v Vami. Maja trenira sicer v Ljubljani, nastopa pa za Partizan -Zelena jama, vendar je dekle tudi odkritje trenerke Ruže Kovačič. Na odprtem gimnastičnem tekmovanju ob dnevu JLA v Skopju telovadke Novega mesta niso nastopile, telovadila pa je med mladinkami Maja Dokl in zasedla prvo mesto. Ob koncu letošnje tekmovalne sezone sta sestri Jasna in Maja Dokl tekmovali na šestih večjih preizkušnjah in osvojile vseh šest prvih mest. J. PEZELJ ■ iJ thii BREŽICE — Brežiška kegljaška sekcija, ki deluje v okviru TVD Partizan, se je po izgradnji sedemstez-nega avtomatskega kegljišča v Čate-ških Toplicah še bolj okrepila. Med tednom lahko člani sekcije nemoteno trenirajo, uveljavili pa so se kot dobri soorganizatorji večjih tekmovanj. Člani upajo, da se bo uresničil dogovor, da bo v Čateških Toplicah srečanje aktivnih svetovnih prvakov v kegljanju. (V. P.) NOVO MESTO - OK ZSMS Novo mesto je prejšnji teden pripravila v počastitev dneva JLA več tekmovanj med mladimi Novomeščani in vojaki iz novomeške kasarne. V šahu je zmagala ekipa JLA, sledijo pa igralci Šmarjete in Podgrada. V streljanju so prepričljivo zmagali strelci Dol. Straže. Za njimi so se uvrstili strelci Bučne vasi in Dol. Toplic. V kegljanju so presenetili igralci iz Dolenjskih Toplic, ki so po dobrih igrah prehiteli kegljače Laz. Na tretje mesto so se uvrstili mladinci iz Regerče vasi. (A.B.) BREŽICE - V počastitev dneva JLA je bil v nedeljo v Brežicah tradicionalni četveroboj sindikalnih ekip posavskih občin in domače garnizije. Gledalci so gledali nekaj zanimivih dvobojev, zlasti v odbojki, kjer sta se v finalu pomerili ekipi garnizije in Brežic. Zmagali so domačini odbojkarji. Domači športniki so bili najboljši še v šahu, drugi so bili v kegljanju in tretji v namiznem tenisu. V kegljanju sta se pomerili .ženski ekipi Brežic in Krškega. Tudi v tem srečanju so bile Bre-žičanke boljše (V. P.) ČRNOMELJ - V mladinski nogometni ligi B so igralci Bele krajine zasedli odlično tretje mesto, nogometaši Kočevja so bili sedmi, igralci novomeškega Elana pa so pristali na desetem mestu. (D. P.) PREHODNI POKAL SD PIONIR Novomeška občinska strelska zveza je ob dnevu JLA pripravila zanimivo strelsko tekmovanje za prehodni pokal „Dneva JLA44. Med ekipami so bili najboljši strelci S D Pionir. Za doseženo prvo mesto so dobili v trajno last lep pokal, osvojili pa so tudi prehodni pokal. Vrstni red: 1. SD Pionir 660 krogov, 2. SD „Tone Mišič44 631, 3. „GG44 620, 4. Borac 602 in 5. „Vinko PaderšiČ4" 588 krogov. Vrstni red posameznikov: 1. Sre-ten Stanišič 175 krogov, 2. Tone Učjak 175, Alojz Gugelj 171, Jože Srovin 171, Janez Berlan 170, Marjan Okroglič 168, Alojz Fink 167 Cveto Moro 166, Franc Žida-nek 162 in Tone Bačnik 160 krogov. (J. Š.) Prvak - Krka kegljači Krke gredo na kvalifikacije za II. ligo V soboto in v nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo dolenjskega prvenstva v disciplini 8 X 200 lučajev, v katerem so bfli doseženi pričakovani rezultati. Na Novljanovem kegljišču v Mirni peči sta se pomerili ekipi Brežic in Mercatorja. Le za dva keglja so bili boljši igralci Brežic. Rezultat 6308:6306 priča o izenačenosti ekip. Najbolje sta kegljala Avšič (Brežice) in Bartolj (Mercator). Oba sta podrla 835 kegljev. Na kegljišču „Gorjanci44 na Loki sta nastopila Krško in KD Sevnica. V derbiju so na težkem kegljišču zmagali Krčani 6084:5868. Boljši' od ostalih sta bila Planinc (Krško, 823 podrtih kegljev) in Krnc (KD Sevnica, 776). Na Čatežu so Rudarjevi kegltoči dokazali, da so boljši igralci Kot kegljači sevniškega Partizana (6290:6045). Dobro so kegljal' Einzigler (839), Popit 842 (oba Rudar) in Sevničan Glavan, ki je podrl 783 kegljev. ”Na istem kegljišču sta se pomerili še novomeški ekipi. V mestnem dvoboju so, kot je bilo pričakovati, zmagali kegljači Krke. Dosegli so dober rezultat in zanesljivo zmagali z rezultatom 6575:6375. Posamezniki: Badavinac 849, Jarc 847, Židanek 835 (vsi Krka) in Bratož 838, Klobučar 827 in Mohorič 816 (vsi Novo mesto). S prvim mestom so si igralci Krke pridobili pravico, da nastopijo na kvalifikacijah za vstop v drugo republiško kegljaško ligo. Končni vrstni red: 1. Krka 19858, 2. Novo mesto 19082, 3. Krško 18802, 4. Mercator 18624, 5. Rudar 18566, 6. Brežice 18478, 7. KD Sevnica 18079 in 8. Partizan Sevnica 18062. D. BRATOŽ lesa za domačo uporabo OZD GG Brežice objavljajo TOZD gozdni obrati Brežice/Kostanjevica, Puščava, Senovo, Radeče in Sevnica - ROK ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1975/76 in 1976/77 Gozdni posestniki, ki imajo gozdove na področju zgoraj navedenih obratov, naj prijavijo sečnje v svojih gozdovih od 6. januarja do 17. februarja 1975 Gozdni posestniki, ki imajo namen sekati izključno za domačo uporabo, morajo obvezno priglasiti sečnjo za dve naslednji leti skupaj/ Vsak gozdni posestnik mora ob priglasitvi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa za sečnjo bo imel za domačo uporabo in koliko je namenil za prodajo. V priglašenih količinah lesa za domačo uporabo je ločiti tehnični les in les za kurjavo. Na krajevno običajen način bodo navedeni gozdni obrati razglasili kraj in čas sprejema priglasnic. Priglasitev je sicer možno opraviti tudi pismeno pri področnem gozdnem obratu, vendar pod pogojem,, da lastnik gozda v pismeni prijavi navede vse podatke o gozdu ter v kakšne namene potrebuje les. * ' V razpisanem roku so priglasitve sečenj proste vsakega plačila. Izven razpisanega roka gozdni obrati ne bodo več spreje-^ mali priglasitev, razen za izredne potrebe v primeru elemen- ^ ^ tarnih nezgod. ^ * Brežice, decembra 1974 r y ----------------------------- vsak četrtek DOLENJSKI LIST r PoOenfsIri list fffflrf 20 leti V slepi ulici GRADNJA tovarne za predelavo mJeka v Novem mestu je v glavnem zaključena in tudi večina strojev je že na svojem mestu. Se nekaj mesecev in začela bo obratovati. Bo res začela z vso zmogljivostjo? Ne, prav gotovo ne, ker pri sedanji proizvodnji mleka in načinu odkupa ne bo dobila toliko mleka, da bi lahko obratovala z vso zmogljivostjo. Če bi hoteli pričeti z obratovanjem sedaj v prvih zimskih mesecih, prav gotovo ne bi mogli dobiti mleka niti za začetek. Razmere na trgu in tekmovanje v cenah je proizvodnjo mleka in odkupe potisnilo v slepo ulico. NA PODROČJU občine Šmaijeta, kjer uspeva poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo in kjer ima živinoreja dobre pogoje za razvoj, obstaja že več let kmetijska zadruga, v katero je včlanjenih preko 400 članov. Toda v upravljanju zadruge je bila cela vrsta slabosti in napak. V trgovski poslovalnici se je izmenjalo več uslužbencev in šest od njih je z malomarnim poslovanjem in malverzacijami povzročilo zadrugi 600 tisoč dinarjev primanjkljaja, vendar nobeden ni bil kaznovan. PREJŠNJI teden so gasilci iz Vršnih sel s prostovoljnim de-jom očistili vodnjak na Lazah. Nekoliko pozno, vendar bolje kot nikoli. V ČEVLJARSKEM podjetju v Škocjanu so bile prav žalostne razmere. Da so bile že več kot obupne, je prišlo na dan tudi na sodišču. Ker so v podjetju imeli v glavnem le popravila starih čevljev, so poslovodja in ostali zaslužili malo. To je bilo tudi krivo, da so pričeli segati v blagajno podjetja in tako prekršili zakon. NA ZADNJI seji Turističnega društva Novo mesto so med drugim razpravljali tudi o izdaji turističnega vodiča po Dolenjski. Izvoljen je bil odbor, ki bo pripravil vse potrebno gradivo za potrebno izdajo. Do spomladi mora biti že natiskan. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. decembra 1954) Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Smoter katerega zasledil jemo ^ a ~ * _ t-v S (S prihodnjo) številko nastopijo Dolenjske novice v XI. leto. Njih desetletno delovanje spričuje, da so vedno pospeševale duševni in gmotni napredek med slovenskimi, zlasti pa dolenjskimi poljedelci. Obljubljamo, da. bodo Dolenjske novice tudi v bodočem lfetu prinašale temeljite poučne članke o gospodarstvu, vinarstvu, živinoreji, skrbele bodo za politični pregled, kolikor zanima priprostoga Dolenjca ter za vsakdanje novosti s posebnim ozirom na Dolenjsko stran. S tem je označen duh, ki jih bo preveval, ter ob enem tudi smoter, katerega bodo zasledovale. Borile se bodo čvrsto za besedo materno, kazoč narodu pot do prave sreče blaginje, brez jeze in nepotrebnega upitja. (V državnem) zboru se je te dni raz pravljalo, ali se naj smrtna kazen odpravi ohrani. Mnogi namreč menijo, da smrtna kazen ni več za sedanje čase. Z veliko večino glasov se je sklenilo, naj se ta kazen ohrani, ker mnoga in ali hudodelstva se ne bodo zmanjšala, če bi se tudi odpravila. (S 1 o v a r č e k^ za potovalce na Nemško se dobiva v bukvami J. Krajca v Novem Mestu. Iz njega se lahko nauči nemškega jezika brez učitelja v kratkem. Je knjižica, kakoršnih je mnogo v druzih jezikih pisanih z namenom, da sc kedo po njih za silo nauči ptujskega jezika. Knjižica je prav rabna po obliki in vsebini. (S m c š n i c a.) Mož pravi ženi: ,,Žena, poslušaj vendar! Morje mora biti nekaj groznega! Pomisli, od tukaj do Amerike ni nobene gostil-ne!“ (Oglas.) Kako postanemo stari? Vodilo, po katerem se doseže najvišja starost. Neobhod-no potrebna knjiga in svetovalec za vsacega, kdor želi biti in ostati zdrav. Cena samo 1 goldinar. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1894) Negotova pot na tujo Monografija o polo žaju tuje delovne moči po mn mu PO LA I INSKO — Latinščina je že stoletja „mrtev“ jezik, saj se uporablja samo v ozkih znanstvenih krogih. Vatikanski mesečnik „La-tinitas“ pa se trudi prilagoditi latinščino modernemu načinu življenja. Na primer: dvoboj v boksu med Clayem in I-ormanom postane v latinščini „dimiciationis congre-ssus“, gong „aeneum cymbalum late reboantem“, publika pa vzklika „eiulatu et ululatu“! MOŠKOST! — Bernard Glad-stone, poslanec Rhode Islanda, je prišel na idejo, kako izvleči iz bede to najsiromašnejšo ameriško državo. Po njegovem naj bi vsi moški po vsakem spolnem odnosu dali na stran dva dolarja in ob koncu leta izročili državi poprečno po 101) dolarjev. Čisti letni dobiček države bi bil trideset milijonov dolarjev! Gladstone meni, da ne bo prihajalo do prevar, kajti noben moški ne bo hotel z majhno vsoto pokazati, da ni dovolj moški. NEVARNO! - Pred kratkim so zdravniki z medicinske fakultete Virginia Sholl v ZDA dognali, da se virusi nahoda in gripe lažje prenašajo z rokovanjem kot s poljubi. To bo najbolj razveselilo zaljubljence, čeprav so ti že tako in tako pripravljeni z ljubljenim bitjem podeliti vse, torej tudi nahod ali gripo. KDO 1E ZVEST? — V Franciji je neka anketa pokazala, da je 53 odstotkov Francozinj nezvestih svojim partnerjem (od tega 35 odstotkov zaradi nezadovoljstva, frustracije in želje po spremembi; na zadnjem mestu so prevare iz strasti). Taista anketa je ugotovila tudi moško zvestobo in izkazalo se je, da kar 96 (? !) odstotkov Francozov vara svoje partnerke. Ljubezen pa taka! PREVEČ PSOV Raziskave so pokazale, da v Veliki Britaniji umre na leto najmanj 1500.ljudi v prometnih nesrečah, ki jih povzročijo potepuški- psi, ki jih je čedalje več. Velik problem so tudi pasji iztrebki, saj se jih samo na londonskih ulicah nabere vsak dan za okoli 70 ton. Golobi že zobljejo kontracepcijske tablete, kaže pa, da jih bodo kmalu začeli žreti tudi psi! Kaj pa pasja stranišča? NA ODMOR Na zimske počitnice ne odhajajo samo ljubitelji smučanja, ampak tudi zaslužkarji. „Januar je mesec, ko ljudje nosijo denar v lekarne in ne v nočne loka-le,“ je izjavil neki lastnik bara v Parizu, zaprl lokal, ki ga je pred kratkim obnovil, pripravil prtljago in se odpeljal.nekam pod-Alpe. Na smučanje, kajpak! “ MIRNI JAPONCI - Med turisti, ki se potepajo po svetu, je čedalje več Japoncev. Toda povsod jih imajo radi, ker so tihi, olikani, predvsem pa čisti. Neki nemški hotelirje izračunal, da porabijo njegove sobarice za čiščenje sob, v katerih so prenočevali Amerikanci, kar 48 odstotkov delavnega- časa in samo 15 odstotkov istega za sobe japonskih gostov. Torej tista knjiga z nasveti o lepem vedenju, ki jo dobi vsaj japonski turist, le pomaga! Za sodobno Evropo je gotovo preseljevanje delovne sile eden najznačilnejših pojavov. To vprašanje, ki zajema milijonsko množico, se je zrinilo v ospredje raziskav raznih političnih strank, sindikatov, socioloških inštitu tov. Ugotovljeno je, da je odstotek delovne sile zdom cev >v vseh visoko razvitih evropskih državah močna porasel. Tako v Franciji kar 11 odstotkov vsega delavstva odpade na tujo delovno moč, v Veliki Britaniji 6, v Švici 28, v Avstriji 7 odstotkov. Med temi državami pa je za nas najbolj zanimiva Zahodna Nemčija, ker v nji dela največ jugoslovanskih delavcev. Po številu so Jugoslovani na drugem mestu, ta koj za Turki, ld jih je največ. Zato je monografija, ki jo je napisal berlinski profesor za delovno in gospodarsko pravo dr. Daeubler o tujih delavcih v Zahodni Nemčiji toliko bolj zanimiva. V nji Deaubler s stališča marksistične znanosti kaže, za kaj gre pri delovni migraciji, in podkrepljeno s številnimi dokazi in številkami prikazuje interes kapitalistov za to vprašanje. Daeubler ugotavlja, da so si kapitalisti z delovno migracijo skovali zelo lep dobiček. Analiza je dokazala, da kapitalistične države, uvoznice tuje delovne sile, grade svojo gospodarsko ekspanzijo in izvozno moč v veliki meri prav po zaslugi zdomcev. Toda žalostno je to, daje uvožena delovna moč pri tem pravzaprav izkoriščana. Tuji delavec je, kakor ugotavlja* analiza, prikrajšan pri številnih pravicah, ki so sicer veljavne za državljane gosti-teljske države. Poleg tega je ugotovljeno, da se v načrtih tuja delovna sfla smatra samo kot rezerva, ki jo je mogoče ob vsaki nevarnosti brezposelnosti poslati nazaj v domovino. Prav bi bilo, ko bi o tem dobro premislili tudi naši yudje! Rešitev prejšnje križanke m ■ m i — 1 1 — res takšen? — Raziskovanja pisem poljskega skladatelja S to napravo slepi prepoznajo vrednosti papirnatih bankovcev. Slepi blagajniki S slepimi ljudmi usoda ni preveč milostna. Ne samo da jim je življenje v stalni temi močno oteženo in so jim neznane mnoge lepote, mimo katerih navadni ljudje ,,slepo“ hodijo, prav tako se je slepim težko vključiti v vsakdanje življenje. Služb, v katerih lahko delajo, je malo*, ker je vid skoraj pri vseh opravilih nepogrešljiv. Toda zadnje čase sta znanost in tehnika veliko storila za slepe. Če jim zaenkrat še ne moreta vrniti vida, jima je uspelo izdelati razne priprave, ki omogočajo slepim, da se zaposlujejo na tistih delovnih mestih, kjer -bi še nedolgo tega bili povsem nekoristni. Težko si zamislimo slepega človeka, da dela kot blagajnik v banki, vendar je prav tu veliko možnosti za zaposlitev slepih. NASA je izdelala posebno napravo, s katero je mogoče preveriti, kolikšne vrednosti je bankovec. Denar položi slepi blagajnik pod izvor svetlobe in ga pomakne mimo. Ko polzi bankovec mimo svetlobnega curka, posebna foto naprava sprejema svetlobne spremembe, oscilator pa te spremembe spreminja v zvok. Slepi blagajnik tako po različnih zvokih, ki jih oddaja naprava za identifikacijo papirnatega deiiaija, spozna, kolikšne vrednosti je bankovec, š katerim ima opravka. Zanimivo je, da naprave ni mogoče goljufati, saj brez večjih težav prepozna tudi slabše ponarejene bankovce, ča pa ima poleg tega slepi blagajnik še dober sluh, zazna v zvoku tudi take nepravilnosti, ki mu pomagajo odkriti ponarejen denar celo v primeru, ko bi še tako natančno oko odpovedalo. P * s: sir .« *h*i' a. v iu»i» K s i j. 0 F 0 /vi * t i r k. £“ A T L e r 1 K A *u“ c ti UT M € 0 N ŠT L e A E ■ T K &P 1 s T R A M m L >V O L 1 T v e J l ■n. a? I N A R It R \ K O «T, K A Kj T It R. 1 V A Bi. L A M a; i T A P. i N A K S K 1 IUI •i1 p £ L 1 K A N K, T A T A ' € N I C A — K O R. l D O R UM c € S A R. - A R A K A fj •• (Ne)resnice z napako Poljski kriminologi sosčlot1* li nenavadnega in težavnega p0-sla,- v katerega so vključili naJ' boljše strokovnjake, grafolog in poznavalce starih rokopisom Vendar ne gre za odkrivanje k2-ke velike skupine ponarejevalcev dragocenih listin ali vrednostnih papirjev. Ves ta zbor slavnih imen poljske kriminologije mora odkriti samo nekaj' ali je štiri pisma, napisana Delegatka M. S. je rekla, da več kot sto leti, res napisal in do rezultatov ne drži sladka podpisal veliki poljski glasbenik (gladka) pot. Friderich Chopin. Pri srečanju sta se grdo po- Ta štiri pisma že dolgo vzfle glodala (pogledala), mirjajo poljsko javnost, g ^ ( d isani) j F okupacijo Poljske so skn* iz p 1’ k]ic'u^ml’ ner'sniene nostno izginila, pred leti pa* besede.ki sem jih izdrekel (izre-se ponovno pojavda kot fotoke k y .J s tem'za|u pije. Domnevajo, da hram xf p * M nike kak ekscentrični zbiralec' P NABRAL: J. JUST Zavarovanje Prijezdil sem v Mišji dol in neki možak me je kar naravnost vprašal: „O, Krpane, kam pa, kam? Ali se boš zavaroval? “ „Kaj se čem zavarovati? “ mu dam odgovor. „Ako pada dež, grem pod streho, če sije sonce, se uležem v senco, ako me zebe, grem na peč, pa je tako, kot treba. Čemu bi se potlej zavaroval? “ „Ja, veš,“ mi pravi, ,,lahko se ti kaj pripeti; vnaprej se ne more vedeti. Lahko padeš s konja, ko si vedno na potu. “ „Kakšnega konja? Marne vidiš, da je to moja kobilica? Noge mi bingljajo do tal, pa naj bi padel? Ta je pa lepa!11 „No, pa vseeno. Poglej, lahko te povozi avto, lahko kaj zgori ali pa pobije toča. “ „Avto me že ne bo povozil. Ga raje s ceste sunem, ako bi se moral umikati; požara se ne bojim, ker nimam svoje strehe nad glavo, proti toči imam pa po stari navadi klobuk širokih krajev na gla-vL“ „Kdor je zavarovan, se mu prav gotovo nič ne pripeti. Ko pa neha, potlej je pa ves potolčen in nesrečen. “ „Kaj pa, nekdo zavaruje kozolec, pa ga zažge? “ „ Ta ostane brez povračila škode, ker je sam kriv. Če te ubije strela, pa dobiš. “ „Kaj mi pomaga zavarovanje po smrti? “ „Star si že, pa se lahko pohabiš in ostaneš sam brez novcev vse življenje. Pa še proti odgovornosti se zavaruj. To je toliko vredno kot tisto pisanje, ki ti ga je dal cesar, da si lahko tovoril soL“ „ Taka je ta reč. Zdaj šele vem, čemu nekaterim ljudem in ^njihovim slabim navadam nič ne moremo, ker so preveč zavarovani. “ MARTIN KRPAN 1 k i C - «■ DL GOREČI PLIN MUSLIM. POST SPEVO- IGRA MAŠČOBNA SRAGA AM.M.IME POKLON 60 MIN. GROZDJICE GR. MIT. JUNAK POSTOPEK ZBIRKA SPOME -NIKOV mi m KONEC MOLITVE Pritok DONAVE v • Glašovi Pf,i ■ v +> Jfcj ► . £ MESEC EL. UPORNIK EftNEST SETON GRM S PLODOi’i. NOETOVA BARKA J& H > * DL DL GR. DEŽELA UBREDNA OPRAVA V ' ŠKANti. DROBIŽ BERITE DL- RIM. BELG TERME HRV. M. IME * ATAKA stV&R -iliSI * NAZIRANJE IGLAVEC TROJICA NAELEKTR DELEC MIMOIDOČI SOVRAŽNIH KOVIN MEDN. BEGUNSKA ORG. POROK ANION . INGOLIČ NIŠ ODEJA BITKA RIM. BOZANSM v PORTUG. AGENCIJA - 1 NRAVO- SLOVJE > : MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Fosil, star 60 milijonov let j Avion pade kdo je kriv Iskali so nafto, našli pa okamenelo ribo doslej neznane vrste • Riba je poginila, ker je požrla jeguljo ■ Dva redka fosila Romantični lik velikega pw skega skladatelja Chopina dob*" va bolj življenjske barve. . Veliki Britaniji. Toda zakaj je tako važno, ali je pisma pis^l Chopin ali ne? Pisma, ki jih premleva ves poljski tisk, postavljajo romantično Chopinovo osebnost v povsem drugačno luč. Napis3! naj bi jih svoji veliki ljubek11 Delfini Potočki, s kattro se je spoznal 1831 v Parizu. Slogi11 vsebina pisem razkrivata, da sta mlada zaljubljenca živela zel° burno čustveno življenje, poln0 erotike in spolnosti. To pa se ne sklada s podobo slavnega Ch^" pina. Poljaki, ki jih močno zan*" ma vse, kar je v zvezi z njim, s° si ustvarili o svojem skladatelj11 zelo romantično, poetično p°‘ dobo, v kateri ni prostora za burno spolno življenje. Kriminologi so v veliki škripcih. Ker nimajo v rokah i2' vimikov, se fotokopij lotevajo z velikim dvomom, saj je fot0" montaža zelo verjetna. Kljub le' mu so izjavili, da sta vsaj ^ pismi res Chopinovi. Energetska kriza in uporaba nafte kot orožja v rokah Arabcev je mnoge države, ki. so vezane na uvoz dragocene črne tekočine, prisilila, da so pričele iskati nove zaloge nafte v zemeljskih plasteh. Tudi Velika Britanija je krenila po tej poti in tako so se strokovnjaki „British Petro-leuma“ odpravili na Severno moije, kjer so upali z vrtanjem morskega dna odkriti predvidene zaloge nafte. Toda našli so nekaj povsem drugega. Ko so vrtali v. dno Severnega morja in je sveder pri-vrtal že kar 2135 metrov globoko v podmorsko dno, so v vzorcu kamenin, ki so jih potegnili iz te globine, j V-* našli izredno dragoceno | najdbo - ribji fosil. Ribica | je velika samo 8 centi- | metrov, toda njena starost je | veliko bolj častitljiva. Geolo- | ški sloj, v katerem so našli | okamnelo ribo, pripada ter- | ciaiju, se pravi dobi, ko so | sedanji kontinenti pričeli 1 dobivati sedanje oblike. Ri- § bica je torej stara okoli 60 I milijonov let. Najdeni fosil 1 so poslali v Londonski mu- E zej. Peleontologi so ugotovili, I da pripada riba živalski vrsti, | katere potomci danes nikjer = več ne žive. Prepoznati je ni- § so mogli niti med znanimi | izumrlimi vrstami. Po obliki i je najbolj podobna lososu, § čeprav to seveda ni. Ko so 5 fosil bolj skrbno pregledali, i so odkrili še eno presenetlji- | vo stvar: iskalci nafte jim ni- s so poslali samo enega fosila, i ampak kar dva. V želodcu ri- i bice je bila tudi mlada je- i guljica. Vse kaže, da se je v E tistih pradavnih časih lososu i podobna ribica sama zapisa- = la poginu. Požrla je plen, ki | ga njen mali trebuh ni zrno- E gel prebaviti. Paleontologi imajo tako § nalogo, da preiščejo kar dva | redka in zelo stara okamnela 1 ostanka življenja. Temeljita | raziskovanja že potekajo. V izvrtini iz dna Severnega moija, kjer so iskali nafto, so našli to okamnelo ribico danes neznane živalske vrste. '^iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiljj PARADIŽNIK V SREDNJEM VEKU Pri raziskovanju, kaj naj bi tako vplivalo na delovne sposobnosti pilotov, se je ameriškim raziskovalcem ponudila ena od možnih rešitev: na duševno razpoloženje pilota naj bi bistveno vplivala nihanja električnega polja v ozračju. Znano je, da je površina zemlje naelektrena negativno, medtem ko je zunanji sloj ozračja naelektren pozitivno. Med zemeljsko površino in zunanjim ozračjem naj bi po tej teoriji od časa do časa prihajalo do vzpostavitve močnejšega ali šibkejšega električnega toka. V nekaterih vremenskih razmerah naj bi bila nihanja blizu alfa in beta ritmom človeških mož-gan, ob močno povečani vlažnosti pa celo blizu teta ritmom. Zanimivo je, da je ta ritem možganskih tokov značilen za človeka, ki je v transu, torej za nekontrolirano zavest in močno zmanjšano možnost presojanja. , Piloti naj bi torej bili neke vrste radijski sprejemniki in na njihovo zavest naj-bi delovala tudi nihanja električnega toka, ki občasno nastajajo med zemlji in zunanjim ozračjem. . . -AA n * “ c'» I d d 11 tt: ¥ . * *• ' \H’ ’ a 25. Odstranili so ograjo in je na predvečer velikega poleta prišel na ogled. ™°Wavajoče je kimal. Všeč mu je bilo, da znanost v ^Sovem cesarstvu ne počiva, in prispeval je svoj delf? h gradnji: pet sodčkov smodnika je velel pripelji1 K državne smodnišni-ce. Namestili so jih v raketne S®1*. In z(jaj so le še vžigalne vrvice štrlele iz šob, zfl® ’ da je vse, prav vse nared in da lahko prično odšteva*. Veliki dan se je pričel z velikim pompom! Zazibal se je zvon v katedrali — za srečno pot je zvonil. In zibala se je tisočglava množica na Glavnem trgu. Kdor ni našel mesta na trgu, ta se je obesil na okno te ali one hiše v bližini. Ob raketnih šobah je že stal možak s kresilno gobo in predstava seje pričela. Iz predmestja se je iz svoje sobice pripeljal na trg vesoljski potnik s soprogo. Bil je oblečen — in tako tudi soproga! — v skafander, sešit iz svinjskih mehurjev. Na glavi sta imela obadva okrogle steklene posode. Take, ki so v rabi pri premožnejših hišah za zlate ribi-Paradižnik sam je bil videti nekam bled pod IŠČEMO NOVE SODELAVCE!^ ISKRA TOZD NAPAJALNE NAPRAVE NOVO MESTO VABI k sodelovanju nove sodelavce, za delo v mladem, perspektivnem kolektivu, z možnostjo napredovanja in strokovnega usposabljanja. Delo poteka v sodobno opremljenih in higiensko-tehnično urejenih prostorih. Trenutno so nam najbolj potrebni naslednji sodelavci: I. ALI II. STOPNJE - VODJA i Nenavadna odkritja o vzrokih katastrof = Letalski promet se je močno raz-5 mahnil in ustrezno temu se je pove-E čalo število letalskih nesreč. Toda E ker so prav letalske nesreče najbolj E tragične in dopuščajo'le malo mož-E nosti, da bi potniki preživeli kata-E strofo, je bilo izvedenih več študij o E vzrokih teh nesreč. Vse raziskovalce E je močno presenetil podatek, da no-= sijo piloti izredno velik odstotek = krivde za letalske nesreče. Po neka-E terili analizah odpade na letalsko E posadko kar 45 odstotkov krivde za E ponesrečenje letala. To je privedlo E nekatere letalske strokovnjake na E misel, da verjetno na brganizem pi-E lota med vodenjem tetala vplivajo E činitelji, ki jih znanost še ne zna = analizirati. , 1. STROJNI INŽENIR KONSTRUKCIJE 2. STROJNI INŽENIR 17 STOPNJE ALI STROJNI TEHNIK ZA KONSTRUIRANJE ORODIJ IN PRIPRAV 3. VEČ STROJNIH TEHNIKOV ZA KONSTRUKCIJO IN TEHNOLOGIJO 4. VEČ ELEKTROTEHNIKOV ŠIBKI ALI JAKI TOK ZA KONSTRUKCIJO IN TEHNOLOGIJO 5. KEMIJSKI TEHNIK -r TEHNOLOG ZA POVRŠINSKO ZAŠČITO IN IMPREGNACIJO „ 6. EKONOMSKI TEHNIK 7. VEČ KV DELAVCEV - KOVINARJEV, KLEPARJEV 8. VEČ KV DELAVCEV - ORODJARJEV 9. VEČ KV DELAVCEV - ELEKTRIČARJEV 10. KV DELAVEC - STRUGAR 11. KV DELAVEC - LIČAR ZA VODJO IZMENE 12. KV DELAVEC - LIČAR ZA DELO V KONTROLI 13. KV DELAVEC RADIOMEHANIK ALI ELEKTROME-HANIK ZA DELO V KONTROLI 14. DVA KV DELAVCA - TRGOVCA 15. ADMINISTRATORKA - STROJEPISNA ALI ADMINISTRATIVNA ŠOLA 16. VEČ PK DELAVCEV Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas. Posebna pogoja sta uspešno opravljeno poskusno delo in pod tč. 16 odslužen vojaški rok. Nastop dela je mogoč takoj. Rok prijave je 15 dni po objavi.' Prošnjo pošljite na naslov: ISKRA — TOZD Napajalne naprave Novo mesto, Bršlin 63. Vsebuje naj kratek življenjepis z ustreznimi dokazili. Kandidate vabimo tudi na osebni razgovor. , LICITACIJA! 7. SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ -oddelek za gospodarstvo in finance razpisuje JAVNI NATEČAJ 1 za prodajo naslednjih nepremičnin: 1. družinsko stanovanjsko hišo na Zadružni c. št. 5, stoječo na zemljišču družbene lastnine pare. štev. 323 stavbišču, v izmeri 803 m2, vpisana pri vi. štev. 539 k. d. Črnomelj. 2 Izklicna cena znaša 137.950,00 din. 2. Zemljišče pare. št. 2372 Luža v izmeri 492 m2, vpisana pri vi. št. 78 k. o. Vinji vrh. Izklicna cena znaša 5,00 din za m2 zemljišča. 3. Zemljišče pare. štev. 1126/12 mestni prostor — travnik v izmeri 39 m2, vpisana pri vi. št. 44. k. o. Črnomelj. Izklicna cena znaša 18,00 din za m2 zemljišča. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji. Pred pričetkom javnega natečaja -so kupci dolžni položiti^ 10 % varščine. > . Ostali pogoji natečaja so določeni v splošnih pogojih o razpisu javnega natečaja. Javni natečaj bo v torek, dne 31/12-1974 ob 8. uri v mali sejni sobi SOb Črnomelj. ce posodo, Klara pa je sijala v lice kot vrtnica. Množica je zaploskala in vesoljca sta pomahala v pozdrav. DBH NOVO MESTO DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S PODRUŽNICO V KRŠKEM IN EKSPOZITURAMI V NOVEM MESTU, METLIKI, TREBNJEM, NA MIRNI IN V STRAŽI obveŠ&a da bo po dogovoru s poslovnimi bankami v Sloveniji poslovala v torek, 31. 12. 1974, za stranke od 6,30 do 11. ure. V petek, 3. januarja 1975, zaradi internih del ob zaključku leta banka ne bo poslovala za stranke. V soboto, 4. januarja 1975, bo banka v Novem mestu in Krškem poslovala za stranke kot običajno. / Istočasno obvešča, da bo pripisovala obresti od hranilnih vlog že 6. januarja 1975. Zaradi usklajevanja saldov po hranilnih vlogah letos izjemoma obresti ne bodo pripisovale pošte, ampak samo bančne enote. VSEM KOMITENTOM, VARČEVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1975. POTA Ii\ STJI? Uidi na cesti smo ljudje... V znanem hotelu SMUK v Semiču je bila v nedeljo vesela družba. Kot običajno ob nedeljskih popoldnevih proti večeru gostov ni manjkalo. Bili so od vsepovsod in tudi avtomobili pred hotelom so imeli razne registrske tablice, od gorenjskih do karlovških. Mrak se je prevesil v temo, ko so dva moška in mlajša ženskam rjavem plašču s krznenim ovratnikom prišli smejoč se iz lokala. Vsi trije so bili „nadelani", to se je videlo že od daleč. Bili so glasni, krilili so z rokami in iskali svoj avto. Dvakrat so šli naokrog, preden so ga našli. Velik, rdeč avto nemške registracije je bil. Preden so našli ključe, so zagledali na cesti miličnika, nakar je rekel eden od moških: (najmanj deset besed kletvic) zna se zgoditi, da bi nas ustavil. Sedi ti za volan, je rekel ženski Če vidijo žensko voziti, ne ustavljajo Malce se je branila, češ da bo balonček tudi pri njej pozelenel, pa sta jo pregovorila. Še to je rekla, da tega avtomobila ni vajena. Ko je potem vžigala s ključem, je avto dobro poskočil. Na srečo nazaj, kjer ni bilo nikogar. Potem so se srečno odpeljali. Kdo ve, kam in kako?! *Oauo rC7CZ'TKMT Dežurni poročajo IZGINILO V GRADCU - V noči na 18. december je bil s hodnika v gradaškem gradu ukraden moped LJ — 72-737, last Mladena Stuparja iz Gradca. Iščejo tistega, ki ga je odpeljal. IZPRED GOSTILNE - 16. decembra je bil izpred gostilne ,’,Ma-jolka“ v Straži ukraden moped NM - 57-413, ki ga je tam pustil samo za krajši čas Stane Nahtigal iz Gor. Polja. Medtem ko je lastnik stopil v lokal, je bil tat na delu. AVTO UKRADEN - 21. decembra so novomeški miličniki dobili prijavo, da je izpred garaže nedograjene hiše v Šentjerneju izginil avto Zastava 750 NM - 204-37, last Jožeta Hudoklina iz Šentjerneja. Kdo se je z avtom odpeljal, zaenkrat še ni znano. V BLOKU RAZGRAJAL -r 22. decembra ponoči so novomeški miličniki odpeljali v prostor za pridržanje 25-letnega Marjana Štember-gerja iz Novega mesta. Taje v bloku Naselja Majde Šilc ponoči razgrajal v opitem stanju ter kalil nočni mir. Vsi stanovalci so se zbudili. MIZAR OB PLOŠČE - Od 21. do 23. decembra je bilo mizarju , Marjanu Kovaču iz Bršlina ukradenih 10 melamin plošč, vrednih 2500 din. KONJTAKOJ MRTEV 21. decembra o mraku je Anton Gorenc z Rateža vodil konjsko vprego po stranski cesti od Strug proti Ratežu, naproti pa je po sredi ceste pripeljal avtomobilist Jože Grubar iz Javorovice. Taje trčil v neosvetljeno konjsko vprego tako močno, da je bil konj na kraju nesreče mrtev, voz- -nika pa so odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo ienijo na 15.000 din. NA PODSTREŠJU GORELO 23. decembra ob 20.30 je na podstrešju stanovanjske hiše Franca Mrzljaka v Kanižarici nenadoma začelo goreti. Požar je nastal zaradi slabih dimnih naprav, zato se je pri kurjenju v podstrešni sobi segrela in vnela stena. Črnomaljski gasilci so požar udušili, škoda pa še ni ocenje- Da se fantje, ki jim sodi 5-članski senat novomeškega okrožnega sodišča krepko kesaio nriča tudi pismo, la ga je Boris Kos poslal iz zapora. Z odkritosrčnimi izjavami pa vsi po ^stiSo Jo tudit po^Sm^vljenju° Cga pn>CeSa’ J YldlJ°> kam j* Je pripeljala lahkomiselnost, objestnost in sla Grenak konec sladkega življenja Od 19. decembra teče pred novomeškim okrožnim sodiščem razprava proti 14 obtožencem, ki so na veliko vlamljali in kradli, nekateri tudi sa mo pomagali - da so lahko zapravljali po lokalih Dvorana novome&ega okrožnega sodišča je te dni vsak dan bolj polna. Pred velikim senatom, ki mu predseduje Janez Kramarič, so se kot obtoženci znašli Novomeščani: 22-letni avtomehanik Ivan Banovec; 19-letni Boris Kos; 18-letni delavec brez zaposlitve Rudi Nanger; 26-letni elektromehanik Anton Novak; 20-letni dijak elektromehanične šole Brane Petrič; 22-letni strojni knjigovodja brez zaposlitve Mkrtin Pezderšek; 2Metni zasebni taksist Anton Potokar; 21-letni vajenec Stane Saje; 26-letni receptor Ivan Smrečnik iz Metlike; 25-letni kovinostrugar brez zaposlitve Brane Maver iz Novega mesta; '32-letni Jože Kočevar, skladiščnik iz Gradca; 25-letni delavec Jože Zvonkovič iz Jurovega; 24-letni oblikovalec Jože Luzar iz Novega mesta in 23-letni montažni delavec Jože Floijančič iz Novega mesta. Ko se je 19. decembra zjutraj razprava začela, je zadnji iz vrste obtožencev manjkal. Predsednik senata je odredil privod obtoženca z miličnikom, po prihodu v razpravno dvorano pa je Florjančič v opravičilo dejal: „Oprostite, sem zaspal...“ Razprava se je začela. Obtožnica, ki jo je prebral dr. Ludvik Goleš, bremeni Banovca grabeža, 22 vlomov, 3 poskusov vloma in ene male tatvine. Kos je obtožen 8 vlomov, 4 poskusov vloma in odvzema motornega vozila. Nanger naj bi po obtožbi sodeloval pri 6 vlomih, pri 1 poskusu vloma; razen tega ga dolžijo neupravičenega izdelovanja, predelovanja in prodaje mamil. Anton Novak odgovarja za dva vloma, poskus vloma in za odvzem motornega vozila. Brane Petrič je na zatožni klopi zaradi 12 vlomov, 3 poskusov vloma in odvzema motornega vozila. Pezderšek je obtožen 14 vlomov, 4 poskusov vloma in male tatvine, Potokar sodelovanja pri 3 Spolzko in še kaj? Avtobus z 51 potniki se je v Dolah prevrnil Nemalo strahu je užilo 51 potnikov v avtobusu, kije 19. decembra zjutraj vozil na redni progi Mirna-Trebnje. Za volanom je bil Martin Cešnovar. V Dolah, kamor je voznik pripeljal dokaj hitro v oster ovinek, je avtobus zapeljal na levo bankino, od tam je vozilo odneslo v drugo stran. Zaradi poledenele in neposi-pane ceste je avtobus zapeljal še na desni nasip, vozil po njem kakih 13 metrov, obstal pa je prevrnjen na boku. V avtobusu je bilo 51 ljudi, medtem ko ima vozilo le 45 sedežev. Deset potnikov je bilo poškodovanih. V bolnišnico so prepeljali 53-letno Marijo Jerman iz Ostrožni-ka, 55'letnega Božidarja Štancarja iz Gor. Mladetičev, 57-Ietno Sonjo Muc iz Slovenske vasi in 62-letnega Janeza Zupančiča z Vrha pri Tržišču. Šestim potnikom so nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu, po-t§m so jih odpustili domov. Nesreča pri delu Betonski stober ga je stisnil k jašku Na delovišču SGP PIONIR v Račjem selu pri Trebnjem je 21. decembra dopoldne prišlo do tragičnega dogodka. Skupina štirih monterjev je z dvigalom postavljala betonske stebre v že pripravljene jaške, ko je vodja skupine opazil, daje v enem jašku kos betona. Tega je bilo potrebno odstraniti, zato je šel v jašek 31-letni tesar Jože Krivec, doma iz Bistrice ob Sotli. Koje Krivec odstranjeval beton iz jaška, gaje stisnil betonski steber, ki je nihal na dvigalu, in mu hudo poškodoval glavo. Ponesrečenega delavca so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti življenje. vlomih, Saje se zagovarja zaradi 7 vlomov, 4 poskusov vloma, odvzema motornega vozila in male tatvine. Ivan Smrečnik je obtožen grabeža, 4 kaznivih dejanj velike tatvine in goljufije v službi. Maver se. zagovarja zaradi 1 vloma in 3 kaznivih dejanj prikrivanja. Jože Kočevar, Zvonkovič, Luzar in Florjančič pa so na zatožni klopi zaradi prikrivanja kaznivih dejanj drugih. Bili so v glavnem razpečevalci ukradenih suhih gob in semen. Novomeški fantje Banovec, Kos, Nanger, Novak, Petrič, Pezderšek, Potokar, Saje in Maver so se domala vsak dan shajali po lokalih, posebno v disco klubu so bili stalni gostje. Večina jih je poznala tudi-Smrecni-ka, ki je nekatere pritegnil k sodelovanju pri kraji suhih gob, še preden so račeli potem drugi na veliko vlamljati. Nekateri iz te družbe so imeli bodisi svoje lastne ali pa avtomobile svojih staršev in so se zvečer podajali na izlete v neznano. Ker so bili večinoma vsi brez dela ali pa so ime- li majhne dohodke, radi pa so pose-‘dali v lepih restavracijah, kadili najboljše cigarete, pili samo viski in drage pijače, so očitno potrebovali več denarja, kot so ga imeli na voljo, zlasti še, ker so nekateri, posebno Banovec, uživali tudi mamila. Ko je prva nočna „akcija“ uspela, so se jih potem lotevali po tekočem traku in v različnih postavah. Ko so zvečer okrog 23. ure lokale zaprli, fantje pa so bili že okajeni, včasih še pod vplivom mamil, so določili kar tako: smer Reka ali: smer Zagreb. Včasih so šli tudi proti Ljubljani, med potjo pa ugledali primeren kraj in, kot bi mignil, so vlomili. Kjer je uspelo, so odnesli železne blagajne, ker jim je šlo predvsem za denar. Če tega ni bilo, so nagrabili pijače, cigarete, pa tudi čokolade, bonboniere in avtomobilčke - igrače. Osnovna šola Grm, novomeška . gimnazija, novomeški disco klub, pisarna KZ Žužemberk, bencinska črpalka Vavta vas, tehnična šola v Krškem, trgovina na Brezovici pri Ljubljani, trgovina v Šmarju-Sap, bencinska postaja Zelina, pošta v Frankolovem pri Celju, disco „Zlatna frula“ v Samoboru, črpalka INE v Jarčjcm polju, trgovina v Dugi Resi, osnovna šola v Vukovini. Tuje bila zadnja vlomilska postaja, kajti ponoči so v kraju legitimirali Kosa z. avtom, zjutraj pa ugotovili vlom. Še prej so v Zagrebu, Novem mestu in Metliki vlomili v nekaj avtomobilov in pobrali iz njih, kar so potrebovali. Drugi del stranpotniške dejavnosti te skupine se je začel že prej. Kraja semen in suhih gob v velikih količinah iz Krkinega skladišča v Bršlinu je stekla pod Smrečnikovim vodstvom, potem pa so v skladišče hodili na lastno pest tudi drugi iz te skupine. Vrh vsega so bila vmes še mamila. Obtožba bremeni Nangerja, da je v igralnici novomeške kavarne na Glavnem trgu dal hašiš svojim trem znancem Novomeščanom, od enega pa je vzel tudi 50 din, da bi mu nabavil mamilo. Nanger je Šele letos spomladi dopolnil 18 let inje bil v času storitve več kaznivih dejanj še mladoleten. Mamila, družba, denar Žalostno jt bilo videti fante, ki so sicer veljali med vrstniki za simpatične in jih večina Novomeščanov pozna od malega, kako so skrušeni sta- Kako cenimo poštenost? Vsak dan lahko slišimo, kako je ta ali oni kradel, da je kdo goljufal, da nekateri ne ločijo družbene od svoje imovine in da marsikdo hoče živeti na lahek način. Ne od zaslužka, ampak na račun drugih. Kako občani gledajo na razrahljan občutek za . poštenje, so povedali: ALBINA ZORlC, gospodinja iz Leskovca pri Krškem: „Vsak bi moral delati in živeti tako, da drugega ne oškoduje. Tudi kdor li pred sodniki. V glavnem so vse . priznali, navajali podrobnosti pri vlomih, navajali korist. Le tega se večkrat ta ali oni ni „spomnil41, kdo je bil pobudnik posameznih akcij. In vsak je skušal svojo krivdo in udeležbo čimbolj zmanjšati. Ko pa jih je predsednik senata vprašal, zakaj so storili kazniva dejanja, so rekli: BANOVEC: „OtroSca naivnost, tudi objestnost. V Novem mestu ni možnosti za zabavo. Bil sem zaposlen v Novoteksu in sem službo - pustil, ker sem čakal, da bo rešena prošnja za zaposlitev na ladji: Hotel sem v svet, medtem pa sem začel uživati mamila. Trikrat na dan sem jih moral dobiti. Za to sem potreboval denar ...“ KOS: „Hodili smo po lokalih. Dobival sem vajensko nagrado, daja- li so mi doma, ampak ni bilo dovolj za družbo in restavracije. Disco klubi so nam bili najbolj všeč. V tem smo videli lepo življenje. Nič nismo mislili, kar tako, za „hec“. Največkrat smo bili sploh okajeni. Meni je zelo žal in nikdar več ne bi naredil kaj takega .. PEZDERŠEK „Obžalujem. Nismo pomišljali na posledice. Bil sp*n brez službe. Poklic strojnega knjigovodje sem. pustil in se hotel vpisati na VPŠ. Študij me je vlekel, toda zamudil sem vpisni rok. Ostal s^m brez službe, brez dćnarja in z družino. To me je zavedlo .. SAJE: „Bil sem vajenec pri zasebniku Biliču. Dobival sem vajensko nagrado in tudi oče mi je dajal denar, kadar sem ga prosil, češ da ga potrebujem za zabavo. V družbi, kamor sem zahajal, sem potreboval še več. Ko sem enkrat začel s krajo podleska in gob in s kaznivimi dejanji, se je potem nadaljevalo. Nekaj škode sem že povrnil, nekaj pa še bom. Žal mije za vse, kar sem naredil. PETRIČ: „Ko.sem prišel v to družbo, sem bil dijak III. letnika elektromehaniške šole v Ljubljani. Prvič sem kradel iz potrebe, kasneje se temu nisem mogel več odreči. V zaporu študiram za izpite. Rad bi čimprej prišel do kruha, da bom lahko plačal povzročeno škodo. V kriminal se gotovo ne bom več podal. Bili smo lahkomišljeni in o posledicah sploh nismo raz-mišljali.“ POTOKAR: ,JKot zasebni taksist sem* kar dobro zaslužil. Meni ni šlo toliko za denar in sploh nisem bil navdušen za' take stvari (kriminal). Ne vem, zakaj sem sodeloval. Najprej zaradi prevoza, potem druščina. Nič nisem mislil. Škodo v znesku 6.000 din, kolikor je bil moj „delež“, sem tovarni KRKA že povrnil. Kaj takega ne bom naredil nikdar več.“ Razprava se nadaljuje z zasliševanjem nadaljnjih obtožencev, vendar do zaključka redakcije o zagovoru drugih tokrat še ne moremo poročati. R. BAČER KRŠKA VAS: OTROK POD AVTO 19. decembra popoldne se je prj Krški vasi zgodila huda prometna nesreča s smrtnim izidom. Vlado Podgoršek iz Brežic je z avtom peljal proti Cerkljam, pri Krški vasi pa je iznenada predenj zapeljal s kolesom 7-letni Iztok Volk. Voznik je sicer skušal nesrečo preprečiti s tem, da je zapeljal na levo, vendar je otroka vseeno zbil. Hudo poškodovanega Iztoka so pripeljali takoj v brežiško, nato še v zagrebško bolnišnico, vendar mu ni bilo pomoči. jemlje v državnem, je tat. Po mojem bi se ljudje bolj bali storiti g 'kaznivo dejanje, če bi bile ostrejše kazni. Ko sem bila jaz majhna, smo bili revni, ampak kradli nismo. Danes že marsikateri otrok krade, čeprav ne iz potrebe.41 POLDE TRATAR, upokojenec iz Slepška pri Mokronogu: „Po mojem poštenosti nasploh dajemo premajhno ceno. Nekateri si vse dovolijo, pa tudi krajo in take reči. K nepoštenju so še bolj podvrženi taki, ki često pijejo. Pijanec tudi iz nepremišljenosti večkrat kaj zagreši. Bolj bi morali ceniti človeka, ki velja za poštenjaka, neglede na to, ah je revež ali ,fin4 človek.44 JOLANDA ŠENICA, dijakinja ekonomske srednje šole iz Novega mesta: „Poštenost je zame ena bistvenih človekovih dobrih lastnosti. To bi moral vedeti vsak sam. Kogar doma tako učijo, najbrž ne zaide na slaba pota. V neko obdobje doraščanja sicer sodi .rabutanje4, vendar to samo od sebe preneha, če je otrok v bistvu pošten.44 BORIS KOČEVAR, kmet iz Božakovega pri Metliki: „Sem eden redkih mlajših ljudi, ki so ostali doma na kmetiji. Jaz se držim poštenosti, veliko''drugih pa ne. Nimam rad takih ljudi, ki hočejo kakorkoli živeti na tuj račun, nepošteno. Ker smo ljudje različni, kot so prsti na rokah, pa bi nasploh morali bolj poudarjati, da poštenjak nekaj velja “ v NC v 3 MESTO: HOTELA JE V TRGOVINO — 17. decembra opoldne je Anton Gotlib iz Herinje vasi vozil s kombijem po Cesti herojev, je nenadoma planila na cesto iz -iiše št. 12 v sosednji Ulici talcev 8-letna Mateja Oblak. Deklica je stekla proti trgovini in avto jo je zadel. Teže poškodovano so odpeljali v bolnišnico. DRAGA: STISNJEN MED TOVORNJAKE - 18. decembra je Jože Tomše iz Globočic vozil tovornjak iz Zagreba proti Ljubljani, zaradi okvare pa je ustavil na robu ceste pri Dragi, vendar ni postavil trikotnika. Za njim je pripeljal tovornjak Zoran Gajinov iz Vrbasa in ustavil, tretji je na kraj dogodka pripeljal z osebnim avtom Zlatko Franjevič iz Bjelovara in prav tako ustavil. Četrtemu v koloni - Jožetu Klemenčiču iz Gor. Lokvice — pa to ni uspelo, zaletel se je v osebni avto pred seboj in ga porinil pod tovornjak, ki ' je že stal. Na srečo telesnih poškodb ni bilo, gmotne škode pa je za okrog 40.000 din. MIRNA PEČ: VOZ BREZ LUČI - 19. decembra proti večeru je Ivan Dragan iz Šentjurja pri Mirni peči vozil avto proti Novemu mestu. V bližini smetišča je nenadoma zagledal pred seboj na cesti voz brez luči, zato je zavrl, toda cesta je bila poledenela in avto je zaneslo v levo: trčil je v obcestni kamen in ga izruval. ^Gmotne škode je za 4.000 din. VRANOVIČI: PREHITRO PO SPOLZKEM - 19. decembra popoldne je Bojan Doltar iz Gradca vozil z avtom iz Črnomlja proti domu. Zaradi prehitre vožnje in spolzke ceste ga je začelo pri železniškem nadvozu zanašati. Avto je zletel s ceste na travnik in se zaletel v zložena drva. Voznik in njegov sopotnik Anton Zrim iz Gradca sta bila laže ranjena, na avtu pa je za 8.000 din škode. PUŠČAVA : NEPRAVILNO USTAVLJANJE — 21. decembra okrog 14. ure je Jožica Kolenc iz Trstenika z avtom prehitevala kolesarja Petra Mikca iz Sred. Lakenca, nato pa naglo zavila predenj ter ustavila. Mikec se je zaletel v avto in se poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico, medtem ko znaša gmotna škoda 2.000 din. GRADAC : POLEDENELA CESTA - 22. decembra popoldne je Anica Krebs iz Ljubljane vozila z avtom proti Metliki, na manjšem klancu navzdol pa jo je zaradi poledenele ceste začelo zanašati. Trčila je z avtom v levi breg, pristala pa na desnem boku. Pri trčenju je bil poškodovan vozničin 7-letni sin Aleš, škodo pa cenijo na 5.000 din. KRAKOVSKI GOZD: OBSTAL JE V JARKU — 22. decembra popoldne je Novomeščan Peter Zk berna vozil osebni avto iz Zagreba proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu je zapeljal na levo, od tam na bankino in po nasipu ter se zaletel v gaber. Pristal je v jarku. Poškodovanega voznika so prepeljali v bolnišnico in ga sumijo, da je vozil pod vplivom alkohola. Gmotne škode je za 30.000 din. Ponudil je podkupnino Po nesreči; se je hotel Milan Kuhar »izmazati« s tem, da je ponudil miličnikom podkupnino 19. decembra okrog 18. ure je 22-letni Milan Kuhar iz Ostroga pri Šentjerneju vozil avto iz smeri Kostanjevica proti Šentjerneju. Na križišču ceste Šentjemej-Mršeča vas ga je ustavil miličnik ob kontrpli prometa. Kuhar je pred njim ustavil, ko pa se je miličnik približal avtu, je z vso močjo pritisnil na plin in brez luči odpeljal proti Dobruški vasi. Kuhar, ki je vozil brez dovoljenja, se je v Dobravi prevrni-' li na streho avtomobila, potem pa pobegnil. Čez čas, ko je najbrž premislil, seje vrnil k.vozilu in tam našel miličnike. Priznal je nesrečo in beg, da pa bi jo odnesel kar tako, je miličnikom ponudil 500 din, „če ne bodo nič zapisali". Milana Kuhaija so prijavili sodniku za prekrške, javnemu tožilcu pa zaradi poskusa podkupovanja uradne osebe. 'POŽAR V SUHI KRAJINI 21. decembra popoldne je začelo goreti v skednju, ki je last Karla Kocjančiča iz Ljubljane. Iz skednja v vasi Dole pri Ajdovcu se je ogenj naglo razširil še na gospodarsko poslopje, v katerem je bilo okrog tri tone sena, nekaj slame, mlatilnica, okrog 200 kilogramov žita in druge drobnarije. Ogenj je popolnoma uničil skederlj, kozolec in vse, kar je bilo v njem, tako daje škode za najmanj 30.000 din. Poslopji nista bili zavarovani. Kot kaže, je do požara prišlo, ker je bivša lastnica Ivana Hočevar pri krmljenju Živine svetila s svečo. EETRTK0V INTERVJU Novost še nedosegljiva Katica Zupet: »Najnujnejši je avtobus, da bi se učenci vozili kulturno in udobno« „ Tukaj, kjer imamo predvsem kmečke otroke, bi bila celodnevna šola dobrodošla. Učne možnosti učencev bi izenačili, uspeh bi bil boljši. Nič takega ne vidim v tem, da bi me osebno odvračalo. Zavedam pa se, da smo od tega še daleč, “ razmišlja Katica— Zupet, ravnateljica , osnovne šole v Škocjanu, o ^ novosti, ki dobiva zadnje ča-S se podporo v najvišjih orga-\ nih SZDL in ZK. n Pravi, da so veliko dosegli že s tem, ko so poskrbeli za varstvo 120 učencev, ki se vozijo več kot 4 km do šole: iz Klenovika, Dol in Dobrave. Šola pa ima za prevoz le 14-sedežen kombibus. TIS je zaprosila za avtobus, da bi se učenci poslej vozili udobno in kulturno. ,JVajbolj oddaljeni gredo zdoma že pred šesto, vrnejo pa se okoii 14. ure. Šola jim omogoča jutranje varstvo in varstvo po pouku. Prevoz čakajo v razredu, ki se po pouku spremeni v čakalnico. Pod vodstvom dežurnega učitelja se učenci pripravljajo za naslednji dan.“ V Škocjanu imajo pouk v dveh izmenah, zato bodo te- žave pri organizaciji male šole. Po polletju bodo odprli dva oddelka male šole. Problem bo zlasti z dopoldanskim oddelkom male šole, ker so dopoldne zasedene vse učilnice. Poleg tega je na šoli tudi vrtec, tako da so za varstvo najmlajših preuredili' učilnico za likovni pouk. „Pouk na šoli je normalen, le tehničnega pouka nimamo in telesna vzgoja je okrnjena. Kadrovski problem je manj boleč kot včasih Trije učitelji se vozijo iz krške občine, drugi stanujejo v Škocjanu. Še vedno pa nas tare pomanjkanje stanovanj. Nekaj učiteljev si s pomočjo kreditov gradi hiše, dvoje družinskih stanovanj je šola pridobila v prejšnji šolski stavbi. Trenutno bi potrebovali vsaj tri družinska stanovanja. “ Pomanjkanje stanovanj v Škocjanu je očitno. Razen za šolnike bi bilo niijno nekaj stanovanj pridobiti za druge. Na primer za zdravnika in sestro oziroma za osebje krajevne ambulante. Zdravstvena ekipa prihaja zdaj nekajkrat v tednu iz Šentjerneja, kar je, to so ugotavljali tudi na sejah krajevne skupnosti in škocjanskih organizacij, premalo. V načrtu je graditev nove ambulante, kjer naj bi imel prostore tudi zobozdravnik. Zobozdravnik je v Škocjanu hudo potreben. “ Že zaradi učencev, ki si hodijo zobe zdaj popravljat v Novo mesto in tako zamujajo pouk, bi morali tu imeti zobozdravnikameni Zupetova. I. ZORAN i * I I * s s * * * J s I * • MINI ANKETA: Eden najbolj obiskanih živinskih sejmov v Škocjanu je bil 18. decembra na prostoru med novo in staro šolo ter krajevnim uradom. Naprodaj so bili pari volov, krave, telice in junci. Prodajalci in kupci so bili iz štirih občin (novomeške, krške, sevniške in trebanjske). Koliko kupčij so sklenili, se ni dalo zvedeti (Foto: I. Zoran) Kaj je s solidarnostnim dolgom? Jutri bo sprejela novomeška občinska skupščina rebalans proračuna Na jutrišnji seji v Novem mestu bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine odločali o rebalansu občinskega proračuna za leto 1974. Predlog predvideva, naj bi porabo povečali na 43 milijonov dinaijev. Sprememba proračuna je potrebna tudi zato, ker so se med tem spremenili viri dohodkov. Tako bo dal posebni občinski davek od prometa proizvodov kar 5,1 milijona dinarjev več, kot so načrtovali, več pa se bo nateklo tudi od drugih vrst davkov. Povečani davki bodo presegli dodatnih 5,7 milijona dinarjev. Na drugi strani so nekateri drugi dohodkovni viri. slabši. Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač je potrebno znižati kar za 1,1 milijona dinarjev, davek od kmetijske dejavnosti za 500.000, davek od skupnega dohodka občanov pa je manjši za 900.000 din. Se vedno ni urejeno, kaj je s prispevkom občine solidarnostnemu skladu. Novomeška podružnica SDK je po objavi posebnega družbenega dogovora v Uradnem listu SRS izdala odločbo, po kateri je novomeška občina dolžna plačati za čas od 1. januarja do 30. septembra letos v solidarnostni sklad 2,644.000 din. Zoper to odločbo so se predstavniki občine pritožili na SDK v Ljubljani, vendar pa, kot je poudarjeno v gradivu za jutrišnjo sejo, do danes še ni -odgovora. K temu je treba reči, da je bil občinski proračun v Novem mestu »Do zdaj ni še nič padlo v vodo!« komunisti v šentjernejski Iskri so podrobneje razpravljali o svojih štipendistih - Skupno glasilo še prevečkrat obleži neprebrano »Do zdaj se pri nas še ni zgo-°, da bi kakšen predlog ko-Unistov pogorel. Stališča ovne organizacije kolektiv ošteva,“ pravi Vili Punčuh, Smetar ZK. v šentjernejski j Komunisti pravkar pripravljajo !^eno enoletnega delovanja. V njej zapisali, kako uspešni so bili j*/1 uresničevanju akcijskih progra-v °y. Notranjo, disciplino, varče-; anJe in druga vprašanja so obravna- Vili Punčuh Kod sestanka -do sestanka. Spod-<4 0 u>li so delavsko kontrolo, da je j^kazala prve znake budnosti. Oce-k * so politiko štipendiranja, pose-I .upravičenost slehernega od 47 Juui. ki prejemajo pomoč Iskre na rpucnih, srednjih in visokih šolah v ^ Šolskem letu. Na pobudo osnov- ne organizacije ZK so izvedli semi- nar za samoupravljalce, organizirali tečaje za pridobitev interne kvalifikacije in osnovno šolo za odrasle. Suhokrajinski drobiž _ V VELIKEM LIPJU PRI ŽUŽEMBERKU so prekrili stavbo nekdanje šole, zasteklili okna na stavbi in uredili dostopni hodnik, tako da bo stavba spet uporabna, predvsem pa rešena pred razpadanjem. Material je v celoti prispevala krajevna skupnost, njeni delavci pa so tudi opravili glavna dela, pri čemer so jim pomagali občani iz Velikega in Malega Lipja. STREHO DVORSKEGA PROSVETNEGA DOMA so prekrili. Opeko je nabavila žužemberška krajevna skupnost, delo pa so opravili občani iz območja Dvora, ki jih je organizirala tamkajšnja krajevna organizacija SZDL. REZERVOAR ZA 200 m3 vode na Plešivici nad Žužemberkom je zgrajen, tudi vodovodne cevi so že speljane k hišam. Rezervoar čaka le še na streho, ki bo prestrezala dež in sneg za vodo, ki bo preko filtra dotekala v rezervoar. Razen tega morajo potegniti vodovodne priključke v hiše. Vse to delo bodo opravili do 1. maja. O celotnem poteku dela in prizadevnosti občanov bomo še pisali. ZELO USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA je bila 6. decembra v Žužemberku. Pri tej akciji so se izkazali krvodajalci iz žužemberške in hinjske krajevne skupnosti. Za dobro organizacijo odvžema krvi je poskrbel odbor osnovne organizacijo RK Žužemberk, ki ima pri tem že nekaj let izkušenj. Poskrbeli so, da pri informiranju delavcev ni večjih zatikov: sestanki so enkrat na mesec, pomembnejša obvestila visijo na oglasnih deskah, v kolektiv redno prihaja tiskano glasilo „Iskra44, ki objavlja informacije in zanimivosti iz TOZD „vesoljne41 Iskre. Punčuh pravi, da se zaposleni tega glasila premalo poslužujejo, saj često obleži nerazdeljeno in neprebrano v vratarnici. „Zavedamo se, da smo premajhno pozornost posvečali ideološko političnemu izobraževanju članov naše osnovne organizacije, “ meni Punčuh. „To bomo zdaj popravili in je v načrtu za prihodnje obdobje več seminaijev in študijskih sestankov, na katerih bi komuniste še bolj poučili o marksističnih pogledih na dogodke in pojave. Kajpak bo potrebno dograditi tudi znanje o samoupravljanju, družbenoekonomskih odnosih in podobnem.*4 Število članov osnovne organizacije ZK v šentjernejski Iskri raste. V zadnjih dveh letih so sprejeli 23 novih, zdaj pa jih nekaj še pripravljajo na sprejem. I. Z. sprejet v skladu s posebnim družbenim dogovorom o višini splošne porabe v slovenskih občinah v letu 1974. Glede na to je bila v novomeški občini dovoljena za 15,3 odstotka večja poraba. Občina, ki bi dovoljeno porabo presegla, bi morala presežek odvesti v solidarnostni sklad za financiranje tistih občin, ki bi s svojim denarjem ne pokrile dogovorjene porabe. Gibanje proračunskih dohodkov v novomeški občini je bilo tako, da so v Novem mestu že po polletju presegli dogovorjeno rast. Zato bi morala novomeška občina že tedaj začeti vplačevati v solidarnostni sklad. Temu pa je izvršni svet občinske skupščine nasprotoval. Pri tem Spomeniki NOB v krajevni oskrbi Občinski odbor ZZB iz Novega mesta je predlagal, naj bi za 135 spomenikov, plošč in obeležij NOB poslej skrbele krajevne skupnosti. Pripravljen je tudi osnutek odloka, s katerim naj bi občinska skupščina to skrb uzakonila. Krajevnim skupnostim bi bilo potrebno zagotoviti namenski denar. Gre za spomenike, plošče in obeležja v vseh 20 krajevnih skupnostih v občini. V&č kot 10 jih je v KS Dolenjske Toplice, Novo mesto, Otočec, Šentjernej in Žužemberk. Upoštevani niso Baza 20 z bolnišnicami, spomenik na Rogu in spomenik na Cviblju pri Žužemberku, ki jih bo poslej vzdrževal in oskrboval republiški odbor ZZB Slovenije. Za plošče, vzidane na poslopjih delovnih organizacij, naj bi po predlogu občinskega odbora ZZB poslej v celoti skrbele delovne organizacije. Tudi okolje spomenikov in grobišča v krajevnih skupnostih naj bi bila v krajevni pristojnosti, s tem da bi pomagala mladina in šole. Pri občinskem odboru ZZB naj bi še nadalje ostala komisija za zaščito in varstvo spomenikov NOB, ki pa bi poslej imela le evidenco nad spomeniki, predlagala popravilo ali obnovo in nadzorovala opravljena dela. I. Z. NOVOMEŠKA TRIBUNA Stara Beletova hiša, v kateri je imel vse do teh dni vulkanizersko delavnico Tone Mestnik, se umika novemu. Na tem kraju — ob stičišču treh najbolj prometnih novomeških cest: Ceste komandanta Staneta, Ceste herojev in Ljubljanske ceste — naj bi v letu 1975 zrasel velik poslovno-trgovski objekt. (Foto: I. Zoran) se je skliceval na to, da družbeni dogovor (do takrat) še ni bil objavljen, poleg tega mu je bilo znano, da dogovora še niso podpisale vse občine ali pa so ga podpisale pogojno, z dodatnimi zahtevami, ki pa podpisnicam niso bile znane. Ves teden za JLA V novomeški občini so že po tradiciji lepo počastili 22, december, dan JLA. Po izročitvi plakete Novega mesta enotam JLA so se slovesnosti prejšnji teden nadaljevale. Večjo proslavo so imeli v vojašnici Milana Majcna, kjer so med drugim podelili odlikovanja najzaslužnejšim vojakom in starešinam. Sledil je sprejem, ki ga je priredil komandant novomeške garnizije podpolkovnik Rade Petrovič. Slavnostni sprejem je priredil tudi rezervni polkovnik Ivan Slapnik, komandant štaba dolenjske operativne cone. Udeležili so se ga vodilni kadri s področja SLO. Ob tej priložnosti so prebrali pohvale najzaslužnejšim za razvoj in utrjevanje SLO v letu 1974. Tudi kulturnih dogodkov ni manjkalo. Tako sta občinska konferenca Socialistične zveze in garnizija JLA povabila v goste znani ansambel „Komedija44 iz Zagreba. PLAVALNI TEČAJ Ko smo pisali zadnjo „Mini anketo44, je bil v teku šele prvi dan za prijave plavalnega tečaja, zato nismo mogli navesti točnega števila prijav-ljcncev. Do zadnjega dne prijavnega roka, to je do 23. decembra, pa se je prijavilo kar 96 ljudi. Vsi tečajniki bodo razdeljeni v pet skupin. Prva je imela začetne ure žc v torek, kandidati iz ostalih skupin pa bodo o sporedu tečaja še obveščeni. ' Dneve, ki nas še ločijo od najdaljše noči, ko se staro leto prevesi v novo, lahko že preštejemo na prste ene roke. Ni malo takih, kijih štejejo na obe roki po večkrat že dalj časa, Kajti možnosti, kje silvestrovati, je zares veliko in izbira ni lahka. Toda ne motimo se, ko zapišemo, da nas bo gotovo največ dočakalo novo leto kar doma v toplih copatah ob kolikor toliko polno naloženi mizi. Ta kolikor toliko zategadelj, ker se že vse staro leto bodemo s cenami, ki so ostre zobe pokazale tudi prav pred kratkim, sploh pa v gostinstvu. Novo leto Jože BELE, delavec: „Veliko jih gleda na novoletno praznovanje skozi liter, sam pa sem abstinent, zato bom dočakal novo leto doma. V krogu družine ob radiu bo kar pri-•jetno, postregli si bomo čisto po domače. Tudi ko bi imel ne vem koliko denarja, ga ne bi puščal za enkratno veseljačenje po lokalih.44 Marija ŠUMJERGA, poslovodki-nja pri „Semenu44: „Sem mati dveh šoloobveznih otrok in veliko časa v službi. Zato vsak prosti trenutek posvetim otrokoma, prazniki pa so glede tega prav dobrodošli. Praznovala bom torej doma. Ko bi bilo kako drugače, bi morda tudi kam šla, ne glede na cene. Bolj skromni bomo, pa bo.44 Janko CVELBAR, poklicni voznik pri „Gorjancih44: „Že precej časa vem, da bom na Silvestrovo malo pred polnočjo pripeljal avtobus v Brežice, zato se nič ne pripravljam na kakšno posebno praznovanje. V prvih urah novega leta bom prišel domov in vsem voščil srečo. Sicer pa so danes rezervacije za čakanje novega leta v hotelih in restavracijah tako visoke, da je res najbolje, ee je človek doma.44 Niko KNEZ, avtobusni sprevodnik: „Na Silvestrovo bom do poznega popoldneva še na. delovnem mestu, novo leto pa bom dočakal v Šentjanžu. Še ne vem natanko kje; ali doma ali s prijatelji. Kaj posebnega ne bo, saj si ob teh cenah človek ne more ne vem koliko privoščiti.44 D. R. 1 N DEDEK MRAZ SPET NE ENAK ZA VSE OTROKE Od jutri dalje bo dedek Mraz na Prešernovem trgu v Novem mestu vsak dan pripovedoval pravljice naj mlajšim in kramljal z njimi. Kajpak bo dedek Mraz obiskal tudi središča krajevnih skupnosti po občini. Kraji bodo okrašeni in razsvetljeni. Ni pa se posrečilo, da bi dedek Mraz za novo leto obdaroval vse otroke enako. Čeprav so se delovne organizacije tu in tam odzvale prošnji koordinacijskega odbora za prispevke, se bo letos še vedno dogajalo, da bodo nekateri otroci obdarovani po večkrat, drugi pa le enkrat. Novomeška kronika VELIKE KAZNI ZA TATOVE -Bližajo se novoletni prazniki in znova bomo okrasili novoletne jelke. Nekateri si bodo kupih plastično jelko, drugi bodo stanovanje okrasili s pravo. Vse tiste, ki že sedaj premišljujejo, kam bi se „zapeljali44 po smrečico, obveščamo, da bodo letos izvajali poostreno kontrolo sečnje (tudi na tržnici). Kršilcem prepovedi sečnje jelk in smrek grozijo velike kazni. KDO BO JEDEL KRAVICE? -Kot kaže, bere rubriko J. Justa na sredini našega tednika veliko občanov. To sodimo po tem, ker morajo gostinci „Pri Rotovžu44 vedno, kadar ponujajo krvavice, večkrat napisati zbrisano črko v. Da ne bi kdo mislil, da res prodajajo kravice. LEPO OKRAŠENA IZLOŽBA -Novomeške trgovine se počasi pripravljajo na novoletne dni. Vse že bolj aU manj uspešno in posrečeno okrašujejo izložbe trgovin. Za prijetno spremembo so poskrbeli v trgovini Novotehne pri Kavarni. Novoletno okrasitev svoje izložbe so prepustili učencem osnovne šole iz Smarjete. Ob domiselni „razstavi44 se ustavi kar precej občanov. POGREBI - Umrli so: Vlasta Vidmar v 48. letu starosti, gospodinja iz Regerče vasi 66, Martin Krese v 84. letu starosti, upokojenec iz Doma počitka v Metliki, Marija Klemenčič v 73. letu starosti, upoko- jenka iz Regerče vasi, in Karel Ma-horčič v 74. letu starosti, upokojenec s Kidričevega trga 1. TRŽNICA - Prejšnji teden je bila tržnica v znamenju prodajalcev volnenih nogavic in številnih prepirov med branjevkami in gospodinjami. Po mnenju nakupovalk so bili pridelki tokrat predragi. Cene: so Lita 18 do 20 dinarjev, ananas po 12 din, jabolka po 5 do 8 din, limone po 14 din, jajca po 1,60 do 1,80 din, zelje po 14 din, čebula po 5 din, koren po 10 din itd. — Ena gospa je rekla, da je bilo na ponedeljkovi „Metli“ najbrž zato toliko direktoijev, ker so bojda od Tofa pričakovali nasvet, kako naj pometajo z drugimi. Je rekla, da jih je Tof gotovo globoko razočaral, ker je stresal ves čas samo poper. Za preboj iz zaostalosti letošnji gospodarski rezultati niso dovolj Leto se izteka in čas obračunov je vedno bliže. Tudi delegati občinske skupščine bodo 30. decembra povedali, kaj jih vznemiija v poročilu o gospodaijenju delovnih kolektivov v domači občini. V njem so zbrani podatki za obdobje devetih mesecev. V tem času je gospodarstvo 25,8-odstotnem v občini povečalo dohodek za 34,3 odst. ob 6,7-odstotnem povečanju zaposlenosti in ob RAZLIKE V ŠTEVILKAH Razmeije med najnižjimi in najvišjimi osebnimi prejemki se v brežiški občini gibljejo od 1: 3, to je med 1300 in 4500 di-naiji. Nekatere panoge precej izstopajo. Tako imajo na primer pri Prevozu razmeije 1: 7,5. Najnižji osebni dohodek je 1200, najvišji 9020 din. V Tovarni pohištva je najnižji prejemek 1342 din, najvišji 6126 din, v Opekarni pa se giblje osebni dohodek med 1233 in 5598 din. Agraria ima razmeije 1 : 4, z najnižjim prejemkom 1233 in najvišjim 5084 din, Slovenijavino 1: '5 (od 1227 do 5578 din) in Gozdno gospodarstvo l: 4,5 (od 1600 do 6671 din). VELIKO EVIDENTIRANIH Za vodilne funkcije v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti so v brežiški občini evidentirali okoli 150 delegatov od 757 izvoljenih. porastu produktivnosti. Nad občinskim povprečjem je industrija, predvsem tovarna IMV (ki je v tem obdobju normalizirala proizvodnjo), Beti Dobova in Rudnik Globoko. TOZD IMV je lani v devetih mesecih izdelala 11900 avtomobilskih prikolic, letos 26060. Zelo velik porast dohodka ima prometna panoga, v kateri se je povzpel Prevoz na prvo mesto. Svoj dohodek je povečal za 51,4 odstotka. Podjetje veliko investira v nakup novih tovornih vozil. Gozdarstvo beleži v tem obdobju veliko povečanje dohodka (za 74 odstotkov), predvsem zaradi podražitve lesa in prodaje zalog, pa tudi na račun povečane sečnje v družbenih gozdovih. Vse druge panoge so pod občinskim povprečjem. Kmetijstvo je prizadeto zaradi nesorazmerja med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskega blaga. Položaj je kritičen zlasti zaradi zastoja v prodaji živine in težav pri prodaji jabolk, krom-piija in nekaterih drugih pridelkov. V težavah se je znašla tudi trgovina, zlasti „Posavje“, med- Varovanci otroškega vrtca na sprehodu težko zdržijo v vrsti, ko pa se dogajajo okoli njih same zanimive reči. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH ZDRAVSTVENI NADZOR UĆENCEV. - Po podatkih ravnateljev so bili vsi učenci tretjih, prvih, petih in sedmih razredov sistematično pregledani. Večina učencev je imela tudi zobozdravstvene preglede. Učence osmih razredov so bese-žirali, šolarje iz prvih razredov pa so cepili proti otroški paralizi, v brežiški osnovni šoli zelo uspešno dela šolska zobna ambulanta. V minulem šolskem letu so sistematično pregledali zobovje 530 otrokom, 457 učencem so vlili zalivke, 59 učencev pst so ozdravili kariesa. KNJIGARNA JE EDINA. - V minuli številki smo pisali, da v Brežicah ni dobiti novoletnih čestitk mednarodne organizacije UNICEF. Medtem smo zvedeli, da jih naroča papirnica in da jih kupci lahkq dobijo, ker je zaloga še zadosti velika. V papirnici so bogato založeni tudi z okraski za novoletno jelko. seji spregovorila o pripravah skupščine krajevnih PRIZNANJA BORCEM. - Zveza združenj borcev NOV je na sobotni na združenj in predlagala podelitev priznanj borcem za šestdeseto, sedemdeseto, osemdeseto in devetdeseto obletnico rojstva. Na isti seji so sprejeli delovni program za 1975. leto. PREMOGA PA NI. — Nekateri naročniki kurjave pri brežiškem Kurivu morajo tudi letos neobičajno dolgo čakati na dostavo premoga. Tisti, ki imajo svoj prevoz, so se s kurjavo oskrbeli pravočasno, medtem ko drugi, ki čakajo na prevoz podjetja, težko pridejo na vrsto. PRIREDITVE ZA DAN JLA. - V počastitev dneva JLA sc je v Brežicah zvrstilo več športnih in drugih prireditev. Vodstvo, doma JLA v Brežicah je vpeljalo letos novost -srečanje mladih iz vseh treh posavskih občin. Znani revolucionarji so jim obujali spomine na ljudsko revolucijo. breZiSke vesti tem ko to ne velja za Dinos in Petrol. Kolektiv „Posavja" je tik pred novo investicijo. Ubada se z velikimi težavami, predvsem zaradi stanja v trgovini z živili. To podjetje je povečalo dohodek za 13,2 odst., celotni dohodek za 26,1 odst., skladi pa so se zmanjšali za 42,4 odst. Tudi v gostinstvu ob 11,1-odstotnem povečanju dohodka ni obetajočih rezultatov. Vodi motel Petrol z 18-odst. povečanjem,, medtem ko so v Cate-ških Toplicah zabeležili komaj 7,2 odst. V obrti izstopa Dekor-les s 30,3-odstotnim povečanjem dohodka in 37,8-odstotniin povečanjem skladov. Stanovanjsko komunalna dejavnost nazaduje, za kar pripisujejo vzroke zamrznjenim stanarinam._________________________ SINDIKAT ZA OMEJITEV Sindikalna lista za 1975. leto je predmet živahne razprave tudi v brežiški občini. Občinski svet Zveze sindikatov meni, da bi bilo vendarle treba določiti zgornjo mejo osebnih dohodkov, čeravno jo bodo določali že sporazumi za posamezne dejavnosti. S takim popravkom bi se obvarovali pred prevelikimi razlikami pri izplačevanju osebnih dohodkov. PROGRAM STABILIZACIJE Občinska skupščina v Brežicah bo .30. decembra obravna vala poročilo o gospodaijenju za devetmesečno obdobje. Informacijo o tem je dobila tudi komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS r Leto in dan s cvetjem Ivanka Balon že trinajsto leto živi med cvetjem. Na vrtnariji v Čateških Toplicah vodi zdaj sektor za lončnice. Zanjo je vsaka zima pomlad. Sredi najhujšega mraza je v rastlinjakih toplo. Kamorko- li se človekozre, povsod ga razveseli cvetje, ki je, tako misli tudi Ivanka, vedno najlepši izraz pozornosti in naj-prisrčnejše darilo. Razkazala mi je, kaj vse so pripravili v rastlinjakih za to letno obdobje. Pod stekleno streho žarijo božične zvezde, ki so zaradi dolgega cvetenja zelo priljubljene sobne rastline. Oko privlačijo še bogato cvetoče azaleje in eksotične ehmeje, pa tudi dekorativni ananas z dvobarvnimi listi. Ananas in ehmeje naročajo iz Holandije, zadnje čase pa tudi iz Madžarske. Tovarišica Ivanka se razveseli vsake rastline, ki jo dobijo na novo in jo potem sami vzgajajo. Tako na primer zdaj prvič gojijo flarnin-govce, posebno sorto za rezanje cvetov. Ti zahtevajo vlažno tropsko klimo, zato jih imajo čisto zase. Posadili so jih v igličasto zemljo, ki so jo nalašč zanje pripeljali iz gozdov v Dobravi. Novost so tudi rdečelistnati fikusi. Peljala hie je še med gerbere, ki so jih pravkar posadili. Nazadnje pa mi je Zaupala, da bodo za pomlad razmnožili dvajset tisoč pelargonij, da bodo lahko ustregli vsem, ki želijo okrasiti svoja okna in balkone. J. T. S sobotne prireditve pod arkadami mogočnega kostanjeviškega samostana, v katerem so odprli galerijo za dela Jožeta Goijupa, Božidaija Jakca in Toneta Kralja. (Foto: J. Teppey). Vasi Planina, Brezje, Brezovica, Gradec, Brlog, Pru-šnja vas in Gradnje so se brez vodovoda, zato želijo vodo čimprej pripeljati v hiše. Občani so sklenili prispevati po dva tisoč dinarjev na gospodarstvo. Občinska skupščina je obljubila 1 tisoč dinarjev pomoči, krajevna skupnost Podbočje pa 50 tisoč. Ljudje bodo ze pred novim letom izkoris lepe dneve za kopanje ja kov. J MALO ZA PODPORE Povprečni znesek ..sOC^to podpore za tiste, ki J1IT1 edini vir preživljanj občini 350 dinaijev. Ostau v jemajo po 180do 200 *-g pomoči. Ti zneski s ^ skromni. V občini je ^ namene na voljo 2,0» „ a dinarjev na leto, potreb ^ bi vsaj pet mUijonoV’ - lahko dostojno reševaliitaKF mere. Tisti v domovin * boljšem, ker jim mora plačati vso oskrbo. Kruh za 250 novih delavcev Čez poldrugo leto bo v Krškem zrasla nova tovarna celuloze - Krri^u ur sničenje obetov za povečano proizvodnjo časopisnega papfrJa _ Papirna in celulozna industrija je v krški občini ena temeljnih sta ji omogočili 120 jT^efli dejavnosti, ki je pomembna tudi za širše območje. Upravičeno jo nnsniila v dinariih, Prl ,_i.,;pta imenujejo jugoslovanska tovarna, kajti za njen bodoči razvoj združujejo denar slovenske papirnice in časopisnozaložniške hiše iz vse Jugoslavije. Tovarna gradi nove zmogljivosti za proizvodnjo časopisnega papirja in predelavo papirnih odpadkov. Starega papirja bodo v Krškem predelali 50 tisoč ton. To ima še drugo veliko prednost, saj za tolikšno količino ne bodo potrebovali novih surovin — lesa. Proizvodnja pa-piija se bo povečala od 85 tisoč na 135 tisoč ton. V podjetju so se letos odločili tudi za novo tovarno celuloze, za proiz-_ vodnjo beljene in nebeljene magnefitne celuloze. Obratovati naj bi začela julija 1976. Letna proizvodnja bo 158 tisoč ton. Od te količine je bodo uporabili 34 tisoč ton za lastne potrebe. Opremo za novo tovarno so naročili pri tujih tvrdkah, ki jim jo bodo postopoma pošiljale do konca prihodnjega leta. Zanjo bodo morali odšteti nekaj nad 414 milijonov dinarjev. Celotna vrednost investicij-_skega programa za tovarno celuloze je 696 milijonov dinarjev. Ljubljanska in Dolenjska banka sia ji omuguuu. posojila v dinarjih, Pn delujeta delu kredita Pa banka. madžarska in avstrijs* Z madžarskimi podje JI J , s0Iu loza skupa} s ShJJJ** podpisala pogodbo o eIcitSr nem tehničnem -m K ari bo nem sodelovanju, p° dobivala krška tovarna oŠiljfy Krške111 ■ nem termičnem kateri 00 nem sodelovanju, p° ^ajset dobivala krška t°var^ let po 280 tisoč prostor^. metrov lesa, njim pa rJw\ov la letno 40 tisoč ton Nove zmogljivosti v torej veliko obetajo. - kla vsa proizvodnja, trebovali še 250 ^e^ajC<^gppE YU 3 kliče svet Krški radioklub praznuje 15 let delovanja rekordno število radijskih zvez Letos Krški radioklub YU 3-J-P-Q je pred dnevi počastil pomemben jubilej, 15-letnico ustanovitve. Ta čas je v njegovo pomembno dejavnost vključenih kar 106 članov. In če vrednotimo njihove uspehe samo po številu vzpostavljenih radijskih zvez, potem so res veliki. Medtem ko so jih lani „navezali*4 nekaj več kot 3600 zvez, so letos to število že v desetih mesecih presegli. O uspešnih prizadevanjih kluba pričajo tudi številne diplome, ki krasijo lastne prostore. Seveda pa vsi uspehi niso prišli kar naenkrat, marveč so bila v 15-letnem delu tudi obdobja, za razvoj dejavnosti manj ugodna. Z radioamaterstvom so se v Krškem pričeli ukvarjati na pobudo nekaterih dijakov srednje tehniške šole v šolskem letu 1957-58. Z amatersko izdelano postajo so vzpostavili prvo zvezo I. decembra 1959. Brez primernih delovnih prostorov, gostovali so v raznih „podnajemniških** sobicah, se klub pravzaprav ni mogel bolj razmahniti in seje ohranil le zaradi resnične zavzetosti posameznikov. Vendarle pa je po letu 1972 prišlo do izboljšanja razmer. Nov klubski prostor, ki jga je radioamaterjem odstopila tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj**, in nova postaja japonske izdelave, za katero je dala denar občinska skupščina, vse to je prineslo končno urejene razmere in osnovo za poživitev dejavnosti. Zanimanje za radio telegrafijo znova narašča, v klub vstopa vse več mladih, pa tudi tistih, ki so si tako znanje pridobili, ko so bili pri vojakih. Z voljo, ki so jo člani kluba pokazali doslej, bo ta dejavnost, za našo družbo izredno pomembna, v Krškem Še napredovala. Za to so porok ludi najbolj zvesti člani: Milan Žuraj, Rajko 'Zupanc, Vinko Pirc, Črtomir Čargo, Peter Lupšina, Marijan Pešec, Rajko Zupanc ml., Anton Gubenšek, Boris Škrlcc, Edita Renier, Silvo Škrbina, Bojan Kovač, Slavko Starešinič in Boško Karabaš. Z. SEBEK VEČJA VSOTA V proračunu krš« Pritok dohodkov občini je tolikšen, a oračufl* ščina lahko P°^eca)fdstotka. T* sko porabo za dva o^otuj je dovoljena ob jgcem* izterjavi davkov do • bra. Povečati želij0 ^poflioc izdatke za družbe .^ v občanom, za var* domovih, za z^rfvnseb i11 ^ * stvo nezavarovanih ar0vanja , kritje starostnega kmetov. ;•*, ^ KRŠKE NOVICE RAZGIBAN KONEC TEDNA -Toliko prireditev in akcij, kot jih je bilo minulo soboto, v krški občini že dalj časa ne pomnimo. Dopoldne je bila letna skupščina posavske pevske zveze in sprejem za najboljše športnike tega leta, popoldne slovesna seja občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin in otvoritev „Jakčeve galerije**, zvečer pa še osrednja akademija v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade. OBILNO DELO - Za krško filatelistično društvo- je pomenilo leto, ki se končuje, še eno uspešno delovno sezono. Rezultate svoje dejavnosti so njegovi člani prikazali na treh klubskih razstavah, dveh pionirskih razstavah in z udeležbo na mednarodni prireditvi v Bolgariji, na srbski republiški in slovenski republiški pionirski razstavi. Poleg tega so ob različnih priložnostih izdali^ še štiri spominske ovitke z žigi. ZAUPANJE ŽENAM - Krajevna skupnost'Zdole je bila ob nedavnih volitvah dclccacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti edina, kjer so na volilnjh listih pre- r.ko bodoči vlado vale ženske, ^„j.saj^ desetimi delegati v izvolili kar osem. |U AtA o njihovem zavzetem čani znajo tudi ceniti- USKLAJEVANJE JJL? VANJE - Pred nedavni vS|cin Ijeni koordinacijski i^pno*1'^ kmetijskih zemljiški** eCiscdn na prvi skupni seji g »J KrJgfj izvolil Staneta Nunči j|0g ob^ Sestavil je že skupni P' ^ za j., skih odlokov o prispe j^ctiJ8 • membo namembnost' ^ nen zemljišč, sedaj pa ses'la, J:tej||h ^ la za določevanje ..za!> tij“- ; cefAr DEJAVNOST V družbenopolitična' jočeifl** krške občine kljub pjedvs^jrj koncu leta ni zatiSja- 0t>č|nie| aktivna Zveza komunis^ ■ u spftJ . komite je v minulem ^pov , program uresničevanj 7j(S, jh predsedstev CK ZKJ m ^ pa je še vrsto nič manj r' pa .. sestankov. Danes dopoW zbrali na zadnjo IctoŠnjO.J^e ^ jo tudi vsi trije zbori o ščine. Podatki, vredni premisleka VSAKA HIŠA PO DVA TISOČAKA Ine jbraževanje kmetov ni pozabljeno .j&a za kooperacijo ima pripravljen program izobraževanja kmetov Sk"'i petek so se začela kmetijska predavanja v Šentjanžu, četrtek se bodo na Studencu, v petek pa še v Sevnici. , Kooperacija v sev Kmetijskem kombinatu 1J°> da kmetje radi j**ete in pomoč. Kako i. j ePij° tržno proizvod-|ePše pove podatek, da rfos prodali 1.860.000 to je 310.000 li- %IEVALNA proga SEGA ZE NA KAL ledine decembra je po-0semenjevalna proga še {*• Do kraja osemenje-Ini krajih sedaj noben to dalj kot kilometer, ški L2daj tudi veterinarji ie' ^h*°.na^abo stanje nove jev L°|} Kalu. Če je pozimi reS te osemenjeval- te L?* ne bi.mogel. Dol-na }2®nievalne proge v ob-pa sedaj že 124 kilo- bl' ^ Sa veterinarji ^ V !°Za *e Pot* ie dona * to bo treba kupiti no-na &CA DELAVCEV, °SI-ENIH zunaj občine upravi so zbrali P Številu delavcev, za-v drugih občinah. Ugo-^ je teh delavcev kar Pa je toliko, kolikor Je največji sev-Število vozačev krajevnih skup* Tolikšno šte vida krajevnim . bi smelo biti žal a bi z delovnimi or-kjer ti delavci de- za r samouPravne SP°' ) \jL . financiranje potreb t | lskupnosti. trov več kot lani, kar pomeni 4,65 milijona dinarjev letnega dohodka. Zanimanje za gradnjo sodobnejših hlevov raste. Za prihodnje leto je pripravilo načrte že 20 gospodarjev. Na zborih kooperantov so kmetje izrazili tudi željo po strokovnih predavanjih. Na prvih predavanjih bodo letos v Šentjanžu, na Studencu in Sevnici (sledilo bo Tržišče) obdelali gnojenje, v preostalih zimskih mesecih bodo govorili o spravilu krme, siliranju in prevetravanju krme, na kraju pa še o varstvu rastlin. Razen teh predavanj predvidevajo še skupna predavanja v Sevnici o vzdrževanju in ravnanju s kmetijskimi stroji. Spomladi bo razgovor s kmeti, ki oddajajo 'mleko. Sedaj je na območju občine že 220 naprav za hlajenje mleka. V prihod- BUČKA: IZGLASOVALI SAMOPRISPEVEK V nedeljo so občani krajevne skupnosti Bučka glasovali o uvedbi petletnega samoprispevka. Akcije niso imeli pripravljene ob volitvah delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, vendar so občani tudi na posebno glasovanje o samoprispevku prišli v velikem številu. Od 448 volilcev se je za uvedbo samoprispevka odločilo 72,16 odst. občanov. Na volišču v-Raduljah so našteli le tri glasove proti. Zbrani denar prvih dveh let bodo namenili za asfaltiranje ceste skozi Bučko, denar preostalih treh let pa bo namenjen za obnovo ostalih vaških poti na območju krajevne skupnosti. občani Studenca nadvse slovesno izročili namenu 2 ceste skozi vas. Vaščani so zbrali ISO tisočakov, vljalnih del, ki so jih tudi opravili sami, cenijo na % . |V- Na sliki: po prisrčnem programu učencev studenške Je predsednik sveta KS Jože Marušič prerezal trak na nem cestišču. (Foto: Železnik) SEVNIŠKI PABERKI V KORIST Jia v oV Papirnici Gostinskega t6v0i^iVH'c' sc končno dobijo N tcr» kaj naredimo zanje. Za varstvo je potrebno občutno manj de-j^Ja kot za razne čistilne naprave ^ vodo in ozračje. Ho • .NOVOST - „ Kolekcionari“ je tal' ■)u8°slovanski časopis za zbi-jTCe znamk in starega denarja. Izšli * dve številki, lepo urejeni in pre-J ilustrirani. V njem dobijo ko- ~~ Od Avto—mota sem dobil **ato značko. - Jaz pa tudi od Avto-mota Pjstno brez znamke ^oral plačati kazen. m sem ristno gradivo začetniki in že izkušeni zbiralci. V Kočevju je že veliko naročnikov novega časopisa. VEČ LJUDI VEČ VE - TVD Partizan Kočevje je imel sejo, katere osrednja točka je bila izvolitev treh delegatov za ustavno skupščino sveta telesnokulturne skupnosti. Po ustanovitvi te skupnosti bo prišlo v telesnokulturnem življenju v Kočevju do precejšnjih sprememb. O njih se bodo pogovorili na ustanovni skupščini STKS. K delu bo treba pritegniti več občanov, posebno iz organizacij, ki imajo na skrbi telesno vzgojo; to sta SZDL in ZSM. RES VARČEVANJE? - Splošno varčevanje je geslo na vseh sestankih. Kaže, da se letos sklepov o varčevanju tudi držimo. Reklamnih koledarjev, notesov in vseh mogočih svinčnikov raznih podjetij še ni videti. Lani je bil ves ta reklamni material na svetlem že v novembru. Morda je to res prvi korak k varčevanju. Drugje namreč takih varčevalnih ukrepov še nismo opazili. NAROBE ZASTAVE - Ob praznikih obešajo mnogi zastave kar po svoje. Nekateri še ne vedo, kakšen mora biti razpored barv. Veliko pa je hiš, na katerih sploh ni zastav. Ali jih lastniki nimajo ali pa so površni. Tudi tu bi bilo treba napraviti red. KOČEVSKE NOVICE SAVA 2 milijona dinarjev in posojilo vodnega sklada SRS ah Ljubljan- j ske banke milijon dinarjev. Dosedanja cena vode je znašala 2 din za kubik, od tega pa je šlo 0,30 din za razširjeno reprodukcijo. Nova cena vode je 2,70 din; od te cene gre 1 din za razširjeno reprodukcijo. Ta dinar bo porabljen tako: 40 par pri kubiku (ah okoli 400.000 din na j leto) za urejanje zajetja „Izber“ in priključek na sedanji vodovodni j sistem Ribnica-Kočevje, 60 par (ah okoli 600.000 din na leto) pa za urejanje vodovodov po vasen, in sicer na območju KS Banja Loka, Mozelj, Vimolj, Osilnica, Draga, Struge, Štalcerji in morda še kje. Prispevek za razširjeno reproduk- j cijo, ki je namenjen za zajetje „Izber“ (se pravi okoli 400.000 din na leto v kočevski in 200.000 din na leto v ribniški občini), bo porabljen za odplačilo obeh posojil v znesku 3 milijonov dinarjev, ki ju bo Hydro-vod predvidoma dobil pri zavarovalnici SAVA m Vodnem skladu oziroma Ljubljanski banki. J. p. OTROŠKO IGRIŠČE V Turjaški ulici v Kočevju nastaja med novimi bloki otroško igrišče, kakršnega še ni bilo doslej v Kočevju. Gradi ga gradbeno podjetje Zidar. Igrišče bo opremljeno tudi s peskovniki. SOLIDARNOST Z OTROKI VIETNAMA V tednu solidarnosti jugoslovanskih pionirjev z otroki Vietnama je Pionirski odred Ljuba Šercerja na osnovni šoli v Kočevju zbral za svoje vietnamske vrstnike 4155,10 din. Učenci nižjih razredov so zbrali 2.104 din. Člani gospodinjskega krožka, ki ga uspešno vodi tovarišica Majda Zatler, so na prireditvi, ki jo je organiziral pionirski odred 12. decembra pod naslovom „Radi vas imamo, otroci Vietnama, ker ste hrabri", prodajali lične izdelke in tako zbrali 672 din. Ostali denar so prispevali učenci višjih razredov in starši, ki so se udeležili kulturne prireditve, ki jo je organiziral pionirski odred v sodelovanju z mladinsko organizacijo na šoli. V:_________________________L53 Jutri nov IS Za predsednika predlagan France Bojc Jutri, 27. decembra, bo občinska skupščina Ribnica na seji vseh zborov izvolila novega predsednika izvršnega sveta (IS), nove člane IS in še nekatere funkcionarje občinske skupščine. Za novega predsednika IS je občinska konferenca SZDL predlagala Franca Bojca iz Dolenje vasi, višjega upravnega delavca, ki se je rodil 8. oktobra 1948. Najprej je delal pri davčni upravi občinske skupščine Ribnica, nato je bil sekretar ZK Ribnica, zdaj pa sekretar INLES TOZD Ribnica in hkrati podpredsednik občinske skupščine. Za novega podpredsednika občinske skupščine je predlagan inž. Janez Novak, dosedanji podpredsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Doma je iz Loškega potoka, redno zaposlen pa je v TOZD INLES Sodražica, kjer je direktor TOZD. Za podpredsednika družbe-no-političnega zbora je predlagan Jože Košmrlj, učitelj na osnovni šoli dr. Ivana Prijatelja v Sodražici. Franc Bojc Po vsestranskih razpravah, v katerih je sodeloval tudi kandidat za novega predsednika IS Franc Bojc, so bili predlagani za člane novega IS naslednji: Anton Šobar — načelnik oddelka za gospodarstvo in finance OS, Dušan Lavrič — načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe, Angelca Rus — načelnica davčne uprave, Stanko Rus - načelnik oddelka za notranje zadeve, Guštin Vatovec — načelnik oddelka za narodno obrambo, Jože Benčina - direktor KZ Ribnica, Ivan Francelj — računovodja INLES TOZD Ribnica, Stane Kromar — tajnik TIS, Jože Mohar -direktor „Jelke“ in inž. Lojze Marolt — vodja obrata ZKGP Kočevje TOZD Jelenov žleb. VOJAŠKI FILMI Vodstvo osnovne šole Kočevje je v okviru poklicnega usmerjanja učencev omogočilo vsem učencem 7. in 8. razreda osnovne šole'ogled filmov o studiju, delu in življenju v različnih vojaških šolah in o usposabljanju mladih fantov za oficirje Jugoslovanske ljudske armade. Šolarji obiskali vojake Vojakom nageljne - Ogled orožja in slik V počastitev dneva JLA so učenci osnovne šole Kočevje 18. decembra obiskali vojake ribniške enote. Učence so spremljale ravnateljica šole prof. Dana Jerše ter mentorici mladine Ksenija Žagar in Vladimira Resman. Vojakom so čestitali za njihov praznik in jim izročil nageljne. Vojaki so jih lepo sprejeli. Pokazali so jim nekaj orožja, jim pove- dali, kako se z njim ravna, kako ga je treba čistiti in kako deluje. Gostom so pripovedovali tudi o vojaškem delu in življenju. Učenci so si ogledah še razstavo fotografij, ki prikazujejo zanimivosti vojaškega dela, ter slike, ki jih ustvarjajo vojaki-umetniki v prostem času. Še posebno zanimive so bile slike vojaka Bore Lekiča, ki služi vojaški rok v Ribnici, s svojimi slikami pa sc želi predstaviti še občanom Ribnice in Kočevja. V. ILC Urednikova pošta Vsem dopisnikom in sodelavccm območja občin Kočevje in Ribnica želi kolektiv Dolenjskega lista, posebno pa njihov komunski urednik, srečno in uspehov polno novo leto 1975. Čestitke veljajo seveda tudi tistim, ki so se zadnje mesece zaradi obilice ostalega dela bolj poredko oglašali ali pa so že lep čas „tiho“. Naša želja je, da bi spet začeli redno pošiljati vesti, poročila, članke in zanimivosti iz okolja, kjer delajo ah žive. O našem nadaljnjem sodelovanju se bomo podrobneje pogovorili na sestanku dopisnikov iz obeh občin, ki ga bomo predvidoma organizirali v začetku prihodnjega leta. J. PRIMC Tudi središče Loškega potoka napreduje. Nasproti nove trgovine in šole rastejo še druge nove in lepše stavbe, kar pride posebno do izraza zdaj, ko je odpadlo z dreves listje. (Foto: J. Primc) Vsi skrbimo za okolje! Aktivi za varstvo okolja v podjetjih Medobčinska skupnost za varstvo okolja Kočevje— Ribnica je na zadnji seji sklenila predlagati, naj bi ustanovili v (T)OZD in hišnih svetih aktive za varstvo okolja. V (T)OZD naj bi nad varstvom okolja bedeli tudi tisti, ki imajo na skrbi varstvo pri delu. Člani aktivov naj bi z osebnim zgledom, v razgovorih, s predavanji in na sestankih opozarjali, kako škodljivo je onesnaževati okolje. S tem bi pripomogli, da bi imeli tudi samoupravni organi, več posluha, ko bi glasovah o raznih predpisih v zvezi z varstvom okolja. Tako bi bila uspešnejša prizadevanja za gradnjo čistilnih naprav, ki bi preprečevale onesnaževanje zraka ali vode in sploh narave. Aktivi pri hišnih svetih pa bi skrbeh za lepo okolico stanovanjskih zgradb in soseske. Tako je nam- reč okohca stolpičev qa Prijateljevem trgu v Ribnici še vedno tako neurejena, kot je bila pred osmimi leti, ko je „Gradbenik11 tu prenehal delati (kupi in jame, poljska stranišča itd.). Tu je tudi precej stvari, ki ne sodijo v središče mesta. ZAMRZNJENA VLEČNICA Že kakšno leto dni je pri krajevni skupnosti Ribnica shranjenih 60.000 din za nakup smučarske vlečnice, ki naj bi stala menda nekje pri Danah, namenjena pa bi bila zimski rekreaciji Ribničanov. Denar je darilo vseh (T)OZD ribniške občine krajevni skupnosti. Naš harmonikaš Emin Priljubljen je med vojaki in občani Kaže, da zadnjih enajst mesecev ni bilo v ribniški občini niti enega slavja, na katerem ne bi nastopil Emin Ibišević, vojak iz ribniške vojašnice Mirka Bračiča. Errin je član orkestra vojaškega kluba in igra na harmoniko. Je povsod priljubljen gost, saj je pravi virtuoz na harmoniki. Seveda pa ni priljubljen le med civilnim prebivalstvom, ampak tudi v vojašnici, med vojaki Vedno namreč rad ustreže tovarišem, če ga zaprosijo, naj jim kaj zaigra.' Obiskal sem ga ravno pred dnevom JLA, ko je neutrudno vadil za nastop na proslavi dneva JLA. Tovariše je treba zadovoljiti, in če so oni zadovoljni, je najbolj zadovoljen tudi naš Emin. Seveda pa bo harmonikaš Emin razveseljeval občane in vojake tudi na prireditvah in zabavah ob novem letu. RADE RADENKOVIC Emin Ibišević s svojo zvesto prijateljico harmoniko „Dallap“. (Foto: R. Raden-kovič) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SPET LUKNJE - Komaj se je začela zima, že so stari deli asfaltnih cest v ribniški občini in ulic v Ribnici polni lukenj. Zmrznjena voda oziroma led namreč izriva krpe asfalta iz nekdanjih lukenj. TRDEN MOST - Novi čevljarski most v Ribnici še ni dokončan. Šoferji že komaj čakajo, da bodo lahko vozili po njem in se tako izognili velikim -ovinkom ah pa kazni, če bi peljah preko starega mostu. PLAČE NA KNJIŽICE - Z novim letom bodo tudi v OZD INLES prešli na izplačevanje osebnih dohodkoy na hranilne knjižice. Zaposleni bodo tako gotovo več privarčevali. Tako izplačevanje oziroma varčevanje pa bo koristno tudi za INLES, ker bo lahko v primeru potrebe dobil za nekatere namene posojilo. VEČ ZA STANOVANJA r INLES je sprejel priporočilo zbora združenega dela, naj bi (T)OZD namenjale Doslej za stanovanjsko izgradnjo 8 odstotkov namesto dosedanjih 6 odstotkov. Razen tega se je INLES vključil v drugi krog solidarnostne akcije .na Kozjansko, in sicer tako, da člani ne bodo delali en dan, pač pa bodo dali Kozjancem za toliko oken in vrat, se pravi svojih izdelkov. ALI - ALI - Trdijo, da Se velja občinski odlok, po katerem je prepovedano v Ribnici rediti male živali, se pravi kure, zajce in podobno. Seveda pa te in druge Živah rede vsaj pri vsaki drugi hiši. Zdaj se bo treba odločiti: ali odlok spoštovati ali pa ga preklicati. občan vprašuj odgovarja — Po čem sklepaš, da ribniško polharsko društvo odlično dela? — Ker dela v polšjem stilu: spi kot polh. REŠETO KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOŽIČE, * KOČEVSKE NOVICE Pred kratkim smo se pogovarjali z inžž. Stanetom Menartom iz republiške skupnosti za ceste, ki nadzoruje posodablja^-nje ceste Livold-Brod na Kolpi. DL: „Občane zanima, kako potekajo dela po posameznih odsekih." ODG: „Na tretjem odseku Brod-Krkovo je asfalt položen že od Pirč do Krkovega, z Izdali bodo razglednice Novi predsednik sekcije fotokluba Brus, tajnik Černač, blagajnik Figar Fotoklub Diana, ki dela pri Lovski evezi Slovenije, ima sekcijo tudi v Kočevju. Vodil jo' je Janez Černač. Člani sekcije so 12. docembra izvolili odbor, katerega predsednik je učitelj France Brus, tajnik Janez Černač, blagajnik pa Marko Figar. Fotoklub Diana se je slovenski javnosti predstavil z lepim koledarjem (za leto 1974), opremljenim z lovskimi slikami. Podoben koledar so izdali za leto 1975 v 45.000 izvodih in je že skoraj v celoti razprodan. Sekcija Fotokluba Diana v Kočevju je sklenila, da bo v letu 1975 izdala več razglednic z lovskimi in pokrajinskimi motivi z območja občine, uredili in opremili si bodo tudi temnico. Med fotoamaterji v Kočevju je veliko zanimanja za fotoklub Diana, zato število članov narašča. T.O. izjemo odsekov pri kamnolomih. Od Broda do Pirč opravljamo zemeljska dela, ki jih prej nismo mogli zaradi spora z Guštinovo. Zdaj je zadeva dokončno rešena in lahko delamo." ,,Na drugem odseku od Krkovega do Brige je že delno položen tampon do konca Banja Loke. Delajo drenažo. Asfaltirati bodo začeli spomladi. Zaradi zime smo letos asfaltiranje zaključili. Na prvem odseku od Brige proti Štalcer-jem opravljamo zemeljska dela. Miniramo tudi vseke proti Moravi. “ DL: „V Kočevju smo zvedeli, da ste pri miniranju Bukovega vrha naenkrat porabili rekordno količino eksploziva, menda vagon? “ VOLITVE IN IMENOVANJA Občinska skupščina Kočevje je na seji zborov 17. decembra izvolila za namestnika sodnika za prekrške Andreja Horvata. Še vedno pa ni zasedeno delovno mesto sodnika za prekrške. Delegati so sprejeli tudi sklep o imenovanju Jožeta Smoleja v svet glasbene šole in podaljšali mandat članom upravnih odborov gasilskega sklada, sklada Jožeta Seška in kmetijskega sklada do 31. marca 1975. BESEDE IN DEJANJA OTROK Otroci iz Kočevja, ki so se vključili v igro zbiranja sličic žvečilnega gumija „Vali“, mečejo ovitke žvečilne gume vsepovsod. Kaže, da so pozabili na vse tiste besede, ki so jih sami že večkrat izrekli o onesnaževanju človekovega okolja. V. I. ODG: „Konec oktobra smo res hkrati uporabili 10 ton eksploziva, ki je zrahljal okoli 19.000 kubikov zemlje. Druga posebnost' je 35 m dolgi in 9,5 m široki most v Stane Menart: „Gradbišče niti pozimi ne bo zaprto.“ Čolnarjih. Po dolžini in širini ni sicer kaj posebnega, je pa zanimiv zato, ker' je na zelo neugodnem terenu, v strmi grapi.“ DL: „Bo cesta zgrajena do roka, 29. novembra 1975 ah morda celo do 3. oktobra, kot se slišijo glasovi? Naletite med gradnjo na nepredvidene ovire? “ ' ODG: „Ni zadržkov, da cesta ne bi bila končana do roka, nič pa ne vem o tem, da naj bi bila že prej. r~ Težave bodo na kaptolskih ovinkih, kjer je zemljišče močvirno. Poleti so bile težave zaradi turistov, ki so se vozili tod mimo na morje, po sezoni pa je bilo težav vse manj. Tudi sporov z domačini ni.“ DL: „Boste gradbišče čez zimo zaprli ali boste delali? “ ODG: „Delali bomo. Če bo pozimi vreme primerno, bomo opravljali minerska dela, če bo lepo, pa še ostala zemeljska dela.“ J. PRIMC Tudi pozimi bodo na cesti Livold—Brod nadaljevali minerska dela> če bo vreme lepo, pa tudi ostala zemeljska dela. Prednost proizvodnji, predelavi lesa Upoštevati, da imamo malo vode - Čimprej posodobiti vse regionalne (republiške) ceste Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje, ki je bila 17. decembra, so delegati potrdili usmeritev in delovni program občinskega izvršnega sveta (IS) ter predlog v izhodišč za pripravo družbenega načrta razvoja občine od leta 1976 do 1980. Razprava o zemljiščih V kratkem o zemljiških zadevah razprava tudi v posameznih krajevnih skupnostih Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje je na zadnji seji pod predsedstvom predsednika izvršnega odbora inž. Jožeta Andoljška razpravljal in sklepal o predlogu meril za določevanje zaščitnih kmetij na območju kočevske občine, in to v skladu z določili predpisov o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Podanih je bilo več predlogov, ki jih bo potrebno obravnavati v javnih razpravah po krajevnih skupnostih. V razpravi o ustanovitvi interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Kočevjfc pa so bili mnenja, naj bi imela ta skupnost svojega delegata in delegacijo. Po ugotovitvah članov izvršnega odbora bo potrebno pregledu (evidenci) zemljišč družbene lastnim; posvetiti v občini večjo pozornost. To velja posebno za kfaje, kjer teh zemljišč ne uporabljajo kmetijske organizacije združenega dela. V zvezi s spremembo odloka o prispevku zaradi namembnosti kmetijskega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko proizvodnjo, in s pripombami sekretariata za zakonodajo izvršnega sveta SRS so sprejeli sklep, da bodo to vprašanje obravnavali na prihodnji seji. ki bo še decembra. Seji je prisostvoval tudi predsednik skupščine kmetijske zemljiške skupnosti Janez Oven. v. d. V razpravi o teh dveh dokumentih so delegati menih, da je pravilna taka usmeritev razvoja gospodarstva, ki temelji na izkoriščanju lastnih surovin. To pomeni, da je treba v občini pospesevati predvsem proizvodnjo, predelavo in oplemenitenje lesa. Seveda pa naj skladno napredujejo tudi ostale gospodarske in negospodarske dejavnosti. Nadalje je bilo poudarjeno, daje treba spoštovati že sprejeta stališča o tem, da naj se v občini razvijajo predvsem take gospodarske dejavnosti, ki potrebujejo malo vode in ki vode ne onesnažujejo. Vodo namreč že zdaj „uvažamo" v občino in jo homo morali tudi v bodoče, seveda celo vedno več. Pri posodabljanju cest naj bi upoštevali razen cest Livold-Brod, Kočevje-Dvor, Sodražica-Nova vas in Kočevje-Črnomelj tudi cesto Brod-Čabar, če ne celo še podaljšek preko Trave, Drage in Podpre-ske. Opozorjeno je bilo, naj bodo delovne organizacije pri nakupovanju strojev previdne. Kupujejo naj res le najsodobnejše, ne pa starih oziroma zastarelih, ker bo sicer naše gospodarstvo vedno capljalo zadaj. K poročilu oziroma informaciji o poslovnem uspehu kočevskega gospodarstva v obdobju januar-september 1974 ni bilo posebnih pripomb. Delegati so se tudi strinjali s predlogom IS, kako pokriti izgubo TOZD „Govedoreja44 pri ZKGP, ki naj bi po oceni znašala do konca leta 1974 še 3,5 milijona dinarjev. Pri tem pokritju naj bi sodelovali predvidoma skladi skupnih rezerv republike, občine in ZKGP. S posojili bi bilo treba proizvodnjo mleka in mesa posodobiti tako, da bi bila donosna. Nadalje so delegati sprejeli predlog dodatka (aneksa) k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974, odlok o spremenit občinskega proračuna za leto 19/4’ predlog odloka o financiranju prora' čunskili potreb občine do 31. marcj 1975, več zadev v zvezi s preskrbo vode v občini (o tem poročamo posebnem članku), zavrnili so pre“ log KS Stara cerkev o ukinitvi potl naselju Mldka, izglasovali nekater zadeve s področja volitev in vanj ter sklep o posojilu pogodb med občinsko skupščino Kočevje u* Komunalnim zavodom za zaposlov3 nje Ljubljana. ^ Podpora izhodiščem -e. Občinski komite ZK Kočevje se je v načelu strinjal s predlogom izhodišč za sestavo načrta razvoja občine do leta 1980, ki jih je izdelal občinski IS. Na predlog pa je komite dal tudi nekaj pripomb oziroma je menil, daje treba dati posameznim zadevam večji poudarek. lako so se člani komiteja načelno strinjali z izgradnjo nove farme bekonov. Voda zanjo bo zagotovljena, pa tudi čistilne naprave bo imela; trdijo investitorji. Poudarili so, da je za razvoj občine in vsega območja zali od ne Dolenjske posebno pomembno združevanje gozdarstva in lesne industrije ter njun napredek. Ker v občini še primanjkuje dc' lovnih moči, je treba posvetiti p°' sebno pozornost posodabljanju go; spodarstva in ob tem seveda tu<* izobraževanju strokovnega kapJ^ Zato je treba v občini organizirfll srednje strokovno šolstvo. Menili so, da dajejo izhodišča pre’ več poudarka turizmu, saj se bo hko začel bolj uveljavljati šele pr° . koncu planskega obdobja, se praV okoli leta 1980. Takrat bodo naiu reč posodobljene glavne ceste v op čini in kzgrajeni tudi drugi objek” | pomembni za razvoj turizma. D°st’ či je treba, da bosta čimprej PoS0 dobljeni cesti proti Dvoru in Crn° i mlju pa tudi nekatere druge. Na stanovanjskem področju Pa <4 treba poskrbeti za pravočasno kc * munalno opremljanje zemljišč. »Striček, jaz grem... Obrat kočevske TEKST1LANE v Osilnici uspešno dela embalažo za matično podjetje. V začetlcu je bilo delo organizirano v dveh, zdaj pa je že v treh izmenah. Osilničani si prizadevajo, da bi dobili še kakšen obrat, ker bi tako zavrli propadanje svoje doline. (Foto: Primc) V dom telesne kulture v Kočevju je vsak torek popoldne telovadba za cicibane, ki traja eno uro, vodi pa jo znani telesno vzgojni delavec Iko Žgajnar, ki je dobil za delo na področju telesne vzgoje že več priznanj in odlikovanj. 1 K telovadbi za cicibane hodijo otroci, stari 3 do 6 let. Letos jih je že 30, lani jih je bilo 20, pred tremi Zgled marljivega delavca Pri osemdesetih še pridno dela upravi Kočevje, ni pomišljal. Tam je vestno delal enajst let. Mnogi poznamo in občudujemo Franca Jelenca iz Kočevja, skromnega, poštenega in marljivega delavca, kakršnih je v njegovi starosti malo. Izhaja iz zdravega, trdnega, kmečkega rodu v Pijavicah pri Mokronogu. Rodil se je 20. septembra leta 1895. Njegov oče je bil železniški čuvaj. Tudi France se je kot mlad deček zaposlil pri železnici, kjer je postopoma napredoval do glavnega železniškega nadzornika. Služboval je v Ljubljani, Celju, Kočevju, Bosni in Grosupljem, kjer je bil leta 1950 upokojen, nakar se je vrnil v Kočevje k družini. Nikoli na zahajal v gostilne. Ne kadi inje še vedno zdrav. Po upokojitvi ni vedel, kaj bi počel. Domače delo, pomoč v gospodinjstvu, priprava drv in obdelava vrta je bilo premalo zanj. Zato se je s prijateljem Vebrom lotil pleskanja stanovanj v Kočevju in bliž-N njih vaseh, samo da je delal kaj koristnega, pa tudi nekaj zaslužil-. Ker je bilo dela vedno več, sta sodelovala s pleskarskim obrtnikom Smoletom in tako pobelila tudi kavarno, hotel „Pugled“ ter Zadružni dom. Ko mu je bilo ponujeno mesto blagajjnika pri Gozdni Franc Jelenc: „Mladina je pridna in dobra. Veliko bolje se ji godi, kot se je nam, ki smo morali vse leto pridno delati in varčevati, da smo šli lahko enkrat na izlet.“ (Foto: T. Ožbolt) Leta 1962 se je začela gonja zoper zaposlene upokojence, češ da odžirajo kruh drugim. Vendar nihče, ki rad dela, ne odžira kruha drugemu. To počno le lenuhi, za katere delajo drugi. Kmalu so ga obvestili, da mora spet nehati. Tedaj mu je bilo 67 let. Bil je navajen dela, skrbi in reševanja zadev, a se spet ni imel kam dati. Kakor da mora v službo, je redno vstajal vsako jutro ob štirih, saj mu nikoli ni bilo ^o poležavanja v topli postelji, posedanja pred hišo niti do sprehodov. Že čez mesec dni pa je dobil delo v kemični tovarni, kjer je še danes. Rad ima ta kolektiv in tudi njega imajo-radi. Zdaj ima domenjeno delo po tri ure na dan. Toda • France ne bi bil France, Če bi skoparil z močmi in časom. Preostali delovni čas dela brezplačno in zadovoljen je, da lahko kaj stori za kolektiv in širšo družbeno skupnost, katere del je. Če bi bili vsi taki, bi naša domovina cvetela! Francetov delovni dan se začne natanko ob štirih, ko vstane in zakuri štedilnik, nakar sc obrije, umije in uredi za službo. Za njim vstaneta dve leti starejša žena Celestina in hčerka Melita, ki je zaposlena na občini v Kočevju. Zdaj, ko je noč dolga, si kmalu po zajtrku zapne električno svetilko za gumb na prsili, se usede na kolo in se odpelje proti kemični tovarni, zakaj nikdar ni zamujal službe. „Ko sem sc upokojil, je bila moja pokojnina kar lepa. Zdaj pa je hudo zaostala za naraslimi cenami. Z ženo bi težko shajala z njo. Želel bi delati še do prihodnjega leta, ko bom dopolnil osemdeset let,“ je dejal, ko sva sc poslavljala. T. OŽBOLT leti, ko so s telovadbo za ciciban prvič začeli, pa jih je prihajalo lp..' Trideset jih je dovolj. Več si JJ ne upam vzeti, čeprav mi pri cicibanov pomagajo tudi tri star# pionirke oziroma dekleta. ■ ' Telovadba s cicibani je nalfl*®j posebno delo, pri katerem ni dovo J da si le dober telovadec oziroma v ditelj. 'Kaj ti pomaga vse znanje, ti sredi vaje reče cicibanček: šel lulat.‘. Takrat moraš biti tu . mamica oziroma očka in PcJj,. otroka na stranišče, ga sleči in oo či pa opraviti še vse ostalo. Telesnovzgojno delo s cicibani i hteva ne le znanje, ampak tudi ve ko ljubezni do dela z najmlajšinu J. P Cicibančica leze po lestvi budnim nadzorstvom vadite J \ Ika Žgajnarja. (Foto: Primc) Cesta Livold-Brod bo končana do roka 10 ton razstreliva razrahljalo Bukov vrh « Dela kljub zimi na vsej trasi I PROSTA DELOVNA MESTA carinarnica Sli ANA objavlja prosta delovna mesta: • VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA za carinsko upravne zadeve, • VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA za carinske prekrške, VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA za carinjenje blaga, pripravnika z visokošolsko izobrazbo, pripravnika z višjo šolsko izobrazbo, VEČ CARINIKOV na kontroli v potniškem prometu, TREH PRIPRAVNIKOV s srednjo izobrazbo, ŠOFERJA „C" kategorije, VEČ CARINSKIH NADZORNIKOV na Cl Repentabor Za navedena delovna mesta veljajo naslednji pogoji: Pod 1. in 3.: pravna ali ekonomska fakulteta ali temu ustreza visoka šola, znanje enega tujega jezika (italijanski, angleški, nemški ali francoski) in 6 let delovnih izkušenj; Pod 2.: pravna fakulteta, znanje enega tujega jezika, navede- ■ nega pod 1., in 6 let delovnih izkušenj; i Pod 4.: pravna ali ekonomska fakulteta ali temu ustrezna visoka šola in znanje enega tujega jezika, navedenega pod 1.; Pod 5.: višja pravna, višja upravna, višja šola za zunanju trgo-| v'no ali tem ustrezna višja šola in znanje enega tujega jezika, J Uvedenega pod 1.; Pod 6.: ekonomska šola, gimnazija, tehniška ali tem ustrezna srednja šola, znanje enega tujega jezika, navedenega pod 1., moški do 30 let. Prednost imajo kandidati z enim letom ali več leti delovnih izkušenj; Pod 7.: ekonomska-šola, gimnazija, tehniška ali tem ustrezna I Srednja šola in znanje enega tujega jezika, navedenega pod 1., I bloški do 30 let; I Pod 8.: kvalificirani avtomehanik s šoferskim izpitom „C" kategorije, moški do 30 let; Pod 9.: osnovna šola in delno znanje italijanskega jezika, moški do 30 let. Prednost imajo kandidati s končano poklicno šolo. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tL,di splošne pogoje za sprejem na delo. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa bodo psihološko testirani glede spolnosti za carinsko službo, kandidati pod 1., 2., 3., 4., 5., 6-* 7. in 9. bodo opravili tudi preizkus znanja tujega jezika. 0 času in kraju testiranja bodo kandidati naknadno obvezni, potne stroške pa bodo krili kandidati. Kandidati, ki se ne bodo udeležili testiranja, ne bodo uPoštevani pri sprejemu. Prednost imajo mlajši kandidati z odsluženo vojaščino. Kandidati za vsa razpisana delovna mesta morajo biti držav-—Jiani SFRJ in imeti ustrezne družbenopolitične in moralne [lastnosti. Stanovanj ni. Prošnji priložite: prepis šolskega spričevala, izpisek iz r°jstne matične knjige, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo, da niste v sodnem postopku, potrdilo o odsluženi vojaščini, lastnoročno napisan življenjepis in ^ 2,00 din upravnih kolekov. Kandidati pod 8. naj prošnji Vložijo še prepis vozniškega dovoljenja. Prošnje z navedeni prilogami pošljite na naslov: CARINARNICA SEŽA- Na. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. , CARINARNICA SEŽANA L Kolektiv blagovnice KZ KRKA, ^Ovo MESTO-ŽABJA VAS obiščite blagovnico vZaUivasi „ nudi v svojih oddelkih: RADIJSKE IN TV APARATE POHIŠTVO IN GOSPODINJSKO OPREMO PREPROGE IN TALNE OBLOGE KERAMIČNE PLOŠČICE s ELEKTRO - IN VODNOINSTALACIJSKI MATERIAL PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE CEIVENT, APNO, OPEKO IN DRUGO ZA GRADNJO TEHNIČNO BLAGO KMETIJSKE STROJE, ORODJE IN UMETNA GNOJILA meso in mesne izdelke Razno prehrambno blago galanterijo, pletenine in drugo Pričakujemo vas v dobro založenih oddelkih blagovnice, z veseljem vas bomo ^ostregl,! Plovnim ljudem želimo srečno novo leto OBVESTILO O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V NOVEM MESTU V današnji (29/74) številki Skupščinskega dolenjskega lista je objavljena odredba Izvršnega sveta občinske skupščine Novo mesto, s katero je določeno, da se začne izvajati 29. člen odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu Novo mesto (Odlok je bil objavljen v Skupščinskem dolenjskem listu št. 22/72). Po 29. členu navedenega odloka je v času med 5,30 in 7. uro in v času med 13,30 in 15. uro prepovedan promet s tovornimi motornimi vozili z nosilnostjo nad 2 toni, traktorji, delovnimi stroji in počitniškimi prikolicami v Novem mestu po Cesti komandanta Staneta, Glavnem trgu in mostu čez Krko. Prepoved ne velja za gasilska vozila, vozila organizacij za vzdrževanje cest in gradbenih organizacij, če imajo posebno dovoljenje od upravnega organa občinske skupščine Novo mesto, pristojnega za promet. Prepoved začne veljati 3. 1. 1975. Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto je sprejel ta sklep z namenom, da se odpravijo zastoji v cestnem prometu, ki jih povzročajo tovorna motorna vozila na mostu čez Krko v Novem mestu, ker se zaradi premajhne širine mostu ne morejo srečevati. Lastnike in voznike tovornih motornih vozil opozarjamo na prepoved ter priporočamo, da svoj delovni čas in prevoz opravijo izven časa, v katerem je promet prepovedan. Vozniki tovornih motornih vozil, ki bi kljub temu prišli v času, ko je po navedenem odloku promet prepovedan, pa bodo lahko parkirali na naslednjih mestih: 1. vozniki iz smeri Metlika in Šentjernej v kamnolomu v Pogancah, 2. iz smerr Otočec — Mačkovec v kamnolomu v Mačkovcu, 3. iz smeri Ljubljana (odcep Karteljevo, Prečna in Mirna peč) v Kolodvorski ulici in Bršljinu pri bivši steklarni, 4. iz smeri Straža v Irči vasi pri gostilni. Jakše, 5. iz smeri Birčna vas v Šmihelu (stara cesta pri pokopališču). Objavljamo tudi skico cestnih povezav in dela cest, v katerem je promet prepovedan. Delovnim organizacijam in lastnikom tovornih motornih vozil iz mesta Novo mesto in njegove bližnje okolice priporočamo, da ne pošiljajo v promet svojih vozil v času, ko je promet prepovedan in bi zaradi tega morali parkirati (zastati) na parkirnih mestih, ki so namenjena predvsem voznikom tovornih vozil, ki prihajajo v Novo mesto iz drugih občin in republik. PROSTO DELOVNO MESTO PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA BREŽICE razpisuje za poslovno enoto Trgovina z reprodukcijskim materialom v Brežicah prosto delovno mesto POSLOVODJE Poslovalnice za kmetijsko opremo in trgovine z avtomobilskimi deli. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je VKD trgov stroke z najmanj 5 leti delovnih izkušenj ali — KD trgovske stroke z najmanj 10 leti delovnih izkušenj. — da je vojaščine prost. Poskusno delo 3 mesece. OD po pravilniku o OD podjetja. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela pošljite najpozneje do 10. januarja 1975 na naslov: AGRARIA BREŽICE — splošni sektor. [stavbna zemljiSCa] v METLIKI Na podlagi 11. in 12. čl. zakona o urejanju in oddajanju stavbneoa zemljišča (Ur. list SRS št. 42/66 in 20/71) ter 14. in 15. čl. odloka o urejanju m oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 24/73) RAZPISUJE TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč pri izvršnem svetu ObS Metlika z dne 20. 12. 1974 JAVNI NATEČAJ za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča za gradnjo 20 individualnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka ,,Zvirkov vrh", ki obsega območje med Vinigradniško cesto - potjo na Veselico in mejo naselja Svržaki na naslednjih parcelah v k.o. Metlika: - pare. - št. 2019/6 njiva v velikosti 140 m2, št. 2020/4 njiva v velikosti 349 m2 in pare. št. 4132/9 pot v velikosti 26 m2 (lokacija št. 1) — pare. št. 2004/13 njiva v velikosti 20 m2, št. 2019/7 njiva v velikosti 200 m2, št. 2020/5 njiva v velikosti 205 m2, pare. št. 2086/4 pašnik v velikosti 190 m2 in pare. št. 4132/8 pot v velikosti 67 m2 (lokacija št. 2) pare. št. 2004/12 njiva v velikosti 154 m2, št. 2019/8 njiva v velikosti 80 m2, št. 2019/9 njiva v velikosti 25 m2, pare. št. 2086/3 pašnik v velikosti 260 m2 in pare. št. 4132/7 pot v velikosti 34 m2 (lokacija št. 3) - pare. št. 2004/8 njiva v velikosti 462 m2 (lokacija št. 5) - pare. št. 2005/8 njiva v velikosti 346 m2 in pare. št. 2004/10 njiva v velikosti 327 m2 (lokacija št. 6) - pare. št. 2005/7 njiva v velikosti 299 m2 in pare. št. 2004/9 njiva v velikosti 209 m2 (lokacija št. 7) - pare. št. 2005/6 njiva v velikosti 62 m2 in pare. št. 2004/6 njiva v velikosti 306 m2 (lokacija št. 8) — pare. št. 2004/5 njiva v velikosti 473 m2 (lokacija št. 9) - pare. št. 2005/1 njiva v velikosti 392 m2 in pare. št. 2004/3 njiva v velikosti 273 m2 (lokacija št. 10) I. - pare. št. 2009/1 njiva v velikosti 701 m2 in pare. št. 2005/2 njiva v velikosti 282 m2 (lokacija št. 11) - pare. št. 2009/2 njiva v velikosti 438 m2 in pare. št. 2005/3 njiva v velikosti 84 m2 (lokacija št. 12) — pare. št. 2009/4 njiva v velikosti 41 0 m2 (lokacija št. 13) — pare. št. 2009/4 njiva v velikosti 705 m2 (lokacija št. 14) — pare. št. 2000/4 vinograd v velikosti 455 m2 (lokacija št. 15) — pare. št. 2003/8 njiva v velikosti 125 m2 in pare. št. 2094/5 njiva v velikosti 464 m2 (lokacija št. 21) — pare. št. 2003/9 njiva v velikosti 70 m2 in pare. št. 2094/4 njiva v velikosti 417 m2 (lokacija št. 22) - pare. št. 2003/10 njiva v velikosti 23 m2 in pare. št. 2094/3 njiva v velikosti 587 m2 (lokacija št. 23) — pare. št. 2001/2 njiva v velikosti 166 m2 in pare. št. 2003/2 njiva v velikosti 310 rr>2 (lokacija št. 25) — pare. št. 2001/4 njiva v velikosti 254 m2 in pare. št. 2003/3 njiva v velikosti 206 m2 (lokacija št. 26) - pare. št. 2001/5 njiva v velikosti 240 m2, št. 2003/4 njiva v velikosti 167 m2 in pare. št. 1997/5 njiva v velikosti 112 m2 (lokacija št. 27) Pogoji natečaja: 1. Izklicna cena stroškov komunalne ureditve (priprava in urejanje) za eno lokacijo znaša: 121.140,10 din. 2. Odškodnina za uporabo stavbnega zemljišča znaša 24,30 din za 1 m2. Poleg te odškodnine plača najugodnejši ponudnik tudi prispevek za spremembo namembnosti zemljišča po zakonu o kmetijskih zemljiščih in odloku. -- 3. Odškodnino za zemljišče in stroške komunalne ureditve mora plačati najugodnejši ponudnik takoj ob podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča. 4. V stroške komunalne ureditve je zajeta izgradnja cestnega omrežja v asfaltni izvedbi s primernim odvodnjavanjem, izgradnja kanalizacije, vodovoda in elektrike s transformatorsko postajo, vse brez priključkov, katere financirajo investitorji v skladu s pogoji, ki jih bodo postavile pristojne komunalne in druge organizacije. 5. Najugodnejši ponudniki bodo lahko pričeli gradnjo predvidenih objektov, takoj ko bo zgrajeno cestno, vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje, kar je predvideno najkasneje do 1. junija 1975. 6. Na parcelah, ki se oddajajo, bo možno obvezno zgraditi le takšne stanovanjske hiše, kot so določene z zazidalnim načrtom in ustrezno lokacijsko dokumentacijo. 7. Najugodnejši ponudnik mora pričeti gradnjo stanovanjske hiše v enem letu ter jo dograditi vsaj do tretje gradbene faze v roku petih let po podpisu pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča, ker mu bo sicer zemljišče odvzeto in dodeljeno drugemu investitorju proti Dovrnitvi koristnih gradbenih stroškov. 8. Varščina, ki jo priora položiti ponudnik hkrati s ponudbo, znaša 5.000,— din in jo mora ponudnik nakazati na račun: 52110-601-14034 (Sredstva za pripravo in komunalno ureditev gradbenih zemljišč pri Transportno-gradbenem podjetju, ,,TGP" Metlika). Ponudbi mora biti priloženo izkazilo o vplačilu varščine. 9. Prometni davek od nepremičnin, kakor tudi vse ostale stroške v zvozi z zemljiškoknjižnim prenosom oddanega zemljišča, plača najugodnejši ponudnik. 10. Predmet natečaja so stroški komunalne ureditve (priprava in urejanje) stavbnega zemljišča. 11. Rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po uradni objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. 12. Odpiranje ponudb bo 19. dan po objavi ob 7. uri v prostorih Transportno-gradbenega podjetja „TGP" Metlika in mu lahko prisostvujejo tudi vlagatelji ponudb. 13. Ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah ter označene z oznako „JAVNI NATEČAJ ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE". Ponudbe pošljite na naslov: Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika. 14. Vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja ter formularji za ponudbo so interesentom na razpolago pri Transportno-gradbenem podjetju „TGP" Metlika. Transportno gradbeno podjetje TGP METLIKA PROSTA DELOVNA MESTA Osnovna šola Dol. Toplice razpisuje naslednja delovnd mesta: SNAŽILKE za nedoločen čas POMOŽNE KUHARICE za določen čas (od 1. 1. 1975 do 30. 6. 1975) Nastop službe lahko takoj. ■ i’ TEDENS^ B Četrtek, 26. decembra - Štefan Petek, 27. decembra - Janez Sobota, 28. decembra — Živko Nedelja, 29. decembra - Tomaž Ponedeljek, 30. decembra - Branimir Torek, 31. decembra - Silvester Sreda, 1. januarja - Novo leto Četrtek, 2. januarja - Gregor LUNINE MENE 29. decembra ob 04.50 ščip KRŠKO: 28. in 29. 12. nemški barvni film „Klic Črnih volkov". METLIKA: 27. in 29. 12. ameri- SLUŽBO DOBI MIZARSKEGA POMOČNIKA in delavca sprejmem. Janez Lavrič, Zdešaijeva 9, Ljubljana-Polje. Zaposlitev je stalna, drugo po dogovoru. TAKOJ ZAPOSLIM moškega na stroju za predelavo plastike. Hrana in stanovanje preskrbljena. Janez Zaletel, Stanežiče 22, Ljubljana. NATAKARICO ZAPOSLIM TAKOJ, gospodinjsko pomočnico pa s 1. januarjem 1975. Stanovanje in hrana v hiši. „Belokranjski hram“, Jarška cesta št. 23, Ljubljana, telefon 401-788. STA NOVANJA IŠČEM enosobno stanovanje za eno leto v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod „PLAČILO PO DO-GOVORU“. ODDAM dvosobno stanovanje v okolici' Novega mesta. Naslov v upravi lista (2993/74). STANOVANJE v bloku oddamo ^starejši samski ženski. Informacije popoldne na Lebanovi 19. ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (3011/74). IŠČEM opremljeno sobo s februarjem 1975 za dijaka v Novem mestu ali bližnji okolici. Jože Matkovič, Dragatuš 15. Motorna vozila PRODAM nov traktor Fiat 300 (28 KM) in kosilnico. Alojz Drobež, Gor. Gomila 2, 68220 Šmarješke Toplice. PVODAM FIAT 850 kupe, letnik 1969. V račun vzamem tudi ček. Stane Jaklič, Brusnice 52. UGODNO PRODAM škodo MB 1000 de lux, letnik 1968. Bukvič, Nad mlini 23, Novo mesto. PRODAM karamboliran AMI 6 break. Cena ugodna. Hostnik, CKŽ 48, Krško. UGODNO prodam škodo L 100, letnik 1971, dobro ohranjeno in registrirano do 16. decembra 1975. Ogled je možen vsak dan od 16. ure dalje in v nedeljo. Ponudbe pod „UGODNA CENA“. PO ZELO ugodni ceni prodam karamboliran fiat 750, letnik 1970. Naslov v upravi lista (3017(74). UGODNO PRODAM osebni avto NSU 1100, letnik 1967. Rudi Druškovič, Krško, Tončke Čečeve 15. PRODAM traktor Universal s kosilnico, letnik 1973, traktor Masser Ferguson 45 KS, letnik 1972, dve traktorski kosilnici in samonakla-dalno prikolico za seno, vse v dobrem stanju. Franc Jordan, Ostrog 21, 68310 Šentjernej. PRODAM fiat 750, letnik 1972, prevoženih 18.000 km. Cegelnica 58, Novo mesto, popoldne. PRODAM AUDI 60, letnik 1970. - Jože Bevec, Štatenbcrk 9,'Trebelno. PRODAM traktor Ferguson FE 35. Stane Žičkar, Leskovec 46 pri Krškem. PRODAM MEHANIČNO delavnico _prodafn. Možnost nadzidave. Kuhar, Mokronog 86, telefon 82-769. PRODAM barako, primerno za gradbince ali drvarnico, pri postaji Semič. Naslov v upravi lista (2990/74). PRODAM smuči ter moške in ženske pancerje. Damjanovič, Kristanova 14, Novo mesto. PRODAM kalupe za izdelavo betonskih cevi (profil 10,20,30,35,40 ški barvni film „Čatoova zemlja". 27. in 31. 12. ameriški risani film „Podvigi slavnega mornarja Popaja“. MIRNA: 28. in 29. 12. „Plačanec in Dio Blek“. NOVO MESTO: 27. do 29. 12. italijanski barvni film „Danes meni jutri tebi“ 29. 12. sovjetski film „Na ščukino zapoved". 30. in 31. 12. ameriški barvni film „Popajeva družina". 1. in 2. 1. ameriški barvni film „Ivanhoe". RIBNICA: 28. in 29. 12. angleški barvni film „Maščevanje Hanie Coulder". SEVNICA: 28. in 29. 12. ameriški barvni film „Grof Jorga vampir". ŠENTJERNEJ: 28. in 29. 12. „Žudnja za vampirom". TREBNJE: 28. in 29. 12. ameriški barvni vojni film „Rdeči baron" 1. 1. angleški barvni kavbojski film „Brandon lovec na ocene". OS in 50), kompletne, v odličnem stanju. Možen je tudi nakup posameznih profilov. Anton Čepin, Bukošek 1, Brežice. PRODAM večjo količino vinogradniških kolov (smreka), obeljenih in ošiljenih. Hubert Tomšič, Trebnje, Rimska 19. UGODNO PRODAM 12, 13 in 15-colski gumi voz. Bulc, Jurkova pot 73, Ljubljana. TRAKTORSKI kombiniran obračalnik in samonakladalko (21 m3) prodam. Vse dobro ohranjeno. Ponudbe pod „UGODNO". PRODAM spalnico, 1,5 m drv in nekaj kuhinjskega pohištva. Gavra-novič, Ragovska 12, Novo mesto. Ogled popoldne. PRODAM kombinirano omaro, jogi ležišče z jogijem, mizo in dva fotelja, primerno za otroško ali samsko sobo. Naslov v upravi lista. PRODAM pritlično hišo v Leskovcu pri Krškem in sobno ter kuhinjsko opremo po ugodni ceni. Informacije dobite na naslovu: Kristina Valentine, Pod- goro 8, 68270 Krško. PRODAM kompletno rabljeno dnevno sobo ter kavč z dvema foteljema. Naslov v upravi lista (2980/74). PRODAM prašiča, težkega nad 200 kg. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. TELEVIZOR RR NIŠ, dobro ohranjen, prodam. Bauer, Vrhovčeva 18 (dvorišče), Novo mesto. PRODAM ELANOV plastični čoln T 300 za 6.000 din. Naslov v upravi lista. PRODAM kosilnico Motofaciontricc 7,5 KS, primerno za hribovite predele. Poizve se pri Lužarju, Orešje 4, Šmarješke Toplice. ZARADI selitve ugodno prodam celotno spalnico iz orehovega furnirja, raztegljivo mizo iz orehovega furnirja za 12 oseb, električni štedilnik na 4 plošče znamke Elegant. Interesenti si navedeno lahko ogledajo vsak dan med 15. in 18. uro pri Tataloviču, Zagrebška 4, Novo mesto. KUPIM KUPIM samico volčjaka v starosti od enega do petih let. Cena ni važna. Janez Lobe, Lopata 22, Hinje. KUPIM manjši kavč ali divan. Ponudbe pod „UGODNO". KUPIM rabljen betonski mešalnik z elektromotorjem. Franc Janežič, Hrastovica 16, Mokronog. POSEST PRODAM 20 arov vinograda z zidanico na Ljubnu pri Uršnih selih. Prodam tudi samo 10 arov vinograda. Primerno za vikend: v bližini je elektrika, dostop z avtomobilom. Danica Jakše, Regerča vas 17 a, Novo mesto. PRODAM hišo v Ribnici na Dol. Hiša stoji na lepem kraju, primerna za manjšo obrt. Interesenti sc.' lahko zglasijo tudi pozneje na naslov: Matija Fink, čevljar, Grajska pot 6, Ribnica na Dol. UGODNO prodam takoj vseljivo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in 4 ha zemlje. Alfonz Urbanč, Leskovec 72 a pri Krškem. PRODAM posestvo 64 a. v zelo lepem kraju, poleg prometne zveze z avtobusom in vlakom. Informacije pri Filipu Povšetu, Prelesje, 68232 Šentrupert. PRODAM 7 arov vinograda, primernega za vikend. Dostop z vsemi vozili, cena po dogovoru. Lužar, Orešje 4, Šmarješke Toplice. PO ZELO UGODNI ceni prodam vinograd z zidanico na lepem, sončnem kraju. Dostop z vsakim avtomobilom. Parcela leži pod Debencem pri Mirni na Do'-n.-skem. Ogled možen vsak dan. Naslov v. upravi lista (3034/74). PRODAM vinograd v velikosti 10 arov in nekaj zemlje po ugodni ceni v neposredni bližini železniške postaje Semič, ob cesti. Primerno za gradnjo vikenda ali stanovanjske hiše. Resni kupci se. lahko oglasijo pri Antonu Šuštariču, Lipovec 4, Semič. ZARADI STAROSTI IN BOLEZNI ugodno prodam dvostanovanjsko hišo v Konci vasi 3 pri Stari cerkvi-Kočevje. Elektrika in vo-^da v hiši. Delno takoj vseljivo. Oaled vsak dan. Informacije pri Frančiški Vidrih, Konca vas 3. PRODAM hišo z vrtom. Naslov v upravi lista (2962/74). ENODRUŽINSKO hišo z lepim vrtom (približno 400 m2) prodam po ugodni ceni v centru Trebnjega. Stevo Petrovič, Ulica heroja Slaka 13, Trebnje. VINOGRAD in sadni vrt bom prodal na javni dražbi v nedeljo, 29. decembra ob 13. uri. Anton' Šime, Veliki Cerovec 23, p. Stopiče. GOZD v k. o. Smednik pri Leskovcu pri Krškem, 144 a, prodam. Informacije v krajevnem uradu Leskovec ali po telefonu (061) 21-293. V NEPOSREDNI bližini Celja prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, 4 ha zemlje, 1 ha gozda, urejenimi sadovnjaki (breskve in drugo sadje). Elektrika, vodovod v hiši. Poženel, Celje, Lisec 3. PRODAM vinograd (29 arov) v Bojniku. Dostop z vsakim avtomobilom. Poizve se pri Antonu Alešni-ku, Vel. Poljane 25, Škocjan. PRODAM vinograd z zidanico v lepem kraju semiških goric. Informacije na telefon 78—307 od 19. do 21. ure. PRODAM vinograd in zidanico. Ponudbe pod „LEP RAZGLED". PRODAMO dvostanovanjsko hišo v Krškem izven centra, zgrajeno leta 1962. Lepa lega, primerna za vsako obrt. Voda,^ elektrika in telefon v hiši. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi lista (2918/74). V NOVEM MESTU, na Cesti herojev 41 (pri tovarni Labod), prodamo odlično grajeno dvostanovanjsko vseljivo hišo z vrtom (3000 m2), delavnico (40 m2), vse podkleteno. Idealna lega in dostop oziroma dovoz. .Ogled in dogovor v soboto in nedeljo, 28. in 29. decembra. a« um« Ob prerani izgubi ljubega očeta, deda in pradeda FRANCA BOŽIČA iz Leskovca 123 pri Krškem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, in vsem, ki^so pokojniku darovali toliko vencev in cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedu Skrabarju, župniku in kaplanu za obred in dr. Tatjani Hvala-Andrejašcvič. Žalujoči: hčerka Marta, vnukinji Helena in Anica z družino ter drugo sorodstvo Ob izgubi svojega dragega moža I AVGUSTA PLENIČARJA iz Črnega potoka št. 8 pri Kočevju se iskreno zahvaljujem vaščanom in sosedom, ki so mi stali ob strani ob težki izgubi, organizacijam in društvom za poklonjene vence in poslednje spremstvo občinski Zvezi borcev Kočevje, org. ZB Črni potok-Zajčje polje, org. Rdečega križa Črni potok-Zajčje polje, Gasilskemu društvu Livold-Črni potok-Zajčje polje, Gasilskemu društvu Dolga vas, Društvu upokojencev Kočevje, tov. Verbiču za poslovilne besede ob grobu, delavski godbi Kočevje za poslednje žalostin-ke, dr. Rupniku in sr. Zori Figar, ki sta več let skrbela za njegovo zdravje, župniku iz Kočevja m vsem ostalim za poslednje spremstvo k večnemu počitku. - Žalujoča žena Berta in drugi sorodniki NOVO LETO je pred nami in opozarja vse dolžnike, da poplačajo dela dobrotnikov. Tudi midva sva velika dolžnika, tako velika, da se ne da poplačati. Zahvalo dolgujeva najinemu dobremu zdravniku dr. Juriju Pesjaku iz Sevnice, ki naju je pred leti rešil gotove smrti in ki naju še danes skrbno zdravi. Oba bolna (saj sin potrebuje ortop. voziček) bova zadovoljna in srečna stopila v novo leto. Tako pa želiva srečo in zdravja v novem letu tudi dr. Pesjaku in njegovi družini in še enkrat iz srca iskrena hvala. JUSTINA IN VINKO SMEH iz Sevnice. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, starega očeta in strica JANKA PEZDIRCA krojaškega mojstra v pokoju iz Črnomlja s e iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnice, Gasilskemu društvu Črnomelj, Občinski gasilski zvezi Črnomelj ter ostalim gasilskim društvom in obrtnikom. Enako se zahvaljujemo sodelavcem Begrada, Novosti, Brivsko-frizerskemu podjetju, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, župniku ter cerkvenim pevkam. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, hčerka Alenka, sin Branko in hčerka Marjanca z družinama, brat Tone z družino, sestre Micka, Nanika, Pepca z družinami ter drugo sorodstvo Črnomelj, 20. decembra 1974 Ob boleči izgubi naše drage žene in mame JOŽEFE JANEŽIČ z Jelševca pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo še pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franc, sinovi Jože, Franc, Alojz, Anton, hčerke Pepca, Lojzka, Milka, Marija in Pavlina z družinami in drugo sorodstvo. V SPOMIN Dne 23. decembra 1974 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi, dobri in nikdar pozabljeni sin in brat BRANKO FUČKO iz Rajca Čas beži, a ne celi ran. Te so vse globlje, žalost vse večja, a naša srca polna solz. Hvala vsem, ki ga niste pozabili in še vedno prinašate cvetje in prižigate sveče na tako prezgodnjem grobu. Neutolažljivi starši, bratje in drugo sorodstvo KRAJEVNA SKUPNOST BUČNA VAS in njeni delovni ljudje se najlepše zahvaljujemo delovnemu kolektivu tekstilne tovarne Novo-teks Novo mesto in njenemu direktorju ing. Avgustu Fajfarju za solidarnostno pomoč pri gradnji vodovoda. Obenem jim želimo srečno in uspehov polno novo leto 1975. ŠTEFKA SKETELJ, Sela 2, Šmarješke Toplice, opozarjam Danico Sketelj iz Vrhpolja 53 pri Šentjerneju in Ponikvarjeve iz Vrhpolja, da prenehajo širiti lažne govorice o meni, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. LOJZKA RAPUS, Foersterjeva 12, Novo' mesto, opozarjam Staneta Tekavca in njegovo ženo, naj prenehata pretepati mene in moje otroke in širiti neresnične besede po tovarni. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala. FRANČIŠKA ČINKOLE, Šmarjeta 24, prepovedujem grabljenje listja po mojem gozdu na Koglem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ( ALOJZ FERKOLJ, Dobrava 4, Škocjan, opozarjam Alojza Šterka ml., naj preneha širiti neresnične besede o mojem očetu, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. ELA IN IVAN ŠKOF, Jurjeviča 37, 61310 Ribnica, prepovedujeva vsako nadaljnjo uporabo parcele št. 2194/113Klvorišča k. o. Jurjeviča, ki se nahaja poleg najine hiše št. 37 v Jurjeviči. Vsakogar, ki bo po dnevu objave tega obvestila samovoljno uporabljal navedeno dvorišče, bova sodno preganjala. Zlasti prepovedujeva hojo in vožnjo. Pripominjava, da sva lastnika navedene parcele po sklepu občinskega sodišča v Kočevju. RAZ NO OSAMLJEN MOŠKI (65) s srednjim posestvom vseh kultur, hišo in gospodarskim poslopjem ob glavni cesti, 20 minut od avtobusne postaje, trgovine in pošte, želi spoznati vdovo ali upokojenko od 50 do 60 let za skupno gospodinjstvo. Ostalo po dogovoru. Alkoholičarke izključene. Ponudbe pod „V NOVEM LETU SREČA ZA OBA". POROČNI PRSTANI! - K moderni .obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! ^OBVESTILA I CENJENE stranke obveščam, da bom od 24. decembra 1974 dalje posloval neprekinjeno od 7. do 18. ure. Priporočam se za na-dalnji obisk in želim vsem srečno novo leto 1975. DAVORIN NOVAK, brivec-frizer, Trebnje. STRANKE obveščam, da bo s 3. januarjem 1975 delavnica odprta od 7. do 12. in od 13. do 16. ure, v soboto pa od 7. do 12. ure. VINKO PLANKAR, TV servis, Krško. BRIVSKO-FRIZERSKI SALONI Jurij Pestner, Zlata Kastelic, Jože Novak, Ciril Pucelj in Tomo Bec obveščajo, da bodo odprti tudi v ponedeljek, dne 30. decembra 1974. Cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1975 in se priporočamo. uifiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiid OGLAŠUJTE V DL! pS'i /M •! MESNICA JANISE iz Kostanjevice čestita svojim odjemalcem in jim želi srečno in zdravja polno*novo leto 1975. Obenem sporoča cenjenim odjemalcem, da zaradi letnega dopusta v januarju 1975 ne bo poslovala. DRAGEMU očetu ANTONU HORZENU iz Jelše iskreno čestitamo za 70. rojstni dan in mu želimo mnogo sreče, zadovoljstva, posebno pa zdravja. Obenem mu kličemo še na mnoga leta! Sinova z ženama iz Nemčije, posebno pa vnukinja Andrea. Lep pozdrav tu di mami. DRAGEMU možu in očetu JANE; ZU ZIDARIČU iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju želijo vse najbolj^ za njegov praznik in 75-letnic° r življenja ter srečno in zdravja polno novo leto 1975 žena Pepca> hčerki Anica, Nežka ter sinovi Jo-že, Ivan in Lojze z družinami. DRAGI teti JEREZIJI MOVRIN * Griča pri Črnomlju za 80. rojstni dan želijo obilo zdravja nečakinja Anica, Lojze z družino ter Jože> France, Matija z družinami in Sti* . ne iz Amerike. LJUBI mami, stari mami in babic' NEŽKI BLAŽIČ iz Karlovško>l» iskreno čestitajo za 80. rojstni dan in 51 let skupnega življenja mož Jože, otroci Pepca, Rezka. Jože, Nežka, Franci, Anica z dru; žinami. Vnuki Miran, Dani, Janl in Irenca pa se zahvaljujejo za vso oskrbo in ji pošiljajo 80 poljub; * čkov. Enako želi Gorenčevi mam1 in atu iz Reštovega srečno novo leto 1975 Janko z družino. ČESTITKA MIZARSTVO ČRTALIČ, Dobrava pri Kostanjevici, želi vsem svojim strankam srečno novo leto 1975 in se priporoča za nadaljnja naročila. j HVALA za sodelovanje Izteka se drugo leto, odkar izdaja pokrajinsko glasilo SZDL časopisno založniško podjetje Dolenjski list Ob tej priložnosti izrekamo tovariško zahvalo vsem delovnim organizacijam, ustanovam, zavodom, društvom ter občinskim skupščinam v 9 občinah našega območja, ki so tudi letos objavljali v našem tedniku svoja obvestila, razpise, komercialne in druge objave, reklamne reportaže in najrazličnejša druga sporočila občanom in poslovnim partnerjem. Prav tako zahvalo izrekamo vsem delovnim organizacijam, ko so objavljale v domačem tedniku razne čestitke za praznike in svoje, delovne jubileje. Dohodek iz vseh teh objav je tudi letos mnogo pripomogel, da je pokrajinsko glasilo Socialistične zveze izhajalo redno in v znatno povečanem obsegu. Kljub ponovnim podražitvam papirja, povečanim tiskarskim cenam in drugim večjim izdatkom naročnine ne bomo spreminjali, in to tudi po zaslugi dohodka, ki smo ga ustvarili z zgoraj omenjenimi objavami in reklamami. Ob koncu leta izhaja pokrajinski tednik Dolenjske še vedno v več kot 29.000 izvodih, razširil pa se je in obdržal že v skoraj vsakem drugem gospodinjstvu večine izmed devetih občin. S tako pomočjo, ki postaja sestavni del skrbi socialistične samoupravljalske družbe za kar najbolj vsestransko razvejano obveščanje, želimo izvrševati vedno odgovornejše naloge v domačem pokrajinskem tedniku tudi v letu 1975. Vsem naročnikom, bralcem, sodelavcem in drugim prijateljem našega lista doma in na tujem želimo zdravo, mirno in novih uspe* hov zvrhano novo leto 1975! DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice,.Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Su.jdohar in Ivan ŽiviČ • UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni _ in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. • IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej -Za inozgmstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 5 2100-6 20-107-3 2002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mdr to, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6-00, 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00. 19.30 in ob 22.00. glasbeni spored od 4.30 do 8.00 Četrtek, 26. decembra: &•!0 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Partizanko gledališče - III. 10.15 Po Tali-jinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tuji-Jj,8- 12.30 Kmetijski nasveti - inž. *U|omir Cajnko: Naloge gozdarstva v luči zakona o gozdovih. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak44. |9.40 Minute z ansamblom Dorka jkoberneta. 20.00 Četrtkov večer jtomačih pesmi in napevov. 23.05 Jerami nokturno. PETEK, 27. DECEMBRA: 8.10 r^sbena matineja. 9.05 Radijska -j°. Peljalo prijete vaščane (nekaj sojih pripeljali iz tanjevice) v zapore in internacijo. V njihova *?^na stanovanja so legisti z Javorovice in drugih ‘■mašnih vasi preselili svoje družine, ki so se iz piih omar gosposko oblekle, dekleta pa si pobile kmečke kite. Neki legisti z Javorovice so .1 lato sami požgat lastne slamnate koče, prepri-,^i, da se iz velikih hiš pri fari ne bodo več ^ili v neprijazno goro. SKRBI NA GOLEM CEMENTU (nedelja, ■ septembra) • prestrašeni zaradi nepričakovanega spopada s ^ 'ati, so se legisti na Gracaijevem turnu tri dni „'Jo utrjevali, kar jim je odložilo pripravljene /irte. Kmetje v okolici pa so prav tako hiteli opravljati skrivališča za imovino, predvsem za cno, žito, mast in prekajene zaloge svinjskega £8a. Na varno so spravljali oblačila, perilo, ko-A denar in dragocenosti. Tudi Janez Šiško s istega vrha je v nedeljo, 20. septembra, po-‘gal hrastovskemu Jožetu Franku seliti imetje nič več varnega vinskega hrama pod tolsto- vrško cerkvico v nov ,,bunker« v Jakšetovi, po domače Škrbinčevi zidanici za Hrastjem. Franko je slišal, da komandant na gradu že zapreza njegovega konja v gosposki zapravljivček, ki ga je vzel Pavličevim v Orehovici. Sedaj bo prišel po-goltnež še po kaj drugega. Šiško se še ni utegnil doma odpočiti, ko mu je okoli pol enih hišo obkolilo krdelo legistov. Devet jih je naštel skoz okno. Komandir Anton Erjavec z Loke je imel opraviti s kolesom, ki ga je vlekel iz dvoriščne kleti. ,,Kje je stari? “ je pred hišnimi vrati kričal eden od obeh Ciganov Hudorovičev, Martin ali Nace, ki sta se s prvimi pridružila belim. „Gremo, boš padel, boš ubit!“ se je med podboji vrat napihnil, ko je vdrl v hišo. Za Ciganom sta v veži stala dva legista. „Pet spredaj, njega v sredo, štirje zadaj!“ je glasno poveljeval Ločan in se oklepal kolesa, kakor da mu ga hoče kdo vzeti. „Sedaj pa pravega tipa ženejo!“ je na grajskem dvorišču vzkliknil stari Turk z Loke, ki je prišel obiskat dva sinova v legiji. „Eno piko imaš, pa bomo že kako stvar rešili,“ se je v zadregi prestopal in jecljal narednik Cvelbar pred dobrim znancem. Janez Šiško je namreč služil na Gracaijevem turnu in je za grajske potrebe kupoval vedno pri Cvelbarju T Jetnika so na arkadnem hodniku v pritličju pahnili v hištrno, poselsko sobo v jugozahodnem trdnjavskem stolpu. Pred vrati je stala posebna straža. Šiško je v mračnem prostoru presenečen zagledal Jožeta Franka in sina Viktorja iz Hrastja, ka- terima je še pravkar »pomagal skriti imetje. Spoznal je vsega obupanega mizarskega mojstra Janeza Kosmača iz Gorenje Stare vasi s sinom Jožetom, ki se je pri očetu učil obrti. Z njimi je bil širokopleči Jože Hudoklin-Jernečkovec, ki se je bil iz Gorenje Stare vasi priženil v Vrhpolje in so ga tam vaščani izvolili za svojega zaščitnika. Iz njegove vasi sta bila tudi Janez Bratkovič-Petre in ugledni krčmar Jože Kos, ki so mu klerikalci že očeta v prvi svetovni vojni vrgli v ječo na Ljubljanskem gradp, ker je postajal nezvest habsburški Avstriji, kakor se je sedaj sin upiral osvajalnemu Rimu. Staremu Kosu so očitali, da je njegova Jugoslovanska ideja“ hudičevo delo, ker je revolucionarno rušila podonavsko cesarstvo, sedaj pa so prav tako dolžili sina, da je v hudičevih mrežah socialne revolucije, ki proti božji volji razkraja razredno družbo. Za zapahi hištrne so bili končno še Jože Koželj s sinom Jožetom iz Zapužev; premožni Jože Piletič z Gradišča; ujeti mladi partizan Anton Švalj iz Kočarije nad Kostanjevico ter neki starec z Vodenic, bos in s krvavimi rokami, ki so mu jih ožulile verige. Dveh jetnikov Šiško ni poznal. Pred večerom so na grad pripeljali zvezanega mlinarjevega sina Albina Drobiževega z Golega, ki se šteje k Cadrežam. Surovi legisti Janez Cujnik-z Gradišča in Mokropoljca Franc Ručigaj in orožnik Martin Zorko so ga bili popoldne prijeli pri dekletu Pepci Rusovi v Maharovcu. „Pleskovič (z Dolenje Gomile) in Praznik (iz Dolenjega Maharovca) ne bosta več tlačila po Golem zemlje, tako je tudi ti ne boš niti Pavlin,“je Ručigaj kričal na mlinarja, ko se je branil, da bi si pustil zvezati roke. Mladega mlinarja so imeli teden dni zaprtega Italijani v Dragi in so ga šele pred nekaj urami izpustili. Komaj je začel dekletu pripovedovati, kako kruto so z njim ravnali, že so ga zopet zgrabili in zvezali, sedaj njegovi stari znanci. „Kmalu se vidimo,“ seje fant obotavljaje se in ves v solzah poslavljal od Rusove, kakor da sam prav ne verjame svojim besedam. V mlinu je pu-stil malega bratca Lojzeta čisto samega. Mati je bila že dve leti v grobu, očeta so Italijani odpeljali kdove kam, starejši brat pa je bil v nemškem ujetništvu. Drobiževa zgodba je bila prav nenavadna. Prednica šmihelskega samostana notredamskih sester Marija Stanislava je 20. junija vpletla gojenki Pepci Rusovi v kite droben listič za farovž v Šentjerneju. V njem je šmihelski kaplap Nande Babnik šentjemejskega kaplana Vinka Kastelca grajal, da že na drugi ukaz ni poslal svojih fantov na zborno mesto. Sedaj naj čaka na tretje povelje, orožje pa naj takoj pripravi na Mokrem polju. Pošto, ki jo je Babnik podpisal z izmišljenim imenom ,,Zabreščan“, je Rusova pokazala fantu, Drobižev pa jo je paslal v Gorjance. Razjaril je zarotnike v farovžu, ne belih, za katere še ni ničesar slišal in nihče zanje vedel. Jetniki so v hištrni ležali na golem cementu, brez odej, vsak s svojimi črnimi skrbmi. Najne-mirnejši je bil Jože Hudoklin, dvainštiridesetletni oče treh otrok iz Vrhpolja. Daje bihvaški zaščitnik, ga še ni toliko skrbelo, kot to, daje v juniju prijel in izročil partizanom Ivana Superino, lesnega trgovca reškega podjetja Raitano. Italijanovi domači nakupovalci lesa in manipulanti so bili prikrita.mreža okupatorjevih ogleduhov in obveščevalcev. Po aretaciji in ustrelitvi šefa je Gorjanski bataljon hitro uničil tudi Superinovo nevarno obveščevalno mrežo. Vrhpoljskega zaščitnika je mučil strah, da bodo sedaj morda legisti od njega izterjali neporavnani račun z Italijani. Mizar Kosmač je patrulji, ki ga je prišla mobilizirat v legijo, povedal, da „bratov po krvi ne gre pobijat“. Takoj so prišli ponj Ločani, ki so bili Starovčanom že dolgo gorki, in mojstra odpeljali v verigah. Kosmačko, ki je hitela za možem, je mesar Rangus prestrašil, dajo bo legist „v stran potegnil in ustrelil". Starovčani, ki so mizarja postavili za svojega vaškega zaščitnika in „so se zmenili, da bodo vedno vsi za enega“, so pa le šli pogumno na grad, pa. se je narednik Cvelbar razhudil, naj se naglo izgube, dokler je še čas. (Lojze Učjak, Gorenja Stara vas, 10. sept. 1946.) „NE VPRAŠAJ ZA KRAVO, AMPAK ZA GLAVO" (ponedeljek, 21. septembra) Na grajskem dvorišču je bilo živo kakor na sejmu. Med množicami kmetov, ki sojih patrulje gonile iz okoliških vasi, se je samozavestno sprehajal požigalec Zidarič-Kramarjev z Grb in rožljal z verigo, s katero je uklepal jetnike. Pravkar so prihajali Selanci, Vratljanci, Volčkovljani in fantje iz Drče. Prejšnji dan jim je Kramar zapretil: „Pojdite sami na Gracarjev turn, ne čakajte, da pridemo po vas jutri mi, ker vas bomo zvezali in tepli.“ Še korak, pa v Novo leto stopil vrli bo občan . .. Zdajle dajmo na rešeto, kar ga trlo je vsak dan. Kaj doživljal je v štacuni, ko je gledal skok vseh cen, kaj počenjal je v komuni, mar zavzet je bil, mar len? Res smo bredli skoz težave; kot orkester, ki brez not več ne najde štime prave, vsak.je hodil svojo pot. Ta izvažal je pod ceno, ta uvažal kravji drek, oni z vztrajnostjo jekleno trošil sredstva na pretek. U4 °ov° o lis \m i w Nove sape so zavele na cestah in vseh poteh, prej harmonike so pele, zdaj je glažek velik greh. In bentijo zdaj oštirji, da v slabo vrti se svet, da na cestah so vampirji da bo treba „kšeft" zaprei Ko.sprejeli smo ustavo, smo zakleli se v en glas, da spreminjamo državo, da prišel je novi čas, ^ da oblast v rokah občana ne prenaša se naprej, da nasprotja so pregnana, da navzgor bo šlo odslej. V centru regije dolenjske še čez Krko pne se most, vzorec skromnosti slovenske,! za obirat lepa kost. Vsak občan besni in zmerja, ko v koloni leze čez, most normalen znova terja, ne obljube, most zares! I#1 C/ Vendar praksa resno kaže, da spotika se korak. Vsak zgovarja se in laže, češ: začetek je težak. Vse preveč je papagajev, ki čebljajo brez možgan, z raznih mest in položajev,"' marsikdo kar tja v en dan. * 1 f I Gospodarstvo je kot krava, ki jo vlečeš za seske. Dokler kaj v vimenu plava, vse je dobro, vse še gre. Če pa vime se izteče, ti pa molzeš kar naprej, krava brcne te in reče, da bedak si, trot brez mej. & Trot čebelam je v veselje, ker jim lajša samski stan. Ko izpolni nežne želje, vržen v mraz je in izgnan. Njemu človek naš je sličen, kdor se trudi in peha. Ko dobil bi red odličen, nekdo koj ga osvinja. 4 TOZDI, POZDI,SISI, ISI - V glavah letos nam šume, vsi smo budni, vsi kot risi, saj za našo stvarnost gre. Kaj bi zakon in prisila, j bistvo naš je sporazum, zraven še enakost mila, pa odločnost in pogum. 1 □ Ker je doba združevanja, Francelj k Micki pohiti, ko petelin dan oznanja, še v objemu se mudi. J Vse se spaja, povezuje, kmet, zdravnik, mizar in pek, družno vse se načrtuje, se spečal je s KRKO LEK. Raca je žival domača, lepa ptica je labod, biftek dobra je jedača, a tovariš — ni gospod! Vse smo šole prevetrili, bliskovito in brez muk, Marxa znova smo odkrili, da idejen bo pouk. V Prečni zraslo letališče je ponos meščanom vsem, kot na Loki je kegljišče v radost duši in očem. Vendar v Prečni jumbo—jeta videl še nihče ne bo, Ker — o smola — cerkev sveta preveč sega pod nebo. Kje je nova pasja uta, nas obvešča vrli tisk, kakšna jajca nese puta, kakšno tele je od lisk. Mnoge pa vse bolj zanima, kdaj bo zdomec spet doma, kdaj bo spet pri plači plima in ta kriza bo prešla. j?' ^e>>y Vv n/lN 0\N^ tJr bMC za Evangelista in drugih apostolov ter Kristusa, bomo bržkone izvedeli že čez mesec ali dva. Slike so zdaj v rokah strokovnjaka, dolenjskega rojaka Viktorja Povšeta, ki dela kot restavrator v Celju. Ob koncu poletja smo pisali o dvanajsterici izredno starih pleterskih slik, za katere smo menili, da jih je morebiti naslikal celo znameniti holandski slikar van Dyck. To mnenje smo opirali na primerjavo ene izmed slik apostolov v pleterski kartuziji, ki se po formatu in tudi po barvah popolnoma ujema s tako sliko v budimpeštanskem muzeju. Edina razlika: v Pleterjah je slika narejena na les, v Budimpešti na platno. Kako stara je v resnici pleterska podoba Jane- Kajpak bomo v Prilogi o mnenju strokovnjaka čez čas obširneje poročali, tokrat pa na drugi strani objavljamo zapis ALI ZARES VAN DVCK? , v katerem pišemo o tem, kar je doslej že znanega. Nekaj več kot leto dni star odlok novomeške občinske skupščine, ki govori o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj, smo v nekaterih novomeških lokalih preizkusili v praksi. Akcijo, ki nosi naslov NOBENEGA KOZARČKA PRED SEDMO ZJUTRAJ! objavljamo na tretji strani priloge, v njej pa opisujemo, kaj sta naša novinarja doživela, ko sta še v prepovedanem času hotela dobiti alkohol. Znameniti ruski pisatelj Lev N. Tolstoj je dejal: „Vino zastruplja človeške duše in njihovo potomstvo . . Zato smo ob koncu akcije zapisali še nekaj ugotovitev znanstvenikov, kako vpliva alkohol na nosečnice in njihove še nerojene otroke, pobrskali pa smo tudi za podatkom svetovne zdravstvene organizacije, ki trdi: od 16 oseb, ki občano uživajo alkohol, postane ena kroničen alkoholik! DOLENJSKI LIST 8P! 1 . Wgšm I AUZARES VANDVGK?!^« v vesolju V naši prilogi smo sredi avgusta pisali o domnevi, da je 12 slik (10 olj na lesu in 2 na platnu) apostolov in Kristusa morebiti nastalo pod roko znamenitega slikarja Anthonisa van Dycka oziroma celo Rubensa ali pa njunih šol. Domnevo smo opirali na sorazmerno starost slik, ki jo je bilo mogoče spoznati s prostim očesom, še bolj pa na presenetljivo odkritje Dušana Dežmana, ki je leta 1970 v budimpeštanskem „Szepmuves-zeti Muzeum" naletel na popolnoma enako podobo Janeza Evangelista, kot jo imajo v Pleterjah — le da je tista v Budimpešti na platnu, ta v Pleterjah pa na lesu. Obe podobi sta do milimetra enaki: obe merita 49,5 x 64,5 cm! V članku „Zanimive lorenske umetnine v slovanskih deželah", ki je izšel v reviji Lorena leta 1939, piše med drugim, da je pleterska slika „Devica z otrokom" stara in dobra van Dyckova kopija, nikjer pa ni niti besede, kdo naj bi naslikal apostole. Pač: omenjeno je, da je čas njihovega nastanka iskati v Rubensovih začetkih. To so bila izhodišča, po katerih je bilo moč verjeti, da gre zares za dela velike umetniške vrednosti in hkrati za izredno stara dela. Dokaz več za možnost smo takrat videli tudi v tem, da je Janez Evangelist, ki ga v Budimpešti štejejo 'za van Dyckovo delo, naslikan na platno, medtem ko je enaka pleterska slika na lesu. In v 17. stoletju je bilo kaj malo verjetno, da bi kdo kopiral na les s platna ... Upoštevati velja, da je Bosserville, od koder so prinesli v Pleterje podobe apostolov, komaj 50 km od belgijske meje, van Dyck pa je, kot je znano. nekaj časa živel tudi v Antvverp-nu. In kdo bo razvozlal uganko? Pleterska kartuzija je dala v analizo vseh 12 podob, za katere sodijo, da so znamenito delo starega slikarja. Ali gre za van Dycka ali za njegovo šolo ali za kaj drugega, bo povedal restavrator Viktor Povše, Dolenjec iz Dolenjskih Toplic, ki pa zdaj dela v Celju. Znan je kot izboren strokovnjak, saj so nekatera njegova restavratorska dela — mednje gre šteti restavracijo ptujske Pieta iz 15. stoletja — požela tudi evropski sloves. Prve analize kažejo, da gre pri 12 slikah apostolov in Kristusa, ki so v lasti pleterskega samostana, za olja na tesanem lesu. Dokončno sodbo o starosti teh del in o morebitnem avtorju bo lahko restavrator povedal morebiti že čez mesec ali dva. Kajpak gre za izredno na- tančno in temeljito delo, pri katerem je potrebno opraviti tudi več primerjav, preden bo mogoče izreči tako pomembno sodbo. Če bo restavrator Povše potrdil domneve o starosti in kakovosti teh del, potem bo 12 podob postavljenih na prvo mesto med več kot 70 umetniškimi deli, ki jih hrani pleterski samostan. In med pleterskimi umetninami so tudi take, kot na primer marmornati oltar, ki ga je opatiji v Salignacu podarila madame Pompadour, relikvi-arij s krvo Janeza Krstnika, hrastovi kipi nancyjskega umetnika Klema in številne slike od Notre-Dame de Lorette do slik Prefontaina, morebiti tudi Bassana in Restouta. Toda na končne sodbo počakajmo še mesec ali dva. . J. S. t V letu, ki se izteka, se je na glasbene odre vrnilo precej znanih imen, o katerih nekaj časa ni bilo dosti slišati. Eric Clap-ton, Bob Dylan, Johnny Win-ter, Electric Flag, Bloodwyn Pig so med najbolj znanimi povratniki, ki so ponovno stopili na pot k slavi. Za Eriča Claptona je bil povratek zelo uspešen. Zanj' se je prvič slišalo, ko je igral pri Vardbirds, slavo pa mu je prineslo igranje pri Bluesbreaker-sih Johna Mayalla, Postal je eden najbolj cenjenih belih kitaristov bluesa. Po sodelovanju v skupini Cream, Blind Faith in Derek and the Dominoes, s katerim je posnel slovito Laylo, je bilo njegovega sodelovanja s skupinami konec. Pojavil se je še na dveh koncertih, nato pa se je umaknil. Letos se je veliki mojster kitare po dveh letih, kot kaže, za dalj časa vrnil na glasbeno sceno. V Ameriki je s pomočjo ameriških glasbenikov posnel album „461 Ocean Boulevard", ki je njegovo ime ponesel na top lestvice. Čeprav kritika nad albumom ni bila preveč navdušena, je kmalu postal zlat, prav tako pa je postala kmalu zlata tudi mala plošča „I Shot the Sheriff". Po teh uspehih se je Clapton odpravil na turneje. Med drugim je nastopil v Muenchnu, kjer ga je poslušalo tudi več jugoslovanskih ljubiteljev rock glasbe. Ta koncert mi bo ostal še dolgo v spominu. Od prvih skladb, ki jih je Clapton zaigral na akustično kitaro, pa do vseh tistih na električni kitari je navdušenje poslušalcev rastlo. Znane skladbe so zvenele malo drugače, kot jih poznam s plošč, čemur je vzrok verjetno drugačen aranžma in sodelovanje pevk. Clapton je na koncertu deloval skromno in prav nič zvezdniško, spremenjen pa je tudi njegov zunanji videz. Le v igranju je ostal stari Clapton, ki je ponovno dokazal, da sodi v vrh rock kitaristov. Sicer ne več tako dolgi soli na kitari so izzveneli čisto. Clapton je igral nežno in občuteno ali pa hitro in agresivno. Ko je zaključil redni nastop z „Laylo", je moral na zahtevo publike dodati še nekaj skladb. Nastopa je bilo konec, prižgale so se luči, road managerji so začeli pospravljati opremo. Prehitro je bilo konec, a kaj smo hoteli? Ne preostane nam nič drugega, kot da poslušamo njegove plošče in pri tem obujamo spopiine na to lepo glasbeno doživetje. Pa še to: plošča „461 Ocean Boulevard" se dobi tudi pri nas. CVETO ŠALI Decembra 1962 je na seji ameriškega raketnega društv, Karl Sagen, svetnik ameriških oboroženih sil za vpral življenja zunaj Zemlje, dejal, da mora biti človeštvo prif 5 je no, da so nas inteligentna bitja iz vesolja že obiskala i imajo ali so imela svoje baze na temni strani Meseca. So ska zveza je do 1966 poslala dva instrumenta za snem dovolj blizu našega naravnega satelita, da sta lahko pos in poslala na Zemljo kvalitetne fotografije. Zamisliti se nad dejstvom, da so slikali le temno stran Meseca in se s| niso zanimali za tisto, na kateri je kasneje pristal prvi čle in na katero so Sovjeti poslali tudi svoj Lunohod Zanimivo je tudi, d^je^d 7.000 slik, ki jih je na Zer poslal Ranger 8, bilo objavljenih v časopisih samo ne Takrat se je precej govorilo o tem, da jih nočejo da javnost zato, ker bi se na njih lahko marsikaj videlo. Ve da je večina slik prikazovala krater Alfonsus, kaj pa je bil kratru, to se ne ve. Začelo se je govoriti o nekakšnih J sečevih kupolah", majhnih zaobljenih vzboklinah, ki sol vedno bolj številne. Strokovnjaki so izračunali, da merijc kupole v premeru kakšnih 250 metrov in da se selijo mesečevi površini. Pojavili so se prvi'glasovi, da bi to laf bile nekakšne vesoljske postaje. V noči 29. oktobra 1963 so severno od kratra Herodol Mesecu opazili dva snopa močne rdeče svetlobe. Ponoči novembra je ta svetloba izginila in se pojavila ob južr obodu kratra Aristarh. Junija 1962 je Frank Edvards presenetil javno poročila o petih sovjetskih vesoljskih žrtvah, f1. opisal tudi primer dveh kozmonavtov, moškega so ju izstrelili v vesolje 17. februarja 1961. N so postaje za radijsko spremljanje v Upsali, rinu zabeležile pogovore med tema nesrečni njihovo postajo na Zemlji. Zaradi neke okvar! vrniti iz orbite in sta najbrž umrla v vesolju. Kozmonavta sta v zgodnjih večernih urah 24. sporočila na Zemljo, da se dobro počutita, veodar zaloga kisika skoraj že pošla in da luči ne gore. Moški l,. povedal, da je praktično nemogoče opazovati ina»iume Dodal je še, da so radijski signali, ki prihajajo do njiju, šibki, vendar se vesoljska ladja drži določene orL te. Takrat se je vmešal razburjen ženski glas: „Prijela ga b in močno držala z desno roko! Glej skozi odprtino za op** vanje! Držim ga ..." Čez nekaj sekund je spet spregov*' moški: „Poglej, tukaj je nekaj! Če se ne rešiva, svet ne* nikoli zvedel za to. Držim ga ... Težko je ..Nato sc zaslišalo nekaj nerazumljivih glasov, potem pa se je vmeJ1 njihova zemeljska postaja in objavila, da je po moskovsk* času ura osem zvečer. , , Gotovo je, da sta nesrečna vesoljca videla blizu svoje' soljske ladje nekaj, kar ju je najprej presenetilo, nato! prestrašilo. Aprila 1964 so Američani izstrelili v vesolje vesolji ladjo Gemini 8 brez posadke. Ko je bil Gemini že v orbiti, *! se mu pridružili štirje neznani leteči predmeti. Zaprepad^! tehniki in znanstveniki v spremljevalnih postajah na Ze^' so videli, kako se neznani leteči predmeti razmeščajo b'u Geminija: dva nad njim, eden za njim, eden pa pod njiV Neznani leteči predmeti so tako spremljali ladjo cel okrog Žemlje. Ko je major Gordon Cooper maja 1963 letel zaJ°i: krog okrog Zemlje, je po radiu poslal v spremljevalno po*#c blizu Pertha v Avstraliji poročilo, da se mu približuje i«1/ zelenkast predmet, ki se giblje v smeri vzhod - zahod, kafi*1 ravno nasprotno od smeri orbit umetnih satelitov. Ta pi*^ met je na instrumentih za spremljanje vesoljskih ladij vi kot mnoge druge občinske skupščine je tudi novomeška 18. oktobra lani v 24. številki Skupščinskega Dolenjskega lista objavila odlok, ki Pravi: „Organizacije združenega dela, druge organizacije, ki opravljajo gostinsko dejavnost, in občani, ki opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, ne smejo točiti alkoholnih pijač v času od končanega normalnega obratovalnega časa do 7. ure zjutraj, razen ob nedeljah in praznikih, ko prepoved ne velja." V naslednjem členu je pojasnjeno, da ta prepoved ne velja za hotele in druge enote, ki nudijo gostom prenočišča glede njihovega internega poslo-vanja z gosti, ki pri njih prenočujejo. Kazni, ki so Zagrožene za kršitev tega odloka, znašajo: od 300 do 3.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, do 300 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe, do 1-500 dinarjev pa samostojni gostinci. preizkos po novomeških lokalih Na najbolj učinkovit način so se skušnjavi, da bi točili pred sedmo uro zjutraj, postavili po robu I Povsod tam, kjer odpirajo šele ob sedmih. Ob sedmih odpre svoja vrata vinotoč pri Industriji Motornih vozil, zaradi katerega je imela tovarna | obilo preglavic, ker so zaposleni pred delom, med delovno malico in tudi po delu radi zavili na poži-rek alkohola, njihova storilnost pa je bila v podjetju bolj šibka. Prav tako so se pametno izognili skušnjavi v gostilni „Pri rotovžu", pogostem sha-lališču netreznih, od koder se dostikrat tudi sredi dneva razlega vesela pesem pijanih pevcev. Tudi kolodvorska restavracija v Bršlinu je imela pred i odločilno urojć zaprta svoja vrata, čeprav je bilo J'elikokrat slišati, da je dolenjski vlak pravo zbirališče prijateljev dobre kapljice. Oskrbujejo se pač Pri drugih virih .. . Zaprta je bila tudi „Gadova Peč" v Bršlinu, ki je v večletnem času svojega obstoja dobila že sloves lokala, kjer se ne zbirajo zgolj trezni... In končno je bilo pred sedmo zjutraj zaprtih tudi več drugih novomeških lokalov. V tistih lokalih, ki so že pred sedmo zjutraj imeli odprta svoja vrata, sva naredila obhod, v katerem sva na vse mogoče načine skušala doseči eno: da bi dobila vsaj kapljico alkohola! Kaj sva doživela? hotel kandija Nekaj minut čez šesto sva premražena stopila iz jutranje megle v topel in še nezakajen ter čist hotel Kandija. Najina prva pot: naravnost k šanku, na katerega so se že obešali prvi jutranji gosti. Pogled ni obetal nič dobrega: nekateri so pili ekspres kavo, eden se je že navsezgodaj nalival z mrzlo coca-colo in — o, sreča! — eden je imel v roki dva deci rdečega, žal — ribezovega soka. Kot iz puške sva ustrelila: „Ekspres in mali vinjak; čaj z rumom!" Natakarica se ni dala zmesti: „Mali vinjak ob sedmih . .." in je dala skodelico pod avt9mat za ekspres kavo, v kuhinjo pa je zaklicala: „Čaj z limono!" Naj sva ji še tako prigovarjala, da rumček in vinjak zares ne moreta škoditi, naj sva ji povedala, da v tej jutranji uri niti požirek strupa ne bi storil nič žalega — ostala je neomajna. Še več, sploh se ji ni zdelo vredno prepirati se z nama. Sosed, ki je slonel na šanku na najini levi, nama je svetoval: „Poskusiti morata drugače: ko bosta dobila naročeno, postavita skodelici pod pult in pokažita, kaj bi rada. To se opravi brez besed!" Zares je bilo brez besed: natakarica se je delala, kot da ne vidi najinih nemih prošenj. Potem je izkušeni gost povedal, da so v tem hotelu zaradi preranega točenja enkrat že plačali kazen. Tega sicer ne veva — vendar je dejstvo, da nisva dobila niti kaplje alkohola, čeprav je bilo v šanku lepo razvrščenih kar 80 steklenic različnih vrst alkohola. Bila sva sicer narobe postrežena, ker čaja z limono ni nihče naročil — toda občinski odlok ni bil prekršen ... kavarna na glavnem trga Poznate tisto šalo, ko je pijanec prišel pozno domov in si je v temi pripravil čaj z limono? Ožeto limono je vrgel na mizo in odšel spat. Zjutraj pa je ugotovil, da je zavil vrat — kanarčku. Navsezgodaj zjutraj je bilo tudi v kavarni na Glavnem trgu tako, kot da bi pomorili celo farmo kanarčkov. Sam čaj z limono, na vsaki mizi ožeta limona . . . Brrr. Hrabro sva naročila: „Brizganec in ekspres z rumom!" Čaj z rumom sva iz varnostnih razlogov opustila — lahko bi se primerilo, da bi morala spet piti čaj z limono. Čisto mirno, toda dovolj odločno nama je natakarica povedala: „Alkohola pa pri nas pred sedmo ne morete dobiti!" In je bila povrh močno začudena, češ da je že več kot leto dni v navadi tako. Midva sva sicer še nekaj kobacala, češ da si s kavo še grla ni mogoče oprati, vendar je bilo vse najino govorjenje bob ob steno. Ker nisva polovičarja, tudi kisle vode in ekspres kave nisva marala, saj nama niso privoščili ne vina ne ruma. pri vodnjaku Kako je bilo včasih lepo, ko se je tej restavraciji še reklo „Ribja" .. . Opolnoči so peli, ob šestih zjutraj so pa že pili. Zdaj pa ni več tako. Junaško sva stopila k šanku in mladega natakarja strogo pogledala, ko sva naročila: „Vinjak in dva deci rdečega!" Ko je začel majati z glavo, sva bila pripravljena vse skupaj zamenjati za pivo, a tudi tega ni hotel dati. „Kako naj pa delava, če ne bova dobila ničesar po grlu? " sva ga spraševala. „Počakajta do sedmih, takrat začnemo točiti tudi alkohol," je bil neomajen, midva pa se tudi nisva dala: „Saj pivo ni alkohol!" sva poskušala s staro pijansko zvijačo. In ko iz te moke ni bilo kruha, sva zagledala nekaj kozarcev pod vodo v koritu in sva ga pritisnila ob steno: „Aha, drugim točiš, nama pa ne maraš. Vidiš, kakšen si!" „Kar poglejta, da so kozarci suhi, da so še od včeraj ..." nama je dokazoval. In tako z alkoholom ni bilo nič, čeprav se restavracija z eno noč nepomitimi kozarci ni preveč izkazala. Do pijače bi lahko prišla edino tako, da bi prejšnjo noč najela tu tudi prenočišče — potem bi si alkohol lahko po postavi naročila v sobo pred sedmo . . . metropolov ekspres Ekspresna restavracija hotela Metropol na novomeški avtobusni postaji ima neprekinjen promet, toda trdosrčne ljudi, kar se spoštovanja predpisov tiče. Sicer pa je tu zares majhna možnost, da bi pred sedmo prišla do pijače, ker bi morala pretentati najprej blagajničarko in potem še natakarico za šankom. In že blagajničarka je odločno odbila vsakršne pogovore o alkoholu. Tako v štirih novomeških lokalih pred sedmo uro zjutraj nisva dobila niti kapljice alkohola. Če bi se ga hotela napiti, bi morala na Otočec, v tamkajšnji bife ob avtomobilski cesti, ki je odprt vseh 24 ur na dan, kjer ta predpis ne velja - saj lokala sploh ne zaprejo. Toda tam bi bila druga nerodnost, ker se dostikrat ustavi patrola prometne milice - in kaj lahko se zgodi, da je človek ob vozniško dovoljenje že navsezgodaj zjutraj. .. mnenje pnklicanega Po končani, tako „slabo" opravljeni akciji sva po telefonu vprašala za mnenje še načelnika medobčinskih inšpekcijskih služb Franca Kotnika. O točenju alkohola pred sedmo uro zjutraj je povedal naslednje: „Ugotavljamo, da se odloka povsod dosledno držijo in tudi iz podjetij se nič ne pritožujejo, da bi ga v kakšnem lokalu kršili. Tudi naši inšpektorji doslej niso zasledili kršitev prepovedi točenja pred sedmo uro zjutraj. Edino v novo odprti slaščičarni Šolskega centra za gostinstvo na Glavnem trgu so nekaj časa točili tudi alkohol, potem pa smo jih opozorili in napisali odločbo o prepovedi, pa se zdaj držijo odloka." Saj res: midva pa v slaščičarno sploh nisva šla, misleč: „Tam prodajajo le tortice in čaje in rum bi lahko dobila le v rumovi torti.. ." Zares, kako mirno, prijetno in čisto je bilo pred sedmo zjutraj v novomeških lokalih: nič alkohola, nobenega pijanskega prepevanja! Ko sva se nekaj ur pozneje spet pojavila v kavarni na Glavnem trgu, je bilo vse drugače: zrak zakajen, da bi ga lahko z nožem rezal, na mizah pa komaj kje kaj brezalkoholnega. Še v čaj so točili rum — kot da bi vse limone in vse brezalkoholne pijače prodali že do sedme ure zjutraj! Kajpak je odveč pričakovati, da bo zgolj prepoved točenja alkoholnih pijač pred sedmo zjutraj pomagala zatirati alkoholizem. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji že okrog 100.000 alkoholikov. To pomeni približno toliko nesrečnih družin, ogromno osebnih tragedij, razdrtih zakonov, nesrečnih otrok. Znameniti ruski pisatelj Lev N. Tolstoj je dejal: „Vino zastruplja človeške duše in njihovo potomstvo ..." Znanstveniki pa ugotavljajo: v NDR so pregledali 149 otrok, katerih očetje in matere so alkoholiki. Ugotovili so, da so ti otroci začeli pozneje hoditi kot normalni, da so zaostali v fizičnem in umskem razvoju. Pogosteje so imeli glavobol, bolečine v trebuhu, padali so v nezavest in lotevala se jih je vrtoglavica. Sovjetski znanstvenik L. A. Bogdanovič je ugotovil, da pri ženskah, ki pogosto pijejo alkohol, v četrtini vseh primerov pride do patološke nosečnosti. Porod je zelo težak in vsak četrti novorojenček iz patoloških nosečnosti se rodi mrtev. Britanski znanstvenik Sullivan je dognal, da umirajo otroci, ki so jih rodile matere alkoholičarke, v starosti od enega leta do dveh let dvainpolkrat pogosteje kot otroci zdravih mater. Mati, ki doji, pa pije alkohol, neposredno zastruplja otroka! Kajpak alkohol ni le sovražnik otrok: že dolgo časa je znano, da alkohol slabi moško spolno moč. Sovjetski znanstvenik B. M. Segal je z raziskavami prišel do osupljivega podatka: več kot 40 odstotkov alkoholikov ima različne probleme v seksualnem življenju, dostikrat pride do popolne impotence. Podatki svetovne znanstvene organizacije so dovolj zgovorni: od 16 oseb, ki občasno poskušajo alkohol, postane ena kronični alkoholik. To pa pomeni, da se spremeni psihični ustroj človeka in da pride do razvrednotenja osebnosti... Alkoholizem je huda družbena bolezen: za zdravljenje alkoholikov gre ogromno denarja, še več pa ga ljudje zapravijo za nakup alkoholnih pijač, enega od najhujših sovražnikov človeške družbe. Prepoved točenja alkoholnih pijač pred sedmo uro zjutraj nedvomno vsaj deloma pomaga v boju proti alkoholizmu, vendar si zgolj od tega ne moremo obetati večjih uspehov. Na ljudi bi morali razen s prepovedmi vplivati še z vzgojo, da bi se odvadili tega strupa, oziroma še bolje: da mladi ne bi segali po njem. Da nas na tem področju čaka še težka bitka, dokazujejo tisoči alkoholikov, pa tudi vrste pred bifeji, gostilnami, šanki - ko ob sedmih začnejo točiti alkohol. Vendar ni škoda nobenega napora, da bi premagali to zlo! A. BARTELJ J. SPLICHAL Gotovo poznate kakšno sosedo, ki na cesti velja za lepo oblečeno, doma pa jo srečujete še sredi dopoldneva v spalni srajci in domači halji ter vso razkuštrano. Nekatere se zjutraj kar ne morejo spraviti iz pižame in v takem oblačilu celo pospravljajo ali pa brkljajo'po balkonu, morda celo po vrtu. Kako nerodno je taki ženski in slučajnemu obiskovalcu, ki pozvoni, pa je treba odpreti vrata. Kako nerad tudi mož in otroci gledajo tako „strašilo", ki z metlo leta po stanovanju in jim taka tudi napravlja zajtrk ali malico. Samo stvar navade je, da se zjutraj takoj umijemo in oblečemo, pa tudi naličimo, kot da gremo takoj na cesto. Seveda je žena pri domačih opravilih napravljena delovno, v predpasniku, tudi sicer drugače kot tedaj, kadar gre na cesto. Pri vsem tem pa je vendarle lahko urejena in ne daje videza zanemarjenosti. Tudi doma se lahko prav domiselno oblečete. Ko kupujete rožasto blago za pralne zavese v kuhinji, vzamete blaga malo več, pa imate še enak predpasnik in ruto za na glavo. Iz takega blaga lahko same naredite tudi dolgo krilo. V stanovanjih, kjer imajo centralno kurjavo, boste v dolgem domačem krilu lahko brez nogavic. Krilo, ki bo pogosto umazano, lahko večkrat daste v pralni stroj, nogavice pa bodo ostale cele. Za razna hišna opravila, pri katerih mora ženska porabiti več energije, kot: ribanje poda, čiščenje oken, loščenje parketa, pa so najbolj praktične dolge hlače. Pa še to: že davno ni več „nobel", če preživite dan doma v domači halji. Sploh pa ne iz najlona, ki se tako rad trga. Tako oblačilo pride prav samo še v primeru, da ga sredi noči ali zjutraj oblečete, ko greste v kopalnico ali v sanitarni del stanovanja. R. B. VSLC2BI DOBIŠ SAMOZAVEST Cilka Gabrijel, 31 let, delavka v NOVO LESU v Trebnjem, stanuje v svoji hiši v Trebnjem. Poročena s šoferjem, ima 13-letno hčerko Marto, ki hodi v 7. razred osnovne šole. To so glavni podatki o neposredni proizvajalki, ki v svojem kolektivu velja za dobro moč. Vestno in pošteno. — Tovarišica Cilka, v službi imate dokaj naporno delo pri stroju, skrbite tudi za družino — vas dvojni poklic ne izčrpava in obremenjuje? „Me, vendar sem bolj zadovoljna, odkar sem v službi. Nisem še dolgo, ker v Trebnjem za ženske srednjih let ni bilo delovnih mest. Ko je odprl tovarno NOVOLES, nas je več poprejšnjih gospodinj dobilo delo. Če je ženska doma, lahko ves dan gara, pa njeno delo ni cenjeno in tudi sama ima slab občutek. V službi je drugače: delaš, zaslužiš, in če si priden, te upoštevajo. Ko pridem s ,šihta', se mirne duše po kosilu usedem k ročnemu delu, k počitku. Gospodinja pred domačimi nerada sedi, ker mislijo, da nima dela. Ženska šele v službi dobi pravo samozavest." — Kaj pa vam pomenita sreča in osebno zadovoljstvo? „Srečna sem, kadar smo vsi trije doma, skupaj cela družina. To se pri nas dogaja navadno le ob koncu tedna, ker je mož šofer in vozi na daljše proge, pa ga po tri dni na teden ni domov. Največkrat vozi v Nemčijo." — In vaša Marta? Kako jo vzgajate? „Pozna se ji, da sem bila z njo in pri njej, dokler je bila manjša. Zaenkrat nimam prav nobenih vzgojnih težav. Je skromna, v šoli pridna, doma mi pomaga. Stroga sem z njo, ampak je ne tepem." — Kaj vdm je v vsakdanjem življenju v veselje? „Rada imam doma vse pospravljeno. Hišo smo pred kratkim dogradili, pa še vedno kaj manjka. Sama sem lakirala parket, sama polagala tapete. Ko je okrog mene vse lepo in nastopi večerna tišjna, grem v posteljo in berem. Časopise in revije kupujem, knjige si izposojam. Tudi televizija mi je v razvredrilo. Nadaljevanke imam najraje, najbolj pa mi je bil všeč film Cvetje v jeseni." Posrebali sva kavico, po žensko poklepetali, in že sem imela občutek, da sva postali dobri znanki. RIA BAČER GUBE NAVRATU Mnogim se leta poznajo predvsem na vratu, ki ima tanko kožo, zato se hitreje naguba kot drugod. Razen tega vsebuje koža na vratu malo maščobe, koža pa se brez nege hitro izsuši in nastajajo prezgodnje gube. Za vrat je najbolj škodljiva nepravilna drža. Če se hočete izogniti prezgodnjemu staranju vratu, držite pri hoji glavo zmeraj pokonci, ramena pa imejte spuščena. Čez dan lahko mimogrede pri sedenju ali med hojo nekajkrat brado potegnete navznoter in iztegnete tilnik, da se sprostijo vratna vretenca. Spite po možnosti brez blazine, če pa jo že morate imeti, naj bo majhna. Uspešne dnevne vaje so še: izgovarjajte večkrat glasove U in X in večkrat na dan obračajte glavo v krogih naprej in nazaj. To nič ne stane, potrebna je le dobra volja. Vrat pa potrebuje, kot obraz, vsakdanjo in večerno nego. Na čist vrat nanesemo hranljivo kremo, enkrat na teden pa priporočajo tudi masažo. Masaža namreč po- te ste se zadnji hip odločili za silvestrovanje v lokalu in vas skrbi, da boste v stari obleki nemoderne, skušajte na hitro svojo garderobo posodobiti. Predlagamo nekaj zamisli: okraske na stari črni obleki potrgamo in našijemo nove v trikotni obliki. Na gladko obleko prišijemo lahko vezeni del ali pa staro „boljšo" obleko posodobimo z rožo in pasom iz enakega svetlečega blaga. Še je čas tudi v treh dneh nakvačkati brezrokavnik in torbico iz svetlečega garna. spešuje kroženje krvi, poživlja delovanje celic in krepi kožo. Vrat masirajte zmeraj od zgoraj navzdol. Z obema rokama vtirajte na sprednji del vratu in tilnik obnavljajočo kremo, potem z dlanmi obeh rok krepko trepljajte brado, s prsti pa masirajte čeljustni del brade proti ušesom. Če imate že močno naguban vrat, se uspeh take nege seveda ne bo pokazal čez nekaj dni, ampak čez čas, zato ne kaže prehitro vreči puške v koruzo. Seveda pa je uspeh tem večji, čimprej začnete vrat negovati. R. B. icm sava KRŠKO Nudimo izdelke za gradbeništvo in elektrogospodarstvo zlasti stropne plošče, betonske zidake, betonske podstavke, transformatorske betonske hišice in gramoze vseh vrst. Opravljamo projektiranje. OBČANOM ČESTITAMO ZA NOVO LETO! SREČNO *75! PRIPOROČAMO NAŠE POHIŠTVO V MODERNI IN STILNI IZVEDBI ZA CELOTNO OPREMO STANOVANJ. trebanjska industrija montažnih objektov trebnje Z nedavnega obiska tovariša Tita v Krškem SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO OBČINSKA KONFEBENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS vodstva organizacij in društev v občini 2ELIJO VSEMOBCANOM SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS in vodstva drugih organizacij ter društev v občini ČESTITAJO OBČANOM ZA NOVO LETO 1975 ! VSEM ČESTITAMO ZA NOVO LETO ! lesni kombinat novoles novo mesto straža Projektiramo, razvijamo in izvajamo montažno gradnjo objektov za potrebe industrije, kmetijstva, trgovine, za splošne družbene potrebe in druge gospodarske panoge. Proizvajamo in montiramo serijske gradbene elemente: — jeklene konstrukcije — sendvič strešne elemente MONOPANEL — sendvič fasadne elemente SOMATHERM Po naročilu.izdelujemo še: — izventipske konstrukcije — mostne žerjave — cisterne vsebine od 300 — 200.000 I SREČNO *75 INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME KOČEVJE OBČANOM ČESTITAMO ZA NOVO LETO jSt "SSt 'Soje ^-js^ SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS vodstva organizacij in društev v občini ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1975! KEMIČNA TOVARNA MELAMIN KOČEVJE VSEM ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1975! m teksti.la.xia, E KOČEVJE OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM 2ELIMO VELIKO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1975! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Z DAR KOČEVJE OPRAVLJAMO VSE VRSTE GRADENJ NA OBMOČJU KOČEVJA, LJUBLJANE IN REKE! GRADIMO STANOVANJA ZA TRG! VSEM KUPCEM ZA VSE VRSTE OKEN -10% V VSEH TRGOVINAH Z GRADBENIM MATERIALOM IN V NAŠIH PRODAJNIH SKLADIŠČIH V: ribnici, beogradu,ćupriji, jurdanih, nišu, slavonskem brodu in vinkovcih * kovinar kočevje RESKA CESTA 23 — centralne kurjave — vodovodne instalacije — klimatske naprave — razna druga kovinska gradbeno-obrtna dela PRIPOROČAMO NASE STORITVE IN HKRATI ČESTITAMO ZA NOVO LETO! SREČNO *75! PETROL VSI, KI POTREBUJETE PROIZVODE NAFTNIH DERIVATOV SE OBRAČAJTE NA NASE PODJETJE. POSTREŽENI BOSTE HITRO, SOLIDNO IN PRAVOČASNO. ČESTITAMO ZA NOVO LETO! PETROL - POSLOVNA ENOTA BREŽICE KREIT1EN INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN NOVO MESTO ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1975! Avtopromet, gostinstvo in turizem NOVO MESTO-STRAŽA Opravljamo prevoz tovora in potnikov. Priporo čarno gostinske storitve v hotelu METROPOL in gostišču LOKA ZA NOVO LETO 1975 ISKRENO ČESTITAMO! /O ljubljanska banka podružnica CELJE ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJOOEM VELIKO OSPEHA V LET01075 KRKA NOVO MESTO TRELES TREBNJE IZDELUJEMO POHIŠTVENO OPREMO ZA VSE VRSTE LOKALOV. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA IN HKRATI ČESTITAMO ZA NOVO LETO! A Iskra IEZE TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK ČESTITAMO ZA NOVO LETO 1975 ! ljubljanska banka Koteks Tobus tudi letos odkupuje svinjske kože. Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nezarezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost. Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM 2ELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1975 ! ----------------------- GRADITELJI! opekarnaZALOG Novo mesto p. o. SPOROČA hotel kandija K NOVO MESTO V svoji prodajalni v Zalogu vam nudimo: - opečne izdelke lastne proizvodnje: votlak8/1, predelnik, monta, zidak, dimne tuljave in MAP polnila - opečne izdelke drugih priznanih proizvajalcev: modularni blok, porolit in fasadno opeko - stropne nosilce MAP, okenske in vratne preklade iz konsignacije. Pri pravočasnem naročilu garantiramo želeni rok dobave. OBČANOM ČESTITAMO ZA NOVO LETO ! pravi naslov za denarne zadeve stanovanjsko posojilo je za naše varčevalce zidak, ki je vedno na zalogi in s katerim lahko zgradite še enkrat več cenjenim kupcem, da sprejema naročila za opečne izdelke za leto 1975. Kadar pridete v Brežice obiščite naša skladišča, prodajalne na veliko, prodajalne in gostinske obrate s TURIST HOTELOM. V vseh TOZD boste prijazno sprejeti in solidno postreženi. KOLEKTIV POSAVJA ŽELI VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1975! OBIŠČITE NAŠE GOSTINSKE OBRATE. ZA NOVO LETO ČESTITAMO! (D) Ost iq4^> KoteksToJm* KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! n'iSf> Če se že zavedamo dejstva, da naša prehrana šepa, moramo poudariti, da niti časovno ne ustreza. Skoraj vsakdo precej časa bedi v noč, ker opravlja kakšno domače delo, posluša radio, gleda televizijo, bere časopis ali knjigo. Vseeno je, karkoli že počne, ne spi in ne počiva. Ker zjutraj potem iz kakršnega koli že vzroka ni časa, da bi pošteno zajtrkoval, gre na delo brez zajtrka ali pa le nekaj spije. Z drugimi besedami: od večerje do kosila dejansko večina ljudi ne je. Znanost priporoča, naj si človek razdeli med dnevom svoje obroke hrane tako, da bo dobil precej kalorij zjutraj in pozno popoldne ali zvečer. Drugače povedano: obilen zajtrk in obilna večerja, kjer je zajeta večina potrebnih kalorij in primerna porazdelitev z ozirom na skupine hrane. Mesna hrana opoldne in obe malici, dopoldanska in popoldanska, naj le premoste potrebe od enega glavnega obroka do drugega. Zakaj tako? Če vso noč počivamo ali pa tudi ne, je potrebno zjutraj precej koncentrirane hrane kot priprava za delo, zvečer pa spet, ker so se pri delu potrošile kalorije. Vmesni obroki pa naj uduše občutek lakote in dajo le toliko energetskih in varnostnih snovi, da sposobnost za delo ne pade. Vse to je seveda odvisno od poklica, od spola in od starosti, vendar v načelu velja. Pri nas so navade prav nasprotne. Najemo se opoldne, zanemarjamo pa zajtrk in večerjo. Pojemo količinsko veliko preveč hrane, ki pa je navadno revna v kalorijah, energetskih snoveh in varnostnih snoveh. Predvsem primanjkuje v hrani beljakovin, vitaminov in rudninskih soli, večkrat pa je preveč oglikovih vodanov in maščob. Prav gotovo bo še precej dela, da se ustaljena miselnost in navade spremene v sodobnejše in bolj koristne za zdravje. To je odvisno od splošne prosvetlje-nosti ljudi, od gospodarskega napredka in od organizacije dela. Ne gre za nič manj kot za prekinitev s tradicijo, ki se je podedovala iz roda v rod. To pa je vedno težko. V državah na zahodu in v Skandinaviji so način prehrane že davno spremenili v pravilnejši in sodobnejši. Zato imajo lepe uspehe pri delu, pri zdravju in pri podaljšanju življenjske dobe. Njihova hrana je pestra in upošteva vsa moderna načela. Tudi njihov delavnik se bistveno razlikuje od našega. Delo se začne med 8. in 9. uro dopoldne in preneha okrog 17. ure popoldne. Taka prilagoditev z enournim odmorom za dva sendviča, malo pivo ali sadni sok, čaj ali kavico ustreza. DR. BOŽO OBLAK (Nadaljevanje in konec) Stvari se še zapletejo, ker nemalokrat v imenu napačnega pojmovanja demokracije in svobode rušimo staršem in učiteljem oblikovalni ugled ter mlade naravnost pehamo v napačno doživljanje demokratičnosti in svobodnosti. Da nezreli zavesti mladostnikov to godi in da mnogokrat s podvojeno zavzetostjo uresničujejo naše „napredne" namige v odnosih do „starokopitnih" staršev in nekaterih „zastarelih" učiteljev, je več kot razumljivo. Mladi nas danes zaradi našega moralnega nihanja prijemljejo za besedo in za vest. Zlasti nas prijemljejo za razhajanje med našimi besedami in dejanji, za razhajanje med našimi zahtevami do njih in našim lastnim ravnanjem in vedenjem. Vse to pa naše povsem svobodno in moralno večkrat zelo sporno izražanje življenjskih teženj in želja pač ne more biti koristen dejavnik pri razvoju in oblikovanju doživljanja in vedenja naših današnjih mladostnikov. Doživljajska razpuščenost in vrednostno in moralno nenadzorovano ozračje, dvomljivo svobodno izražanje osebnosti, lov za denarjem, egoizem, pohlep po tehničnih predmetih, sproščena spolna svoboda, napačno pojmovanje demokratičnosti in svobode v odnosih med ljudmi, dvomljivo čaščenje raznih zvezdnikov filma, športa, televizije in dvomljive popevkarske umetnosti, neznačajnost oziroma konformizem ter uveljavljanje ljudi mimo dela pač ne morejo biti ugodni vzori za naše današnje mladostnike. Toda mladi ljudje, zlasti v puberteti, morajo imeti svoje zglede in vzore, morajo imeti svoje „ideale". A ker jih tako redko najdejo v nas, si pač iščejo te vzore na svojo pest. In če najdejo naši mladostniki še največ istovetenjskih možnosti v spornem doživljanju in vedenju teh sodobnih „bogov" in „polbogov", nam to odkriva za nas nekaj nadvse žalostnega. Kaj? To je na dlani, če nočemo biti slepi in če se znamo tudi sami pogledati v neusmiljeno zrcalo .. . DR. FRANC PEDIČEK Leto izhajanja naše priloge je že mimo in z njim se je iztekel tudi enoletni ciklus sprotnih napotil za delo v vrtu, vinogradu in sadovnjaku. Danes „Dela v tem času" prihajajo zadnjič. VRT. Zima je na pragu, zemlja počiva, pa tudi z lončnicami ni posebnega dela. Zato je za vrtičkarja in ljubitelja cvetja in narave več časa, da se zaposli s „tehnični: mi" vprašanji, na primer, kako je s posodami za stanovanjski vrt v malem. Trajnice, grmiči in enoletnice uspevajo v najrazličnejših posodah, ki skupaj z rastlinami postanejo nepogrešljivo dopolnilo stanovanja, zlasti v mestih, kjer so stanovalci prikrajšani za naravni vrt. Razen splošno znanih in preizkušenih posod iz žgane gline se zelo dobro obnesejo posode iz azbestnega cementa, uveljavljajo se zlasti moderne posode iz eternita, ki nudijo izredne možnosti kombinacij, zelo lepe pa so tudi naravne posode iz kamna ali opeke ter viseče posode za na zid. Prav v izbiri posodja se pokaže smisel za lepoto in iznajdljivost. VINOGRAD. Mlado vino prvič pretočimo, ko je povsem prevrelo in se dobro očistilo. Pri zdravih vinih z normalno kislino je ta čas nekako okoli novega leta in še prej, tako uči v svoji knjigi „Kletarstvo v gostinstvu" inž. Zupanič. Torej je čas, da zdaj naredimo preizkus stanovitnosti vina, da bomo vedeli, kako pretočiti. Če prej čisto vino v kozarcu po določenem času postane motno, bo zrak vinu pri pretakanju koristil; če vino v čaši porjavi, pa mu bo škodoval, zato ga ne pretakajmo na običajen način — s škafi. Če pa vino v čaši ostane čisto, mu zrak ne škoduje ne koristi. SADOVNJAK. Zdaj je čas, da pokažemo svojim pernatim prijateljem vsaj delček hvaležnosti. Noben vrt, vsaj večji, ne bi smel biti brez krmilnice za ptice, saj je zima prinesla pomanjkanje. Usodna pa lahko postane za ptice krma, ki se napije vode in ponoči zmrzuje (kruh), zato so drobno semenje (sončnice, konoplja ipd.) ali oljne pogače za ptice v zimi najprimernejša hrana. Inž. M. LEGAN Praznična, novoletna IKEBANA je lepo nadomestilo za novoletno jelko, saj vse težje dobimo primerno smrečico. Dekoracijo naredimo iz borovih vejic in vrtnic. Lep dodatek je tudi lišajasta slivova vejica. Da bo videz ikebane res slavnosten, dodamo tri raznobarvne sveče in jih ob priložnosti tudi prižgemo. BEBA MURN Če boste novo leto dočakali doma v krogu prijateljev in ne nameravate ves večer preždeti ob štedilniku, lahko pripravite pikantne in okusne nadevane hlebčke. Malo šunke, malo francoske solate, majoneza, ribji fileti, kisla smetana, košček paradižnika ali kumarice, pa je narejeno. Še lepo servirajte in pladenj prinesite na mizo, pa boste lahko tudi sami uživali v družbi, če je skromna! KDAJ NAJ JEMO STRAN S STARIMI MERILI Če ne morete odpreti kozar-Cev s pločevinastim pokrovom, Položite čez pokrov smirkov PaPir. Tako dobite trden prijem v roki in kozarec bo mimogrede °dprt. Steklena posoda ne bo poči-la>'če jo postavimo na zganjeno r(iokro krpo, preden vlijemo ',anjo vročo tekočino. Velja po-Sebno za kozarce. Če se na klobuku poznajo ^žne kaplje, ga nalahko ^drgnemo z mehko žično ščetko. pa bodo sledovi izginili. Večji prostor, ki ga češče najdemo v starih stanovanjih, lahko uredite na podoben način, kot nam kaže skica. V njem bo več bivalnih ambientov hkrati. V takem prostoru lahko spimo, posedamo z družbo ali ob televizorju. Če prostor dopušča, je zelo ugodno in lepo združiti jedilni kot in bivalni del, medtem ko spalno-garderobni del čimbolj ločimo in mu namenimo mirnejši kotiček. Omare in regali naj bodo dostopni, da se bomo najlaže izognili neredu. V spalnem delu si uredimo tudi delovno mizo, ki je hkrati lahko tudi toaletna mizica. Sedežno garnituro bivalnega prostora ločimo od spalnega z nizom omaric, ki se odpirajo v spalnico. Regal v bivalnem delu postavimo ob celi steni. V jedilnici ga namenimo posodi, priboru in prtom, v del ob sedežni garnituri pa namestimo knjige, bife, televizor, radio in magnetofon. Sedežna garnitura naj bo sestavljena iz posameznih elementov, ki jih lahko kdaj drugič postavite drugače. Vsako skupino pohištva pa primerno in posebej osvetlimo, nikakor pa ne z eno osrednjo svetilko sredi stropa. Svetila so povsem dekorativen element, zato jih stilu pohištva lahko prilagajate. Uskladite še barvo sten in poda. Če imate na tleh parket, ga pred prenovitvijo sobe prelakirajte, izberite pa barvno in stilno ustrezne preproge. Na okna dajte roloje, da ne bo prevelike stiske za prostor. INŽ. ARH. MARTA RAČEČIČ |||| W v ! V Ji C 1 s ^ ^ M I U 1 I ^ H ^Wm\\\m\^\mm' ^ S ^ S > S „To je drobna in krhka pripoved, zgoščena na ozki pokončni format slike, podobne staremu foliantu, kjer se izpod prahu prikazujejo podobe iz pratike. Nadaljevati tradicijo je vsekakor po-. membna stvar. Miheliču se je posrečilo ujeti pravi trenutek in pravo mesto, odkoder bo lahko nadaljeval izročilo Vesnanov. Pravljičnost, ki jo dihajo njegove slike, je blizu Birollovemu izročilu, toda ne v čisto likovnem pomenu, bolj po navdihu," sodi o Miheličevem slikarstvu prof. Andrej Pavlovec. To nadaljevanje tradicije, to spoštovanje vsega starega — to diha ne samo iz Miheličevega dela, pač pa tudi iz njegovega načina življenja. „Zbiram vse stare stvari: panjske končnice, stare zibelke, gorenjske kravje zvonce. Sicer pa: I-.aj ni pravzaprav vse, razen ženske, več vredno, •:im več je staro? " Polde Mihelič je prijel čopič v roke že pred drugo svetovno vojno. Zdaj 51-letni slikar, po poklicu učitelj risanja na litijski osnovni šoli, sicer pa doma iz Vrhpolja pri Kamniku, je svoje prve slike naredil leta 1938. Že tedaj, ko je še delal akvarele, jih je delal tako goste, kot da bi delal v olju! Akvarele je delal še po vojni; zadnje je naredil, ko je bil pri vojakih v Boki Kotorski. Leta 1949 je šel v šolo za umetno obrt in leto po tistem, ko je končal to triletno šolo, je začel delati v olju. Pozneje je naredil še pedagoško akademijo in danes je pravzaprav ves v enem samem poklicu: dopoldne cepi ljubezen do slikarstva na najmlajši rod, popoldne sede k svojim pokončnim formatom lesa ... Po očetu je, kot kaže, podedovala vsaj veselje do slikarstva, če že ne kar talent, tudi hči Barbara, ki obiskuje zdaj šesti razred litijske osemletke. Nekaj njenih del ima spravljenih: „Če drugega ne, ji bodo prijeten spomin na mlada leta; dajem ji ostanke lesa in ostanke s palete .. Kolikor sem imel priliko spoznati slikarja Miheliča, je prej bohem kot garač, saj pravi: „Slikam le takrat, kadar me piči. Neznosno bi mi bilo, da bi moral vsak dan delati toliko in toliko ur. Včasih po več dni ne naredim niti črte, toda ko mi slika zaživi pred očmi, delam po nekaj ur na dan in jo navadno tudi kmalu končam. Po končani sliki pa naredim odmor, da se pripravim na novo; ta odmor je odvisen tudi od dela, ki ga imam v šoli." Mihelič je torej po ves dan v slikarstvu, tako da ga ima včasih čez glavo. „Toda med otroki sem rad, zlasti med najmlajšimi. In v slikarstvu, pri urah risanja, sprostijo svojo fantazijo," pravi. Mihelič naredi približno 25 slik na leto. Od tega jih je približno pet takih, da so mu zares pri srcu in jih ne bi prodal za noben denar. „Vsako sliko ocenjujem in primerjam, kako mi je zamisel uspelo prenesti na les. Iskreno povedano: ne po- sreči se mi tako pogosto, da bi na lesu zaživelo tisto, kar sem imel pred očmi, ko sem prijel za delo!" Pred nami bledijo spomini iz mladosti. Mihelič I ohranja svoje spomine na slikah. Spomini na ma mo, na njeno rojstno Tučno vas pri Kamniku, spomini na svoja doživetja iz mladih let — to so teme njegovih del. Še vedno je zaljubljen v tiste kraje. Zdaj si po-Dravlja hišo, ki so mu jo zapustili starši. „Ko jo bom končal, se bom preselil v Nevlje pri Kamniku. V teh krajih se slabo počutim; nikoli se ne bi mogel privaditi. Vse me teži: stiska me, ker ni nikoli pravega sonca, ker se megle vlačijo kar naprej, ker sem utesnjen v to Savsko dolino." In v uteho ima v svoji bližini vse tiste stvari, ki ga spominjajo domačih krajev: panjske končnice in stare podobe na steklu iz kamniške okolice, ogromen kravji zvonec iz okolice Bohinja . .. V Trebnjem je bil na taborskih srečanjih štirikrat, bržkone bo šel to poletje petič. „Najprej je bilo zelo prijetno, pozneje pa je postalo bolj enolično: vedno isti obrazi. Osvežitev je prineslo gostovanje naivcev iz drugih republik. Nedvomno pa je sloves slovenskih samorastnikov v tujini tudi zasluga Trebnjega. Še to: ne bi bilo odveč, če bi imeli naivci v Sloveniji svoje društvo." Mihelič je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Samostojne razstave pa je imel le štiri: dve v Kranju in po eno v Trebnjem in Kamniku. Če to vemo, dobijo bolj razumljiv pomen njegove besede: „Vse skupinske razstave po Evropi, ki se jih tudi jaz kot večina mojih kolegov kar naprej udeležujem, dam za eno pošteno razstavo pri nas, v Sloveniji. Jaz sem slovenski slikar in mi je več do domačega priznanja kot do vseh slavospevov v tujini!" V pretesnem stanovanju v litijskem bloku na Trgu na Stavbah, kjer živi tričlanska družina in kjer mora biti tudi prostor za Miheličev atelje, se slike, „podobne staremu foliantu", odlično ujemajo z okoljem. Plinska peč in nekaj modernega pohištva nekako sploh ne sodi v okvir vsega tistega, kar napolnjuje prostore stanovanja. Z nekakšno starinskostjo diha vse pri Miheličevih. In tudi njegove slike, te drobne in krhke pripovedi o mladosti. In značilno je, da Mihelič nikoli ne slika poletja. Vijoličasto-rdeče in oranžno-zelene barve so tiste, ki prevladujejo, golo drevje je skoraj njegov zaščitni znak. In kot je zanesljivo, da ne slika poletja, tako je zanesljivo, da se bo nekega dne, ko bo obnova domačije v ljubljenih domačih krajih pri kraju, preselil nazaj v kamniški svet. S seboj bo razen spominov odnesel tudi najljubše slike. Za zdaj pravi: „Imam jih kakih 35, od katerih se ne bi ločil za nič na svetu . . ." VRIKM M PBU V četrtem stoletju pred našim štetjem je makedonskega kralja Demetrija Poliorktesesa zamikalo bogastvo na otoku Rodos. Zbral je svoje čete in z ladjami odplul v smeri otoka, za katerega je mislil, da mu bo kot lahek, a dober plen padel v roke. Starodavni makedonski vojščak pa se je prevaril. Prebivalci Rodosa niso bili mehkužni in strahopetni trgovčiči, vajeni samo trgovine — bili so tudi dobri borci, povrhu tega pa so branili svojo domovino. In makedonska vojska je obstala. Cele štiri mesece je oblegala otok, vendar brez uspeha. Ni ga mogla zavzeti in pobrala se je proč, za seboj pa je pustila številne oblegovalne naprave. Legenda pripoveduje, da so Rodošani oblegovalne naprave prodali ter zanje iztržili kar precej denarja. Njihovo veselje nad zmago je bilo veliko, zato so sklenili, da se primerno oddolžijo svojemu božanskemu varuhu, sončnemu bogu Heliosu. Veliko zaslug za svojo zmago so pripisovali ravno njemu. In ker je bila zmaga velika, otok bogat, so meniii, da se morajo bogu oddolžiti x nečim res velikim, z nečim, kar bo osupljalo ves svet. Dali so postaviti velikanski kip svojega boga. Naročilo je dobil kipar Hares. Izdelal je prve osnutke in potem dolgih dvanajst let ustvarjal rodoškega velikana. Iz brona je vlil ogromno podobo sončnega boga Heliosa, ki je meril v višino menda kar štirideset metrov. Kip so postavili pri vhodu v rodoško pristanišče, tako da je razkoračeni bog stal na dveh mogočnih kamnitih podstavkih in v višavo dvigal z iztegnjeno roko gorečo plamenico. Med nogami orjaškega kipa je bilo dovolj prostora, da je lahko v pristanišče zaplula tudi največja ladja starega sveta. Kip je daleč prekašal vse ostale kipe, ki jih je bilo na otoku Rodosu, kakor pripovedujejo tedanji pisci, okoli tristo, med temi kar sto v naravni velikosti. Ali je bila mogočna postava sončnega boga tudi lepa? Težko bi verjeli. Še več, verjetno bomo morali kar pritegniti besedam Willya Hassa, ki je dejal, da je moral biti pogled nanj nepopi-sljivo zoprn, da je bil kip neokusen, oduren in p»o vrhu še skrajne nespodoben. Toda fiodošani so bili na bronastega velikana zelo ponosni. Žal pa je tako kot mnoge mojstrovine starega veka, ki so prišle v seznam sedmerih čudes sveta, tudi rodoški kolos dočakal žalosten konec. Pri vhodu v pristanišče se je košatil samo pol stoletja. Ko je otok prizadel hud potres, se je sončni bog prav nič božansko prelomil v nogah in strmoglavil v morje. Na podstavkih so ostali samo še deli nog. Ti štrclji so potem dolgo časa obujali spomine na veličastne dneve svoje mogočnosti. Leta 653 pa so odšli še ti. Prebivalci Rodosa so bronaste ostanke psodali nekemu židovskemu trgovcu. Ta je ostanke razkosal in jih pretovoril na celino, kjer so jih pretopili v bolj koristne predmete. Legenda pripoveduje, da je moral židovski trgovec ostanke rodoškega velikana porazdeliti kar na 900 kameljih tovorov. Tolikšen je bil kopni del kipa, večina pa ga je tako ležala v morskih globinah. Rodoški kolos je doživel svoj trenutek še v sedanjih časih. Rodošani so menili, da bi bilo dobro, ko bi postavili nov kip enake velikosti, da bi privabili čim več turistov. Toda zamisel je podobno kot njen resnični prednik „padla v vodo". Rodoškega kolosa niso postavili . .. Žveplasta blatna brozga grgota, veliki mehurji blata se napihujejo in pokajo, da leti naokoli smrdeče blato, cel kos tal se maje, raste in upada, dim uhaja iz blatnih globin. .. prizor, za katerega bi najprej pomislili, da je vzet iz slovite Dantejeve pesnitve. Toda oko bi zaman v tem „peklu" iskalo nesrečnikov, ki se v mukah pokore za svoja zlodela. Zato pa najde popotnik ob grgotajočem, smrdečem blatu toliko več opazovalcev, ki strme v prizor. Kako tudi ne, saj so blatni vrelci ena od zanimivosti ameriškega narodnega parka Yellowstone, najstarejšega in največjega v Severni Ameriki. Zaradi svojih znamenitosti velja Yellowstone National Park za eno od največjih naravnih čudes sveta. Leži v Skalnem gorovju in obsega kar 9000 kvadratnih kilometrov površine. Središče parka predstavlja 2400 metrov visoko ležeča kotlina vulkanskega porekla. Nekdaj je bilo na tem območju veliko vulkanov, zdaj pa že dolgo mirujejo. Je pa toliko več gejzirov, vrelcev vrele vode. Najznamenitejšj med njimi je gejzir, imenovan Old Faithfull (Stari zvesti), ki že dolga leta točno vsako 65. minuto izbruha okoli 50.000 litrov vrele vode. Ožkar ga opazujejo, ni še nikoli zatajil, zato si je tudi priboril omenjeno ime. V yellowstonskem narodnem parku leži tudi največje gorsko jezero v Severni Ameriki. ^ globino doseže tudi do 100 metrov, razprostrto pa je na površini 363 kvadratnih kilometrov* Reka YellowstOne, ki teče skozi park, je v teku stoletij izdolbla večji kanjon in ustvarila dva večja slapa. V tem lepem, a tudi grozljivem naravnem okolju živi več vrst divjih živali: medvedje, loS'» gorske koze, bizoni in druge, ki jih je civilizacija oropala za širna svobodna prostranstva. Za naravne lepote in živalski svet budno skrbe. ^ začetku, ko je v park zahajalo še veliko divjih lovcev po bogat in lahek plen, je skrbela za red kar znamenita konjenica armade Združenih držav, zdaj pa čuvajo park posebni čuvaji, imenovani rangerji. V parku veljajo zelo stroga pravila in vsako kršitev ameriška zakonodaja hudo kaznuje. PAgn Mmm jean renoir Še dober mesec nas loči od «ii|ne filmske prireditve FEST ki bo kot običajno v ^abgradu od 7. do 15. februari. V teh dneh bodo v beograjskih kinematografih vrteli najboljše filme iz svetovne ^••mske proizvodnje. V tem ča-*U se naša distribucijska podjetja tudi odločajo za nakup ne-Nerih najboljših tujih filmov, 1 jih lahko potem kmalu vidi-, rto tudi na naših platnih. Značilnost FESTA 75 bodo f lrni iz dežel v razvoju, ki so bili dosedaj slabše zastopani na beograjskem festivalu, pa tudi v (r8dnih programih naših kinematografov jih je bilo težko zabiti. Vodilno vlogo bodo tako kot vedno odigrale filmske velesile: ZDA, Sovjetska zveza, P ancija, Italija ter Velika Brita-nja. Med ameriškimi filmi, ki bodo na sporedu in bodo verjetno tudi odkupljeni, velja omesti film „Veliki Gatsby" in Metulj". Oba filma sta posneta Do znanih litenrnih delih, ^'bblematična pa bosta prav 9otovo že prosluli film „Izganjalec hudiča" in Pasolinijev "isoč in ena noč". Kot je slišati, bo na FESTU Predstavljen tudi slovenski film. Kot edini predstavnik naše kinematografije bo na sporedu %n Živojina Pavloviča „Let ^rtve ptice". . PLOSCE P\V1(; VAN BKETHOVi vrt /ji * iolino in orkivsi»*r > D-duru. <>{ KJAN BRAVNICA iiifnnimi »rkoMcr It I V Ljubljana DIRIGENT l\JO HI BAD Beethovnov koncert za violi-no in orkester v d-duru je edina paritev te vrste v vsem de|u ve-‘^ga glasbenika. Med glasbeni-1 i kritiki velja ze eno najbolj ^htnih skladb za to zasedbo in hiogi violinski virtuozi so se Okušali z njo. Na veliki plo-% ki jo je izdal Gallus pri Mla- dinski knjigi, imamo posnetek tega koncerta v izvedbi velikega slovenskega violinista Dejana Bravničarja. Pod vodstvom dirigenta Sama Hubada in ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana je Bravničar potrdil vse svoje mednarodno priznane kvalitete, zato bo plošča dobrodošla vsem ljubiteljem resne glasbe. Omeniti velja, da je plošča tudi tehnično dobra. ^PREDSTRVUflmO Komorni studio zagrebške filharmonije, ki ga sestavljajo najboljši jugoslovanski mladi glasbeniki, je dobil številna priznanja za svoje muziciranje, čeprav deluje šele štiri leta. Na veliki stereo plošči se nam ansambel predstavlja s skladbami Co-rellija, Boccherinija, Sorkočevi-ča in Tartinija. Za nas je še posebno zanimiv Koncert za violino in orkester v d-duru, ki velja za eno najboljših del slavnega goslača Tartinija, rojenega v Piranu. m \ Bijelo dugme je jugoslovanski zabavnoglasbeni ansambel, ki si pridobiva vse več ljubiteljev. Na tržišču je moč dobiti tudi njihovo prvo veliko ploščo „Kad bi bio bijelo dugme", na kateri so posnetki najuspešnejših skladb tega ansambla. Med drugim zasledimo na plošči, ki jo je izdal Jugoton, poleg naslovne skladbe še „Blues za moju bivšu dragu", „Patim evo deset dana", „Selma" in druge. KNJIGE Edina slovenska beseda, ki je prešla v svetovno znanstveno izrazoslovje, je beseda kras. Sprva krajevno ime je danes uporabljeno kot obči pojem za določeno vrsto zemljišča. Ker je slovensko ozemlje v precejšnji meri kraško, nas to zavezuje, da ta svoj svetovno znani predel dobro poznamo. V tej smeri je šlo tudi prizadevanje založbe Slovenske matice, ki je izdala obsežno monografijo Ivana Gamsa „Kras". Avtor je v knjigi obdelal na poljuden, obenem pa znanstveno neoporečen način naš kras, njegove značilnosti, pojave in zgodovino. Knjiga, ki je pomemben prispevek k našemu krasoslovju, je ob razumljivem, z likovnim gradivom bogato opremljenem tekstu zanimiva in poučna za vsakogar, ki mu je pri srcu naša ožja domovina. Enciklopedija glasbenih umetnin, ki jo je napisal David Evven, je z izidom drugega dela popolna. Tako smo dobili tudi Slovenci izredno priljubljeno delo, ki na najprimernejši'način za vse ljubitelje glasbe prinaša veliko podatkov o znanih in manj znanih glasbenikih, zgodovini glasbe, o posameznih skladbah in zvrsteh. Evvenovo pisanje je preprosto, a vseeno natančno. Avtor je pri pisanju pazil, da ni zašel v preveč strokovno izrazoslovje, ter s tem dosegel to, da je enciklopedija razumljiva tudi preprostejšemu človeku. Ker avtor v svojo knjigo ni vključil jugoslovanske glasbe, je Državna založba Slovenije sklenila izdati še dodatek k Evvenovi enciklopediji, ki bo na podoben način obravnaval jugoslovansko glasbo. S hrano dobivamo vsak dan vase potrebno energijo, ki je za dobro delovanje našega organizma neobhodno potrebna. Toda s hrano, še posebno ako jo izbiramo nepravilno, lahko načnemo tudi svoje zdravje. Zato bo priročnik „Ali znamo jesti? ", ki je izšel v slpvenskem prevodu pri zagrebški založbi Globus, prišel prav gospodinjam in vsem drugim, ki želijo s pravilnim hranjenjem ohraniti in učvrstiti zdravje. Knjiga prinaša navodila za pravilno prehranjevanje v vseh važnejših obdobjih življenja — od pubertete tja do starosti, prav tako pa tudi navodila za dietno prehrano v primerih posameznih bolezni. V nji je obilica receptov s preračunanimi kalorijami ter veliko barvnih slik, ki močno popestrijo to zanimivo in poučno delo. PRESELJEVANJA Državna založba Slovenije je izdala zanimivo delo s področja izvirnega slovenskega leposlovnega snovanja, „Preseljevanja" Lojzeta Kovačiča. Knjiga prinaša izbor proze tega pisatelja, kakor ga je pripravil in izbral avtor sam. Izbor je zasnovan tako, da v njem pisatelj prikaže razvoj svojega pisanja od realističnega opisa do psihološke proze. V knjigo so vključeni teksti, ki jih sicer že poznamo, povsem na novo pa se Kovačič predstavlja z obsežnim esejem „Delavnica", v katerem je opisal svoje literarno ustvarjanje in dogodke, ki so ga spremljali. ANTIGONA Eno temeljnih del starogrške dramatike je Sofoklova „Antigona". Pripoved o tragičnem uporu človekove osebne morale proti totalitarnemu pritisku je večno živa, zato ni čudno, da smo v naši prevodni književnosti ponovno dobili to delo. Tokrat je v zbirki „Iz antičnega sveta", ki jo izdaja mariborska založba Obzorja, izšel prevod Kajetana Gantarja. Strokovnjaki menijo, da je ta prevod „Antigone" do sedaj najboljši, kar jih imamo. Knjigi je dodana tudi izčrpna študija o Sofoklu in njegovem delu. nja, uu njem pa niza vzdušje čutnosti in bohemstva, ki je vladalo v umetniških krogih pariških impresionistov. Besedilo je bogato opremljeno z dokumentarnimi fotografijami. ARTHUR HAIUEV KONČNA DIAGNOZA Na našem tržišču je moč dobiti prav svojevrstno knjižno delo — biografski roman o slavnem francoskem impresionističnem slikarju Renoiru. Delo je svojevrstno zaradi tega, ker ga je napisal prav tako znan in slaven mož — slikarjev sin. Pripoved sicer znanega filmskega režiserja teče lahkotno in zvesto podaja utrip slikarjevega življe- Angleški pisatelj Arthur Hailey je dobro znan tudi širokemu krogu slovenskih bralcev, saj imamo že prevedene njegove najuspešnejše romane „Letališče", „Hotel" in „Kolesa". V zbirki „Mozaik", ki jo izdaja Cankarjeva založba, pa je izšel še en roman izpod peresa tega priljubljenega pisatelja. V romanu „Končna diagnoza" popisuje avtor neko ameriško bolnišnico, v kateri deluje širok krog ljudi. Hailey, ki je mojster opisovanja večjih skupin ljudi, je tudi v tem delu znal ob glavnega junaka pripovedi nanizati celo vrsto likov in posameznih usod. Večkrat je tako, da nekatere stvari v življenju lažje in bolj točno oceni ter spozna človek, ki prihaja iz drugega okolja. Predvsem jemlje sporna vprašanja bolj neprizadeto in z večjo mero objektivnosti, kot je to zmožen narediti kdo, ki so mu razmere tako rekoč zlezle že pod kožo. Zato je treba tudi besede, ki jih je o glasbenem življenju v Novem mestu izrekel Zdravko Hribar, študent druge stopnje Akademije za glasbo in glasbeni pedagog na novomeški glasbeni šoli, razumeti v tem smislu. Zdravko Hribar je prišel v Novo mesto, kjer uči šele eno leto, iz Savinjske doline. Že od mladih nog je čutil močno nagnjenje do glasbe, zato njegova pot na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in kasneje na akademijo ni naključna. Zaveda se, da poklic glasbenika ni lahak, toda tako veselje kot privrženost do tega poklica ga silita, da na začeti poti vztraja. Ko je prišel na novomeško nižjo glasbeno šolo, se je srečal z značilnostmi /našega glasbenega življenja. Ob tem stiku se mu je porodilo nekaj misli, ki na svoj način označujejo to področje našega življenja. „Pričakoval bi, da bo Novo mesto kot dolenjska metropola in kot dokaj močan gospodarski center tudi na kulturnem področju močno žarišče. Vendar pa moram ugotoviti, da ni tako. Glasbeno življenje' nima takšne intenzivnosti, kot bi jo lahko imelo. Seveda ni nič izgubljenega in dokončnega, saj se da še veliko storiti. Narobe pa bi bilo, ako pri sedanjem stanju ostanemo." Zdravko Hribar je v pogovoru omenil, da je sicer v Novem mestu kar precej koncertov, toda v veliki meri gre za koncerte zabavne in narodne glasbe, medtem ko so prireditve resne glasbe redkejše. To je razumljivo le s tega stališča, da prepoznamo in ugotovimo upadanje zanimanja za resno glasbo. Toda izgovor to ne more biti. Prav na tem področju bi mo- rala vzgoja odigrati večjo vlogo. „Ne smemo pristati na lagodno, skomercializirano življenje, na sprejemanje lahkotnih in zavračanje težavnejših 'stvari. Človek tako izgublja svojo pravo kulturno vsebino, postaja prazen, ne da bi vedel, koliko s tem izgublja. Začeti moramo že v osnovnih šolah s pravilno glasbeno vzgojo. To delo naj bi opravila Glasbena mladina, ki pa zaenkrat še ne deluje v tako širokem krogu. Ako človeka že od mladih nog ne navajamo, da zna ceniti in prisluhniti tudi zahtevni, resni glasbi, potem bo vsak poskus doseči to pri zrelem človeku veliko težji in manj uspešen. O tem se lahko vsakdo najbolj neposredno prepriča na koncertih, ki jih prirejamo v Novem mestu. Večerne predstave, namenjene odraslim, so največkrat izredno slabo obiskane. Med poslušalci bi večkrat zaman iskali celo tiste, ki si nadevajo naziv izobražencev. Ni jih tudi na drugih koncertih lahkotnejše vsebine. Kje torej so? Brez prave publike je kon- cert mrtev, poleg tega pa napol prazna dvorana na mlade deluje nevzgojno . .. ‘ Zdravko Hribar ob sicer ne ravno razveseljivih mislih upa, da se bo tok dogajanja spremenil, seveda pa bo potrebno gledati malo dlje, načrtovati in uporabiti pravilne prijeme. Pravi, da bi morali naše glasbeno življenje poživiti tudi z raznovrstnostjo prireditev. Prav značilno je, da je na Dolenjskem močna dejavnost le zborovsko petje, medtem ko za orkestralno in solistično dejavnost ni toliko posluha. „Poleg rednega ukvarjanja z izpopolnjevanjem igranja na trobento se ukvarjam tudi z vodenjem večjega ansambla na glasbeni šoli. Zaenkrat se ansambel spopada z glasbo, ki je na meji med resno in zabavno. Verjetno je to ena od možnih poti, da poživimo in spodbudimo tovrstno dejavnost na Dolenjskem!" mladina ,,Možka mladina ženi se na Dolenjskem strastno rada in ne skriva tega tudi ne med oženjenimi v velikem društvu. Stari može gledajo pisano in zabavlji-vo, čuvši iz ust 18 letnih fantalinov toliko hrepenenje po 7 zakramentu. Pogovor v Gradcari-ci. Mlad čokljat fant govori, da bi se rad oženil. Star sušač; ,Boš še počakal malo, preden se bo to zgodilo, bo treba mencati velikokrat klobuk pred gospodo — to ni tako brž, ne gre tako' gladko, kakor mislijo taki mladi buceljni/ Drug sušač: JPredno ne veš, ali boš soldat ali ne, le nikar ne zini tega!‘ Tretji sušač: Jaz sem se ženil šele v 34 letu/ drugi sušači: ,Jaz v 30, 35,40.‘ Vsi pa soglasno potrdili, da je bilo še prezgodaj, ženitev da je strašno važen korak, zakon tako težaven stan kakor noben drugi na svetu. Sploh slišim mnogokrat zakonske govoriti z nekako obupanostjo o nesrečnem zakonu, o težkem jarmu v njem, o nemogočnosti stresti s sebe grozovito butaro, ktero naprtil si je človek sam. Iz pogovora sem opazil, da bi se tod povsod že 15 letni dečki hoteli ženiti, ko bi se mogli in deklice menda tudi ne bi imele nič zoper to. Na Parkljevem podu n. pr. dala je cuzasta dekla kaj potrpežljivo valjati in na tla metati domačemu sinu, ki je dopolnil komaj 15. leto. Tudi drugje nastavljajo dekle svoje mreže naj raje domačim fantom, posebej stareje od njih, kajti druži se s tako ljubavjo še naj pred upanje možitve..“ Tako je govoril Trdina, vendar pa vas opozarjam, da je imel „o težkem jarmu, in o grozoviti butari, ki so si jo naprtili ljudje sami," novomeški bard dovolj otipljivih izkušenj; kot je znano, je bil dvakrat poročen. Res pa je, da je že zdavnaj ob veljavo mnenje: „Preden ne veš, ali boš soldat..." Včasih zares niso hotela dekleta fanta, ki ni bil sposoben za vojaški stan, niti pogledati — danes so se stvari hudo obrnile.,. . Včasih je bil jarem zopet do smrti — danes se ga je mogoče (in to ljudje tudi izkoriščajo) kaj zlahka otresti.. . Prav zato je bržkone vse manj porok pri 30, 35 ali celo 40 letih, kot jih je opisoval Trdina — in vse več v mladosti. Je že tako: danes hočejo mladi vse preizkusiti, ker verjamejo najbolj lastnemu izkustvu. In najbrž se tudi držijo starega pregovora: „Poskusiti ni greh!" 26.XII.-8.I. V nedeljo ob 4.50 bo ščip, Herschel nam prerokuje sneg in vihar. V sredo se začne novo leto, navadno leto 1975, ki ima 365 dni in se začne ter konča s sredo. To je 6688. leto julijanskega obdobja. Mohamedansko leto se bo začelo 14. januarja, židovsko se je začelo 6. septembra 1974. Prva lunina sprememba v novem letu bo v soboto, 4. decembra, ob 20.04 uri, Herschlov ključ nam za ta čas napoveduje sneg in dež. Nič kaj spodbudno. .. Včeraj je bil božič. Poglejmo še nekaj božičnih zanimivosti. Na sveti večer je po prastarem običaju mogoč pogled v prihodnost. V Beli krajini jo razlagajo ob peki božičnika. Če bo razpoka obrnjena proti sobi, bo v naslednjem letu nekdo prišel k hiši, če je obrnjena proti vratom, bo nekdo od domačih umrl. Na Dolenjskem so na križpotju včasih naredili ris z leskovko iz cvetne butare in naredili s šibo krog tudi v zraku. Kdor v risu vzdrži do polnoči, vidi, kdo bo v vasi umrl in kdo vse se bo poročil. Prav tako je znana tudi vrsta čarodejnih dejanj. Na Dolenjskem pravijo, da si pridobi izredno moč, kdor okusi božični kruh devetih hiš. Še to: zakladi v zemlji so v oblasti hudih duhov, na božični večer pa cveto. Izkopati jih je mogoče med polnočnico. No, za letos ste zamudili — zapomniti si velja'za prihodnje leto. Še nekaj pregovorov iz decembra. Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Če na Štefanje (26.) burja buči, trta prihodnjič nič kaj ne obrodi. Če otročiči nedolžni (27.) so oblačni, ob letu ne bodo kruha lačni. Če zmrzlina grudna se ne otaja, še prosinca hujši mraz nastaja. Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Če zmrzlo zemljo sneg zapade, snopovja bo velike sklade. 1. januarja vzide sonce ob 7.45 uri in zaide ob 16.26 — dan traja 8.41. Danes je Štefanovo, sv. Štefan je zavetnik konj in živine nasploh. Na Štefanovo zjutraj so včasih kmečki sinovi posebno skrbno očedili in počesali konje in na njih odjahali proti fari. Navadno so jahali brez sedla, dekleta pa so konjem okrasila grivo in rep s papirnatimi rožami. Včasih je bila imenitna in po vsej deželi znana „konjska božja pot" v Stari vasi pri Šentjerneju. 27. decembra je Sentjanževo, na ta dan so se svojčas posli selili od enega gospodarja k drugemu. 28. de- cembra so nedolžnhotroci, dan, ki je med ljudmi bolj znan kot tepežkanje. Okrog Turjaka so peli: „Rešte se, rešte se, zdravi, veseli, dolgi, debeli, da bi dosegli sivo brado in dočakali leto mlado." V Metliki pa je bilo znano: „Rešte se, rešte se, pa se otešte, da bi bli zdravi in veseli, tolsti in debeli!" Zadnjemu dnevu v letu pravijo navadno staro leto. V Žužemberku je bila včasih v navadi podremavka, ki jo navadno spečejo na starega leta večer iz ajdove moke. V Beli krajin imenujejo hleb belega kruha no voletnica. Ponekod na Dolenj skem spečejo za novo leto po gačo iz bobove moke, imenuje jo jo bobov ded. Podobno kot za božič tudi za novoletno noč veljajo šege, ki verujejo v čarodejno moč, vedeževanje in podobno. Ponekod so se še ohranili novoletni koledniki. Še nekaj vremenskih pregovorov iz tega časa. Če dežuje na dan novega leta, bo deževalo tudi mešnjeka (avgusta). Če na sv. Treh kraljev (6. januarja) dan jasen bo, za dolgo zimo hrani seno. Jasni dnevi prosinca so veselje Dolenjca! Zakaj prav jasni dnevi jdnuarja prinašajo veselje in zakaj prav Dolenjcem — o tem bi pa veljalo posebej razmisliti. .. Morebiti pa zaradi kolin? Na današnjem novomeškem ozemlju stoje trije gradovi: Grm, Pri malem mostku in Kamen. Vsi trije so tudi sezidani ob istem času. Še zlasti zanimiv je grmski grad, ker je dvojček že porušenega Zaboršta, ležečega na poti od Grma na Graben. Ker so bili Grm, Graben in Zaboršt nekoč gradovi treh bratov, še ni umrlo staro izročilo, po katerem naj bi bili gradovi povezani s podzemeljskim hodnikom. O grmskem gradu pravi Valvasor: „Grad Stauden, v kranjskem jeziku Grm, spada k Srednji Kranjski in je od Ljubljane oddaljen osem milj, od Novega mesta pa samo pičle četrt ure. Izvor imena gradu nam ni potrebno raziskovati, če le pogledamo njegovo kranjsko ime, kajti ime gradu pomeni šibje ali grmovje, ki je takrat, ko so grad zidali, raslo tu povsod prav na gosto; zaradi tega so tudi obdržali staro ime ter grad imenovali Grm ali Stauden. Graščina leži na zelo majhni vzpetini in ima v okolici lepo ravno polje in travnike. Takoj pod grajskim poslopjem je dal sedanji gospod - lastnik zasaditi vinograd in ga popolnoma obzidati. Od gradu je brez primere lep razgled, posebno na Novo. mesto, saj je od tod mogoče videti na mestni trg. Grad ima tudi lep in velik stolp, ki daje odlično zavetje, kamor se je ob preteči nevarnosti mogoče z begom rešiti. Na gradu je lep arkadni hodnik in nadvse čedne sobane, katerih zidove krase deloma slikarije, deloma pa štukature ter precej veliko četverokotno dvorišče. Največ od vsega tega je pozidal in napravil sedanji gospod lastnik. Prav tako je dal leta 1675 sezidati dva streljaja od gradu na svojih tleh bogu v čast tudi Božji grob ter njemu pripadajočih pet postaj. Ko so pred nekako 100 leti gospodje Mordaxi imeli v lasti gradišče Graben, so bila z delitvijo deležev razdeljena med brate h gradu spadajoča posestva in premoženje. Eden izmed bratov je ostal na gradu Grabnu, drugi je sezidal grad Zaboršt, tretji pa, gospod Krištof Mordax, sije dal tu na Grmu postaviti majhno bivališče ali gradič, ki pa ga je zapustil popolnoma nedokončanega. Po njegovi smrti je gradič dobil v last njegov gospod sin in mu prizidal še eno nadstropje z arkadnim hodnikom. Ko pa se je tudi ta poslovil od zemeljskega življenja, ga je podedoval sedanji gospodar gospod Wolf Ferdinand pl. Mordax.“ Ivan Vrhovec je pisal: „V Zaborštu in Grmu so bivali baroni Mordaxi le malo časa. Že pred Valvasoijem so Zaboršt kupili Gušiči, pa ga zopet dalje prodali. O Valvasorjevem času je gospodoval v Zaborštu baron Franc Rettenfeld, stotnik Saurau-ovega polka. A tudi Rettenfeldi ga niso obdržali dolgo. Leta 1755 gaje kupil Franc Avgust Zois, graščak z Grma, ki je dal zanemarjeni grad leta 1769 do tal podreti .. V Vrhovčevem času je bil Božji grob zelo zanemarjen in že Vrhovec se je zavzemal, da bi ga morali ali dostojno popraviti ali podreti. Na srečo stoji še danes! Valvasor ne navaja letnice zidave Grma, toda šmihelski župnik Anton Peterlin piše v svojih „Drobtinicah iz zgodovine župnije šmihelske“, da so začeli zidati Grm in Zaboršt 1586, vendar ne navaja virov. •Mordaxi, prvi lastniki, so bili staro štajersko-koroško-kranjsko plemstvo in so omenjeni že v 12. stoletju. Valvasor je zapisal, da so Mordaxi podedovali po izumrtju koroške plemiške rodbine Porten-dorfov njihova posestva in še posebno pravico, da so lahko takrat, ko je koroški vojvoda ob ustoličenju s^del na vojvodskem prestolu, požigali, kjer so hoteli. Ta pravica je imela praktično uporabnost le do 1414, dokler so še ustoličevali koroške vojvode. Kranjski Mordaxi te pravice niso nikoli uživali. Hans Mordax je januarja 1527 spremljal češkega in ogrsko-hrvaškega kralja Ferdinanda Habsburškega pri njegovem slavnostnem pohodu v Prago. Morda je bil že ta ali pa njegov sin lastnik gradu in posestva Graben. Prvotno grmsko grajsko poslopje je bilo pritlično, imelo pa je stolp. Prvo večjo spremembo je doživel grad, ko je po Krištofovi smrti prevzel leta 1636 Grm njegov sin Hans Andreas. Ta se je poročil z Ano Marijo Jurič, hčerjo graščaka na Draškovcu in lastnika Struge ter zakupnika mehovskega gospostva. Hans Andreas je poslopju prizidal še eno nadstropje in dal nad vhodnimi vrati vklesati svoj grb: dve prekrižani sekiri; na grbu je letnica 1636, ter njegov in ženin monogram HAM - AMM. Hansov sin Wolfgang Ferdinand je btl poročen z Ano Rozino grofico Galic* berško. Wolfgang je prizidal gradu poslotf levo od vhoda in oba stranska trakta. Tak je nastalo obsežno dvorišče, ki je bilo $ južni strani obzidano z visokim zidom. Tak-je grad dobil podobo naših poznorenesatf nih ali baročnih gradov, njegova notranjo* pa je bila takrat gotovo med sosednjih gradovi najlepša. Veliko lepote so žal uničili pri preure# gradu v kmetijsko šolo. Wolfgang je \tt\ sezidal blizu gradu kapelo Božjega groba, \ naj bi bila družinski mavzolej. V oporoki j* določil 1000 goldinarjev, vknjiženih grmskem posestvu. Od 6-odstotnih obre*1 naj bi novomeški frančiškani dvakrat f teden brali maše za pokoj duš Mordaxovil' Wolfgang Ferdinand se je izkazal tudi tem, da je ob koncu 17. stoletja ponovs združil v svojih rokah skoraj vso nekdaflj posest Mordaxov. Ob rastoči blaginji je grof' Wolfganga trpinčila le zavest, da 10 nikogar svoje krvi. Koje leta 1709 umrU vse podedovala njegova žena Ana Rozina,^ pa je po smrti 1726 dediščino zapus$ svojemu bratu Siegfridu Baltazarju grof Gafienbergu. Vendar tudi Gallenbergi niso bili dol?' lastniki ne svojih ne podedovanih posest*' 1753 je MIchel Angelo Zois pl. Edelsttf kupil vso njihovo posest, 1755 dokupil5 Zaboršt in naslednje leto vse skupaj prepih na svojega prvorojenca Franca Ksaveif Avguština. Polbrat grmskega gospodka? bil baron Žiga Zois, kije močno vplival5 Vodnika, Linharta in Kopitarja. Zoisi so bili predstavniki novega plems^ bogati trgovci, ki so si kupili plemiški naslc Michel Angelo je večal svoje bogastvo in! samo na Dolenjskem, kot poroča ptf Janko Jarc, poleg Grma, Zaboršta Grabna, za katere je dal 24.000 gld, kupJ' Svibno pri Radečah in Zavrh, Turen1 Podpeč v Mirenski dolini, Na Golem drugo ... Franc Ksaverij, njegov sin, se je spom/ 1756 poročil s potomko stare plemiške h; Frančiško Ksaverijo grofico Parade i; hčerko hmeljniškega graščaka Eme? Verjetno je dal Franc Ksaverij grrtf graščini prizidati še četrti trakt in ji tako; sedanjo štirikotno obliko, preuredil gospodarska poslopja in popravil Božji gr Franc Ksaverij je imel več otrok, od kat<‘ je prvorojenec umrl že po 9 dneh. Medf ko so otroci na Grmu rastli, je njihov s' oče Michel Angelo med sedemletno vof 1756 — 1763 podaril cesarici Mariji Ter<: 40.000 goldinarjev in si tako prid^ baronski naslov ... Toda tudi otroci nekdaj tako boj* družine so začeli spoznavati, da denal večen — in vedno več posestev je šle njihovih rok. Navadno so novi gospod postajali oskrbniki. .. Grmski grad je tako 1810. leta dobil Karel Filip Smola, prejšnji oskrbnik. V nost denarja je prav tedaj močno padli tako je Smola kupil Grm, Graben, Borši Dobravo napol zastonj. Zois gaje sicer to vendar je tožbo izgubil in na Grmu s( naselili Smole. Za Karlom je postal lastf njegov nečak Anton Ferdinand Vinc Smola, ki se je oženil z meščanko 9| movo: po odpravi podložništva je kr^ začutil težko krizo, ki je zajela domala' graščine. Posest se je začela drobiti in marca 1886 je bila med Smolo in kranjs^ deželnim odborom podpisana pogodb*, katero je grad Grm za 30.442 goldinarje' 50 krajcarjev prešel v deželno last. Na Grmu so ustanovili kmetijsko šolo>v so jo preselili s Slapa na Vipavskem., Vipavskem je bil namreč pouk ;za splo> potrebe bivše vojvodine Kranjske preo^ saj so poučevali v glavnem le sadjarstv^ vinogradništvo s kletarstvom. Zato se je^ pogosteje slišalo, naj bi šolo preselili ^ Dolenjsko. Nekdanjo slapensko šolo^ spremenili v popolno kmetijsko šolo, 1, nosila ime „Vinarska, sadjarska J poljedeljska šola na Grmu pri Rudolfov^ 18. novembra 1886 so se slovesno odj šolska vrata in ob tej priložnosti so prir;, sijajen banket v dvorani novomešlj Narodnega doma. Do 1909 je bil poul. grmski šoli dvoleten. V prostorih današri grmskega gradu pa je še danfes sre> kmetijska šola, ki bo kmalu slavila časti jubilej - 90 let obstoja. | Takrat, ko je deželni odbor kupil grrj grad, se je družina Smola preselila odmaknjeni grad Graben. Kako nenavadno: družina Smola st vrnila tja, od koder je pred 30Q leti odje Krištof Mordax, da si na Grmu ustvari dom.