Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (15/27 °C), soboto (14/23 °C) in nedeljo (11/24 °C) bo delno oblačno. V petek možne nevihte.
Četrtek, 15. junija 2017
številka 24 | leto 64
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
TES
ustavil
proizvodnjo
TAKO mislim
Blok 6 so načrtno ustavili, na četrtem pa se je pojavila okvara - Toplotno energijo proizvajajo s plinskimi turbinami
Mira Zakošek
Že nekaj dni se iz dimnikov Termoelektrarne Šoštanj ne kadi. Menda se to ni zgodilo še nikoli v zgodovini tega termoenergetskega objekta. In kaj se dogaja?
Na naše vprašanje so iz Termoelektrarne Šoštanj odgovorili, da blok 6 trenutno ne obratuje, ker je treba nujno odpraviti razpoko na pregrevalniku. Ta zaustavitev je bila načrtovana. Gre za Alstomovo garancijsko popravilo, ki naj bi bilo končano danes. Na bloku 4 pa
imajo okvaro na vleku dimnih plinov. Te okvare pa naj bi odpravili do 21. junija, ko naj bi bil tudi ta blok v obratovalni pripravljenosti.
V Termoelektrarni Šoštanj dodajajo: »Sektor trženja Holdinga Slovenske elektrarne ustrezno obvladuje pokrivanje energetskega bilančnega stanja preko prerazporejanja hid-roproizvodnje ter z nakupi in prodajami električne energije. Nakupi in prodaje električne energije so omogočeni tako z aktivnostmi na borzi električne energije kot tudi preko izmenjave s sosednjimi državami.«
Pravijo tudi, da ima slovenski elektroenergetski sistem dobro povezljivost, kar zagotavlja zmožnost izmenjave povečanih količin elektrike. Omenjene okvare (načrtovana ustavitev na bloku 6 in nenačrtovana na bloku 4) tudi ne bosta vplivali na zagotavljanje sistemskih storitev v skupini HSE, ki so potrebne za zanesljivo oskrbo z električno energijo. Potrebne rezerve moči za sistemske storitve so prerazporejene na preostale proizvodne enote v skupini HSE.
Zaradi izpada šestega in četrtega bloka tudi ni okrnjena dobava toplotne energije, ki jo proizvajajo s pomočjo plinskih turbin.
V torek, 20. junija 2017,
ob 19. uri na Mestnem stadionu Velenje.
Ob 16. uri se bo začel Pikin miting z otroško atletiko.
MESTNA OBČINA
VELENJE
Vabljeni
Stanovanje temeljni
eksistenčni pogoj
Mira Zakošek
V Mestni občini Velenje in tudi Šaleški dolini smo sicer lahko dokaj zadovoljni z za slovenske razmere nadpovprečno visokim reševanjem stanovanjskih vprašanj. Pa vendar je mladim tudi tukaj težko priti do stanovanja. Najemniških na trgu praktično ni, mi je pred časom zatrdila mlada kolegica, ki bi se rada ustalila in osamosvojila v tem okolju. Pa tudi najemnine so za mlade zelo visoke in jim zato pogosto ne preostane drugega, kot da ostajajo v »hotelu mama«.
Odločitev, ki je privedla do tega, da imamo v Sloveniji tako velik delež lastniških stanovanj (poceni nakup najemniških stanovanj pred leti), ki so pogosto tudi zelo slabo vzdrževana, zagotovo ni bila najboljša, še manj pa je dobro to, da je stanovanjska gradnja podrejena predvsem investitorjem in da se tudi Stanovanjski sklad na trgu z javnim denarjem obnaša kot zasebni investitor ter za nameček še gradi stanovanja, ki so dosegljiva le eliti.
Ob vseh teh dejstvih bi se tudi pri razreševanju stanovanjskih vprašanj lahko ozrli po severnih sosedih, Avstrijcih, kjer imajo pravico do stanovanja zapisano celo v ustavi, kar je tudi logično, saj je primerno bivališče vsekakor temelji eksistenčni pogoj. Seveda tega nimajo zgolj zapisano, to tudi izvajajo. Država namreč nameni določen delež dohodnine gradnji najemnih stanovanj (Dunaju pripada denimo 400 milijonov letno, mesto pa samo zagotovi še 200 dodatnih milijonov evrov). Ta denar razdelijo na tretjine (za novogradnje, obnove starih stanovanj in subvencioniranje najemnin tistim, ki tega ne zmorejo). Tako zgradijo letno okoli šest tisoč novih najemnih stanovanj. Tudi zemljišča za stanovanjsko gradnjo prodajajo po tem principu, prednost imajo neprofitne organizacije, ki gradijo najemna stanovanja.
Primerov dobrih praks je po svetu še veliko, zelo pritegnil me je tudi turški, kjer dobijo mlade družine stanovanja na začetku v uporabo brezplačno, potem pa se najemnina povečuje, omogočen pa jim je tudi ugoden odkup.
Še bolj zanimiv je morda primer zadrug, ki deluje marsikje po svetu, pri nas pa si bo morda pot utrl v Ljubljani, kjer se je že ustanovila interesna skupina in oblikovala Zadrugator. Mi smo sicer na začetku 20. stoletja že imeli zadružna stanovanja, a smo izkušnjo kot večino vsega, kar je dišalo po prejšnjem sistemu, raje zavrgli. Sedaj nam manjkajo stanovanja za ljudi, ki si nakupa ne morejo privoščiti, pa za ljudi s specifičnimi potrebami, kot so študenti, starejši..., in ponovno orjemo ledino. Težava s stanovanji, ki smo jo v času krize zanemarjali še bolj kot pred njo, ponovno in bolj silovito udarja na plan. Prav bi bilo, da se je ustrezno in hitro lotijo - od vlade do občinskih uprav. Že zato, ker - kot sem zapisala in kot se z Avstrijci povsem strinjam - je bivališče temeljni eksistenčni pogoj.
Proslave ob dnevu državnosti
V	počastitev dneva državnosti se bodo zvrstile proslave v vseh treh občinah Šaleške doline. V Velenju bo ta že v četrtek, 22. junija ob 19.00, na promenadi, ob lipi samostojnosti. Program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gorica, v primeru slabega vremena pa bo proslava v Domu kulture. Slavnostni govornik bo podžupan Peter Dermol.
V	Šmartnem ob Paki bo slovesnost 23. junija ob 19. uri v tamkajšnjem Kulturnem domu.
V	Šoštanju tradicionalno pripravljajo slovesnost v počastitev dneva državnosti Turistično društvo Skorno in Občina Šoštanj na športnem igrišču v Skornem. Tokrat bo to na predvečer praznika, v soboto, 24. junija, ob 19. uri. Slavnostni govornik bo župan Občine Šoštanj Darko Menih. Po proslavi bodo organizirali srečanje občanov Šoštanja.
■
■
a mz
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

15. junija 2017
(r.
LOKALNE novice
Znova turistični avtobus do Logarske
Solčava - Pred nedavnim je v okviru tedna Alpske konvencije izšla knjižica Vozni redi v Alpah. V njej je zapisanih 71 prog avtobusov, vlakov, žičnic po slovenskih Alpah. Med drugim sta iz savinjske regije omenjeni avtobusna proga Celje-Logarska dolina ter nihalka na Golte. Tako od 1. junija znova vozi avtobus ob vikendih iz Celja v Logarsko dolino in nazaj dvakrat na dan. Iz Celja ob 7.10 in 13.10, iz Logarske doline (parkirišče pred slapom) pa se vrača ob 10. in 18. uri. Od 1. julija pa bo turiste vozila nihalka na Golte vsako polno uro med 10. in 18. uro.
Proslava ob dnevu državnosti
Velenje, 22. junija - Mestna občina Velenje pripravlja proslavo ob dnevu državnosti prihodnji teden v četrtek ob 19. uri, na Velenjski promenadi, ob lipi samostojnosti. Program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gorica, če bo vreme slabo, pa bo proslava v kulturnem domu.
Zbirajo podpise proti drugemu tiru
Velenje, 12. junija - Še danes (15. 6.) in jutri (16. 6.) bodo pred velenjsko Upravno enoto zbirali podpise proti drugemu tiru. Nasprotniki gradnje po sedanjem načrtu bodo tam med 9. in 11. uro.
Vodni žurček v Ravnah
V Ravnah so združili moči tamkajšnje kulturno in športno društvo ter društvo prijateljev mladine, ki napovedujejo v kraju velik vodni žur v nedeljo, 18. junija, vse od 15. ure dalje. Poskrbeli bodo za zabavo, smeh in dobro voljo ter različne poslastice.
Informativni dan Energetike
Fakulteta za energetiko UM bo danes, v četrtek, na MIC Velenje, Koroška cesta 62a, organizirala informativni dan za vpis v podiplomski študijski program (magistrski in doktorski študijski program Energetika). Informativni dan se bo začel ob 16. uri.
Srečali so se komunalni delavci
33. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije -Komunaliada 2017 je letos po štirih letih ponovno potekalo v Krškem, kjer je bil organizator dogodka družba Kostak d. d. Na igrah je sodelovalo približno 2600 udeležencev iz 62-ih komunalnih podjetij. Komunalno podjetje Velenje je v disciplinah: vodovod, pikado moški, odbojka mix in vlečenje vrvi ženske osvojilo tretje mesto. Skupno je Komunalno podjetje Velenje osvojilo 5 mesto.
a mz, tp
Poslabšanja dostopnosti do storitev ne bomo dopustili!
Civilna iniciativa za ohranitev Bolnišnice Topolšica zbira podpise v podporo - Poziv ministrstvu za zdravje in prebivalcem regije Saša in Koroške
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 8. junija - Sindikati v Bolnišnici Topolšica so v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pred tednom dni ustanovili Civilno iniciativo za ohranitev bolnišnice. Petčlanski odbor, v katerem so Romana Praprotnik, Petra Lipičnik, Boris Goličnik, Janez Kramar, vodi Marija Vr-tačnik (predsednica velenjske Univerze za 3. življenjsko obdobje). Odbor se je v ponedeljek sešel z vodstvom bolnišnice in predstavniki lokalne skupnosti na prvem delovnem sestanku. Ta je pokazal, da si v Topolšici že-
lijo samostojno bolnišnico in ne le poslovno enoto celjske bolnišnice. V sporočilu za javnost so med drugim pozvali ministrstvo za zdravje, da ohrani dejavnost bolnišnice v Topolšici v enakem obsegu, kot je bil do sedaj, bolnišnico finančno 'ozdravi' ter je ne združuje s Splošno bolnišnico Celje brez predhodno javnosti predstavljenih finančnih, organizacijskih in sinergijskih učinkov.
»Bolnišnica ima 98-letno tradicijo, strokovno in kadrovsko je usposobljena, energetsko pre-novjena, njena ukinitev bi pomenila izjemno škodo za okolje, predvsem pa za paciente. Mi-
nistrstvo za zdravje jo združuje s celjsko bolnišnico brez jasno predstavljene analize in strategije. Po našem mnenju združitev ne bi prinesla veliko pozitivnih učinkov na poslovanje novega zavoda, saj sta oba javna zavoda v negativnem finančnem položaju. Prepričani smo, da gre za resno poslabšanje dostopnosti storitev za prebivalce šaleške, savinjske in koroške regije. Izjave strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje so realna napoved, da se bo že kmalu po pripojitvi v Celje preselila dejavnost diabetične, antikoagulantne in kardiološke dejavnosti, v Bolni-
šnici Topolšica pa nameravajo povečati število postelj za nea-kutno obravnavo, kar pomeni negovalno bolnišnico,« je dejala Marija Vrtačnik.
Civilna iniciativa poziva vse prebivalce šaleške, savinjske in koroške regije, da se pridružijo zbiranju podpisov podpore za ohranitev Bolnišnice Topolšica, da skupaj pokažejo ministrstvu za zdravje in vladi RS, »da državljani ne bomo dopustili poslabšanja dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalce države.«
Suzana Platovšek, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v bolnišnici, pa nam je povedala, da pričakujejo 5000 podpisov podpore. Med drugim jih bodo zbirali tudi na stojnicah. Jutri (v petek) bodo to postavili v Velenju, v naslednjih dneh pa še v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Prav tako razmišljajo o tovrstnih aktivnostih še v občinah Zgornje Savinjske doline in na Koroškem. Kot je še povedala Platovškova, so v ponedeljek dobili plače za maj in regres. a
Razprava o drugem tiru
Mestni odbor SDS Velenje organizira popoldne (četrtek, 15. junija) ob 17. uri v mali dvorani Hotela Paka pogovorni večer z naslovom Proti dvojni ceni za eno(dvo)jni tir -zakaj smo odgovorni vsi? Gostje večera bodo Ljubo Žnidar, poslanec v državnem zboru, Vili Kovačič, predlagatelj referenduma in Suzana Kavaš, predsednica MO SDS Velenje
Beseda bo tekla o vladnem projektu za drugi tir in referendumskem predlogu. »Ne govorimo, da drugi tir in modernizacija železniške infrastrukture nista potrebna. Vendar potrebujemo sodobno dvotirno povezavo, po kateri bo potekal tako tovorni kot potniški promet, ter progo, za katero bomo odšteli toliko, kot je primerljiva cena v drugih državah.
Savinjsko-šaleška naveza
Vlada pa po obstoječem zakonu predvideva, da bo meter proge stal toliko kot 1,5 kg zlata. Ta pribitek na realno ceno pri drugem tiru je 400 do 500 milijonov evrov. S tem denarjem lahko zgradimo nove šole v vseh slovenskih občinah,« pravijo organizatorji. Povezoval-ka pogovornega večera bo Dragica Sternad Pražnikar, članica izvršilnega odbora SDS.
Prodati ali ne prodati - to je zdaj vprašanje!
Zlato jajce - Konjičani na suhem - Mladi in papir - Delovni praznik
»Tako daleč, pa tako blizu!« pravijo nekateri ob zasedanjih vrhov naših političnih strank. Mislijo seveda na volitve. Dokaj (pred)vo-lilno je izzvenel nedavni vrh glavne opozicijske stranke, podobno programska konferenca glavne koalicijske. Oboji seveda upajo, da bodo na naslednjih volitvah zmagali. Prvi z opozorilom, da nam bo šlo, če bodo zmagali, bolje, drugi, da bo Slovenija še naprej tako uspešna. Oceno bodo dali seveda volivci.
Zadnje dni smo doživeli tudi velik preskok: od (enega) drugega tira na dva tira. Vse za to, da zbiranje podpisov proti prej načrtovanemu drugemu tiru ne bi uspelo. Ali ima ta račun krčmarja, bomo še videli. Kot bomo šele videli, kaj nas čaka po sklepu vlade, da bomo kljubovali Evropi in naše drage NLB ne bomo prodali. Ker je zadnji čas zelo dobičkonosna. Kljub velikemu dobičku in zelo dobri proizvodnji in prodaji pa bo menda spet bolj stekla prodaja celjske Cinkarne. Ta je že nekaj časa na državnem seznamu za prodajo, zadnji čas pa res dosega neverjetne rezultate. Skorajda že ne morejo proizvesti dovolj, da bi pokrili vsa naročila. Zato lastniki računajo, da bodo s prodajo dobro zaslužili, Celjani pa seveda upajo, da se bo dobro poslovanje poznalo tudi pri sanaciji okolja. Bremen preteklosti je še veliko, terjajo pa tudi čisto proizvodnjo. Nekateri pa malo v šali sprašujejo, kako čisti bodo Konjičani. Za nekatere presenetljivo, za druge pričakovano letos ob začetku kopalne sezone konjiškega kopalnega bazena ne bodo odprli. Na občini pravijo, da je ta šestdesetletnik že močno dotrajan in potreben temeljite obnove. A to na hitro ne gre! Čeprav so doslej nekateri tarnali nad slabim obiskom, se zdaj jezijo zaradi zaprtja. Občina naj bi sicer že letos naročila projektno dokumentacijo za celovito obnovo objekta, kdaj bodo obnovitvena dela končana, pa še ni znano. Tudi zato, ker bo treba izbrskati 350 tisoč evrov. Delna rešitev je kopanje v bližnjem Zbelovem; tja bodo za otroke preko DPM tudi organizirali brezplačen prevoz. Bolj slabe volje so v plavalnem klubu, tudi zaradi dejavnosti invalidov - potapljačev. V Slovenskih Konjicah se bodo tako za nekaj časa odpovedali kopalnemu bazenu, v Rogatcu pa načrtovanemu nizkoenergetskemu
vrtcu. Tudi vsaj za nekaj časa. Čeprav so objavili razpis za gradnjo, je bila cena tudi najugodnejšega izvajalca previsoka. Po njihovih načrtih naj bi veljal 1,2 milijona evrov, od tega bi občina zagotovila 400 tisoč evrov, enak delež eko sklad, za ostalo tretjino vrednosti bi se zadolžili. A najnižja ponudba je bila za 500 tisočakov višja od načrtovanega skupnega zneska, da bi se zadolžili za tako visok znesek, pa si ne upajo privoščiti.
Denar pač zbira vsak po svoje! Mnogi šolarji ga tudi z zbiranjem odpadnega papirja. Na Celjskem so sklenili še eno takih akcij, ki jo organizira družba Simbio. V tem šolskem letu je v tradicionalnem zbiranju odpadnega papirja sodelovalo 28 osnovnih in 10 podružničnih šol, štiri srednje ter sedem vrtcev. Skupaj so zbrali 650 ton papirja, 47 ton več kot prejšnje šolsko leto. Znova so ga največ zbrali mladi z osnovne šole Hudinja, kar 149 ton, to je povprečno 310 kilogramov na učenca. Med podružnicami je bila najbolj »pridna« podružnična šola Socka, med vrtci Vrtec Mavrica. Med srednjimi šolami so zmagali dijaki Gimnazije Center. Kot pravi direktor Sim-bia Marko Zidanšek, je glavni cilj te akcije osveščanje mladih, da je papir dragocena surovina, z zbiranjem ohranimo tudi veliko dreves. Zato v tej akciji tudi zagotavljajo odkupno ceno, tudi če so tržne cene sicer nižje.
Zadnje dni je bilo na našem širšem območju tudi precej različnih srečanj. Za nekatere lahko rečemo, da se udeleženci vračajo »na začetek«. V Šmarju pri Jelšah so se zbrali člani Društva bibliotekarjev Celje. V tamkajšnji knjižnici je bilo leta 1979 tudi prvo tovrstno srečanje. Letošnje je bilo 8. junija, na državni praznik - na dan Primoža Trubarja. Ker ni dela prost dan, mnogi niti ne vedo zanj. Čeprav je že sedem let!
Pa še to: menda kar vsa naša zdravilišča se tudi letos lahko pohvalijo z dobrim obiskom. Ne le to, prihajajo tudi nekateri kar imenitni gostje. Še posebno posebne goste so imeli tudi v Thermani Laško, čeprav niso prišli na kopanje ali uživanje drugačne vrste. Obiskali so jih namreč kriminalisti zaradi dogodkov pred nekaj leti.
a k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 21
15. junija 2017
«»SÜAS
Niti centa več za toploto!
Srečanje krajanov krajevne skupnosti Šoštanj o višjih cenah toplote, neizplačevanju odškodnin Teša in posledicah izvajanja dejavnosti energetike -Bili smo naivni in izigrani
Tatjana Podgoršek
Šoštanj, 7. junija - »Očitno bo v Šoštanju še naprej smrdelo iz zračnega jaška, študije nam ne koristijo, za ogrevanje pa ne bomo plačali niti centra več kot smo plačevali doslej. Potrudili se bomo z vsemi možnimi pravnimi sredstvi za tisto, kar nam pripada,« bi lahko na kratko povzeli zaključke srečanja občanov krajevne skupnosti Šoštanj v dvorani tamkajšnje-
pa so bili naklonjeni tudi mnogi občani. »Dane obljube o izgradnji novih blokov, novih delovnih mestih, cenejšem ogrevanju, turističnem projektu Mesto na vodi so padle v vodo.« Po zagotovilih Meniha je v minulih 10 letih lokalna skupnost pridobila iz odškodnin blizu 16 milijonov evrov, ki jih je porabila strogo namensko za izboljšanje življenjskih pogojev občanov in pomoč pri delovanju klubov in društev.
Čakajo še na
>
ga kulturnega doma. Sklicala ga je predsednica KS Urša Kurnik. V uvodu je pojasnila, da gre za srečanje in ne za zbor krajanov
(ker ga ni sklical župan), razlogi zanj pa so bili val ogorčenja občanov zaradi napovedanega dviga cen toplote, težave, ki jih povzroča neizplačevanje odškodnin Teša ter negativne posledice izvajanja dejavnosti energetike v tamkajšnjem okolju.
Bili smo naivni in na koncu izigrani
Župan in podžupan Občine Šoštanj Darko Menih in Viki Drev sta podobno pojasnila, s kakšnimi obljubami je lokalna skupnost podprla pred leti izgradnjo bloka Teš 6, ki so jo podprli vsi občinski svetniki, naložbi
Kljub podražitvi toplote na pragu Teša uporabniki storitev plačujejo še po starem.
škodnin in toplote, a ker so se direktorji v Tešu in na HSE zelo pogosto menjavali, so vsaka pogajanja morali začeti znova. »Ko je bil na čelu HSE Gorazd Skubin, smo pristali na podražitev toplote iz 11 na 14 evrov za megajoul, po njegovem odhodu pa je HSE toploto podražil na
govarjati z nami,« je napovedal Viki Drev.
Vzroka za podražitev sta dva
Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja je povedal, da kljub podražitvi toplote na pragu Teša uporabniki
POLITIKA
ra v čim krajšem času, a za zdaj še nismo tako daleč, da bi lahko govorili o približevanju.«
Od vabljenih predstavnikov Te-ša in HSE se je srečanja krajanov udeležil le tehnični direktor Branko De-beljak. Po njegovih navedbah sta razloga za podražitev cene
toplote dva: sprememba v konfiguraciji Teša, predvsem pa vpliva na podražitev amortizacije bloka šest. Ta znaša 2,3 milijona evrov na leto. Pri izračunu cene so se naslonili na metodologijo, ki pošteno deli stroške proizvodnje energije med električno in toplo-
>
Čakajo na izplačilo odškodnine za leto 2016.
izplačilo odškodnine za leto 2016, za katero je podpisan sporazum, a zanjo v Tešu oziroma HSE za zdaj nočejo slišati, zato v zvezi s tem pripravljajo tožbo. »Občina je podpirala gradnjo šestega bloka tudi tako, da je sprejela potrebne prostorske akte. Danes ugotavljamo, da smo bili takrat naivni in na koncu izigrani. Vendar bomo nadaljevali pogovore, in če ne bo šlo drugače, bomo tudi po pravni poti pridobili tisto, kar nam pripada v dobro občine in njenih občanov,« je dodal Menih.
Viki Drev pa je pojasnil, da so se skupaj z vodstvom Mestne občine Velenje ter Komunalnim podjetjem večkrat sestali z vodilnimi v Tešu in njegovim lastnikom HSE-jem na temo od-
Dolga leta trpimo smrad iz premogovniških jaškov, prenašamo tresenje tal, termoelektrarniški dim nam zastira svetlobo, dražjih položnic za ogrevanje pa ne bomo dovolili,« so dejali udeleženci srečanja.
17,25 evra. Novi direktor HSE Matjaž Marovt nam je zdaj pisal, da se lahko o ceni in odškodnini pogovarjamo le ločeno. Premogovniku Velenje poteče koncesija za pridobivanje premoga čez dve leti, in če ne prej, se bodo takrat morali začeti po-
storitev plačujejo še po starem. Komunali namreč njeni lastniki niso odobrili podražitve in jo občanom in gospodarstvu trenutno na nekako subvencionirajo občine. »Pogovori v zvezi s ceno toplote še potekajo, vsak dan se trudimo, da bi prišli do dogovo-
tno. Kasneje se je zagovoril in dejal, da je eden od razlogov za podražitev tudi odločitev HSE o zaračunavanju komercialne cene ogrevanja.
Drago Potočnik iz Skupine Premogovnika Velenje je predstavil načrte Premogovnika do leta
3
2054. A to udeležencev, ki so ga prekinjali z medklici, da so vse to že slišali in naj jim povedo kaj novega in konkretnega, ni zanimalo. Bolj so mu prisluhnili, ko je povedal, da so sedaj glavna odkupna mesta pod ozemljem občine Šoštanj, kjer se bodo nadaljevale ugre-znine in povečevanje Družmir-skega jezera.
Teš je obrat brez kompetenc
»Meni je povsem vseeno, ali je danes tukaj Debeljak ali pa bi tu sedel direktor Arman Koritnik. Dviga cene ne moremo reševati z elektrarno, to je obrat brez kompetenc. Tudi Koritnik jih nima, je le plačanec, ki ga bodo, ko ne bo več delal naročenega, zamenjali. Vlada je tista, ki o tem lahko odloča. Mi tukaj zbrani smo le kulisa, da se nam zdi, da smo nekaj naredili« je povzdignila glas Cvetka Tinauer, nekdanja predsednica KS Šoštanj, in pozvala sokrajane, naj ne dovolijo, da bi se tema spolitizirala. Prst je uperila tudi v vodstvo Občine Šoštanj, ker - po njenem prepričanju - v tem primeru ni poskrbelo za ljudi. »Zavedeni ali ne. Ali se morda komu posodi denar tudi brez vsakršnega podpisa?« se je vprašala Tinauerjeva.
Občinski svetnik, krajan Šoštanj in delavec Teša Boris Go-ličnik se je v razpravo vključil s pobudo o ustanovitvi civilne iniciative, za katero pa kasneje udeleženci srečanja niso glasovali. Roke so dvignili za predlog, naj aktivnosti skupaj z lokalno skupnostjo izvaja vodstvo KS Šoštanj.
■
Sprejeli protokol kot obliko zaveze
Svetniki Občine Šmartno ob Paki soglašali z dvigom cene za pomoč družini na domu -Spremenjene položnice za odvoz smeti - Za samostojno Bolnišnico Topolšica
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 12. junija
- Svetniki Občine Šmartno ob Paki so se sešli na zadnji seji pred počitnicami in na njej obravnavali 15 točk dnevnega reda.
Prihodnje mesec spremenjene položnice za odvoz smeti
Med drugim so obravnavali sveženj letnih poročil o opravljenem delu v preteklem letu tistih ustanov in podjetij, ki izvajajo dejavnosti na območju lokalne skupnosti (Policijska postaja Velenje, velenjsko komunalno podjetje ter PUP Saubermacher Velenje). Potrdili so jih soglasno, roke 'za' pa so dvignili tudi za pobudo podjetja PUP Saubermacher, ki je predlagalo izvedbo pilotnega projekta pri obračunu položnic za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. Na položnicah naj bi bili vse mesece v letu dokaj enotni zneski. S tem ukrepom naj bi se izognili nihanjem pri plačilih, ki nastanejo z večjim številom odvozov na mesec.
Dvig cene in korektura lestvice
Na dveh sejah občinskega sveta so svetniki obravnavali predlog Centra za socialno delo Velenje
lenje potrdil tudi šoštanjski občinski svet. Poleg tega so svetniki nekoliko spremenili plačilno lestvico. Tudi pri tem so sledili občini Šoštanj, ki se je že pred
bo dvigovala za 10 centov. »Za korekturo plačilne lestvice smo se odločili zato, ker je bila cena storitve v najnižjem plačilnem razredu simbolična. Tudi ome-
o 9-odstotnem dvigu cene social-novarstvene storitve pomoč družinam na domu, na tokratni so predlog tudi potrdili, vendar bo stopila v veljavo, če bo višjo ceno storitve poleg Mestne občine Ve-
leti odločila za enotno najnižjo izhodiščno ceno in njen postopen dvig do petega plačilnega razreda. Tako bo znašala najnižja cena storitev 3 evre na uro, do petega plačilnega razreda pa se
Za podpis protokola med Občino in Ministrstvom za infrastrukturo
Kot dodatno točko je Kopušar na sejo uvrstil »Protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri reševanju cestne problematike Občine Šmartno ob Paki, ki je povezana z razvojem državne cestne infrastrukture«. Svetniki so glasovali zanj, saj - so poudarili - naj bi bila to zaveza države, da bo v protokolu zapisane posodobitve cestne infrastrukture tudi izvedla. Protokol predvideva obnovo in posodobitev mostu čez reko Pako v Rečici ob Paki, za-
>
Z zadnje seje pred dopusti
njena sprememba za uporabnike pri dosedanjem številu ur ne bo predstavljala bistvenega povečanja,« je menil šmarški župan Janko Kopušar.
Šmarški svetniki so podprli prizadevanja zaposlenih ter sindikatov za ohranitev bolnišnice v Topolšici
gotovitev varnosti za udeležence v prometu na državni cesti Rečica ob Paki-Podvin, zagotovitev pretočnosti in varnosti prometa z ureditvijo rondoja in izgradnjo pločnika pri Boletu, posodobitev cestišča na relaciji bivše podjetje Vino-Paška vas, ureditev prehoda čez železniško progo v Paški vasi ter posodobitev ceste od Gorenja proti Lokovici v Skornem. Lokalna skupnost bo pri izvedbi teh projektov sodelovala pri izgra-
dnji pločnikov, posodobitvi javne razsvetljave in komunalnih vodov, ki so sestavni del take infrastrukture. O deležu sofinanciranja se bodo še dogovorili, prav tako se bodo dogovorili tudi o prednostnem vrstnem redu vlaganj.
V nadzornem svetu velenjske komunale Ramšak
21. junija poteče Zdravku Ram-šaku (Lista za napredek občine), predstavniku Občine Šmartno ob Paki, mandat v nadzornem svetu Komunalnega podjetja Velenje. To dolžnost bo opravljal tudi naslednja štiri leta. Tako so na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sklenili svetniki. Člani komisije so poleg Ramšakove kandidature obravnavali tudi kandidaturo svetnika Jožefa Stakneta (SDS), a so dali prednost Ram-šaku, saj ta dolžnosti ni opravljal cel mandat. Nekateri svetniki iz vrst opozicije so se pri glasovanju vzdržali.
Ob koncu seje sveta so spregovorili še o namerah vlade RS o ukinitvi in pripojitvi Bolnišnice Topolšica k celjski bolnišnici. Šmarški svetniki so nasprotovali tem nameram in podprli prizadevanja zaposlenih ter sindikatov bolnišnice v Topolšici, uporabnikov storitev in regije po njeni ohranitvi. Dejali so, da je bolnišnica strokovno in kadrovsko zelo usposobljena ter za regijo in njeno širše okolje potrebna.
■
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

15. junija 2017
Predstavili nove trende čiščenja
Velenjsko podjetje Makom širi krog uporabnikov njihovih čistil in čistilnih strojev - Predstavitev svetovnih trendov v čiščenju pritegnila na Velenjski grad 200 udeležencev iz vse države
Bojana Špegel
Velenje, 8. junija - Pred tednom dni je podjetje Makom na Velenjskem gradu organiziralo dogodek, namenjen predstavitvi svetovnih trendov v čiščenju. 200 udeležencev iz vseh koncev Slovenije je pridobivalo novo znanje na 11 predavanjih in delavnicah. Da si tisti, ki uporabljajo njihova ekološka čistila in stroje za čiščenje, želijo tovrstnih izobraževanj, so ugotovili lani, ko so ob 20-letnici podjetja Makom pripravili Makomov dan. Takrat so goste povabili v Muzej premogovništva Slovenije, letos pa na Velenjski grad.
»Lani smo imeli namen pripraviti enkraten dogodek ob našem okroglem jubileju. Zaradi množičnih pohval in odličnega obiska udeležencev pa smo se odločili, da bo dogodek postal tradicionalen. Letos smo ga še razširili in nanj povabili vse naše dobavitelje in stranke, zanje pa smo pripravili celodnevne delavnice in izobraževanje. Kot velenjsko podjetje želimo gostom pokazati tudi lepote mesta in to bomo počeli tudi v prihodnje,« nam je povedala vodja marketinga in solastnica podjetja Polona Krenker. Odziv je bil odličen, dogodek tudi. Gostje so spoznali, kako trdota vode v Sloveniji vpliva na kakovostno strojno pomivanje posode, kako pravilno uporabljati kemikalije ... Predavatelji iz Švice, Italije, Avstrije in Slovenije so udeležencem postregli z odličnimi nasveti pri čiščenju in premazovanjau tal ter čiščenju zgornjih površin. Hkrati je potekal tudi sejem trendov na področju čiščenja. Obiskovalci so lahko s pomočjo 3D očal obiskali virtualno kopalnico ter se po njej sprehodili. Testiranje čistilnih strojev pa je potekalo kar v grajski galeriji. Predstavljeni so bili tudi najnovejši dizajni sanitarnega programa, ekološka linija okolju prijaznih čistil in še veliko drugih novosti. Poleg sejma je bilo organiziranih šest vodenih ogledov Velenjskega gradu. Polona Krenker se je 17-članskemu kolektivu podjetja Makom pridružila lani po končanem štu-
diju marketinga. »Prepoznavnost podjetja se povečuje, še vedno pa veliko delamo za to. Več delamo v video vsebinah, je pa res, da je naša panoga v marketingu precej dinoza-verska; vse še deluje na direktnem marketingu in letakih. Redki uporabljajo digitalni marketing, zato delamo na vseh možnih mrežah.« V zadnjem letu so največ naredili
še vedno ni izginil. Veseli so tudi, ker imajo vse več strank v Šaleški dolini; med njimi je tudi podjetje Gorenje, pa Vrtca Velenje in Šoštanj, osnovne šole .
Vse manj »po starem«
Da je drugi Makomov dan uspel, je bil vesel tudi direktor Tomaž Sijarto. Povedal nam je: »Takšnih srečanj v Sloveniji ni in po besedah obiskovalcev so zelo zaželena. Trendi v čiščenju se iz leta v leto spreminjajo. Čistilno osebje pa marsikje še vedno čisti z zelo starimi sistemi. Zato so potrebna konstantna izobraževanja. V Makomu se zavedamo pomembnosti le-tega. Skupaj z našimi partnerji
Izobraževanj na področju čiščenja in vzdrževanja prostorov je zelo malo, zato ne preseneča, da se je vabilu podjetja Makom na tovrstno izobraževanje odzvalo kar 200predstavnikov
njihovih strank.
v prodaji in izposoji čistilnih strojev švicarskega partnerja. Ponosni so, da imajo v Italiji in na Finskem poslovne partnerje, da sedaj že skupaj razvijajo produkte za slovenski trg. »Takšni partnerji so zelo pomembni, saj z njimi gradimo dolgoročne odnose. Še vedno smo prisotni le na slovenskem trgu, vse bolj pa razmišljamo tudi o tujini. Sploh, ker se je naša spletna trgovina odlično prijela,« nam še pove sogovornica. Kar 30 % njihovih strank že naroča preko spleta, osebni stik pa
stalno sledimo novostim pri čiščenju, ki jih z veseljem predajamo strankam.« V atriju Velenjskega gradu si lahko do 22. junija ogledate razstavo fotografij, ki so nastale na Mako-movem dnevu. Čeprav je lokacija za podjetje predstavljala logističen podvig, saj so morali nanj spraviti 200-kilogramske čistilne stroje, se je vse povrnilo. »Gostje so nam potrdili, da je lokacija Velenjskega gradu veličastna, uživali so tudi v panoramskem razgledu na Velenje,« izvemo za konec.	■
Strašek podjetnik leta
Portorož - Na nedavnem kongresu podjetnikov Slovenije v Portorožu je prestižni naslov Slovenskega podjetnika leta 2017 prejel lastnik in direktor družinskega podjetja KLS Ljubno Mirko Strašek.
V obrazložitvi za priznanje med drugim piše, da je svoje podjetje pripeljal do globalne
odličnosti, s proizvodnjo zobatih obročev za avtomobilsko industrijo pa dosega neverjetne poslovne rezultate.
V primerjavi z letom 2015 so lani v podjetju, ki zaposluje 240 delavcev, dosegli najboljše rezultate doslej. Prodaja je presegla 42 milijonov evrov, za vlaganja v prostore in proizvodnjo so v zadnjih letih namenili 30 milijonov evrov, v naslednjih petih pa naj bi
presegla 60 milijonov evrov. Podjetje dosega 15-odstotni svetovni tržni delež na področju zobatih vencev, 96 odstotkov proizvodov pa izvozijo in dosegajo izjemno dobičkonosnost. Dodana vrednost presega 115 tisoč evrov na zaposlenega, kar je skoraj trikrat več kot znaša slovensko povprečje, nad povprečjem so tudi plače zaposlenih. Te pa so za petino višje od slovenskega povprečja.	■ tp
Znova kipci in zlata priznanja za dobrote
V Šaleško dolino dva znaka kakovosti in kopica zlatih priznanj
Tatjana Podgoršek
Ptuj - 28. razstava slovenskih dobrot na Ptuju je znova postregla s kulinaričnimi presežki. Na letošnji razstavi je sodelovalo več kot 550 kmetij, ki so v strokovno ocenjevanje prinesle kar 1191 izdelkov. Največ izdelkov je bilo iz žit, mesnin in mlečnih izdelkov. Z zlatim priznanjem jih je bilo nagrajenih kar 568.
Razveseljivo je, da vse več pridelkov in izdelkov znanega izvora najvišje kakovosti najde pot do miz domačih kupcev. Kupci so v domačih izdelkih prepoznali prednost. Vedno več ljudi se odloča za domačo hrano. Tudi vse več je družinskih kmetij, ki same tržijo svoje pridelke in iz-
delke, saj le tako lahko dosežejo višjo ceno za vloženi trud.
Kipci in zlata priznanja tudi v Šaleško dolino
Tudi na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij so se izkazale kmetije in njihove pridne gospodinje ter gospodarji iz Šaleške doline. Znak kakovosti oziroma kipec kakovosti (prejme ga izdelek, ki je trikrat zapored prejel zlato priznanje) je v kategoriji sokov za bučni nektar prejela ekološka kmetija Poprask - Potočnik iz Skornega pri Šmartnem ob Paki. Ta kmetija je prejela kipec kakovosti še med marmeladami, in sicer za bučno marmelado in bučno marmelado s cimetom. Med žitnimi izdelki pa
je znak kakovosti prejela Zdenka Orozel iz Laz pri Velenju, in sicer za ajdovo potico z orehovim nadevom ter za ajdove obročke.
Dobitniki zlatih priznanj pa so bili: v kategoriji konzervirane zelenjave in drugih pridelkov kme-
>
V 28 letih je bilo na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij podeljenih 18.264 priznanj, od tega 7306 zlatih in 996 znakov kakovosti.
tija Imperl iz Florjana pri Šoštanju (prejela ga je za domačo pekočo omako in za kisle kumarice); pri marmeladah ekološka kmetija Potočnik - Poprask iz Skornega pri Šmartnem ob Paki
za bučno marmelado in bučno marmelado s cimetom; pri mesnih izdelkih kmetija Senovršnik Janka Mazeja iz Belih Vod (za domačo salamo in domačo se-novrško panceto), Janko Senovršnik iz Belih Vod pa za domači senovrški želodec; pri vinih je prejel zlato priznanje Mihael Fajfar iz Slatine v občini Šmartno ob Paki za dišeči trami-nec - pozna trgatev; med sokovi ekološka kmetija Potočnik -Poprask iz Skorne-ga (za bučni nektar), Kmetijska zadruga Šaleška dolina za sok iz jabolk in aronije; med žitnimi izdelki pa za kekse Zdenka Orozel iz Laz in kmetija Potočnik - Poprask iz Skornega.
GOSPODARSKE novice
Esotech obnavlja črpališče Silla

Štore - Podjetje Esotech je prevzelo obnovo črpališča Petrola Energetike v Štorah. Prvo fazo, ki zajema med drugim gradbena dela znotraj črpališča, zamenjavo obstoječih črpalk, cevovodne povezave, konstrukcijo in velik del opreme že izvajajo. Večino del pa bodo opravili v drugi fazi preko poletja, julija in avgusta, v času remonta v podjetju Štore Steel.
Slovenija naj bi rastla 3,8-odstotno
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je občutno izboljšala napoved slovenske gospodarske rasti. Ta naj bi letos dosegla 3,8 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke več, kot je kazala novembrska napoved. Slovenska gospodarska rast prekaša evropsko, predvsem zaradi močnega domačega povpraševanja. Slovenija bi sicer morala po mnenju OECD zmanjšati birokratske ovire in poenostaviti predpise, da bi s tem lahko privabila več tujih naložb. Čeprav je brezposelnost še vedno visoka, se sedaj stalno zmanjšuje, tako da na določenih področjih že primanjkuje delavcev. Tuji delavci so zato lani predstavljali kar četrtino vseh novih zaposlitev.
Energetika izpolnjuje evropske cilje
Do leta 2030 ni treba v energetiki nič narediti, vse je po pravilih in izpolnjuje evropske cilje, pravijo pripravljalci energetskega koncepta z ministrstva za infrastrukturo. Še posebno nevarno je menda preveč vlagati v sončne elektrarne, ker se lahko preveč razširijo, to pa bi že vodilo v nujno spremembo omrežij, ki bi morala postati pametna. Vse to bi veliko stalo in celo nižalo BDP. Lep primer je Nemčija, z zadovoljstvom dodajajo zagovorniki jedrske energije. Drugi dodajajo, da bi bili brez Teša 6 in nuklearke - »kako krasno je, da smo včasih imeli pogumne ljudi, ki so znali sprejeti odločitve« - kolonija, ki bi jo upravljali drugi.
Privatizacija NLB je ustavljena
Privatizacija NLB je ustavljena. Razlog je prenizka kupnina. Toda slovenska vlada po tem, ko je leta 2013 pristala na pogoje Evropske komisije o prodaji naše največje banke, ni naredila ničesar. Cena je seveda pod prisilo prodaje padla. Zakaj se je odlašalo pri novih dogovorih z Brusljem, pa je že novo vprašanje. DeSUS je zaradi trenutnih pogojev dokončno odrekel podporo prodaji NLB, nato je od prodaje odstopila tudi vlada.
Magna še razdvaja
Magna še vedno razdvaja Slovence. Zanimivo ob tem pa je, da dobri dve tretjini vprašanih v Podravju podpirata prihod kanadsko--avstrijskega avtomobilskega giganta Magne v občino Hoče-Slivnica, medtem ko jih je manj kot četrtina proti, kaže anketa časnika Večer. Največ tistih, ki projektu nasprotujejo, vendar le okoli tretjina, je v občinah ožjega območja bodoče tovarne. Predstavniki štajerske gospodarske zbornice pa so na okrogli mizi v Mariboru poudarili, da je prihod Magne Steyr v Podravje ključnega pomena za razvoj regije.
Še zbirajo podpise
Pobudniki referenduma o zakonu o drugem tiru od zbiranja podpisov ne odstopajo. Po mnenju pobudnika referenduma Vilija Ko-vačiča imajo glede na dinamiko zbiranja podpisov možnost, da jih do 22. junija zberejo 40.000.
Promet s stanovanji raste
Letos je na trgu zaznati občutno rast transakcij s stanovanji. Ta naj bi dosegla skoraj desetodstotno rast v primerjavi s preteklim letom. Sliši se, da je prodan tudi drugi paket nepremičnin Celovški dvori in da se uspešno prodaja tudi Nokturno v Kopru.
Adria Mobil zmagovalec slovenskega izvoza
Adria Mobil, ki je lani povečal izvoz za dobrih 23 odstotkov, zaposlil 245 novih sodelavcev in v razvoj vložil sedem milijonov evrov, je na 4. konferenci slovenskih izvoznikov prejel nagrado zmagovalec slovenskega izvoza.
Zaposlovanje naj bi še raslo
Delodajalci v Sloveniji pričakujejo ugoden zaposlitveni utrip tudi v tretjem letošnjem četrtletju. Napovedi so sicer nekoliko manj optimistične kot v prejšnjih dveh četrtletjih, kljub temu pa naj bi se zaposlovanje znova povečalo v vseh panogah in regijah. Rast zaposlovanja načrtuje 13 odstotkov delodajalcev, en odstotek pričakuje upad, 83 odstotkov od sodelujočih 620 delodajalcev pa sprememb v prihajajočih treh mesecih ne predvideva, kaže raziskava kadrovske agencije Manpower.
a mz
■
107,81
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 5
15. junija 2017
""WAS
GOSPODARSTVO
5
Posegli po zvezdah
Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini že drugič najboljši EU projekt v svoji kategoriji v Savinjski regiji - Voda iz pipe bolj zdrava in cenejša
Tatjana Podgoršek
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 9. junija - Na promenadi v Velenju, pred vrtcem v Šoštanju in pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki je bilo v petek dopoldan bolj živahno kot običajno. Tu so namreč potekale prireditve ob dnevu odprtih vrat EU projektov, ki ga je tretjič zapored organizirala Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, povod zanje pa projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, ki je bil že drugič zapored prepoznan kot najboljši EU projekt v svoji kategoriji v savinjski statistični regiji. Vlaganja v kakovostno in nemoteno oskrbo s pitno vodo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so bila vredna 35,5 milijona evrov, od tega sta EU in država primaknili 81 odstotkov potrebnega denarja, preostalo pa omenjene občine kot lastnice sistema. Obnova 42 kilometrov vodovodnega omrežja, obnova ene in izgradnja dveh čistilnih naprav ter sistema daljinskega nadzora
je potekala pod budnim očesom ekipe Komunalnega podjetja Velenje (KPV). Na sistem je danes priključenih približno 43 tisoč prebivalcev Šaleške doline.
Projekt vzorčen in referenčen
Direktor Komunalnega podjetja Gašper Škarja je izrazil zadovoljstvo, ker daje skupen projekt ustanoviteljic, podjetja in lokal-
nih izvajalcev, tako odlične rezultate. Tudi na pristojnem ministrstvu ga večkrat predstavljajo kot vzročnega in referenčnega.
Po besedah vodje poslovne enote Vodovod-kanalizacija KPV
S predstavitve projekta na velenjski promenadi
Med najboljšimi razvojno raziskovalnimi podjetji v EU
Skupina Veplas Velenje letos načrtuje blizu 10-odstotno rast - Dodatni napori za izboljšanje organizacijske kulture
Tatjana Podgoršek
Pravilnost odločitve Skupine Veplas o izkoriščanju priložnosti v zahtevnejšem poslovnem svetu v treh strateških skupinah (medicina, masovni transport in letalsko-vesoljska industrija), izdelki z višjo dodano vrednostjo se je odrazila v lanskih poslovnih rezultatih.
Rezultati drastično odstopajo od tistih iz minulih let
Po zagotovilih dr. Gregorja Ve-
denika, izvršnega direktorja skupine, lanski poslovni rezultati drastično odstopajo od tistih, ki so jih dosegli minula leta. »Če so leta 2013 znašali prihodki blizu 10 milijonov, smo te lani dvignili na približno 20 milijonov evrov. Lani je znašal ebit približno 700 tisoč evrov, ebitda pa 1,5 milijona evrov. Vse tri omenjene strateške skupine so se izkazale za perspektivne in v vseh treh v prihodnje načrtujemo do 10-odstotno rast.« V medicini je njihov strateški partner svetovna korporacija Getinge Group, pri
masovnem transportu Cartago iz Odrancev, ki vsako leto izkazuje izjemno rast, zadnji kamenček v mozaiku - letalsko-vesoljska industrija - pa prav tako izkazuje rast. V minulih letih predvsem pri slednjem predvidenih ciljev
Gregor Vedenik: »Vlaganja v razvojno raziskovalno delo so se nam po več letih obrestovala.«
niso dosegli zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, naročila pa jim dajejo nov zagon in obetajo občutnejšo rast. Na vprašanja, ali je naposled nihanj, ki so
med letom močno vplivala na drzno začrtane cilje, zdaj konec, je sogovornik odgovoril: »Lanski poslovni rezultati so zgovorni sami po sebi. Zaradi narave naših programov so ta nihanja še prisotna, a s pravim, bolj konservativnim pristopom večjih nihanj ne pričakujemo več. Menimo, da je načrtovana 1-odstotna rast na leto tudi v prihodnjih letih zelo realna.«
Strategiji prilagojena tudi organizacijska struktura
Skupina zaposluje od 200 do 220 delavcev, odvisno od projektov, ki jih izvajajo. Načrtujejo nove zaposlitve, saj se nameravajo širiti. Vstop v zahtevnejši poslovni svet terja, tako Gregor Vedenik, spremembe pri kompe-tencah in izobrazbeni strukturi, to pa prilagodljivejšo kadrovsko politiko. Zavedajo se, zagotavlja sogovornik, da so največje bogastvo podjetja zaposleni, in temu sledijo tudi z nekaterimi ukrepi, kot so team buildingi, razni družabni dogodki. »Za izgradnjo boljše organizacijske
strukture, ki bo podprla naše strateške cilje, namenja vodstvo izdaten denar.«
Med najboljšimi razvojno raziskovalnimi podjetji v EU
Poleg poslovnih rezultatov, izboljšanja organizacijske kulture navdaja z optimizmom tudi nedavno pridobljen certifikat za projekt Eko turbine, ki ga je Ve-plasu dodelila evropska komisija. Projekt so prijavili v razvojno raziskovalni program Horizon 2020. V družbi jih priznanje ni preveč presenetilo, saj, kot pravi Vedenik, namenjajo že nekaj let razvojno raziskovalni dejavnosti precej pozornosti, v povprečju od 3 do 6 odstotkov ustvarjene realizacije. »Certifikat nam omogoča pridobitev nepovratnega denarja, nas pa ob tem še bolj veseli to, da smo se z njim zavihteli med 'top' firme z največjim inovacijskim in razvojnim potencialom v EU,« je sklenil pogovor Gregor Vedenik.
Bo Gorenje delilo dividende?
Uprava in nadzorni svet družbe Gorenje sta za 14. julij sklicala 24. skupščino delničarjev, na kateri bodo obravnavali letno poročilo za lansko leto in sklepali o razporeditvi bilančnega dobička. Med drugim je predlagano, da se 2.430.330 evrov dobička nameni izplačilu dividend, kar pomeni 10 centov na delnico.
a mz
Nagrada Gorenju in AV studiu
Na šesti slovenski konferenci o digitalnih komunikacijah Diggit, ki vsako leto prinaša najnovejša znanja hitro premikajočega se digitalnega sveta, je Gorenje prejelo zlato nagrado za najboljše v digitalnem komuniciranju in v kategoriji izdelkov za dom. Zasnovo spletne promocije jim je pripravil AV studio, poimenovali so jo Napačno parkiranje, namenjena pa je izvirnemu novemu hladilniku, ki vabi, da ga parkirate v svojo kuhinjo.	a mz
Primoža Rošerja sta Šaleška dolina in Slovenija na seznamu ne tako velikega števila držav z zadostnimi količinami pitne vode. »Imamo srečo, da imamo dovolj kakovostne pitne vode, da smo zgradili sodobne naprave in da uporabniki brez skrbi vsak dan pijejo vodo na pipah.« Čeprav so s kohezijskim projektom precej zmanjšali vodne izgube (iz 37 na trenutnih od 22 do 25 odstotkov), bodo nadaljevali aktivnosti za zmanjšanje vodnih izgub na
>
KPV zajame na leto blizu 4,5 milijona kubičnih metrov vode, do porabnikov je pripeljejo 3 milijone kubičnih metrov. Razlika se porabi nekaj za potrebe priprave pitne vode in pranja filtrov, blizu 950 tisoč kubičnih metrov vode pa se »izgubi« na omrežju.
le 500 tisoč kubičnih metrov na leto. Poleg tega - tako Rošer -želijo predimenzioniran sistem vodovodnega omrežja, ki je bil nekoč namenjen za distribucijo 9 milijonov kubičnih metrov (danes ta znaša komaj 3 milijone kubičnih metrov) optimizirati, povečati hitrost ter zmanjšati transportni čas od naprav v omrežju do uporabnikov. »Glede na to, da smo si v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v Šaleški dolini tako prizadevali za projekt, ga
izvedli, je velika škoda, da ne bi občani, sploh mladi, uporabljali vode iz pipe. Ustekleničena voda je po vseh kazalnikih slabše kakovosti, zato namenjamo promociji pitja vode iz pip z izgradnjo pitnikov veliko pozornosti. Ni potrebe, da kupujemo pitno vodo v plastenkah, ta na pipi je cenejša in bolj zdrava.«
Velenjski podžupan Peter Der-mol je menil, da je projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini primer dobre prakse sodelovanja treh občin, z njim so v vseh zagotovili uporabnikom zanesljivo in učinkovito oskrbo s pitno vodo, stroškovno primerljivo z ostalimi regijami. Šaleški biser je na dobri poti, da postane prepoznaven tudi zunaj lokalnih meja. »S tem projektom smo posegli po zvezdah in prav je, da te zvezde negujemo in iščemo nove priložnosti.«
»Šele sedaj se zavedam uspešnosti izvedbe projekta. Vsi napori, vložen trud so poplačani,« je med drugim dejala Nataša Ri-bezl Šket, vodja projekta, in izrazila prepričanje, da bodo na vodovodno omrežje v prihodnjih letih priključili še nekaj gospodinjstev in jim zagotovili oskrbo z zdravo pitno vodo, ki zagotavlja vir življenja.
Minr
MESTNA OBČINA
VELENJE
Javni razpis za spodbujanje podjetništva
Mestna občina Velenje je na občinski spletni strani in v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 27, ki je izšel v petek, 2. junija 2017, objavila Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva v mestni občini Velenje v letu 2017.
Javni razpis bo odprt do 7. julija 2017, razpisna dokumentacija pa je na voljo v vložišču Mestne občine Velenje in na spletni strani www.velenje.si (Javne objave/ Javni razpisi).
Na javni razpis za sofinanciranje podjetništva v mestni občini Velenje se lahko prijavijo samostojni podjetniki, zadruge, mikro, mala in srednje velika podjetja, ki imajo vsaj enega zaposlenega in so vključeni v SAŠA inkubator, d. o. o., Velenje.
Za javni razpis Mestna občina Velenje namenja 40 tisoč evrov, in sicer za sofinanciranje stroškov zagona inkubiranih podjetij. Višina sofinanciranja znaša do 80 % upravičenih stroškov. Najvišji možni znesek za sofinanciranje je 4 tisoč evrov, najnižji možni znesek za sofinanciranje pa 500 evrov.
V razpisu so navedeni tudi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za pridobitev sredstev ter merila za vrednotenje projektov.
Prijavitelji morajo vloge oddati do 7. julija 2017 do 9. ure na naslov Mestna občina Velenje - vložišče, Titov trg 1, 3320 Velenje.
■
■
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
"»WAS
15. junija 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 7. junija
Stranka DeSUS je na klavzu-ri sklenila, da odreka podporo prodaji NLB pod podanimi pogoji. Predsednik Erjavec je ob tem pojasnil, da ne more prevzeti odgovornosti za prodajo banke pod ceno.
V Slovenijo je prispela nova skupina beguncev, 13 državljanov Sirije. Istega dne so nam mediji sporočili, da sta na poti iz šole v neznano izginili begunski deklici, stari 9 in 11 let, ki sta k nam prišli lani brez dokumentov, skupaj z mamo Iračanko.
Združeni arabski emirati so se odločili za poostritev sankcij proti Katarju, Turčija pa je v Katar premaknila svojo vojsko.
Ameriški predsednik Donald Trump je imenoval kandidata za novega direktorja FBI, medtem pa je odstavljeni nekdanji šef James Comey v pisni izjavi senatu potrdil, da je Trump skušal vplivati nanj.
Neznanec je v Kijevu proti poslopju ameriškega veleposlaništva odvrgel neznan predmet, ki je malo po polnoči eksplodiral.
Petek, 9. junija
Poslanci so se dobrih šest ur ukvarjali z razpravo o okoljski nesreči v Kemisu in izzivih, ki jih je razkrila. Potrdili so štiri od petih predlaganih priporočil vladi.
Oglasili so se pobudniki referenduma o drugem tiru in ocenili, da želi vlada z napovedmi o dvotirni povezavi od Divače do Kopra zgolj demotivirati ljudi pri podpisovanju zahteve za referendum.
James Comey je senatu pisno potrdil, da je Trump skušal vplivati nanj.
V Mjanmaru je izginilo vojaško letalo s 104 ljudmi na krovu, med katerimi so bili pripadniki vojske, njihovi družinski člani in posadka. Zvečer so ostanke letala in nekatera trupla našli v morju.
Četrtek, 8. junija
Premier Cerar je sporočil, da je vlada zaradi številnih odprtih vprašanj, ki negativno vplivajo na postopek prodaje največje slovenske banke NLB, odločila, da prodajo prekine.
Vlada je sklenila, da prodajo NLB prekine.
Je pa vlada tega dne potrdila predloge sprememb zakonov o urejanju trga dela in inšpekciji dela.
Poslanec SDS Branko Grims je v parlamentu vprašal, zakaj ne prepovemo financiranja verskih skupnosti iz tujine, in s tem sprožil burne odzive v islamski skupnosti - Grimsove besede so razumeli kot pripravo načrtov za rušenje džamije in linč muslimanov.
Na predčasnih volitvah v Veliki Britaniji so največ glasov osvojili konservativci premierke Therese May, vendar ne dovolj za večino in samostojno vladanje.
Misli vlada z napovedmi o dvotirnem prometu drugega tira resno?
Iz Avstrije je prišla vest, da bo tam septembra začel veljati integracijski sveženj, ki uvaja tudi obvezno integracijsko leto, več tečajev nemškega jezika in vrednot, družbenokoristno delo za prosilce za azil in prepoveduje nošenje burke.
Turčija je odločitev iraških Kur-dov, da bodo o svoji neodvisnosti glasovali na referendumu 25. septembra, označila za veliko napako.
V Kataloniji bodo 1. oktobra izvedli nov referendum, na katerem bodo odločali o neodvisnosti od Španije.
Theresa May je po obisku kraljice Elizabete II. dejala, da bo oblikovala novo vlado, ki bo zagotovila stabilnost in vodila državo v pogovorih o brexitu.
Sobota, 10. junija
Pod Ljubeljem je potekala slovesnost ob 72. obletnici osvoboditve podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen.
SMC je sprejel šest programskih ciljev, predsednik stranke in vlade Miro Cerar pa je ob tem priznal, da nekateri projekti, ki so za stranko in vlado pomembni, verjetno ne bodo končani v tem mandatu.
Letalo nizkocenovnega prevoznika Easyjet, ki je popoldne poletelo z letališča Jožeta Pučnika proti Londonu, je moralo zaradi domnevne grožnje z bombo zasilno pristati na letališču v Kol-nu.
Tuji mediji so pisali o avstralskem gospodarstvu, ki je imelo v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim 0,3-odstotno rast, s čimer je že neverjetnih 26 let brez recesije.
Ameriški predsednik Donald Trump je pozval Katar, naj neha financirati terorizem.
Nedelja, 11. junija
Potem ko so zaradi sumljivega pogovora med potniki preusmerili letalo Easyjeta iz Ljubljane v London in na letališču v Kolnu prijeli tri potnike, je preiskava pokazala, da ni šlo za terorizem.
Etiopska vlada in humanitarne organizacije so opozorile, da bo do konca junija v Etiopiji 7,8 milijona ljudi zaradi hude suše ostalo brez zalog hrane.
Na parlamentarnih volitvah na Kosovu je zmagalo zavezništvo 13 strank okoli Demokratske stranke Kosova in Zavezništva za prihodnost Kosova, ki je prejelo 34,6 odstotka glasov.
Strokovnemu direktorju Pediatrične klinike Rajku Kendi so vročili razrešitev s tega položaja. Prepričan je, da se mu dela huda moralna krivica.
Odbor DZ za gospodarstvo je razpravljal o spodbujanju strateških investicij v Sloveniji, kakršna je načrtovana tovarna avstrijske Magne v občini Hoče -Slivnica.
Obsojeni Igor Bavčar je prevzel sodbo, v kateri ga je sodišče v zadevi Istrabenz zaradi pranja denarja obsodilo na pet let zapora na Dobu.
Neznani storilec je vlomil v zaklenjeno garažo in občini Ajdovščina ukradel 100 tisočakov vreden brezpilotni letalnik za potrebe zaščite in reševanja.
Prva dama ZDA Melania Trump se je s sinom Barronom preselila v Belo hišo.
Torek, 13. junija
V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o noveli zakona o kazenskem postopku, ki med drugim prinaša nekatere spremembe pri sodni preiskavi.
Ministrica za zdravje je opozorila na situacijo, ko izjemno slabi odnosi med zdravniki na kirurgiji Pediatrične klinike v Ljubljani povzročajo zaskrbljenost med starši. Izrazila je pričakovanje, da se bodo zganili tako v vodstvu UKC kot na zdravniški zbornici.
Macronova stranka je dobila v prvem krogu parlamentarnih volitev več kot 30 % glasov.
V prvem krogu parlamentarnih volitev v Franciji je po izidih vzporednih volitev stranka predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika prejela 32,2 odstotka glasov.
Iranske oblasti so v povezavi z dvojnim napadom v Teheranu, za katerega je odgovornost prevzela Islamska država, prijele skoraj 50 ljudi. Istega dne so v Katar poslali štiri tovorna letala s hrano in sporočili, da načrtujejo, da bodo Katarcem vsak dan dostavili 100 ton sadja in zelenjave.
Ponedeljek, 12. junija
Bančna preiskovalna komisija državnega zbora je zaslišala še dva nekdanja predsednika uprave NLB - Boža Jašoviča in Janka Medjo.
Ministrica je ogorčena, da se slabi odnosi med zaposlenimi rešujejo na plečih otrok.
Madžarski parlament je kljub pozivom Evropskega parlamenta in različnih človekoljubnih organizacij sprejel zakonodajne spremembe o zaostritvi financiranja nevladnih organizacij.
Kitajska je dosegla novo zmago v napetih odnosih s Tajvanom potem, ko je Panama navezala diplomatske stike s Pekingom in jih prekinila s Tajpejem.
V streljanju na železniški postaji v predmestju Munchna so bili ranjeni štirje ljudje, med njimi policistka. Nemški policisti so poudarili, da ni šlo za teroristični napad.
Res vsi isti?
Pred leti so mladi Velenjčani, zbrani v Šaleškem študentskem oktetu, ustvarili zabavno pesem o tem, da je jamrati v dvoje vedno boljše, kot če jamraš sam. Imajo prav. Ni boljšega kot jamran-je o tem, da bi lahko bilo boljše in da so drugi krivi za tvoje probleme. Danes ima to urbano jamranje in video-posnetek o njem na Youtube več kot 100.000 ogledov. Kar je relativno veliko za lokalno prigodo, posneto v eklektičnem glasbenem
žanru.
Ne jamrajo pa samo v Velenju. Tudi Miro Ce-rar, ta nesrečni predsednik vlade, ki ne ve, kako bi ljudi prepričal, da je drugačen, kot ga Jure Trampuš dojemajo, je neko svojo tiskovno konferenco začel s tem, da ne jamra, pač pa, da išče rešitve. Vse skupaj je bilo smešno, jamranje je res slovenski nacionalni šport, ni pa predsednik vlade športni komentator tekem v avto-destruktivnem fatalizmu. Predsedniki vlad niso novodobni očiščevalni guruji, a v bistvu ima Miro prav, najbolje je jamrati, malo zahtevneje je delati.
Te dni smo tako sedeli ne nekem pikniku - saj poznate te zgodnje poletne situacije, ko se prijatelji, znanci, sosedi še ne raztepe-jo po dopustih in ko sonce še prijetno greje. Običajno neobvezno kramljanje z ljudmi, ki jih srečuješ bolj poredko, ki jih poznaš dovolj dobro, da lahko paberkuješ o ženskah, športu in politiki, za kaj več pa vedno zmanjka časa in pameti. No, tako smo sedeli nekje na Dolenjskem, otroci so tekli sem in tja, pivo je dalo pivo in beseda je pričakovano pripeljala do politike. Pa reče eden med nami, vehementno prijazno in zafrkljivo, da že leta ne gleda televizije, da imajo doma samo sobno anteno za nedeljski Živ-žav, drugače pa niti ne posluša poročil, tudi bere bolj malo, tu in tam kaj ujame, a kljub vsemu ve, kaj je narobe s Slovenijo. Vsi naj bi bili isti, levi, desni, spodnji zgornji, vsi skupaj naj bi bila privilegirana kasta, ki ščiti sama sebe, za male državljane pa jim je malo mar. Gledali smo ga, nekateri so njegovi modrosti prikimali, jaz pa sem raje molčal, ta kelih je v tistem sobotnem popoldnevu odtaval mimo mene.
Dikcija problema znanca je morda pravilna, tisti, ki vladajo, se hitro navadijo na privilegije, z vsem ostalim, kar se je izvalilo na tistem pikniku, pa je narobe zelo veliko stvari.
Ni res, da so vsi isti, ni res, da vsi ščitijo sami sebe. Eni so recimo iz Slovenije želeli narediti drugo Grčijo, klicali so Trojko, drugi so se temu uprli. Eni so po neuspehu v politiki zamenjali stranko in poskušali znova, drugi so zapustili političen prostor in uspešno ali neuspešno nadaljujejo drugje, večini gre kar dobro. Spet tretji napadajo nekdanje komuniste, četudi so bili sami komunisti, četrti so se preobrazili v goreče vernike, peti bi radi razprodali Slovenijo in bi pri tem - če bi bili vsaj pametni, pa niti to niso, ker se za načrti o prodaji skriva zgolj slepa ideologija - zraven še kaj zaslužili. Hkrati obstajajo tudi taki, ki se temu upirajo, ki ne sprevračajo dejstev, ki se jim zdi Donald Trump ostuden, ki bi radi povečali minimalno plačo, ki se jim zdi razprava o tem, da v času velike gospodarske rasti ni dovolj denarja za šolske malice, povsem deplasirana.
Najlažje je jamrati, o Velenju, Sloveniji, teh ali onih stvareh, po jamranju se počutiš bolje. Svet pa ni črno-bel. Ne skriva samo neskončnih odtenkov sivine, v spektru množice barv in značajev se skriva na tisoče resnic. Lahko ti je vseeno, lahko živiš v svetu intelektualne lenobe in množičnega všečkanja, tudi prav, vsak si izbere svojo pot. Lahko pa je drugače, gotovo težje, kdor je očaran, je velikokrat razočaran, a svoboda se vedno skriva v izbiri. V trenutku, ko praviš, da so vsi isti ali da obstajata samo dve uravnoteženi in slabi možnosti, ta izbira ne obstaja. Takrat isti postaneš tudi sam.
Na letu iz Ljubljane proti Londonu je prišlo do (nepotrebnega) bombnega preplaha.
Melania Trump se je s sinom Barronom preselila k možu v
Washington.
Zbiranje podpisov za Bolnišnico Topolšica
Civilna iniciativa ob podpori Občine Šoštanj organizira zbiranje podpisov podpore za ohranitev Bolnišnice Topolšica. Zbrati želijo 5.000 podpisov, rok za oddajo podpisov je torek, 20. junija.
Lokacije zbiranja podpisov bodo na dom prejela vsa gospodinjstva v občini Šoštanj, objavili pa jih bodo tudi na spletni strani sostanj.si.
V ponedeljek bo zbiranje podpisov podpore potekalo pred Bolnišnico Topolšica, v torek pa od 8. do 17. ure pred Občino Šoštanj. Informacije so dostopne tudi na Facebookovi strani Civilne iniciative.
■
■
Naš čas, 22. 6. 2017, barve: CM K, stran 17
22. junija 2017

AKTUALNO
7
Preoblačenje cest v polnem teku
Cesta čez Graško goro končana do konca avgusta - Obnavljajo Goriško in industrijsko cesto - Poleti na vrsti še cesta Martine v Hrastovcu
Bojana Špegel
Velenje, 9. junija - Lani je občina Mislinja že posodobila 1100 metrov dolg odsek ceste od Za-vrš proti Graški gori, še 1800 metrov, večinoma še v asfaltni podobi, pa bodo skupaj z MO Velenje posodobili in preplastili do konca avgusta letos. Investicijo ceste, ki povezuje dve občini, bosta sofinancirali obe; letos bo velenjska občina za cesto na svoji strani občine odštela 200 tisoč evrov, mislinjska občina pa bo dodala 26 tisoč. So pa že lani za cesto odšteli nekaj več kot 180 tisoč, tako da bosta občini res plačali vsaka svojo polovico. To pa v teh dneh ni edino gradbišče na cestah v MO Velenje.
»O obnovi ceste čez Graško goro smo se pogovarjali kar nekaj časa. Obnovo smo v naši občini načrtovali za leto 2018, ko pa smo preverili kondicijo naših financ, smo se odločili, da jo obnovimo že letos. Sploh, ker je občina Mi-slinja svoj del ceste obnovila že skoraj v celoti,« je ob svečanem podpisu pogodbe za obnovo ceste poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Ob tem je poudaril, da si v MO Velenje že dolgo prizadevajo na podeželju ustvariti enak standard kot v mestu, žal pa se je v zadnjem času pri cestah to obrnilo. »S koncesijo smo obnovili številne ceste na podeželju, zato so danes tam boljše kot v mestu,
kjer so najslabše tiste, ki so državne,« je povedal. Pogodbo z na javnem razpisu izbranim izvajalcem del, podjetjem Kostmann, ki ga je zastopal direktor Bernhard Jakopitsch, sta podpisala župana obeh občin. Mislinjski župan Bojan Borovnik je ob tem poudaril: »Zelo sem vesel, da je pogodba podpisana in da bomo skupaj zaključili ta cesti projekt. Za našo občino, ki nima velikega proračuna, je to velik zalogaj. Vseeno
prireditvami na Graški gori. Izvajalec del, ki je lani obnavljal tudi mislinjski del ceste, z MO Velenje pa sodeluje prvič, je zagotovil, da bodo dela končana v roku.
V Pesju varnejši prehod za pešce
Prav v petek sta se v mestu odprli dve gradbišči na cestah. Začeli so obnavljati Goriško cesto, kjer so dober teden zamujali, ker niso prišli na vrsto za asfalt. »Od-
Velenjsko jezero. Velika pridobitev bo posodobljeno križišče pri Kinološkem društvu, kjer bomo uredili tudi nov prehod za pešce, ki ga bomo opremili s tako imenovanimi biči, da bo še bolj viden,« nam je povedal vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik. Na Gorici računajo, da bodo vsa dela končali do 24. junija, industrijsko cesto pa do 21. junija. Želijo jo namreč odpreti pred uradnim odprtjem kopalne
Ob podpisu pogodbe za obnovo ceste Graška Gora-Završe, ki jo skupaj obnavljata velenjska in mislinjska občina, je velenjski župan ugotovil: »Standarde smo postavili na glavo. Na podeželju imamo
že boljše ceste kot v mestu.«
bomo letos asfaltirali tudi cesto proti Paškemu Kozjaku v dolžini 1600 metrov. V dveh letih bomo tako v Mislinji asfaltirali 3 kilometre cest.« Izvedeli smo še, da bodo dela končana pred koncem avgusta tudi zato, ker jo želijo za promet odpreti še pred večjimi
prla so se gradbišča na avtocesti, zato jim asfaltne baze dajejo prednost. Imamo zagotovilo, da v naslednjih dneh dobimo asfalt za preplastitev Goriške in industrijske ceste, kjer tudi teče obnova. Posodobili jo bodo od odcepa za Esotech do odcepa za
sezone na Velenjski plaži in nekaj večjimi prireditvami na njej. Na Gorici pa bodo zaključili dve leti trajajočo obnovo; posodobili so cesto na Lipo, zgradili pločnik in kolesarsko stezo ob Goriški cesti proti Bevčam, sedaj jo bodo še preplastili. Skupaj je naložba
vredna okoli 200 tisoč evrov. »Potem nam ostane le še ena cesta, ki sodi pod koncesijo, to je cesta Fori-Martinc v Hrastovcu. Obnovo smo časovno zamaknili zaradi izgradnje javne razsvetljave ob njej. Začeli naj bi junija, končali pa do konca julija. Bodo pa letos asfaltirali še 5 makadamskih cest, ki so jih lani umestili med kategorizirane ceste. Zanje bodo iz proračuna namenili 110 tisoč evrov. Gre za 90-metrski del Kosovelove ceste, odcep za Ložnico v dolžini 240 metrov, 100-metrski odsek v Prelski, 300-metrski na Lopatni-ku in 400-metrski v Škalskih Cir-kovcah. Opravili pa bodo tudi nekaj manjših posegov na mestnih cestah in začeli urejati križišča. Najprej bodo na vrsti trije prehodi na zelo nevarni Cesti talcev, ki jih bodo posodobili, opremili z biči in dodatno osvetlili.
Država še kar obljublja
Ob obisku vlade v Velenju smo slišali, da bo država letos poskrbela vsaj za delno obnovo Šaleške in Kidričeve ceste v centru Velenja. Maj je mimo, cesti pa še vedno polni lukenj. Brodnik nam pove, da letos Šaleške ceste ne bodo prenavljali, na vrsto naj bi prišla naslednje leto. »So pa obljubili, da bodo kmalu začeli obnovo Kidričeve ceste, na delu, ki je vzporeden z odcepom za lekarno in Zdravstveni dom, kjer je najslabša,« nam je pojasnil Brodnik. Dela naj bi vendarle stekla ta konec tedna. Izvemo tudi, da bodo v zaselku Črnova letos res dobili protihrupno ograjo ob naselju ob križišču proti gostišču Obirc. Razpis za izvajalca del je država že objavila, ko bo izbran, naj bi dela hitro stekla.	■
Mladi za bolj čisto Velenje
Velenje, 9. junija - Mestna občina Velenje bo letos že petnaj-stič izvedla projekt Čisto moje Velenje, s katerim dijakom omogočajo opravljanje počitniškega dela. Projekt letos poteka v devetih tedenskih terminih od 26. junija do 25. avgusta. Počitniško delo bo plačano 5 evrov bruto na uro, posameznik pa lahko opravi največ 38 ur oziroma 5 delovnih dni. Letos so prejeli že precej prošenj mladih, ki se želijo vključiti v projekt, nekaj mest pa še imajo, zato vabijo mlade, da se mu pridružijo. Za opravljanje počitniškega dela se lahko prijavijo vsi dijaki, ki imajo stalno prebivališče v mestni občini Velenje. Prijavnica za sodelovanje pri projektu je objavljena na spletni strani www.velenje. si. Mladi bodo tudi letos urejali okolice krajevnih skupnostih, šol in javnih zavodov, pomagali varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje. Prav tako bodo pomagali pri izvedbi tradicionalnih taborjenj in izvedbi delavnic Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje v Sončnem parku, pomagali gasilcem, v TIC-u in Mladinskem hotelu Velenje. Dijaki bodo skrbeli tudi za urejenost Velenjske plaže.
■
PODJETNIŠKE ZGODBE SASA INKUBATORJA
SAŠA inkubator se je uspešno prijavil na razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji in tako pridobil 138.007 evrov za zagon, rast in razvoj inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti. V okviru projekta je bila izvedena tudi podjetniška šola Mladi podjetnik, kjer so dijake, ki jih zanima podjetništvo, spodbudili k razvoju novih idej in produktov.
^ SAŠA
~ INKUBATOR
m «I [Iilkiu KMMII
V iwjiiuiwjacogoowu» Eií^pjirj rnngienig
SPIRIT
SLOVENIJA
V*
Himni« UMU«
Organ upravljanja: Služba vlado Republike Slovenije za razvoj in Evropsko kohazijsko politiko
Subjekti inovativnega okolja SAŠA 2016-2017
Opwaofo delno financira Eviopska uruya Ir Evrop«h»ga tidada ra lagionalni ranq Operacija mm lzvw v okvru Pradnoatna nalofbe 3 1 Spodbujanje podjatarUnt. zim i omcgočsnieiT! 1*1+	lusw «mh Idej in usodtajyiniW! utífeMrvIjanjt nowih pedjeft* rtJju&tt t podjetaitkimi inkubator
S Fogom nad krajo podatkov	Opozorilna tabla za gasilce
Elijah Hlastan in Žiga Deutchbauer sta
dijaka 3. letnika Elektro in računalniške šole Velenje, ki sta skozi podjetniško šolo Mladi podjetnik razvila svojo inovativno idejo. V SAŠA inkubatorju jima nudijo kreativno delovno okolje, predvsem pa podporo in svojo mrežo kontaktov. Sta v fazi razvoja prototipa naprave Fog, ki uporabniku spleta omogoča popolno varnost podatkov in t.i. hackerjem onemogoča krajo gesel (spletne banke, e-
-mail, socialna omrežja). Ciljni uporabniki so trenutno tisti, ki veliko potujejo in se posledično prijavljajo v wifi omrežja. „Uporaba je preprosta, napravica gre v vsak žep in zagotovo jo bodo z veseljem uporabljali ljudje, ki se bojijo, da bi njihovi podatki s spleta pristali v napačnih rokah," pravita. Naslednji korak je seveda prodaja in zato v svojo ekipo vabita eksperta za marketing.
Dijaki velenjske gimnazije: Timotej Šehic, Mitja Hrovat in Domen Hojkar s svojo družbeno odgovorno idejo Intervent112, skrbijo za varnost ljudi, ki za nas dnevno tvegajo svoja življenja - gasilce. Udeleženci podjetniške šole Mladi podjetnik so namreč razvili opozorilne magnetne table, ki gasilcem na poti do gasilskega doma omogočajo prepoznavnost v prometu. „Magnetno tablo bodo enostavno namestili na streho avtomobila."
Izdelali so že prvo serijo petdesetih opozorilnih tabel, ki je „šla kot za med". S svojim produktom so prepričali tudi župana Bojana Kontiča, saj bo Mestna občina Velenje prva v Sloveniji, ki bo naročila znake za vse operativne gasilce po merilih.
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 8
8	MED VAMI
Dvojni praznik v Plešivcu
Krajani veseli nove kanalizacije in ponosni na šolo, ki je lani jeseni »dopolnila« 120 let - Lani obnovili notranjost, letos bo šola dobila še novo streho - Tudi jeseni bosta oba razreda polna

15. junija 2017
Športno igrišče je bilo v soboto popoldne polno nekdanjih učencev, učiteljev in krajanov. Na 120-letnico šole, kije središče kulturnega in družabnega dogajanja v kraju, so več kot ponosni.
Bojana Špegel
Plešivec, 10. junija - Dokler je niso imeli, sploh niso vedeli, kako lepo je, če jo imaš. Kanalizacijo, namreč. Nekaj, kar se zdi vsem, ki živijo v mestu, samoumevno, je za krajane Plešivca pravi dar. Pa čeprav so morali zanj sami prispevati 100 tisoč evrov, nekatere hiše tudi po 4 tisoč. Da so se jim uresničile sanje in so se rešili greznic, je morala dvakrat toliko kot krajani dodati še MO Velenje. In je. Z veseljem, saj želijo, da se razvija tudi podeželje, ne le mesto.
Kanalizacijo so zgradili že lani in ob tem obnovili še močno načeto cesto v Plešivec. Zato je bila zanje naložba še toliko bolj pomembna. Kanalizacijo so simbolično predali namenu na stičišču glavnega in sekundarnega voda na začetku strnjenega dela kraja. Trak sta prerezala podžupan MO Velenje Srečko Korošec in ena od starejših krajank. Kanalizacijo sta dobila dva zaselka, Vas in Črna Gora. Nanjo se je priključilo 36 objektov, s šolo in mrliško vežico vred, kar je tretjina hiš v KS Plešivec.
Mojih častitljivih 120 let
Potem pa so se vsi, ki so prišli na odprtje kanalizacije, pridružili množici na športnem igrišču pod krajevno šolo. »Naše praznovanje je letos dvojno: odprtje kanalizacije in obeležitev 120-le-tnice šole v Plešivcu sta morda dva na videz različna dogodka, a za nas sta oba izredno pomembna,« je ob tem povedala predsednika KS Plešivec Nada Pirnat. Zaupala nam je, da so se na sobotno slavje pripravljali dobra dva meseca, v podružnični šoli pa že od jeseni. 4. novembra lani je namreč minilo natanko 120
let od odprtja šole pod obronki Graške gore. V tem času je bila deležna vrste sprememb zunanjosti in notranjosti, zadnje lani, ko so zamenjali okna, obnovili notranjost in kupili novo pohištvo. Letos bodo zamenjali še streho, saj jo še vedno prekriva »salonitka«. Učiteljica in vodja podružnične šole Frančiška Klančnik nam je povedala: »Naša največja želja je bila, da se da-
nes srečamo nekdanji učenci in učitelji plešivške šole. Prireditev je plod skupnega dela krajanov, nekdanjih in sedanjih učiteljev in učencev. Nekdanjih učencev bi bilo več kot 500, nekdanjih učiteljev, ki so vsaj eno leto delali na naši šoli, pa je med nami še več kot 40. Najstarejša učiteljica šteje 97 let, žal pa se nam ni mogla pridružiti,« izvemo. A med številnimi obiskovalci prire-
ditve je bilo tudi veliko učiteljev in učiteljic, ki imajo na plešivško šolo lepe spomine. Danes jo obiskuje 14 učencev. Razporejeni so v dva oddelka; v oddelku prvega in drugega razreda je 6 učencev, v oddelku tretjega in četrtega pa 8. »Na šoli sva dve učiteljici, k nam pa prihajata še učiteljici za angleščino in likovno umetnost. Veseli smo, ker bosta tudi jeseni odprta oba oddelka podružnične šole Miha Pintarja Toleda,« nam še pove Frančiška Klančnik. Že pred petimi leti so na šoli pripravili razstavo, ki je prikazala bogato zgodovino šole, letos pa so v prostorih šole razstavili stare in nove predmete iz šole, izdali pa so tudi zloženko, ki predstavi zgodovino in sedanjost šole. Tudi kulturni program je bil no-stalgičen; v njem so svoj kamenček prispevali nekdanji in sedanji učenci. Po njem so v kraju pripravili pravo veselico. Tokrat z dvojnim razlogom.	a
Kanalizacijo je lani dobila približno tretjina hiš v KS Plešivec, v dveh najbolj strnjenih zaselkih. Šele sedaj
vedo, kako velika pridobitev je.
»Bila sva spet mlada«
»Poznate koga, ki je star 120 let? Jaz poznam. Šola na Plešiv-cu praznuje 120-letnico, zato si zasluži veliko praznovanje. In res. V soboto se je v Plešivcu zbralo veliko ljudi, tistih, ki jim je šola nekoč nekaj pomenila in jim še sedaj. Tudi midva sva bila tam, saj je bila šola 13 let najin dom. Marsikaj se je od takrat spremenilo in posodobilo, a midva jo imava v mislih tško, kot je bila takrat. Dragi Plešivčani! S prireditvijo ste pokazali, da še vedno znate in zmorete. Hvala vam, hvala učiteljici Frančiška in vsem, ki so z njo brskali po šolskem arhivu. Hvala najinim učencem za lepe spomine. Bila sva spet mlada.« Stanko in Hermina Vrbovšek.
Previdno s prostoživečimi mačkami
Gimnazijki Ana Potočnik in Karin Lešnik izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Prvi poskusi ugotavljanja toksoplazme pri prostoživečih mačkah v urbanih predelih Šaleške doline
Tatjana Podgoršek
Dijakinji velenjske gimnazije Ana Potočnik in Karin Lešnik si
bosta iztekajoče se šolsko leto zagotovo zapomnili po sodelovanju v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Izdelali sta nalogo Prvi poskusi ugotavljanja toksoplazme pri prostoživečih mačkah v urbanih predelih Šaleške doline in zanjo na regijskem srečanju prejeli zlato priznanje.
Toksoplazma je bolezenska okužba s parazitom Toxoplasma gondii, ki je razširjena po vsem svetu. Glavni gostitelj tega zaje-dalca je mačka. Človek se lahko z njim okuži preko oocist v iztrebkih. Za večino ljudi sicer ni nevarna, lahko pa povzroči večje težave ljudem s slabšo imunsko odpornostjo ter nosečnicam. »To dejstvo in ker sva v urbanem okolju Šaleške doline zaznali večjo prisotnost prostoživečih mačk, je v naju vzbudilo zanimanje, ali so oociste toksoplazme prisotne v njihovih iztrebkih, kakšna je prevalenca aktivnih okužb s parazitom, želeli pa sva še oceniti, kakšno tveganje predstavljajo te mačke za zdravje ljudi,« sta poja-
snili mladi raziskovalki. Pridobljeni rezultati so sicer pokazali, da v tukajšnjem okolju toksoplazma ni prisotna, a bi morali za zanesljivejšo trditev pridobiti natančnejše
ologije, ju je pa izziv precej bolj »namučil«, kot sta pričakovali. Trd oreh sta jima pomagali streti mentorici Irena Štimac in Sandra Hasic. Danes sta zadovoljni zara-
Karin Lešnik in Ana Potočnik: »Raziskovalna naloga je bila zanimiva izkušnja tudi za nadaljnjo življenjsko pot.«
podatke, kar pomeni, da bi morali raziskavo precej razširiti. »Najin poskus je bil prvi, zato svetujeva, naj bodo ljudje pri rokovanju s po-tepuškimi in prostoživečimi mačkami zelo previdni in naj upoštevajo minimalne higienske standarde za zaščito svojega zdravja.«
Ideja za raziskovalno nalogo se jima je utrnila pri pouku bi-
di zlatega priznanja, ki je nagrada za vložen trud, še bolj pa zaradi pridobljenih izkušenj, ki jih bosta lahko koristno uporabili tudi na življenjski poti. Seznanili sta se namreč s tehniko vzorčenja, rokovanja z nevarnimi snovmi, podrobneje sta spoznali laboratorijsko delo, postopke izoliranja.
Tudi jaz lahko samostojno ločujem
Učenca osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje Lan Vrčkovnik ter Jakob Cesar poleg raziskovalne naloge izdelala še praktičen izdelek za slepe in slabovidne
Tatjana Podgoršek
Raziskovalna naloga Tudi jaz lahko samostojno ločujem je na regijskem srečanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in na državnem tovrstnem tekmovanju prejela zlato priznanje. Njena avtorja - osmošolec Lan Vrčkovnik ter sedmošolec Jakob Cesar z osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje takega uspeha nista pričakovala. »Nedvomno sta k uspešni raziskovalni nalogi pripomogla dobra mentorja, najina starša Peter Vrčkov-nik in dr. Simona Cesar,« sta dejala mlada raziskovalca.
Ideja za raziskovalno nalogo se jima je porodila na tekmovanju First Lego Laugue, na katerem sta zastopala barve šole. Tema tekmovanja je bila Pot smeti. Ker sta nameravala v okviru tega izdelati tudi ločevalnik, a se jima ni izšlo, sta se odločila za raziskovalno nalogo. Dodatno pa ju je k raziskovanju v zvezi s smetmi spodbudilo še srečanje s slabovidno deklico Juano in slepo deklico Zaro. Obe sta jima orisali, s kakšnimi težavami se srečujeta v vsakdanjem življenju. »Pri projektnem delu sva iskala idejo,
jo povezala z realnimi težavami in razvila izdelek, ki bo pomagal slepim in slabovidnim pri ločevanju odpadkov.« Kot sta še do-
bila veliko novega znanja, izkušnje pri delu v skupini, spoznala, da je vredno vztrajati. V gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Ša-
Jakob Cesar (prviz leve) in Lan Vrčkovnik: »Z raziskovalno nalogo sva pokazala, da se tudi z nizkimi stroški lahko izdela uporaben izdelek, ki bo olajšal vsakdanja opravila slepih in slabovidnih.«
dala, sta z raziskovanjem ugotovila, da je model uporaben tudi za druge vrste ločevanja. Izdelala sta namreč še en predmet, ki pomaga slepim in slabovidnim vzeti iz posodic tudi ostale stvari.
Z izdelavo raziskovalne naloge in kasneje tudi izdelka sta prido-
leške doline se bosta še vključila. Za naslednje šolsko leto načrtujeta bodisi izdelavo nove naloge ali pa bosta še nadgradila letošnjo.
■
■
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 9
15. junija 2017
'»'WAS
KULTURA
9
Podelili pet nagrad in priznanj Lirikonfesta
Na Akademiji Lirična Slovenija podelili nagrade in priznanja 16. Lirikonfesta - Z lavreati pred tem »zobali češnje« in klepetali o liričnem avanturizmu
Bojana Špegel
Velenje, 8. junija - Na dan, ko smo se v Sloveniji spominjali 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, je Velenjska knjižna fundacija pripravila osrednji dogodek letos že 16. Lirikonfesta. V vili Bianca so v četrtek popoldne najprej pripravili pogovor z lavreati, ki so si prej lahko postregli s češnjami. Tudi zato, ker festival traja od cvetenja do zorenja češenj.
Pogovor, ki so ga pripravili v galeriji vile, je bil zanimiv, usmerjala pa ga je domačinka Urška Zupančič. Lavreati so predstavili svoje delo in odgovarjali tudi na vprašanja, povezana z letošnjo temo festivala
- avanturizmom v poeziji. Ta še obstaja, čeprav je lahko avantura za marsikoga že kratka pot do gostilne, smo slišali. »Ni treba potovati kam daleč, da je življenje avantura,« pa je bil nauk zgodbe. Odprli so tudi fotografsko razstavo Velenjčanke Ksenije Mikor, ki pravi, da sta literatura in fotografija tesno povezani. »V vsaki fotografiji je vsaj malo poezije, v vsaki poeziji pa vsaj malo
fotografije. Sama še vedno najraje berem pesmi Karla Destovni-ka Kajuha, ob njih vedno dobim cmok v grlu. Za to razstavo pa sem izbrala 21 fotografij, ki so nastale v zadnjih desetih letih. Izbrala sem tiste, ki me spominjajo na poezijo,« nam je zaupala. Obiskovalci festivala pa so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo mineralov Jožeta Rihtarja
nila plesalka ob drogu Tanja T. Pipoca in pevka Klarisa Jovano-
vic s skupino odličnih glasbenikov Della Segodba. Najprej so podelili dve enakovredni nagradi. Lirikonov zlat sta prejeli slovenski književni prevajalki Katja Zakrajšek in Urška Zupanec za vrhunske revijalne prevode iz novejše britanske poezije v slovenščino. Prvič so podelili nagrado
nagrado za večletno posredovanje slovenske literature in jezika po svetu je prejela vidno ganjena poljska prevajalka in slavistka Joanna Pomorski. Nagrada ji pomeni še več, ker je poimenovana po njenem prvem profesorju slovenščine Tonetu Pretnarju. »Slovenščino sem spoznala v 1.
Strokovno-umetniški sosvet Lirikonfestovih nagrad in priznanj 2017 so poleg lanskega dobitnika nagrade velenjica Petra Semo-liča sestavljali še Ivo Stropnik, Urška Zupančič, Amans Nesciri in Klara Pavšer, v žiriji za nagrado krilata želva pa sta bila tudi kipar Jurij Smole in pesnik Matjaž Šalej.
ne njegove druge knjige in celo dve drami. Velenjico - čašo nesmrtnosti je za vrhunski desetletni opus prejel pesnik Tone Škr-janec. V utemeljitvi je lanski nagrajenec Peter Semolič zapisal, da Škrjanec sodi med tiste pesnike, ki so s svojim delom najbolj odločilno vplivali na slovensko poezijo ob prelomu stoletja: »Za njegovo poezijo je značilna
pozornost na jezik, sploh na samo besedo, ki se kaže v stilski dovršenosti in kratkih stavkih, neredko krajših od enega verza, ter mešanje različnih zvrsti jezika.« Sam je povedal, da ni spreten govorec, zato je ob prejemu nagrade polni dvorani prebral eno od svojih pesmi.
Lavreati so se predstavili na lirično obarvanem klepetu v galeriji vile Bianca. Govorili so tudi o
avanturizmu v literaturi.
in prelistali novo številko antologije Lirikonfesta Paneti z lastno svetlobo. V njem je predstavljenih 100 pesnic in pesnikov 21. stoletja iz 21 evropskih literatur in v slovenskih prevodih.
Ponosni in hvaležni
Potem so se lavreti in gostje preselili v dvorano vile Bianca, kjer so ob lirično obarvanem kulturnem programu, ki ga je zači-
za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta, poimenovano krilata želva. Prejela ga je nad imenom nagrade močno navdušena Agata Tomažič za potopis Zakaj potujete v take dežele?, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. Izdala je, da je veliko potopisov nastalo, ko je bila še novinarka na Delu, nekaj pa tudi na njenih zasebnih potovanjih, sploh po Afriki. Mednarodno Pretnarjevo
Joanna Pomorski, Pretnarjeva nagrajenka
letniku študija na varšavski univerzi prav z njegovo pomočjo. Bil je moj prvi učitelj slovenščine, na njegovo povabilo sem tudi prvič obiskala Slovenijo. Tako sem spoznala deželo, kulturo in počasi tudi slovensko literaturo. Moje navdušenje je bilo in je še vedno veliko,« nam je zaupala. Kot tudi, da je najprej v poljščino prevedla roman Galjot Draga Jančarja. Prevedla je tudi števil-
Plesalka ob drogu Tanja T. Pipoca je dokazala, da je tudi ples lahko
liričen.
Na drugi strani vrat je mogoče vse
To je na zaključni produkciji Plesnega studia N to dokazalo več kot 100 plesalk in štiri koreografinje
Velenje, 10. junija - Kaj in kdo
se skriva v prostoru za zaprtimi vrati, je vprašanje, ki ostaja ne-odgovorjeno, če vrat ne odpremo. Ko pa vstopamo v nov prostor, je ta lahko čisto vsakdanji ali pa je to čarobna soba. Vrata so lahko vhod v našo podzavest, sanje, dušo. Za njimi se lahko skriva naša najhujša nočna mora ali pa najlepši dan v življenju. Če jih zapremo za seboj, nas lahko ločijo od sveta, realnosti, prostor lahko postane naše zatočišče ali pa nas popolnoma osami ...
V plesnih koreografijah plesalk Plesnega studia N so obiskovalci sobotne zaključne produkcije pod naslovom Na drugi strani vrat začutili, da se na drugi strani vrat skriva tudi veselje, da si otroci ne želijo teme in da je noč lahko pošastna, da te lahko pozdravi mavrica. Predstavile so se vse starostne skupine plesalk -plesalcev letos žal nimajo - od predšolskih do srednješolskih. Predstavo z 10 plesnimi minia-
Na drugi strani vrat nas pričaka mavrica, temna noč, veselje... Vrata so bila rdeča nit desetih plesnih
miniatur, predstavljenih na 24. zaključni produkciji Plesnega studia N.
turami, v katerih je plesalo več kot 100 plesalk, je režirala Nina Mavec Krenker, plesne miniature pa so poleg nje ustvarile kore-ografinje Polona Boruta, Lucija Boruta in Mateja Rožič. Luči je oblikoval Davorin Štorgelj, scenografijo pa Miha Šilc. Vodja plesnega studia N Nina Mavec Krenker nam je povedala, da je bilo štiriindvajseto leto delovanja v sodobnem in umetniškem plesu zanje več kot uspešno. Udele-
ževali so se številnih revij in plesnih tekmovanj. »Otroke spodbujamo v lastni ustvarjalnosti in učimo sodobnih tehnik, da lahko tudi sami ustvarjajo. Ve-lenjčani nas srečajo na številnih prireditvah v mestu in na naših lastnih produkcijah. Vedno pripravimo polletno in zaključno, aktivni pa smo tudi v poletnih mesecih.« Tudi letos bodo; 21. junija se poslavljajo od plesne sezone z nastopom v amfiteatru
velenjske promenade. Potem se odpravljajo na Poletno plesno šolo v Ljubljano, Nina se bo udeležila tudi mednarodne plesne konference v Atenah. Avgusta bodo sodelovali v Poletju na travniku in z ustvarjalnimi plesnimi delavnicami v Knjižnici Velenje. Septembra pa bodo polni novih idej vstopili v jubilejno, 25. plesno sezono.
■ bš
Potovanja
Šoštanj, 8. junija - Subtilna povezanost dveh svetov, sveta glasbe in likovne umetnosti, je vodilo ustvarjalca Vinka Prislana iz Raden-cev, ki razstavlja v Mestni galeriji Šoštanj. Predvsem zato, ker je zanj umetnost kompleksen pojem, pri katerem ni meja med različnimi
zvrstmi. Zanimivega avtorja je na odprtju razstave predstavil likovni kritik Matija Plevnik, najbolj pa se je z izborom del in prijetnim glasbenim ozadjem predstavil avtor sam. Ker je glasba spremljevalka njegovega ustvarjalnega procesa, se odraža v likovnih delih, ki so prežeta z ritmičnimi valovnicami, barvami kot nosilkami razpoloženja. Na neki način nas slike opozarjajo na dejstvo, da je to, kar je znotraj nas, tudi okoli nas, prav tako obratno. Razstavljene slike iz cikla Potovanja - Voyages so naslovljena s fragmenti besedil iz albuma The Dark Side of the Moon skupine Pink Floyd.
Plevnik je ob predstavitvi razstave med drugim povedal: "Kljub abstrahiranju lahko dokaj hitro opazimo osnovno idejno vodilo del - preplet možganov in njihovih sinaps, ki se v univerzumu pretakajo, združujejo in tako tvorijo sebi lasten ritem. Slednji pooseblja možgansko valovanje, zlasti nizkofrekvenčnih valov alfa in theta, ki skupaj tvorijo področje nezavednega, duhovnega.
Vinko Prislan je rojen leta 1952, po poklicu je ekonomist. Slikarstvu se je intenzivno začel posvečati po letu 2006 pod vodstvom različnih mentorjev, ki so vplivali na njegovo razvojno pot. Veliko je že razstavljal doma in na tujem, v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem in Poljskem. Ustvarja različne opuse, tako po motiviki kot tehniki, cikel Potovanja je eden njegovih zadnjih, nastalih letos.
Na odprtju, ki ga je pripravil Zavod za kulturo Šoštanj, je spregovoril Kajetan Čop, direktor zavoda, glasbeno pa so dogodek obarvali učenci glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.
a MBK, foto Dejan Tonkli
■
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

15. junija 2017
Letni koncert MePZ Svoboda
ALTERMATOR
Prav po prstih se je ljubiteljem zborovske glasbe razkril širok repertoar pesmi, ki so ga pevci MePZ Svobode z zborovodkinjo Anko Jazbec pričarali na sobotni večer 3. junija.
Z raznoliko tematiko in vsebino skladb s prefinjenim občutkom, božajočimi melodijami in bogato scensko postavitvijo so potrkali na poslušalčevo srce in stkali glasbeno čipko, ki je segala vse od ljubezni in slave do obrekovanja, od »zoca« do »župe«.
Čudovit zaključek prvega dela koncerta z venčkom ljudskih pesmi, ki ga je za ta večer sestavila zborovodkinja, pa je vsakega poslušalca ponesel na obronke okoliških hribov k živahnemu vaškemu dogajanju.
V drugem delu so za presenečenje poskrbeli pred kratkim zlati godbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje; z dirigentsko palico v rokah Antona Verzelaka so z glasbo napolnili še zadnji neizkoriščen kotiček in z
znanimi zabavnimi skladbami prikazali ubrano sodelovanje.
Z besedo in veznim tekstom se je ta večer izkazal nekdanji dolgoletni član zbora Emil Šterbenk. Verjamejo, da tudi letošnji koncert nikogar ni pustil ravnodušnega in je košček zapetega in zaigranega vtkal v svoj spomin.
■ NLB
Tišina razstave vzbuja zvočni val
Razstava kolektiva The stroj »Sila zvoka - ritem časa« v Muzeju premogovništva Slovenije na ogled celo poletje - Pomembna za kolektiv in muzej, ki se posveča kulturi industrijske dediščine
Bojana Špegel
Velenje, 13. maja - V Muzeju premogovništva Slovenije je od konca maja odprta retrospektivna razstave vseh področij delovanja skupine The Stroj. Pomenljivo so jo poimenovali »Sila zvoka - ritem časa«. Zgodba zasedbe, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, bo na ogled celo poletje. Tik pred zaprtjem, 2. septembra, pa bo nadgrajena še s koncerti v jamskem delu muzeja 160 metrov pod zemljo. Ali bosta koncerta dva ali trije, bo odvisno od zanimanja občintva, zagotovo pa bodo koncerti posebni tudi zato, ker bodo v začetnem delu odigrani v čisti temi. Tako bodo obiskovalci še bolj čutili zvok glasbe, ki je vsa leta drugačna, saj jo proizvajajo na nevsakdanjih instrumentih, ki jim v zadnjih letih dodajajo tudi elektroniko, s tem pa glasbi dodajajo retro-futurističen prizvok. Letos so se po dveh desetletjih odrekli plastičnim sodom, nadomestili so jih z novimi, izvirno izdelanimi tolkali lastne izdelave.
Umetnost, industrija in glasba so povezani. Vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel pravi, da je razstava kolektiva The Stroj zanje zelo pomembna in niti malo naključna, zato so ji namenili veliko prostora in časa. Ob tem dodaja: »Muzej danes v tišini nosi zvoke, ki so se dogajali v preteklosti. Pred
industrijsko dobo je bilo moč slišati zgolj zvoke narave, tu in tam zvok kakšnega kovača. Kasneje so ljudje začeli raziskovati industrijske zvoke, ki nas zdaj spremljajo na vsakem koraku.« V muzeju premogovništva se že
strijske estetike, je o nastajanju razstave povedal: »Vsa leta delovanja kolektiva sem vodil dnevniške zapiske. Iz bogatega arhiva je bilo treba izluščiti gradivo, ki najbolje predstavlja naše 20-le-tno delo. Ob razmišljanju, ali na-
s tovrstno umetnostjo ukvarjale tudi prihodnje generacije. Doslej se je v našem kolektivu zamenjalo skoraj 40 članov.«
Na razstavi je dal poudarek tudi zakulisju koncertov skupine, ki je veliko nastopala doma in
nekaj časa močneje posvečajo industrijski umetnosti, motivom in vplivu okolja nanje. »Muzej je idealen prostor za vrednotenje tega motiva. Razstavljeni predmeti kolektiva The Stroj kljub svoji tišini vzbujajo v nas zvočni val. Postavitev razstave sama pokaže, da gre za »destroj«, je prepričan Špegel.
Če si dovolimo sanjati ...
Primož Oberžan, idejni vodja kolektiva The Stroj, umetnik in filozof, ki se ob iskanju instrumentov na odpadih ukvarja tudi z uporabo tehnologije in indu-
daljevati to zgodbo, se mi vedno znova porajata dve misli. Prva je ta, da je po dobrem koncertu zadovoljstvo na obeh straneh - tako pri nas, ki smo izvajalci, kot tudi pri poslušalcih. Glasba je pomembna, ker nas napolni z energijo in nas osreči. Druga je ta, da sem na začetku naše poti želel ustvariti stroj, s katerim bomo »potovali«. Takrat sem dobil občutek, da nas bo ta stroj nekam pripeljal. Stroj, kljub temu da je izmišljen, dobi smisel, če ga v roke dobijo pravi ljudje,« je razmišljal Oberžan in dodal: »Če si dovolim sanjati, si želim, da bi se
Kvadrat in kvadratek
Sedanji in nekdanji člani kolektiva The Stroj so se ob odprtju razstave Sila zvoka - ritem časa postavili na največji
muzejski eksponat v zunanjem delu Muzeja premogovništva.
v tujini. K sodelovanju so povabili tudi ljudi, ki si delijo pogled na industrijsko estetiko in so bili pred leti njihovi člani. »Želel sem predstaviti širšo zgodbo, ne le zgodovino kolektiva,« nam je še povedal Oberžan, ki se že veseli koncerta v najglobljem prizorišču doslej, v avtentičnem okolju rudnika. Tako bodo nadaljevali tradicijo nastopov v nenavadnih okoljih, od kamnolomov do različnih industrijskih objektov, po katerih so znani vsa leta delovanja.
Aleš Ojsteršek
Tokrat so mogoče ponovno izstopali mladi, in sicer ob novici, kjer so pokazali na ceno m2 stanovanja, objavljeno s strani javnega stanovanjskega sklada, ki je ob tem še navedel, da so med ciljnimi skupinami tudi mladi. Za lokacije v Ljubljani so bile cene mladim seveda nedosegljive. Ne spomnim se, da bi bilo kdaj bistveno drugače, je pa na drugi strani res, da so nekatere družbe do danes zmogle razviti poslovne modele, s katerimi so dosegali trajnostne rešitve tudi v teh segmentih - drage metropole in stanovanjske rešitve za prekarno zaposlene mlade. Še enkrat smo torej podlegli načrtovanju, ki se ni moglo končati drugače, klasični pristopi-že videne rešitve.
Sicer je v Velenju slutiti drugačno podobo (žal mi ni znano, kako je s tem v Šoštanju) in prodora željni mladi praviloma zmorejo streti ta oreh, postrgati sredico in iz lupine pridobiti streho; obstaja (ali pa je obstajala) shema, kjer se mlademu prizadevnemu prostovoljcu omogoči boniteta tudi v reševanju stanovanjskega vprašanja. Občina, ki je v mladih že precej nazaj našla dodano vrednost, jim gre naproti.
Nisem prepričan, da smo dojeli obseg težave, in sicer, da eno stanovanje ne more rešiti težav generacije oziroma da vedno več začasnosti v polju zaposlitev, zahteva vedno več prožnosti povsod drugje. Zahteva »uber« plan, ekonomijo deljenja, omogočanje porabe po dejanskih in ne namišljenih potrebah. Če bi generacija »odločevalcev« dojela to, bi krajina morala že danes biti drugačna. Srednja in starejša generacija bi se morali učiti odrekanj v prekomerni rabi, morali bi spoštovati in udejanjati načela trajnosti, kroženja energij, pametnih vlaganj vseh vrst virov. Mogoče se ne bere dovolj atraktivno, vendar statistika pokaže, da je življenjski slog povprečnega (starajočega) Evropejca ena sama velika potrata. Cena m2 stanovanja, ki bi si ga lahko privoščila mlada družina, ob tako potratno vodenih družbenih programih, pa seveda ne more biti prijazna.
O slednjem najverjetneje razmišljam sluteč vonj predvolilnih golažev ter težko prebavljivih čorb, ki potem lahko nastanejo. Najverjetneje tudi zato, ker raziskave pokažejo, da imamo realno nevarnost nekompetentnih starejših generacij, nevoljnih sprememb, nevoljnih manjšanja porabe, ki ne bodo zmogle upravljanja osnovnih družbenih tokov k zahtevanim rešitvam. Med tem, ko bi te spravljali k pameti, drugi najverjetneje ne mislijo čakati, ali kako.
Na kmetih, kjer so že tanko piskali, je »država« z mladimi prevzemniki še zmogla rešiti razraščajočo vrzel, zdaj pa se zdi, kot da bi bilo potrebno poseči še širše.
Zlato priznanje za velenjske lutkarje
Velenje, 5. junija - Na državnem lutkovnem srečanju, ki ga je republiški JSKD tokrat pripravil v Dolenjskih Toplicah, je velenjsko Kulturno društvo Dudovo drevo za predstavo Najlepše darilo prejelo zlato državno priznanje. Predstavo so v Velenju prvič predstavili avgusta lani na Odru pod magnolijami, ponovno pa jo bodo na letošnjem Pikinem festivalu. Nastala je po motivih slikanice Patricka McDonnella, ki jo je priredil Ivo Stropnik. Predstavo je režiral Boštjan Oder, v njem pa igrata Jana Flego in Boštjan Oder. Sceno in lutke je izdelal Miha Cojhter, glasbo pa sta ustvarila David Gregorc in Adnan Buljubašič. Njihovega uspeha so bili zelo veseli tudi na velenjski izpostavi JSKD.	a bš
Medimursko proščenje vabi na kulinarično razvajanje
Velenje, 17. junija - V atriju nasproti stare tržnice (ob Kersnikovi cesti) bo velenjsko Kulturno društvo Medimurje v soboto pripravilo tradicionalno prireditev Medimursko proščenje, na kateri prikažejo šege in navade tega ljudskega in cerkvenega praznika. Letošnje proščenje bo že peto po vrsti. Atrij bodo zapolnile stojnice z izdelki starih obrti, predstavili se bodo čebelarji, lectarji in slikarji. Od 9. do 12. ure bo tekel tudi pester kulturni program, v katerem se bodo poleg tamburašev velenjskega medžimurskega društva predstavili njihovi folkloristi in gostje iz KUD Goričan ter veteranska godba na pihala. Obiskovalcem bodo ponudili kulinarične dobrote Medži-murja, tudi pečene langoše.	a bš
■
■
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 13
15. junija 2017

107,8 MHz
""^Jis	11
Radijski in časopisni MOZAIK
Rože so zame pomembne
Sodelavka Suzana Goršek Brglez je pred časom nekoliko zamenjala delovni prostor. Pravi, da je zanjo prijetnejši kot prejšnji predvsem zaradi več svetlobe. Uredila si ga je po svoje ter ga opremila z rožami. »Te so zame pomembne, zato jih je v tem prostoru nekoliko več,« pojasnjuje.
Če se je prej ukvarjala s številkami, računi in drugimi računovodskimi opravili, se sedaj poleg tega še s tajniškimi. Suzana je sedaj tista, ki sprejema klice na telefonski centrali naše medijske hiše, stranke, ki želijo oddati mali oglas, zahvalo. »Pri okencu je zelo pestro. Ene dni bolj kot druge. Najbolj me pretresejo zgodbe ljudi, ki so izgubili koga od bližnjih. Sem čustven človek in se me njihove zgodbe zato zelo dotaknejo.«
Vsako šolsko leto je, pravi, drugačno, iztekajoče pa bo nekaj posebnega. Hči Karin se namreč poslavlja od osnovnošolskih klopi in bo te od 1. septembra dalje gulila
na Gimnaziji Center v Celju. Včeraj je na valeti atiju Zoranu pokazala, da je poleg odlične učenke tudi izvrstna plesalka. Sedmo-šolec Erik pa bo na končno slovo od osnovne šole še moral malo počakati.
Suzana sicer zase pravi, da je zelo nezanimiva, a to v večji meri ne drži. Gorškovi so namreč športna družina. Skupno jim je po-hodništvo, Suzana pa na seznam športnih aktivnosti dodaja še tek okoli Velenjskega jezera, udeležuje se nekaterih maratonov, igra tenis, pred nedavnim je dejavnostim dodala še supanje. Menda je krst na Velenjskem jezeru prestala prav minulo nedeljo.
• Tp
Suzana je na seznam športnih aktivnosti dodala še supanje.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	JELENA ROZGA - Rodena sam
2.	MARAAYA feat. BQL - It's complicated
3.	LUIS FONSI FEAT. DADDY YANKEE feat. JUSTIN BIEBER -Despacito
Jelena Rozga, ena najbolj prepoznavnih hrvaških pevk, je prijetno presenetila svoje oboževalce in objavila čisto svež singl z naslovom Rodena sam. Prelepa balada, ki bo navdušila romantike in zaljubljene, prihaja izpod peresa Roberta Pilepica, ki je napisal besedilo, in Pera Kozomare, ki je napisal glasbo.
GLASBENE novice
Gal in Tinkara v objemu
En objem je naslov skladbe, v kateri sta moči združila priznana slovenska glasbenika Tinkara Kovač in Gal Gjurin. Oba letnik 1978, oba se odlikujeta kot glasbena in besedilna avtorja, oba sta odrska glasbena izvajalca in neodvisna samozaložnika, oba se dobro znajdeta v različnih glasbenih kontekstih in sprejemata raznolike glasbene izzive. Tako se je ponudila priložnost za njun prvi skupni duet in nastala je skladba En objem. Skladba z modernim zvokom spoštuje akustično glasbeno tradicijo, sporočilno oz. besedilno pa je vezana po eni strani na poseben
pomen pristnega objema v ljubezenskem odnosu, hkrati pa simbolični pomen objema med ljudmi, ki jih družijo plemeniti cilji in poslanstva.
Peter Lovšin: Briga me
Peter Lovšin, ki letos praznuje 40-letnico glasbene kariere, je pred tremi meseci izdal nov album Območje medveda. Album je predstavil na razprodanem koncertu v Cankarjevem domu, na njem pa je z njim nastopilo tudi precej gostov. V teh dneh Pero predstavlja nov videospot za pesem Briga me, v katerem je moč videti posnetke z omenjenega koncerta in izbrane posnetke s snemanja celovečernega dokumentarnega filma Območja medveda. Film je začel
nastajati leta 2016, proti koncu leta pa si ga bo mogoče pogledati v slovenskih kinematografih. Gre za dokumentarec o Lovšinu, njegovi glasbi, poeziji, njegovih fenih in nastopih.
Laibach izdajajo nov album
Skupina Laibach bo 14. julija predstavila album Also Sprach Zarathustra. Z njega za pokušino ponujajo pesem Das Nachtlied I., hkrati pa napovedujejo novo turnejo v novembru. Glasbo z albuma so prvotno skom-ponirali za gledališko predstavo Tako je govoril Zarathustra Matjaža Bergerja, ki temelji na filozofskem romanu Friedricha Nietzscheja z enakim imenom in je nastal v produkciji Anton Pod-bevšek Teatra (APT). Laibach bodo album predstavljali na novembrski turneji, ki bo obsegala 16 koncertov od Madžarske, Češke, Avstrije, Švedske, Norveške, Litve, Latvije, Estonije pa
do Nemčije, Francije in Velike Britanije. Do septembra pa bodo odigrali še pet koncertov s programom Sound of Music, in sicer v Poznanju na Poljskem, v Kranju, Vidmu, Sarajevu in na Norveškem.
Chuck Berry s
posthumnim
albumom
Pionirja rokenrola Chucka Ber-ryja je smrt prehitela ravno, ko je načrtoval vrnitev z novim albumom, ki ga je oktobra lani napovedal ob svojem 90. rojstnem dnevu. Plošča je minuli teden tudi izšla. Naslovili so jo preprosto Chuck, gre pa za prvi album legendarnega glasbenika po plošči Rock It iz leta 1979. Skoraj štiri desetletja od izida njegovega zadnjega studijskega albuma je Chuck Berry ostal zvest svojemu zvoku, ki ima korenine v bluesu in countryju. Na plošči je deset pesmi, ki jih je posnel v okolici St. Louisa, kjer je preživel vse življenje. Posvetil ga je svoji ženi Themetti Suggs, s katero je bil poročen 68 let. Chuck Berry je umrl 18. marca letos v 91. letu starosti, v spominu pa bo ostal po uspešnicah, kot so Maybelle-ne, Roll over Beethoven, Sweet Little Sixteen in Carol. Bil je tudi med prvimi, ki so ga sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola ob njenem odprtju leta 1986.
'jsiih , f-; ;
H
Rebeka Dremelj se vrača z novim singlom in spotom
Rebeka Dremelj se komaj šest mesecev po rojstvu druge hčerke Sije na sceno vrača z novim sin-glom Vse je OK. Glasbo za pesem je napisal Primož Hudoklin, kitarist v Rebekini spremljevalni skupini, zanjo pa si je pevka omislila tudi nov videospot. Režijsko
zahteven spot je zaupala mlademu režiserju Janu Predanu Zvonarju, scenarij zanj pa si je zamislila kar sama. K sodelovanju je povabila tudi dva prepoznavna obraza, igralca Igorja Štamula-ka in Zvezdano Mlakar, ki je že leta 2015 nastopila v Rebekinem videospotu za pesem Tašča. Za pevko je bil poseben izziv snemanje prizorov na robu prepada na Mangartu, kjer je ekipo na lokaciji presenetil sneg in zimske temperature. Rebeka je kljub temu vse kadre odigrala zelo profesionalno.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Juhej - Plesalka
2.	Ansambel Vikend - Daj povej
3.	Modrijani - Digidi polka
4.	Ansambel Biseri - Poletni plan
5.	Ansambel Petra Finka - Ozri se še enkrat
6.	Ansambel Azalea - Dekle s planin
7.	Ansambel Falant - Trmasta deklica
8.	Topliška pomlad - Igram se s tabo
9.	Ansambel Potep - Na potep
10.	Victory - Ljubezen niso metri
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
VLADO KRESLIN
Vlado Kreslin predstavlja novi single z naslovom Reka. Pesem je s svojim mogočnim simfoničnim zvenom in sporočilom precej drugačna, pa spet tako zelo kreslinovska. Reka kot življenje, ljubezen, hrepenenje. En dan življenja reke Mure je zabeležen v poetičnem videospotu.
LEONART
Skupina Leonart med poslušalce pošilja novi singel Povabi me na ples. Funky rock'n'roll skladba s hudomušnim besedilom, ki je lani oktobra izšla na albumu Visoko v nebo, je tudi redna stalnica na njihovih koncertih. Sicer pa fantje v teh dneh snemajo nov videospot, ki bo izšel jeseni.
KATRINAS
Katrinas so skupaj z avstralsko pevko Cherie Lucas posnele lahkoten poletni
latino komad Poljub rajskih dni. Avtor skladbe je spet Rok Golob, ki je odigral večino inštrumentov, Aleš Marjetič pa je zaigral kitare. Za skladbo so dekleta posnela tudi videospot.
MAJA ODERLAP
Simpatična pevka je posnela videospot za skladbo Dva koraka, ki je izšla oktobra lani in prihaja izpod peresa avtorskega para Saša Lendero - Miha Hercog. Režiser videospota je Sašo Švigelj, v spotu pa nastopa tudi konjiček Marlon iz konjeniškega kluba Grič Ljubljana.
MAGNIFICO
Magnifico predstavlja novo poletno pesem Cici Mici. Skladba in animirani videospot z žgečkljivo vsebino napovedujeta tudi izid albuma Charlatan de Balkan v državah nekdanje Jugoslavije. Ženske vokale v pesmi je tako kot na albumu prispevala srbska skupina Frajle.
r r i\ _kJ
m jltiljuî J, _n J?J31
^J ^ s, iM..
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
15. junija 2017
a a Matej Sinigajda, Jasmin Rahmanovič in Ivan ^^ Razbornik so bili v petek zvečer pripravljeni na trdo delo. »Ko smo bili mi še majhni, smo hodili na smučarske skoke tudi zato, ker so bile nagrade za obiskovalce zelo bogate. Tudi avtomobile so delili, pa »kolnkarte«. Danes pa bomo mi tisti, ki bomo delili. Kolikor pijače bo kdo hotel. A ker so se časi spremenili, jo bo treba plačati.«
AA Ob pogledu na ples Nine Mavec Krenker se
človek vpraša, kdo je boljši, ona ali njeni številni učenci, ki jim že 24 let predaja znanje sodobnega plesa. Zagotovo pa je sama živi dokaz, da gibanje ohranja mladost in gibčnost. Le kakšen je pogled na svet, ko se zvije v plesno »presto«?
»Zakaj si pa ti danes tako dobre volje? Zato, ker je teden ljubiteljske kulture končan ali zato, ker je, kadar smo zraven velenjski Medimurci, ve-
ZANIMIVOSTI
748 tisočakov za prstan, kupljen za 10 funtov
Moški iz Velike Britanije je v 80. letih prejšnjega stoletja kupil prstan, za katerega je mislil, da je dekorativni nakit. Zanj je takrat odštel 10 funtov in ga pridno no-

voznih sredstvih že visijo, na njih pa je silhueta moškega z razširjenimi koleni in velik rdeč križec ob njej, poleg pa napis »Spoštujte osebni prostor drugih«. Madridski mestni svet je sporočil, da je nova nalepka namenjena predvsem »moškim uporabnikom javnega prometa, ki razkrečijo noge tako, da zavzamejo dva sedeža«.
sil. Z leti je naletel na poznavalca, ki mu je povedal, da gre v resnici za 26,29-karatni diamantni prstan. Odločil se je, da bo prstan prodal na dražbi. V londonski dražbeni hiši Sotheby's so ocenili, da bi za prstan lahko dobili od 250 do 350 tisoč funtov. V minulih dneh, ko je dražba dejansko potekala, pa se je izkazalo, da je vrednost še višja. Za prstan so iztržili 656.750 funtov ali 748 tisoč evrov.
Prepovedano za razširjene noge
V glavnem španskem mestu so se odločili, da na avtobusih in vlakih prepovedo t. i. »mans-preading« - sedenje moških z razširjenimi nogami. Nalepke za to prepoved na omenjenih pre-
Dodali so, da so uvedli še nekaj novih nalepk oziroma opozorili tudi na drugo obnašanje, ki ni prijazno do družbe, kot na primer dajanje nog na sedeže in glasno poslušanje glasbe prek slušalk.
Medvedji pianist
Ameriška študentka Katie Ha-wley se je nedavno vračala v svo-
je stanovanje in ob prihodu ugotovila, da nekaj ni povsem v redu. Stanovanje je bilo razdejano, zato je poklicala policijo, misleč, da ji je kdo vlomil. Njeni sumi so bili potrjeni, le da vlomilec ni bil človek, temveč medved. Domnevno je v stanovanje vstopil skozi okno, pregled varnostne kamere pa je pokazal, da si je privoščil priboljške iz hladilnika, še pred tem pa »igral« na klavir v sobi.
Nadvozi nad nadvozi
Število prebivalcev Kitajske je ocenjeno na dve milijardi, zatorej ni čudno, da se tamkajšnji vozniki pogosto spopadajo z dolgimi kolonami na voziščih. Je pa to velik izziv za tamkajšnje konstruktorje: v zadnjih osmih letih so se na jugovzhodu države lotili reševanja zagate zastojev in nastal je zapleten sistem nadvozov. Nadvozov je kar pet »nivojev«, a po mnenju konstruktorja vseeno niso tako zapleteni, kot je videti na prvi pogled. Li Juedonga je povedal, da sta na
koncu vsakega nadvoza le dve možnosti, vse pa je zelo dobro označeno. Dodal je še, da so morali gradnjo prilagoditi zaradi številnih hribov na območju.
Brez varovanja preplezal 900 metrov navpično
Alex Honnold je plezalec, znan po vzponih brez varovanja. A minuli vikend je plezal po steni, ki vzbuja strah in spoštovanje: povzpel se je po več kot 900 metrih navpičnega granita. Zjutraj je prišel pod steno El Capitana
v nacionalnem parku Yosemite, oblečen samo v kratko majico in bombažne hlače ter opremljen samo z vrečko za magnezij in s plezalnimi čevlji. Tak je vstopil v steno. Kmalu se je sprehajal po prvem kočljivem raztežaju -strmih ploščah brez oprimkov, kjer mora plezalec zaupati samo trenju gume na čevljih in ves čas držati telo v optimalnem naklonu, da noge ne zdrsnejo. Eden najboljših plezalcev tega časa in dober Alexov prijatelj Tommy Caldwell podviga ni zmogel spremljati v živo. Po štirih urah je bila naloga opravljena: Alex je povedal, da je v vzponu neizmerno užival in da je šlo za enega njegovih »varnejših« podvigov, pri kateih niti za trenutek ni bil v dvomih. »Med soliranjem se zavedam nevarnosti, a strah mi tam zgoraj prav nič ne pomaga, zato ga odmislim,« je dejal.
frkanje
» Levo & desno «
Obleganje
Bolj, ko je sicer še vedno dokaj muhasto vreme poletno, bolj obiskovalci pljuskajo na velenjsko obalo!
Izžemanje
»Država« pravi, da so se davčne blagajne dobro prijele in prinesle v državno malho veliko dodatnega denarja. Upam, da zaradi tega ne razmišljajo, da bi uvedli še kakšno podobno blagajno.
Nov dokaz
Letos se je znova dokazalo, da je gašenje s peno zelo uspešno. Gorenje so Celjani uspešno pogasili kar z laško pivsko peno.
»Daljše« ceste
Razdalje med slovenskimi kraji so v poletnem času vse daljše. Ne zaradi vročinskega raztezanja cest, ampakzaradi množice cestnih zapor.
Brez odpadkov
Če bo šlo tako naprej, v Sloveniji kmalu ne bomo več imeli nevarnih odpadkov. Vsi bodo zgoreli.
Dosežek
Celjski sejmarji so Mednarodni obrtni sejem reklamirali tudi že z geslom: MOS je vsemu kos. Tudi letos je, saj bo združil Slovenijo in Hrvaško. Vsaj gospodarsko. Hrvaška bo namreč glavna partnerica. Čeprav je »prva« soseda, bo partnerica prvič.
Top-ce
Združitev Bolnice Topol-šica s celjsko mnogim na našem koncu še vedno ne gre v račun. Nekateri pravijo, da bi šlo morda bolj gladko, če bi zgradili hitro cesto med Velenjem in Ar-jo vasjo. No, to bi jim šlo še manj v račun.
Vrniti in zadržati
Čeprav mnogi pri nas prisegajo na motorna vozila, izginja tudi veliko koles. Policisti si prizadevajo, da bi jih čim več našli in vrnili lastnikom. Tatove pa zadržali.
Udarno
Na širšem celjskem območju se je končala vojaška vaja Jadranski udar. Na njej so sodelovali tudi hrvaški vojaki. Z naše strani se zdaj začenja množična akcija Udar na Jadran. Slovenskih turistov.
Vodiči
Pravijo, da biti turistični vodič, ni težko. Če le imajo kaj pokazati in vedo kaj povedati.
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 13
15. junija 2017
""^Jis
REPORTAŽA
13
Pri Ivanu Kompanu v Florjanu pri Šoštanju so se sredi minulega tedna zbrali možje osivelih glav in skupaj z gostiteljem obujali spomine na skupna leta v nekoč znani Finomehaniki Celje.
»Takole se dobivamo zdaj pri enem, drugič pri drugem, ohranjamo stike in uživamo,« so povedali ob našem obisku z žlico okusne telečje obare v rokah in nadaljevali: »Žal nas je vsako leto manj, a kaj hočemo. T&ko je življenje.« Ivan pa je nadaljeval: »Čeprav smo si bili po razpadu podjetja konkurenti, saj se nas je večina odločila za samostojne obrtnike, smo ostali prijatelji in se želimo družiti. Lahko smo za zgled mnogim v družbi, ki pozablja na vrednote, na to, kaj so pravi prijatelji. Rad jih povabim tudi za to, da pogledajo, s čim sem morda od zadnjega srečanja dopolnil svojo zbirko šivalnih, pisalnih strojev in blagajn in da »pade« kakšna pametna o tem, kako bi to pomembno tehnično dediščino uredili za ogled tudi za druge.«
Edina tovrstna tehnična dediščina v Sloveniji
Skupaj z nekdanjim direktorjem Finomehanike Slavkom Zgozdnikom smo stopili v kletne prostore Ivanove hiše, kjer se police kar šibijo pod težo omenjenih predmetov. Ob vstopu v kateri koli prostor je gostitelj kar pospešil korake. »Poglejte tale šivalni stroj. Je od moje mame, ki je šivala za .... ali tale pisalni stroj, pa tale blagajna, ki sem jo dobil iz Gradca s častitljivo letnico, tole je pa iz nekdanjega Mignona v Celju, ki ga
Čeprav so stroji, so zame živi primerki
Zavidanja vredna zbirka pisalnih strojev, blagajn, šivalnih strojev Ivana Kompana v Florjanu pri Šoštanju - Tudi 100 in 120 let stari primerki
Srečanja nekoč sodelavcev, nato konkurentov, vsemu navkljub pa še vedno
prijateljev so vedno prijetna.
ni več. Sosednja je iz nekdanjega celjskega Železninarja in jo pogladi z roko. »Čeprav so stroji, so zame živi primerki. Stroj, ki sem ga popravil, sem vedno nato še naoljil in ga pobožal s
krpo, kot mati poboža svojega otroka po glavi.«
Na vprašanje, koliko primerkov ima, odgovarja, da ne ve natančno. Bi jih znalo biti od 110 do 120, pove po krajšem premisleku.
Na katerega je najbolj ponosen? »Ne morem odgovoriti, ker je vprašanje tako, kot če bi vas vprašal, katerega otroka imate najraje. Se najdejo stroji, ki so stari 100, 120 let.« Kar nekoliko je povzdignil glas ob pogledu na ročno blagajno, prijel za njeno kljuko in se hudoval, češ danes govorijo o davčnih blagajnah. Teh ni, so registri. Ti so obstajali pri Hudovernikovih v Velenju, kjer so bili zelo napredni in jih je popravljal že pred 25 leti. »Blagajna ni delala, če ni bilo v njej kontrolnega traka.«
Odbojkarji mu rečejo 'naš ata'
Alimpie Košarkoski jim stoji ob strani, ko jim gre dobro, in jih spodbuja, ko jim ne gre -Ni dneva, da ne bi šel v telovadnico pogledat, 'kaj pobi delajo'
Milena Krstič - Planine
»Ne letajte previsoko in ne plazite se,« je svojim otrokom, ko so odhajali v svet - on se je iz Makedonije podal v Slovenijo -na srce položila mama Alimpii Košarkoskemu. Slikovito, da so si še bolj zapomnili, je dodala: »Če boste visoko letali, vas bodo orli pojedli.«
Njenih besed se je vseskozi držal. Ne, ker bi se bal orlov, ampak zato, ker je vedel, da mama otrokom želi le najboljše. Bržkone je kot oče ta nasvet položil v zibel tudi hčerama in ju opremil z njim, ko sta zapuščali gnezdo. Šli sta v svet. Tako kot on. Ena živi v Ankari, ena v Skopju. V Ankaro gresta z ženo na obisk čez en mesec, iz Skopja sta se z obiska v Šoštanj vrnila pred kakšnim mesecem.
Za nič ne bi izpustil Vseslovenskega odbojkarskega vikenda, s katerim so v Šoštanju zaznamovali jubilej Odbojkarskega kluba Šoštanj - Topolšica. Čakal je fante, domače fante. Vse po vrsti. Tiste, ki so sedeli na tribunah, tiste, ki so se potem v Športni dvorani v Šoštanju kot člani slovenske reprezentance udarili s Srbijo. Videl in srečal se bo z Dejanom Vinčicem, najboljšim podajalcem na svetu, je zanosno pripovedoval na vrtu Mumino-viceve kavarne. Tudi če ne bi, če
bi ob kavi molčal, bi vedela, koliko mu fantje in vse, kar je povezano z odbojko, pomeni. Tisti najbolj njegovi šoštanjsko-to-polški ga ne kličejo brez razloga Naš ati, ker tudi on njim veliko pomeni.
Zanimivo, da sam nikoli ni
prvaki, leto za tem podprvaki in leto za tem osvojili 3. mesto v Sloveniji.«
Zanimivo je, kako je prišel do mesta pomočnika trenerja. V klubu so ga za nagrado, da se mu malo oddolžijo za pomoč, povabili, da gre z njimi na pripra-
Alimpie Košarkoski: »S kom vse smo igrali! Potem pa je zmanjkalo denarja in igre je bilo konec.«
igral odbojke. Nekaj malega morda. Kot otrok. Tudi zdaj je ne. Tenis ja, odbojke ne. Kako je potem prišel zraven? »Ko so kaj potrebovali, sem jim pomagal. Naprej sem začel sukati semafor, potem postal vodja tekmovanja, na koncu pa sem bil pomočnik trenerja Bruna Najdiča v času, ko so odbojkarji Šoštanj - Topolšice dosegali zgodovinske uspehe, ko smo bili državni
ve v Budvo, kjer so se odbojkar-ji merili z ekipami riviere. Ker Alimpie ni imel kaj početi (če pa ničesar ne počne, je nesrečen, za sukanje semaforja so bili zadolženi drugi), je vzel list papirja in pisal statistiko. Na koncu tekme jo je izročil trenerju Najdiču. Ta ni rekel nič drugega kot: »Moj pomočnik boš.«
Zelo dobro so sodelovali. »On je pobe usmerjal, jaz sem jih cr-
Ivanova zbirka ena prvih, če ne celo edina
Po mnenju Slavka Zgozdnika
je Ivanova zbirka blagajn, pisalnih strojev ena prvih, če ne celo edina na območju nekdanje Jugoslavije, zanesljivo pa edina v Sloveniji. Vredna je ogleda, žal pa Ivan nima takega prostora, da bi lahko uredil muzejsko zbirko, kar so mu njegovi prijatelji predlagali. »Vsa čast mu, da je s toliko volje in zagnanosti naredil to, kar je. Verjetno je edini od starih finomehanikov, ki zbira stare blagajne. Samo pri njem vidimo pisalni stroj iz leta 1890, pa iz leta 1902 - eksponati, redki primerki,« je razmišljal na glas.
Kar milo se mu je storilo ob odgovoru na vprašanje, ali lahko primerja delo finomehanikov nekoč in danes. »Takih mojstrov, kot je bila naša generacija, ne delajo več.« Ko se je sam začel uči-
ti mehanike leta 1948, o kakšni elektroniki niso imeli pojma. So pa zelo dobro vedeli in znali vstaviti vsak še tako majhen vi-jaček na pravo mesto, prav tako podložko . »Ljudje si danes ne znajo predstavljati, koliko smo vložili v razvoj, kako željni smo bili znanja, ki smo ga našli tudi v tujini. Ne morem primerjati današnjega časa s takratnim.«
Zbirko bom pustil dolini
Po Ivanovih zagotovilih bo zbirko njegovih »ljubic in ljubljenčkov« uredil tako, kot se zanjo »šika«. Pustil jo bo Šaleški dolini. Ob tem so mu ostale besede v grlu. Zakaj? Da bi našli primeren prostor za zbirko, da bi bila na ogled širšemu krogu ljudi, se je pogovarjal z nekaterimi v Muzeju Velenje. »Ponudil sem jim roko, nekdo od zaposlenih je prišel zbirko že pogledat, bil nad njo navdušen, a je ostalo le pri tem. V izložbi nekdanjega Standarda pa sem videl pisalni stroj, ki ... Jaz prosil nikogar ne bom,« je sklenil pogovor Ivan Kompan.
a Tatjana Podgoršek
tljal. Še vedno imamo tesne stike.«
Alimpia poznamo kot slikarja, tistega, ki upodablja pravoslavne ikone in jih postavlja na ogled. Kje vse že ni razstavljal in komu vse že ni podaril kakšne. Dve je imel pripravljeni za tisto znamenito soboto, ki je zdaj že mimo, za selektorja slovenske in srbske reprezentance, za Slobodana Kovača in za Nikolo Grbica.
Najprej pa je bil ribič. Celih 35 let je bil član RD Paka Šoštanj. Potem je dal čakanje na ribe v mirovanje. »Nisem imel časa. Slikal sem, vsako popoldne pa šel in še vedno, v telovadnico, da pogledam, kaj pobi delajo.«
Leta in leta jim sledi, stoji ob strani, se veseli, ko jim gre, in jih spodbuja, ko jim ne. Trudi se skupaj z njimi povrniti blišč šo-štanjski odbojki. »Na pravi poti smo. Znamo delati. Mlade vabimo v telovadnice, pomagamo jim odraščati, ne pustimo jih na cesti. Če bi imeli več denarja, kot ga imajo večji klubi ... Kje bi bil naš konec? Bili bi evropski klub,« razmišlja glasno. »S kom vse smo igrali! Potem pa je zmanjkalo denarja in igre je bilo konec. Hočeš nočeš smo padli na realna tla. Naš TEŠ, gonilna sila šoštanjskega športa, ne samo odbojke, športa ne financira več. To je ena od stvari, ki ne samo da me žalosti, boli me.« a
Rešetka
Leta 1938 smo se iz hrvaške Kotoribe preselili v Velenje. Oče je bil postajenačelnik, zato smo stanovali na postaji, kot je bilo v tistem času navada. Progo so iz Celja od Južne železnice, ki je povezovala za časa Avstro-Ogrske Dunaj s Trstom, 1891 pripeljali v Šaleško dolino. Zgradili so sedem pritličnih postaj, katerih podoba se je do danes komaj kaj spremenila. V čakalnici je bil za potnike nameščen pljuvalnik, v sosednji manjši stavbi je bilo stranišče. Za malo moško potrebo je služila najbrž z bitumnom prepojena črna stena z odtočnim kanalom, ki je nadomeščala današnje pisoarje.
Za stanovanje s šestimi prostori nam je zmanjkalo pohištva. Podolgovata masivna rešetka je bila, kdo ve zakaj, nameščena samo na kuhinjskem oknu, ki je gledalo na cesto. Bolj logično bi bilo, če bi varovala prometno pisarno. Ime postaje, napisano v latinici in cirilici, je bilo vseskozi potnikom na očeh. Na steno pri-čvrščena kovinska tablica je sporočala, da je postaja 396 metrov nad morjem. Med okupacijo je okupator napis Velenje zamenjal z napisom Wollan, po osvoboditvi pa se je vrnilo Velenje brez cirilice.
Na pomlad sem začel obiskovati drugi razred osnovne šole. Ni me bilo veliko skupaj. Mati me je stalno priganjala k jedi, da bi se zredil in ojačal. Bil sem tako suh, da sem se lahko brez težav splazil skozi kuhinjsko rešetko. To sem počenjal skoraj vsak dan in pri mimoidočih vzbujal pozornost. Ker je šla skozi glava, je zdrknilo tudi vitko telo. A sčasoma sem zrasel, tudi glava se je povečala, zato sem si vedno težje utiral pot skozi železje. Nekega dne pa se je zgodilo, da glave nisem mogel več potegniti iz rešetk, ušesa so bila napoti, ni šlo naprej niti nazaj. Zgrabila me je panika, začel sem vpiti in jokati, pritekli so domači in mimoidoči, Eden od železničarjev me je vlekel ven na silo, jaz pa sem tulil, kakor da me dajejo iz kože, in se je slišalo daleč naokoli. Navzoči moški so poskušali razmakniti rešetko, a uspeha ni bilo. Položaj je postajal vedno bolj kritičen, šli so celo po pomoč v kurilnico, kjer so popravljali lokomotive, in prinesli orodje, a tudi to ni pomagalo. Še dolgo so z obeh straneh okna nervozno modrovali, kako bi me rešili, dokler ni eden od prišlekov odločno dejal, naj mu dajo milo. Močno mi je namilil glavo in pordečela ušesa in previdno z občutkom potegnil. Glava je zdrsnila iz ujetništva, vsem navzočim je odleglo, najbolj pa meni. Pred časom sem se peljal po cesti ob železniških tirih onkraj postaje. Pogled sem usmeril k njej in spreletelo me je, ker se nisem mogel spomniti, kdaj sem se zadnjič vozil s savinjčanom, čeprav sem z njim za časa šolanja prepotoval enkrat in pol okoli sveta. Sklenil sem, da obiščem dobro staro znanko, na katero me vežejo premnogi spomini. Rešetka je bila še vedno na oknu. S seboj sem imel merilo in izmeril debelino železnih palic. Nameril sem dvanajst milimetrov, razmik med njimi pa jih je imel sto štirinajst.
Ko sem nedolgo tega spet obiskal postajo, me je pričakalo presenečenje, da mi je skoraj vzelo sapo: prenovili so jo, ji osvežili fasado, vstavili nova vrata in okna. Mojim rešetkam niso prizanesli in tudi potniki žal ne vedo več, koliko hodijo nad morjem.Vidijo pa, koliko kaže postajna ura in si izberejo pijačo na avtomatu-
a Bojan Glavač
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 14
14
VI PIŠETE
"^AS
15. junija 2017
Velenjske upokojence bo v Cankarjevem domu zastopal MoPZ DU Velenje
Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje (ŠPZ-DU) je 29. maja v Kulturnem domu v Velenju priredila 8. revijo pevskih zborov ŠPZDU. Nastopilo je devet skupin, zborov, oziroma dva ansambla. Revijo, ki je postregla z vrsto navdušu-jočih nastopov, je poleg vseh na-
stopajočih pospremilo še lepo število obiskovalcev prireditve. Strokovno noto prireditvi je dala žirija Oskar Sovinc, Tadeja Cigale ter Jožica Ovnič, vodil pa jo je Drago Seme. Prireditelji so se v sodelovanju z žirijo odločili, da ŠPZDU na dnevih festivala za tretje življenjsko obdobje je-
seni v Ljubljani, zastopa MoPZ DU Velenje, z zborovodjo Metko Smirnov.
Občinstvo pa so zelo navdušili tudi mladi gostje, pevci otroškega zbora OŠ Antona Aškerca z vodjo zbora Jelko Repenšek ter člani vinskogorskega ansambla Vingosi pod vodstvom prekaljenega vsestranskega glasbenika in pevca Franca Žerdonerja.
a Jože Miklavc
Množično 3. srečanje Starovaščanov
Velenje, 4. junija - Po dveletnem premoru je na prigovarjanje nekdanjih Starovaščanov vsem dobro poznani čevljar Ivan Koren ponovno pripravil srečanje vseh, ki so otroštvo in mladost preživljali ob osrednji Koroški cesti. Veliko jih danes ne živi več v Stari vasi niti v Velenju, zato so se sre-
čanja toliko bolj veselili. »Tokrat smo srečanje pripravili v prostorih krajevne skupnosti. Še sreča, saj je prišlo kar 100 nekdanjih sosedov. Res smo jih razvajali; postregli smo jim s pecivom, sam pa sem ob pomoči Vilija Maurer-ja pripravil ričet in zelenjavno pikantno cigansko čorbo. Vsak ude-
leženec je dobil tudi majico, ki ga bo spominjala na srečanje,« nam je povedal Ivan Koren. Tokrat ni bil le organizator in kuhar, poskrbel je tudi za šov program, saj se je prelevil v muzikanta Prleka. »Bilo je res lušno, tretjič in skoraj zagotovo ne zadnjič,« je še dodal.
a bš
Pred domom krajanov je nastala gasilska fotografija za spomin na letošnje srečanje ljudi, ki so odraščali v nekdanji Stari vasi. Osnova za vabila jim je bila stara fotografija kraja.
Ob pisateljevem obisku odprli še razstavo
»Sonce. Pisatelj. Otroci. Minuli ponedeljek je bil na šoli Mihe Pintarja Toleda poseben dan. Obiskal nas je pisatelj, čigar zgodbe smo brali, poslušali in uživali. Tokrat smo ga videli v živo. Iz njega veje čar pripovedi, čar omreženosti z drugimi svetovi. On preprosto ustvari živo knjigo. Ustvari iz nič, kot pravi čarovnik. Na naši šoli se veliko bere in še več se bo, saj smo globoko prepričani, da so knjige pravi vzgojitelji in učitelji. Četudi se je treba včasih malo potruditi, da knjigo prebereš, da premagaš lenobo, si bogato nagrajen. Tudi naši starši podpirajo branje, saj vedo, da je otrok, ki bere knjige, na dobri poti. Ljudje so praviloma dobri, a če berejo knjige, postajajo še boljši. In s tem je boljši tudi svet.« Tako je po srečanju s pisateljem, ki je vsem na šoli polepšal dan, zapisal knjižničar Bernard Krajnc. Hkrati so v avli OŠ Mihe Pintarja Toleda odprli razstavo Katarine Aman, štu-
Ob obisku pisatelja Toneta Partljiča so v avli OŠ MPT odprli tudi razstavo avtoportretov Katarine Aman v grafičnih tehnikah.
dentke magistrskega študija likovne pedagogike Univerze v Mariboru. Na ogled je postavila serijo avtoportretov v različnih grafičnih tehnikah. Dela so med drugim ustvarjena v tehnikah linoreza, suhe igle, monotipije in reza v umetno maso, mavčno ploščo ter
aluminijasto ploščo. Večina del je nastala kot likovno-didaktič-ni pripomoček v sklopu magistrskega dela, v katerega je aktivno vključila vse učence šole. Učenci so v grafičnih tehnikah ustvarili avtoportrete, ki so prav tako na ogled v prostorih šole.	a
Trideseta obletnica osnovne šole
V soboto, 10. junija, smo se zbrali v restavraciji Jezero učenke in učenci, ki smo zaključili osnovnošolsko izobraževanje leta 1987 na takratni osnovni šoli Veljka Vlahovica (danes Livada) v Velenju. Pred petimi leti, na našem prvem tovrstnem srečanju, smo si obljubili, da se tokrat zberemo še v večjem številu. Žal od nekaterih sošolk in sošolcev ni-
mamo pravih stikov in ne vemo, če so vabila prispela na pravi naslov - zato bo za nas velik izziv, da do naslednjega srečanja to popravimo. Posebnost letošnjega jubilejnega srečanja je bila ta, da nas je obiskala razredničarka 8. b razreda Jožica Kumer. Bili smo je zelo veseli. Razveselila in presenetila pa nas je tudi z dnevnikom, ki smo ga skupaj ustvar-
jali v osnovni šoli. Polno spominov se je obudilo ob njem. Ob prijetnem poslušanju glasbe, za katero je poskrbel DJ Mrky, nam je čas še prehitro minil in morali smo si reči adijo.
Obljubili smo si, da se vidimo čez pet let, saj bo to kmalu in takrat bomo vsi v najboljših -Abrahamovih letih.
a B. K.
Vulkan na Jezerskem in Češki koči
Vsako leto spomladi Društvo Vulkan organizira planinski izlet na enega od slovenskih vrhov. Letos smo za svoj cilj izbrali Češko kočo nad Jezerskim in se tja odpravili v soboto, 3. junija. Ob 5.30 zjutraj smo se zbrali pri Razpodovniku. Na poti smo pobrali še ostale člane in avtobus. Kot je postala že navada na naših izletih, smo se razdelili v dve skupini. Večina se je po slo-
čo (1542 m), ki je v več kot stotih letih ohranila svojo podobo. Pogled proti severnim stenam osrednjih Grintovcev na eni strani in na Jezersko ter gore okrog njega na drugi je bil res čudovit. Ob okusnem čaju in sendvičih so občudovali prelepo naravo okrog sebe, malo pretegnili noge, nato pa so se odpravili proti Planšarskemu jezeru.
Druga skupinica, ki je ostala
slatine. Zdravilna voda je prijetno hladna in ima prav poseben okus. Nato so si ogledali še lepo cerkev sv. Andreja, malo pokra-mljali s simpatičnim župnikom in se odpravili proti Planšarske-mu jezeru.
Rek, da ima dež na Jezerskem mlade, se je izkazal za resničnega. Kmalu se je ulilo kot iz škafa. Mala skupina je bila že na varnem, drugo pa je dež ujel sredi
venski planinski poti povzpela na Češko kočo. Ostali pa so se odločili ostati na Jezerskem, da si pogledajo nekatere kulturne in naravne znamenitosti, ki jih ta lep kraj ponuja.
Pot na Češko kočo je bila prijetna, lepo označena in varna. Prvi del je potekal po gozdu, preostanek poti pa po razglednih pobočjih, kjer se je skupina s pomočjo nekaj jeklenic in lestev počasi vzpenjala proti vrhu. Po dobrih 2 urah so zagledali lepo planinsko postojanko Češko ko-
na Jezerskem, je svoj sprehod začela pri farni cerkvi sv. Ožbal-ta. Tam jih je pričakal prijazni gospod župnik Janez Ham. Povedal je veliko zanimivosti o Jezerskem, malo v šali, malo zares. Dogovorili so se za ogled še ostalih dveh cerkva na Jezerskem, saj je vsaka zase nekaj posebnega. Po kratkem vzponu proti stari cerkvi sv. Ožbalta, ki stoji na prekrasni razgledni točki ob Karničarjevi kmetiji, so se po prijetnem drevoredu odpravili proti izviru kisle vode, Jezerske
sestopa s koče. Nadeli so si dežne plašče in se previdno spustili po dolini Ravenske kočne do jezera. Sicer mokri, a vsi celi so se tu preoblekli v suha oblačila. Vsi skupaj smo še malo posedeli, nato pa je bil čas, da se odpravimo proti domu. Najlepši vtisi s tega gorskega bisera bodo za vedno ostali v naših srcih. Jezerja-ni pravijo, da je Jezersko najlepši kraj, in mnogi se z njimi strinjamo, zato ga bomo zagotovo še obiskali.
Jajčerija v Belih Vodah
Florjanovo je praznik pomladi, sv. Florjan pa nasprotnik ognja in zaveznik vode. Vsako leto ob istem času naši mladi in samski fantje v Belih Vodah obiščejo so-krajane na domu, jim zapojejo nekaj domačih pesmi in v zahvalo dobijo jajca, mnogokrat seveda tudi malico in kakšen dober kozarček. Vsa zbrana jajca fantje nato prodajo, z denarjem, ki ga s tem zaslužijo, pa priredijo
srečanje - jajčerijo - za vse krajane Belih Vod. Letošnja jajčerija je bila v nedeljo, 28. maja. Fantje so se zelo potrudili in pripravili prav prijetno in zabavno srečanje. Pomerili smo se lahko v dvigovanju lesene klade in ugotavljanju njene teže, streljanju z zračno puško in zabijanju žebljev. Za vse zmagovalce od tretjega do prvega mesta so bile pripravljene praktične nagrade.
Glavna nagrada za najboljšega strelca s puško pa je bila mlada ovčka. Fantje so poskrbeli tudi za okusne čevapčiče na žaru in hladno pijačo. Srečanja se je udeležilo zelo veliko krajanov in prav ponosni smo bili na naše mlade člane, da v današnjih modernih časih še najdejo čas in voljo za ohranjanje starih šeg in navad, ki na žalost vedno bolj tonejo v pozabo.	a Vulkan
■
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 13
15. junija 2017
""^Jis
VI PIŠETE
15
Kdor doma sam sedi pri kavi, naj raje pride v Topolšico!
Aktiven dan v DEOS Centru starejših Zimzelen vabi starejše h gibanju in druženju
»Telovadbo sem si predstavljala, da bomo vadili na tleh, in sem si rekla, če bo zame prezahtevno, pač ne bom hodila. Ta telovadba pa je res sestavljena za nas, stare in take, ki imamo z zdravjem težave. Nikoli si nisem mislila, da bom še kdaj delala počepe, da bom lahko vstala s stola brez pomoči,« navdušeno razlaga Minka Blatnik iz Velenja, ki se od februarja letos vsak torek in četrtek udeleži aktivnega dne v DEOS Centru starejših Zimzelen.
Da bi bila ponudba, opisana v programu aktivnega dne, nekaj primernega za njeno mamo, je pomislila hči Andreja Pa-všek, ki s pomočjo svoje družine skrbi za mamo po možganski anevrizmi, ki jo je doživela pred dobrima dvema letoma.
»To je zelo zahtevna vsakodnevna skrb, ki terja veliko časa, energije in usklajevanja. Ko sem videla oglas za aktiven dan, sem ocenila, da bi ji ta program popestril dva dni v tednu, pa tudi za kosilo nam te dni ne bi bilo treba poskrbeti. Mama se je res sprva precej branila, saj je pričakovala, da ne bo kos vadbi. Vesela sem,
da sem vztrajala, saj je bil že po prvem obisku led prebit.
Kar seješ, tudi žanješ; zelo smo veseli, da je mama po kapi tako uspešno rehabilitirala. Hvaležna sem ekipi v Topolšici, ki mami »razgibava telo in duha«. Mama ne more prehvaliti prijaznosti animatorke, truda trenerja, zadovoljna je s kosilom, pa tudi nad vnukom in mano, ki skrbiva za prevoz, nima pripomb. V avtu imam prostor še za dva za prevoz iz Topolšice v Velenje, pohitite,« je zadovoljna in navdušena povedala Andreja.
Marija Es je povabilo v program prebrala v Našem času: »Takoj sem se odločila, da se pridružim. Program mi je všeč, trener in animatorka sta zelo prijazna, vedno pripravita zanimiv program, prijetno se družimo, dobra ekipa smo.
Od prvega dne uživam. Najprej se pol ure pogovarjamo o različnih temah, vse so zanimive. Eno uro in pol je telovadbe, ki je tako dobro sestavljena in primerna za starejše, da sem vedno presenečena, kaj še zmorem. Potem imamo eno uro delavnico, v kateri še malo razmigamo
Program aktiven dan poteka vsak torek in četrtek med 9.30 in 13. uro, informacije o njem daje Diana Janežič na telefonski št. 031798-368.
možgane ali prste z ročnimi deli. Ustreza mi tudi to, da je v program vključeno kosilo; hrana je dobra in vesela sem, da mi doma ni treba kuhati,« pove Marija.Obe poudarjata, da se veselita vsakega torka in četrtka, ko se bosta lahko »sprostili, pogovorili v dobri družbi, vložili nekaj napora in se potem dobro počutili,« pravita. Marija je dodala: »Priporočam vsem, ki bi radi naredili kaj zase, tako v telesnem kot duševnem smislu, da se nam pridružijo v Zimzelenu!« Minka je še bolj konkretna:« Kdor doma sam sedi pri kavi, naj raje pride v To-polšico!«
a Diana Janežič
Aktivne počitnice v Družinskem centru Harmonija
Velenje, 13. junija - Počitnice bodo kmalu tu. Tistim, ki bodo ostali doma, jih bodo poskušali polepšati tudi v Družinskem centru Harmonija. Namenjajo jih učencem od 1. do 6. razreda. Od 26. do 30. junija bodo vsak dan med 9. in 13. uro pripravili bogat brezplačen program aktivnih počitnic za otroke. Te bodo izvajali še v dveh terminih, od 3. do 7. julija ter od 28. do 31. avgusta. Starši morajo otroke prijaviti, da bodo lažje načrtovali aktivnosti.	a
Velenje, 10. junija - Malo je manjkalo, pa bi jo spet morali odpovedati. Tretjo otroško olimpiado v Sončnem parku so kljub nevihti, ki je malo pred začetkom dogajanja zmotila priprave na začetek tekmovanja, uspešno izvedli. Športne rekvizite so pokrili, ko je posijalo sonce, pa so bili
pripravljeni na male tekmovalce. Več kot 87 se jih je pomerilo v različnih športnih disciplinah, od poligona do gimnastike in teka, pri čemer so pridno polnili ku-pončke na vsaki točki olimpijade. Pri vajah so jim pomagali prostovoljci MZPM Velenje in vaditelji iz Športne šole Gregorja Vegana,
Malega športnika in Triatlon kluba Velenje. Ko so po dveh urah športne aktivnosti končali, je bilo Sonce že močno, zemlja posušena, mali športniki pa so bili mokri od potu. A jih to niti najmanj ni motilo. Na koncu so vsi dobili medaljo.
a bš
Otvoritev
|	| • • v v
kegljišča v sončnem parku
Velenje, 8. junija - Že več let
si člani KU Gorenja želimo igrišče, na katerem bi lahko trenirali kegljanje na vrvici. Želja, ki jo je lani na občino Velenje naslovil naš sekretar kluba Dušan Jeriha, pa je dokaj hitro obrodila sadove in izvedbo projekta v sončnem parku.
V četrtek, 8. junija, sta bili tako dve lepi kegljišči slovesno predani v uporabo. Namenjeni sta vsem, ki želijo uživati v tej zanimivi igri. Nam kot pobudnikom ideje pa je tokrat pripadla čast, da smo igrišča tudi uradno odprli.
Navdušeni nad novim kegljiščem
Otvoritveno dejanje sta opravila sekretar za družbene dejavnosti na občini Velenje Dragan Martinšek in Dušan Jeriha. Z velikim veseljem smo po-
tem ugotovili, da sta kegljišči zelo dobro narejeni, tako da bosta omogočali dober trening vsem, ki imajo radi kegljanje na vrvici.
a T. F.
Mnenja in odmevi
Nasilje
nad mestom 2
Pred že kar nekaj leti sem v Našem času pod naslovom Nasilje nad mestom zapisal svoje videnje »nadgradnje« treh stanovanjskih blokov ob Šaleški cesti, ki so jim nadeli temno rjave aluminijaste strehe. Še danes, ko pogledam te tri bloke, ki so po posegu bolj podobni štalam kot stanovanjskim objektom in ki so bili od konca petdesetih ponos modernega Velenja, me zaboli. Moj članek je bil glas vpijočega v puščavi. Javno se ni oglasil nihče, celo nihče iz takrat mlade garde velenjskih arhitektov.
In molčijo tudi danes, ko se pod zastori bloka Cankarjeva 2 očitno dogaja obnova. Blok je bil dotrajan in potrebno ga je obnoviti. Seveda. Ampak to ni zasebna hiša nekje na deželi, kjer si lahko lastnik privošči praktično vse. Bloka na Cankarjevi cesti (še vedno je to »glavna« velenjska ulica!) sta ena prvih v Velenju, šest desetletij sta bila najznačilnejša bloka v centru Velenja, šest desetletij krasita velenjske monografije in razglednice.
Stanovalci imajo pravico živeti v urejenem bloku, toda če je objekt del mesta, mora biti v skladu z nekimi pravili, ki jih ima mesto (če jih ima), in stroka - pri tem gre predvsem za državno institucijo, ki se ji pravi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Velenje je priznano kot spomenik moderne (še posebej sta izpostavljena kulturni dom in Kristlov blok -
nekdanja Sodobna oprema) in to arhitekturo je treba na nek način zaščititi.
Za kaj pravzaprav gre? Polovica objekta Cankarjeva 2 je že obnovljena - to kar je videti, je lepo, elegantno, sodobno ..., a ni več to, kar je bilo nekoč. Če pogledamo enak sosednji blok, ki še ni obnovljen, vidimo, da je belo-rumen - rumen je na zadnji fasadi pas obrobnih balkonov in stranski fasadi. Spodnji del stranskih fasad pa je prani teraco. Toda kar je za zdaj na Cankarjkevi 2 vidnega in obnovljenega, je brez za bloka na Cankarjevi cesti značilne (!!!) rumene barve. Spodnji del (cokel) pa je zgolj približek prejšnjemu (mojstrov, ki bi znali narediti cokel iz pranega teraca, očitno ni več), teraco so enostavno prekrili s fasadnim lepilom in prepleskali - verjetno se bo kaj takega zgodilo z vsemi tremi vhodi, ki so teraco ohranili desetletja. Sicer pa, če se ozremo v okolico, bomo cokel iz pranega teraca našli še vsaj na treh stolpičih na začetku Prešernove, tudi stranske stopnice kulturnega doma so iz pranega teraca ... Glede na to, da so zadnji in stranski odri že podrti, očitno rumene barve ne bo. In sodeč po tem, kar lahko vidimo skozi zastore, rumene barve ne bo tudi na čelni fasadi. In vhodi bodo zamazani . To pa je nasilje nad blokom in nasilje nad mestom! Obnovljeni objekt bo očitno sicer zelo lep, ne bo pa več blok, ki predstavlja Velenje - mesto moderne! Kajti tudi barva in detajli, kot je prani te-raco, so del arhitekture, del dediščine, ki smo jo dolžni ohranjati. V naši turistični ponudbi Velenje promoviramo kot socialistični čudež, mesto moderne ., po drugi strani pa brišemo njegove najbolj prepoznavne elemente. Kdo
je tu zatajil? Mestni arhitekti, Upravna enota, Zavod za varstvo kulturne dediščine? Ali je bilo zgolj ugodeno okusu stanovalcev ali pa se je arhitekt hotel vpisati v zgodovino? Ali to pomeni, da si bodo stanovalci Cankarjeve 1 lahko premalali blok na zeleno, da si bodo stanovalci Kristlovega bloka le tega preštrihali na modro, da se bo Ljudska univerza naveličala rdeče in fasado obdala z belimi keramičnimi kahlicami, da bo občina nekoč rumena? Je to politika varovanja kulturne dediščine?
Ko smo obnavljali fasado doma kulture, so mojstri prerisali vzorce položenega kamna na pročelju, da so novega (iste vrste, kot je bil stari) položili tako, kot je bil prejšnji, stranske fasade nismo zamenjali, ampak smo manjkajoče plošče tufa uspeli dobiti iz opuščenega kamnoloma v Gorenju. Vse to ob zavzetem sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine in izvajalcev. Tudi vitraž na pročelju je takšen, kot je bil ob otvoritvi doma kulture -vzorec in barve. Minimalno odstopanje, ki so ga dovolili strokovnjaki, so bili le funkcionalni izhodi na stranskih fasadah. In po več kot pol stoletja je kulturni dom na razglednicah še vedno takšen, kot je bil nekoč.
Mesto seveda živi, se obnavlja in dopolnjuje. Nekateri posegi so dragocen prispevek k njegovemu videzu (recimo Promenada - seveda izvzemši na novo prepleskanje objekte ob njej, obnovljena vila Bianca, Center Nova, gimnazija ...), nekateri pa posegajo v substanco Mesta moderne (blok na Cankarjevi 2, bloki ob Šaleški cesti) in so z vidika ohranjanja kulturne dediščine nesprejemljivi.
Se bo morda vsaj zdaj oglasil kakšen arhitekt, urbanist ali krajinar?	a V. Vrbič
ife Terme Zreče
„Idilični" nasvet ...
Kaj potrebuje vaša koža poleti?
Pripravite kožo na poletno sonce v štirih korakih:
1.	Predpriprava kože na izpostavljenost soncu je piling. Vsaj enkrat na teden telo zmasirajte s pilingom, saj se z odstranjevanjem odmrlih celic s površine kože ta hitreje regenerira. Negovana koža je bolj odporna na vplive iz okolja, prav tako pa bolj enakomerno porjavi.
2.	Piling kožo navadno nekoliko izsuši. Pomembno je, da sveže očiščeni koži zagotovite vlažnost. Uporabljajte izdelke za nego telesa, ki vsebujejo sestavine za zadrževanje vode v koži, kot so urea, hialuronska kislina, glicerin itd. Bodite pozorni, da izberete izdelek, primeren svojemu življenjskemu obdobju in tipu kože.
3.	Poleti smo veliko časa izpostavljeni soncu in škodljivim žarkom UVA in UVB, ki so glavni povzročitelji kožnih bolezni ter prezgodnjega staranja. Nujno je, da se pred škodljivimi vplivi zavarujemo. Zaščitne kreme/losjone/olja moramo nanesti na kožo vsaj 20 minut pred izpostavljenostjo soncu. Sončni zaščitni faktor (SPF) vam pove, kako dolgo ste lahko soncu izpostavljeni, ne da bi vas pri tem opeklo. Tako ste pri zaščitnem faktorju 20 lahko soncu izpostavljeni 20-krat dalj časa kot nezaščiteni.
4.	Če ste bili čez dan izpostavljeni soncu, zvečer nadaljujte nego z izdelki za nego po sončenju. Na ta način boste koži povrnili vlago, aktivirali obnovitvene mehanizme za popravljanje poškodb na koži ter podaljšali porjavelost.
V kolikor potrebujete strokovni nasvet ali pomoč kozmetičarke, vas vabimo, da obiščete Idilo, Wellness & Spa v Termah Zreče.
IDILA, Wellness & Spa, T 03/75 76 344 E wellness@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
WELLNE55 & SPA

Sabina Zajc,
vodja wellnessa Terme Zreče
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"•'^Ciis
15. junija 2017
Rudar spet z Marijanom Pušnikom
V torek so se začeli pripravljati na novo tekmovalno sezono tudi nogometaši Rudarja - Razhajajo se s partnerjem iz Srbije
Pred začetkom prvega zbora nogometašev se je na izredni seji sestala uprava kluba in za novega trenerja izbrala izkušenega Dravograjčana Marijana Pušni-ka (56). V Velenju bo najmanj do konca sezone 2019/20, seveda če se ne bodo ponavljali scenariji zadnjih sezon, ko so trenerji zelo hitro odhajali. Korošec, ki je nazadnje sedel na trenerski klopi splitskega Hajduka in ljubljanske Olimpije, je že bil v Rudarjevem trenerskem dresu od oktobra 2010 do marca 2013, ko se je s klubom sporazumno razšel, čeprav je bilo moštvo takrat na četrtem mestu. "Razlo-
S torkovega prvega treninga oziroma spoznavanju
gi so v določenih različnih pogledih in slabših rezultatih v zadnjem obdobju," so tedaj obrazložili prekinitev sodelovanja z njim. Njegovo vrnitev pa direktor Marko Čepelnik pojasnjuje: »Potrebovali smo svež veter, nov zagon. Vsi vemo, da vzdušje okoli klubu ni bilo najboljše. Treba je vrniti knapovsko miselnost,
da se borimo do zadnjega atoma moči, da pokažemo dobre igre, vrnemo gledalce na tribune in verjamem, da nam bo z izkušenim trenerjem to uspelo.«
Rudar je imel kar nekaj let velike finančne težave. Zato so po zgledu nekaterih drugih klubov poiskali pomoč v tujini. Poslovnega partnerja so poiskali v Srbi-
ji, podjetju, ki se ukvarja s športnimi stavami in igrami na srečo, in skupaj z njim ustanovili podjetje Novi Rudar, d. o. o., s katerim pa se te dni razhajajo. »Smo v fazi prekinitve pogodbe. Vse teče zelo korektno. Le nekaj podrobnosti moramo še dogovoriti in se bomo razšli,« smo izvedeli v torek po sestanku uprave. Očitno se z njimi niso najbolj ujeli, najbrž pa so na ločitev vplivale tudi razne govorice o čudnih razpletih na nekaterih tekmah. Vse to je imelo (med drugim) za posledico, da je bilo moštvo manj priljubljeno med gledalci in je padel obisk na tekmah. Po odhodu srbskega investitorja se bodo Velenjčani spet znašli v finančnih težavah. Kako jih preseči? V največji meri bodo skušali zmanjšati proračun, delno tudi s prodajo najboljših strelcev lige Dominika Glavine in Johna Maryja Uzuegbunama Honija, ki sta - kot poudarjajo - zelo zanimiva za tuji trg. Hkrati pa bodo več pozornosti namenjali iskanju igralcev v okoliških klubih, pred-
rekli so >
Marijan Pušnik: »V športu ni prostora za zamere!«
Vesel sem, da sem spet v Velenju. Nanj me vežejo lepi spomini. Prišel sem trdno delat, drugega ne morem obljubiti. Verjamem, da bomo napredovali korak za korakom. Moštvo se bo zelo spremenilo. Zavedam se, da ne bo denarja za kakšne večje okrepitve. Obljubljam pa pošteno delo, z veliko znoja, borbenosti in agresivno igro mojih novih fantov Predvsem bomo iskali mlade igralce, ki se bodo želeli v Velenju uveljaviti.
V klubu sedaj o ciljih še ne govorijo na glas, Poglavitni bo spet obstanek v ligi, glede na to, da so v prejšnji sezoni skorajda do konca trepetali. Tudi novi trener vsaj na glas še ne govori o ciljih. »Pustimo času čas. Najprej moram spoznati moštvo, opraviti nekaj treningov in odigrati nekaj tekem. Potem pa bomo lahko že bolj konkretni.«
Kako dolgo boste v Rudarju? »Dovolj izkušen sem in želim biti čim dlje. Upam, da bo moje delo dobro. Dogovorili smo se za tri leta, najbolj važno je, kako se bosta obe strani počutili.«
O dogajanju pred štirimi leti, o njegovem tedanjem odhodu iz Rudarja pa: »To je šport, nogomet. V njem ni prostora za zamere. Pustil sem odprta vrata, vendarle tudi dobro delo. Menim, da so me zato poklicali, da se vrnem.«
vsem pa vzgoji svojih igralcev. To delo v zadnjem času, zlasti v prejšnji sezoni, očitno ni bilo dovolj kakovostno, saj so mladinci in kadeti izpadli iz prve lige.
Novi trener naj bi se gledalcem
predstavil v 29. junija, ko bo v Velenju gostoval njegov prejšnji klub Hajduk.
■ Stane Vovk
»Sem človek sveta«
Kako se je nogometaš Rudarja John Mary vživel v klub in mesto v prvem letu svojega dela in bivanja v Velenju
Tina Felicijan
Za tem, ko se je nekdanji nogometaš Vojvodine iz Novega Sada, 24-letni John Mary, po enoinpolletnem zdravljenju poškodbe vrnil na nogometno igrišče, je dobil priložnost, da svojo kakovost pokaže Nogometnemu klubu Rudar, kamor je naposled prestopil in na zadnji tekmi končal svojo prvo sezono z Velenjčani. Že na poskusnih treningih so ga člani prijazno sprejeli, in čeprav je sprva imel ;
občutek, da so ljudje v	_
novem okolju bolj oz-kogledni kot v prejšnjem, se je pokazalo, da so ga vzeli za svojega. »Pravzaprav me kličejo sine. Spodbujajo me, naj vztrajam, če mi popušča volja,« je navdušen nad podporo, ki jo je našel v NK Rudar.
Nočno življenje zamenjal za druženje z otroki
Če se je pred poškodbo rad sproščal tako, da je zahajal v nočne klube, je v Velenju izbral bolj umirjeno življenje, zato ga niti ne moti, da Velenje nima nočnega življenja ali vsaj enega
John Mary: »Srbijo sem zapuščal z mislijo, da imam novo priložnost za uspeh v življenju. Kljub težavam s kolenom sem bil odločen, da tu pokažem, kaj zmorem kot igralec, si ustvarim nova prijateljstva, se prilagodim novemu načinu treniranja,
Viiltnri iri mp.nta1itp.ti u
kluba, v katerem bi lahko preživljal večere. »Spoznal sem, da če hočeš biti v nečem res dober, se zagotovo moraš odpovedati kaki razvadi. Če si zaželim pijače in glasbe, raje nekaj spijem doma in poslušam, kar mi je všeč, saj me zunaj zelo moti tudi to, da veliko ljudi kadi, mene pa dim zelo moti.« K raziskovanju okolice ga spodbuja partnerka, ki živi v Srbiji in ga občasno obiskuje. Sicer pa se druži s kolegi iz kluba, veliko se rekreira in zadržuje na igriščih, kjer se pogovarja z otroki in mladino. Ti radovedno pristopajo k njemu in ga zasipajo z vprašanji. »To mi da veliko veselja,« je povedal in dodal, da bi nekoč rad treniral otroke in vodil različne aktivnosti zanje. Sicer pa namerava dokončati študij filozofije in psihologije.
Z veseljem bi ostal
»Na nič se mi ni treba prilagajati ali kaj sprejemati, saj sem človek sveta - živim lahko v katerikoli kulturi. Živel sem že na Tajskem, kjer sem že malo govo-
ril njihov jezik, v Srbiji sem se hitro povezal z ljudmi in osvojil nekatere fraze, prav tako v Sloveniji. Sprijaznil sem se, daje to del mojega poklica, zato grem na vsako novo preizkušnjo odprt in v veri, da je to dobro zame,« je povedal, da nima težav z vključevanjem v novo okolje, čeprav v njem izstopa. Ljudje ga povsod prijazno sprejmejo in se tu prijetno počuti. »Moje mišljenje je, da smo vsi pripadniki človeške rase. Ene in pika. Zato vse ljudi, ki so dobri do mene, obravnavam kot brate in sestre. Vsakemu
__dam priložnost
in zato tudi dobim veliko priložnosti, da imam dobre odnose z ljudmi. Sem pa v svojem življenju srečal tudi že veliko ljudi s slabimi nameni. A me to ni odvrnilo od prepričanja, da moramo vsi širiti ljubezen med vse. Ta je v življenju najpomembnejša.« Zato se trudi vsak dan začeti dobre volje in jo širiti med ljudi.
Po počitnicah, ki jih s partnerko preživlja na Malti, se bo vrnil na priprave za naslednjo sezono, ki jo bo še odigral z Rudarjem. Kakšna bo njegova usoda po izteku pogodbe, še ne ve, bi se pa razveselil še ene priložnosti, saj se je tu našel. »Za mano je odlična sezona. Trdo sem delal, ampak se je obrestovalo. Če bom lahko ostal, mi bo v veliko veselje. Če bom moral naprej, pa tudi, saj bo to nova priložnost, da si ustvarim dobro prihodnost,« je sklenil in obljubil, da se bo v Velenje v vsakem primeru rad
vračal če že ne bo ostal
Ubili dve muhi na en mah
Društvo petanke Velenje organiziralo mednarodni turnir Cento Cup in Velenje Open - Dobro organizacijo slovenska ekipa kronala z uspešnim nastopom
Petanko igrajo različne generacije, sobotno tekmo Cento Cup pa so vse ekipe vzele zelo resno.
Velenje, 10. junija - »Lahko bi rekli, da smo ubili dve muhi na mah,« je ob koncu dvodnevnega tekmovanja v petanki, ki ga je velenjsko društvo petanke organiziralo ob koncu tedna v Letnem kinu ob Škalskem jezeru, zatrdil predsednik društva Aleksander Čanč. Društvo je še mlado, deluje le dve leti in pol. Pohvalijo pa se lahko, da so še vedno državni prvaki in tudi, da so odlični organizatorji. Tudi zato jim je Petankarska zveza Slovenije zaupala organizacija Cento cupa.
Na tekmovanju je sodelovalo 46 ekip iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske, Hrva-
ške, Nizozemske in seveda Slovenije. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu. »V soboto smo igrali sistem »švicarja« in iz tega dobili 16 najboljših ekip. Nadaljevanje za četrtfinale in polfinale pa smo igrali v nedeljo. Prva je bila ekipa petan-karjev Poljske, drugo mesto so si priigrali Slovaki, tretje mesto pa so si izborili člani slovenske ekipe, kar je velik uspeh,« nam je povedal Čanč. V nedeljo so igrali še turnir petanke Velenje open, na katerem se je pomerilo 16 ekip, ki pa so bile med seboj pomešane. »Bilo je zelo vroče, a nas to ni ustavilo. Bili so težki boji, ki pa so prinesli največ uspeha slovenski ekipi. Prvo mesto sta si priborila Tadej Premru in Dušan Gorše, 3. mesto pa naša članica Sonia Malovček s soi-
Kaj je petanka?
Gre za športno igro, ki je podobna balinanju, a je od njega precej starejša. Če se balinarji vedno merijo na utrjenih ravnih površinah, za petanko ta ni pogoj. Igrajo jo tudi na travi, pesku ... Igralci pri igri stojijo v krogu, z metom v zrak pa poskušajo krogle čim bolj približati sredinski krogli. Pri tem krogle tudi »zbijajo«. V velenjskem društvu jo redno igra 12 od skupaj 40 članov društva.
gralcem Jožo Karačiontom iz Češke,« nam še zaupa sogovornik. Da so tekmovanje odlično pripravili in izpeljali, jih je pohvalila Petankarska zveza Slovenije kot tudi predstavniki sodelujočih držav.
■ bš
Balinanje
Gorica varno vodi
Velenje, 8. junija - Trenutno vodilna ekipa PDU Gorica je v torek dopoldne gostovala pri DU Velenje. Razburljivo srečanje je potrdilo, da je to derbi kola. Na koncu je Gorica upravičila naslov favorita ter prepričljivo zmagala z rezultatom 2 : 6, pa tudi točkovna razlika je bila na
njeni strani.
V	Šentjurju je gostovala ekipa BŠ-DU Premogovnik. Gostje so imeli težave na poti, tako da se je srečanje začelo z manjšo zamudo. Tudi na igrišču je bilo razburljivo, zato se vse do zadnjih metov ni vedelo, kdo bo zmagal. Na koncu je bil rezultat 4 : 4, tudi točkovna razlika je bila majhna, le točka za domačine.
V	Vinski Gori je gostovala ekipa DU Slovenske Konjice. Tudi to sre-
čanje je bilo polno preobratov, vendar so domačini le strnili svoje vrste in srečanje zaključili z rezultatom 5 : 3.
Vrstni red: 1. PDU Gorica 12 točk, 2. BK Polzela 9, 3. BŠDU Premogovnik 8, 4. DU Velenje 7, 5. DU Slovenske Konjice 5, 6. DU Vinska Gora 4, 7. BD Šentjur 3. Ekipa BK Polzela je bila v tem kolu prosta.
■ T F


Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 13
15. junija 2017
""^Jis
ŠPORT
17
V Velenju 22. mednarodni atletski miting
Atletski praznik bo najlepša priložnost za otvoritev prenovljenih atletskih stez
Mira Zakošek
Velenje, 20. junija - V torek bo z začetkom ob 19. uri potekal na velenjskem mestnem stadionu 22. tradicionalni EA Permit mednarodni atletski miting. Moški se bodo pomerili v teku na 100, 400 in 800 metrov, suvanju krogle, metanju diska in kopja, skoku v daljavo in skoku s palico. Ženske pa v teku na 100 metrov z ovirami, teku na 200, 400 in 1500 metrov, skoku
>
Pred mednarodnim tekmovanjem 4. Pikin miting in Finale Slovenije v otroški atletiki
v višino, metanju kopja in diska, skoku v daljino in skoku s palico. Tudi tokrat bodo nastopili odlični slovenski in tuji atleti. S to veliko atletsko prireditvijo bodo tudi uradno predali namenu
prenovljene atletske steze.
V sklopu mitinga se bo dogajalo še marsikaj, še posebej za najmlajše. Najprej bo na vrsti 4. Pikin miting in veliki Finale Slovenije v otroški atletiki (poskoki v križu, skok v daljino z mesta, met vortexa, suvanje težke žoge, nihajna štafeta z ovirami in na koncu vzdržljivostni tek 8 min). Prijave zbirajo do nedelje, prijavnice pa so objavljene na spletni strani Atletskega kluba Velenje.
Še bodo pisali navijaške zgodbe
Izjemna minula sezona za Klub športnih navdušencev Fan klub Ane Drev Šmartno ob Paki - Pripravljajo se na olimpijsko sezono
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 19. maja -
»Za nami je izjemna sezona oziroma leto 2016 lahko štejemo med vrhunce naših zgodb, ki jih pletemo 13 let. Naša alpska smučarja Ana Drev je stala dvakrat na zmagovalnih stopničkah, kar nas navdaja z zadovoljstvom in energijo za sezono, ki je pred nami,« je med drugim na občnem zboru Kluba športnih navdušencev Fan kluba Ane Drev Šmartno ob Paki dejal njegov predsednik Marjan Knez.
Lani so »vknjižili« v dnevnik devet dogodkov. Ano so spremljali na tekmah v Avstriji, Italiji, Švici, na Češkem, dva avto-
busa navdušencev tudi na Pohorju, bili so ob robu doskočišč za smučarske skoke v Planici in na Ljubnem. Na poteh jih je bilo blizu 200, kar ni tako malo, meni Knez. Poleg tega stojijo ob strani še šmarškemu nogometu, spremljajo športne dogodke v Šaleški dolini, z navijanjem spodbujajo sinhrono plavanje ... »Menim, da smo bili kar aktivni in da smo prepoznavni doma in v tujini.«
Za razliko od drugih društev delijo leto na dve sezoni in temu primeren je tudi delovni program. Na občnem zboru so tako sprejeli okvirnega za 14. sezono, ki bo olimpijska, saj naj bi na zimskih olimpijskih igrah v juž-
nokorejskem Pjongčangu nastopila tudi Ana Drev (mimogrede - ta se je minuli teden pripravljala na novo sezono na kondicij-skih pripravah v Umagu). Priprave na ta dogodek so praktično stekle tudi v klubu. Načrtujejo, da se bo na dolgo pot podalo od 5 do 8 njihovih članov.
Poleg omenjenega nameravajo člani kluba tudi v novi sezoni ubrati ustaljene zimske poti, še naprej bodriti šmarške nogometaše in širiti vrste športnih navdušencev. »Še bomo pisali navijaške zgodbe in verjamemo, da bo večina med njimi uspešnih,« je menil Marjan Knez.
Na občnem zboru kluba so menili, da so bili lani, 2016, kar »in«.
V	prijetnem športnem okolju v Ormožu je letos potekalo 4. državno prvenstvo v rokometu na mivki za člane in članice ter 2. državno prvenstvo v kategoriji dečkov in deklic, rojenih leta 2000 in mlajših. Na odlično pripravljenih peščenih igriščih se je v moški kategoriji pomerilo šest ter v ženski pet ekip. Dopoldan so potekali skupinski dvoboji, zvečer pa še boji za medalje.
V	večerni polfinale so se pri moških uvrstile ekipe BHC Ljublana Tigers, RK Mivka, Fakan team Ormož in Snajper team. V dvoboju za tretje mesto so več zbranosti pokazali fantje iz ekipe BHC Ljubljana Tigers, v finalu pa so že tretje leto zapored slavili fantje iz Velenja (Andraž Vrabič, Miha Pučnik, Žan Silovšek (ki je bil izbran tudi za naj igralca turnirja), Gašper Atelšek, Gašper Dobaj, Žiga Lesjak, Filip Jerenec, Urh Brana, Aleš Cunjac), ki so letos zastopali barve RK Mivka in bodo sodelovali tudi na prihajajočih mednarodnih turnirjih.	a
■
■
NAŠ ČAS oniine www.nascas.si
www.issuu.com/nascas
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 18
18
modroHBA kronika

15. junija 2017
Nastopilo 57 desetin
Šmartno ob Paki, 11, junija
- Na nogometnem stadionu v Šmartnem ob Paki je Gasilska zveza Šaleške doline pripravila tekmovanje članskih in veteranskih desetin. Nastopilo je 57 desetin. Člani in članice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, v štafetnem teku na 400 metrov z ovirami ter vaji razvrščanja, veterani in veteranke pa v vaji s hi-drantom ter v vaji raznoterosti.
Med 13 desetinami pri članih A je zmagala desetina PGD Lo-kovice pred ekipo PGD Šoštanj mesto ter Šentiljem. Pri članicah A je bila konkurenca skromnejša. Nastopilo je sedem desetin, slavila pa je prva ekipa PGD Ga-berke, druge so bile Bevčanke, tretje pa tekmovalke Šentilja. Vrstni red prvih treh desetin med 11 sodelujočimi pri članih B je bil naslednji: Gaberke 1, Gaber-ke 2 in Lokovica; pri članicah so se veselile gasilke Topolšice, 2. mesto je osvojila desetina PGD Pesje, 3. so bile gasilke PGD Šoštanj mesto.
di članice so želele vajo z motorno brizgalno '' 'opraviti čim bolje in kar najhitreje
kurenca je bila pri članih precejšnja, tekmovalnost velika
V konkurenci starejših gasilcev je tekmovalo 10 desetin. Slavila je desetina PGD Šalek pred Ška-
lami 2 in Šoštanj mestom. Med petimi desetinami pri starejših gasilkah pa so zbrale največ točk
veteranke PGD Šalek pred Bev-čami in Gaberkami.
• Tp
POLICIJSKA kronika
Beg se ne izide vedno
Velenje, 7. junija - Prejšnji teden sta se zgodila dva prometna dogodka, ki jima je bil skupen beg povzročiteljev s kraja. Oba so izsledili.
Še vedno pa policisti poizvedujejo za neznanim voznikom motornega kolesa, ki je v ponedeljek, 12. junija, na relaciji Ve-lenje-Arja vas vozil po levi in vozniku osebnega avtomobila, ki je pripeljal naproti, odbil zunanje ogledalo ter odpeljal naprej.
V	sredo, 7. junija, okoli 13. ure se je prometna nesreča s pobegom zgodila v Pesju pri odcepu za Esotech. Voznik audija je pri srečevanju trčil v drugo vozilo in s kraja pobegnil. S pomočjo podatkov oškodovanke so ga izsledili in oglobili za prekršek in za pobeg s kraja.
V	soboto, 10. junija, ponoči pa so policisti prometno nesrečo s pobegom obravnavali na Stan-tetovi cesti. Pobegli voznik je na parkirišču Stantetove 30 zaradi
neprilagojene hitrosti najprej trčil v prometni znak (modra cona) in ga podrl. Prometni znak je padel po drugem vozilu in ga poškodoval. Policisti so pobeglega povzročitelja izsledili doma, opravili preizkus alkoholizi-ranosti in odredili odvzem krvi zaradi suma zaužitja prepovedane droge.
Na poti na Okrešelj zdrsnilo planinki
Mozirje, 8. junija - Okoli 14. ure v četrtek je med hojo na Okrešelj zdrsnilo 54-letni Nemki. Pri padcu se je huje poškodovala.
Na kraju so ponesrečenki nudili nujno medicinsko pomoč, nato pa so jo s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana.
Udarila bivšega
Nazarje, 8. junija - V četrtek v večernih urah so v Nazarjah opravili ogled kraja kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Med prepirom je 52-letnica z le-
seno desko od balkonske ograje po glavi večkrat udarila bivšega 65-letnega partnerja. Utrpel je lažje telesne poškodbe.
Ogoljufan podjetnik
Velenje, 8. junija - V četrtek je velenjskim policistom podjetnik iz Velenja naznanil, da ga je pri sklepanju posla ogoljufal podjetnik iz Švice. Ko bodo pridobili podatke iz tujine, bodo osumljenega kazensko ovadili.
Za vrnjeno še kar izsiljuje
Velenje, 9. junija - V petek so policisti obravnavali kaznivo dejanje izsiljevanja. Osumljeni je leta 2005 posodil denar oškodo-vanki. Ta mu je do danes vrnila dosti več denarja, kot si ga je izposodila, vendar jo posojilodajalec še vedno izsiljuje za obresti. Policisti ga bodo zaslišali in po zaslišanju podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja.
Iz POLICISTOVE beležke
Razjarjen občan grozil zaposlenim
Velenje, 7. junija - V sredo dopoldne so policisti posredovali v podjetju Habit, kjer je razjarjeni občan grozil tam zaposlenim in se do njih nespodobno obnašal. Ker je odšel pred prihodom policistov, se bodo ti z njim srečali naknadno.
Nasilen mož
Šoštanj, 7. junija - Ker je bila žena na pijači s prijateljico, je v sredo povzročilo nasilje v družini v Belih Vodah. To je namreč moža tako razjezilo, da je ženo, ko se je vrnila domov, potegnil za jakno in jo udaril.
Opozorili so ju
Velenje, 8. junija - V četrtek zvečer sta se v stanovanjskem bloku na Šaleški cesti
sprli mama in hči. Policistom, ki so prišli na kraj, ni uspelo ugotoviti, katera je bila v prepiru vodilna, so pa obe na nespodobno vedenje opozorili.
Tudi klic je kršitev prepovedi približevanja
Velenje, 10. junija - V soboto dopoldan so policisti obravnavali kršitev ukrepa prepoved približevanja. Osumljeni je po telefonu poklical oškodovanko, kar je kršitev.
Za avtomobilček ne bo pregona
Velenje, 10. junija - V soboto je v eni od trgovin v Velenjki varnostnik zalotil obiskovalko pri kraji otroškega avtomobilčka. Trgovina je odstopila od pregona,
zato bodo policisti o dogodku zgolj seznanili tožilstvo.
Je nakupovalna torbica vaša?
Velenje, 10. junija - V soboto je bila najdena nakupovalna torbica. V njej je bila denarnica s 70 evri. Je vaša?
Oče se je v šoli vedel nespodobno
Velenje, 12. junija - V ponedeljek se je v Osnovni šoli Gorica oče enega od učencev v pogovoru z učiteljem vedel nespodobno in mu grozil. Vedenje so policisti ocenili s plačilnim nalogom.
Taksist odpeljal
potnikovo
denarnico
Velenje, 11. junija - V nedeljo dopoldne je Velenjčan, ki se je iz Ljubljane pripeljal s taksijem, policistom prijavil tatvino denarnice. Taksista je pri hiši prosil, da počaka nekaj trenutkov, da se vrne nazaj, taksist pa se je odpeljal nazaj z njegovo denarnico v vozilu. V njej je imel 500 evrov in 5.000 švedskih kron v gotovini. Velenjski policisti za taksistom poizvedujejo s pomočjo Policijske uprave Ljubljana.
Ukradeno kolo
Velenje, 12. junija - Na Goriški cesti je bilo vlomljeno v klet. Vlomilec je ukradel kolo, vredno 250 evrov.
Motoristi na blagoslov v Cirkovce
Velenje, 18. junija - Moto klub Lepena to nedeljo pripravlja 6. srečanje motoristov z blagoslovom. Med 9.30 in 11. uro se bodo motoristi zbrali v Cirkovcah. Ob 11. uri se bodo podali na panoramsko vožnjo proti Velenju. Na Titovem trgu jih bo okoli 11.30 pozdravil velenjski župan Bojan Kon-tič. Potem se bodo odpeljali nazaj v Cirkovce, kjer bo ob 12.30 blagoslov motornih koles, ki ga bo opravil velenjski župnik Janko Rezar. Blagoslov motorjev bodo izvedli v vsakem primeru, če bo deževalo, pa bo odpadla panoramska vožnja. ■ bš
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Kolesarji in kolesarjenje
Kolesarski maraton Franjaje med prejšnjim petkom in nedeljo (9. in 11. junija) ohro- . mil promet na relaciji proge in v njeni neposredni bližini, saj so organizatorji postavili popolne zapore prometa na določenih cestah in cestnih odsekih. Prvi kolesarski maraton Franjaje bil izveden 22. julija 1982. Od takrat vsako leto privabi številne kolesarje na tekmovanje in prijetn o druženje. Obenem pa je tudipro-motor kolesarstva, ki tudi pri nas dobiva vse večji pomen in razsežnosti. Spodbujanje kolesarstva v (večjih) mestih ima pozitiven učinek na okolje in onesnaženost mestnih središč. V evropskih prestolnicah in večjih mestih spodbujajo kolesarstvo in kolesarjenje tako z ustvarjanjem kolesarske infrastrukture, povezavami kolesarskih stez po mestu, predmestjih in bližnjimi mesti, izposojo mestnih koles za potovanje po mestu ali turistično raziskovanje in obiskovanje turističnih znamenitosti, kot tudi kolesarskimi »garažami«, pri katerih je poskrbljeno za varnost koles. Navedeni ukrepi pozitivno vplivajo na gostoto prometa, mobilnost in hitrost potovanja skozi mesto, razbremenjenost javnih parkirišč in garažnih hiš, kar se odraža tudi z zmanjšano onesnaženostjo in čistejšim zrakom. Kolesarjenje ima blagodejen učinek tudi na posameznika, ki namesto pedala v avtomobilu pritiska na pedala na kolesu, saj s tem krepi svojo fizično moč, vzdržljivost in vitalnost, ki si jih vsakdo med nami želi ohranjati čim dlje. Omeniti je treba tudi finančni vidik kolesarjenja, ki je bistveno cenejši od vožnje z avtomobilom in ki kolesarjenju daje prednost tako z vidika skupnosti kot posameznika.
Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi varnost. Dejstvo je namreč, da so kolesarji manj varni kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Razlog za to je zagotovo slabša vidnost in pri tem je treba še dodatno opozoriti na dejstvo, da višja kot je hitrost kolesarja, manj je viden oziroma opazen. Zato ni presenetljivo, da so kolesarji tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov, voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, ter tistih voznikov, ki zaradi uporabe mobilnega telefona ali drugih motečih faktorjev niso dovolj pozorni na promet oziroma dogajanje na cesti. V mestih so za kolesarje nevarna tudi parkirana vozila, zaradi katerih morajo zavirati ali se izogibati in s tem tudi izpostavljati tveganjem v prometu. Sicer pa policisti ugotavljajo, da so kolesarji tudi povzročitelji prometnih nesreč, in to velja tudi za najhujše prometne nesreče, v katerih so v več kot polovici primerov ravno kolesarji povzročitelji. Med vzroki za nesreče so najpogostejši:
•	nepravilna stran in smer vožnje (vožnja preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola;
•	vožnja pod vplivom alkohola (nezmožnost presojanja okoliščin v prometu, nestabilnost...);
•	neupoštevanje pravil o prednosti (največkrat na križiščih, kjer ne upoštevajo prometne signalizacije; neupoštevanje prometnega znaka "stop" ali "križišče s prednostno cesto" ob prepričanju, da ta znaka veljata le za voznike motornih vozil in ne za kolesarje);
•	neprimerna oziroma neprilagojena hitrost vožnje glede na stanje in lastnost ceste (zlasti spusti na cestah z večjim naklonom) ali razmere v prometu;
•	(nenadne) spremembe smeri vožnje brez predhodnega nakazila z roko;
•	neuporaba sprednje ali zadnje luči na kolesu, kar zmanjšuje vidnost kolesarjev v jutranjem, večernem ali nočnem času, kadar se zjutraj odpravljajo na daljše ali celodnevne ture ali se v večernem času vračajo proti domu.
Z upoštevanjem pravil v cestnem prometu ter pozorno in osredotočeno vožnjo lahko bistveno pripomoremo k večji varnosti. To velja tudi za uporabo kolesarske čelade. Kakovostna in pravilno nameščena čelada nas lahko ob padcu ali trku v prometni nesreči obvaruje hujših poškodb glave, zato je njena uporaba modra odločitev. Zato ob koncu: obilo kolesarskih užitkov in srečno!
nulio		
imEia	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
■
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 13
15. junija 2017
""^Jis
UTRIP
19
Poseben dan za šmarško zeleno bratovščino
70 let Lovske družine Oljka Šmartno ob Paki - Majhni, a pomembni - Pestra dejavnost
HOROSKOP
Tatjana Podgoršek
Skorno pri Šmartnem ob Paki, 10. junija - Pri lovskem domu v Skomem pri Šmartnem ob Paki je bila slovesnost, s katero so člani tamkajšnje lovske družine Oljka zaznamovali 70-letnico delovanja zelene bratovščine. Je sicer ena do manjših družin po velikosti lovišča (dobrih 2630 hektarjev) in po število članov (30), a predstavlja pomemben člen v dejavnosti lovskih družin po strokovnosti. Poleg članov, predstavnikov sosednjih lovskih družin, so na prireditev povabili tudi kmete iz svojega lovskega območja, ki jim divji prašiči povzročajo največ škode.
Vloga lovstva se spreminja
Predsednik družine Jože Drev je ob tej priložnosti orisal njeno zgodovinsko pot ter se spomnil tistih posameznikov, ki so jo trasirali. Tako kot marsikaj v družbi se - po njegovih besedah - tudi vloga lovstva spreminja. »Najpomembnejša naloga sodobnega lovstva je ohranjanje prostoživečih vrst v primernem številu, ob upoštevanju sprememb v življenjskem prostoru, ki si ga divjad deli z ostalimi njegovimi uporabniki
- lastniki kmetijskih in gozdnih površin, lovci in v zadnjem času tudi različne rekreativne dejavnosti. Predvsem štirikolesniki in kros motorji povzročajo po gozdnih cestah, vlakah in brezpotjih precejšnjo škodo, vznemirjajo divjad, ki je prisiljena spreminjati življenjske navade. Posledica tega se kaže na povečani škodi na kmetijskih zemljiščih, kar povzroča napetost med lastniki zemljišč in lovsko organizacijo
Sicer pa je dejavnost članov Oljke pestra, pravi Drev. Poleg odstrela divjadi vzorno vzdržujejo in gradijo nove objekte ter naprave, ki služijo za uspešno izvajanje lova. Vseskozi stremijo k temu, da so za naloge strokovno usposobljeni, za kar je zaslužen tudi član dr. Boštjanu Pokorny - vrhunski strokovnjak s področja lovstva. Tako so pred nekaj leti v celoti zamenjali kritino na lovskem domu v Skornem, lani
višča Oljke izginili jerebica, gozdni jereb ter fazan, vse bolj redek je divji zajec. Posebno pozornost namenjajo ekološkim vprašanjem, saj je varstvo narave in njenega okolja prav tako ena prednostnih nalog vsakega lovca. Drev je izpostavil še izjemne dosežke strelcev družine, ki v državnem merilu dosegajo zavidanja vredne rezultate. »Lovci želimo načela, ki nas vodijo pri izvajanju dejavnosti, na-
Na prireditev ob praznovanju jubileja so med drugim povabili tudi kmete na območju
njihovega lovišča, ki jim divjad povzroča največ škode.
kot upravljalcem lovišča, ki mu je bilo s koncesijsko pogodbo dodeljeno v upravljanje za dobo 20 let. Drev je izrazil prepričanje, da je sodelovanje med njimi in lastniki zemljišč dobro, za kar si bodo prizadevali tudi v prihodnje. Med drugim je opozoril tudi na težave v zvezi z izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi, ki bo razdelila njihovo delovišče na dva dela.
dotrajana okna, posebej ponosni pa so na hladilnico za uplenjeno divjad.
V njihovem lovišču je najštevilnejša srnjad, v zadnjem času narašča stalež divjih prašičev, ki povzročajo škodo na kmetijskih površinah. Škodo na njivah poskušajo omiliti z doslednim ograjevanjem z električnim pastirjem. Občasno opažajo še prisotnost jelenjadi, žal pa so iz lo-
daljevati tudi v prihodnje ter našim zanamcem predati živo in neživo naravo takšno, kot smo jo prejeli.«
Ob koncu prireditve so najzaslužnejšim članom podelili priznanja Lovske zveze Slovenije, Območne Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje ter društvena priznanja.
Najstarejši član je lovec že 53 let
70 let Lovske družine Velunja
V Zavodnjah obeležili desetletja sožitja z naravo in sodelovanja z lastniki gozdov
Minulo soboto so člani Lovske družine Velunja Šoštanj ob svojem lovskem domu priredili slovesnost, s katero so počastili svoj visoki jubilej. Njihova lovska družina je bila ustanovljena že leta 1947 kot LD Šoštanj, osem let kasneje pa se je razdelila v dve društvi, LD Smreko-vec in LD Ravne Šoštanj. Ta se je leta 1967 preimenovala v LD Velunja Šoštanj in s tem imenom deluje še danes. Trenutno šteje 47 članov, najstarejši je Franc Hudomal, ki je lovec že 53 let, v svojih vrstah pa imajo tudi eno lovko Aleksandro Sovič. Površina, na kateri gospodarijo in izvajajo lovsko dejavnost, obsega kar 3549 ha (gozda in travnikov), razprostira pa se na severovzhodnem delu občine Šoštanj s petimi lovnimi revirji: Ležen, Zavo-dnje jug, Zavodnje sever, Ravne in Šentvid. Najštevilčnejša lovna divjad je srnjad, ki je poseljena na celotnem lovnem območju, največje težave pa njim in kmetom povzročajo divji prašiči. Predsednik LD Velunja Šoštanj je Anton Plazl, ki je bil tudi slav-
>
Najvišje priznanje Lovske zveze Slovenije je prejel predsednik LD Velunja Šoštanj Anton Plazl (na sredini)
nostni govornik in je predstavil kratko kroniko društva ter nekaj vidikov gospodarjenja z divjadjo in okoljevarstva (ob jubileju so izdali strokovno brošuro, ki jo je večinoma pripravil njihov član
Zdenko Hriberšek iz Škal). Poleg Plazla je prisotne nagovoril tudi predstavnik Savinjsko-Kozjan-ske zveze LD Celje Vinko Bla-zinčič, k uspehom in obletnici pa je izrazil čestitke in podpo-
ro ob uspešnem sodelovanju tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih. Omenili so tudi dobro sodelovanje s KS Zavodnje, kjer imajo lovci svoj stari in novi lovski dom. Najprizadevnejšim ter dolgoletnim članici in članom so podelili stažna in druga priznanja. Najvišje zlato priznanje Lovske zveze Slovenije lovske zasluge 2. st. so vročili predsedniku Antonu Plazlu. Pevsko-kul-turni program so pripravili pevci Okteta Zavodnje ter domači trio Jager. V lepem vremenu je bilo jubilejno srečanje s praznično noto še eno v vrsti prijetnih doživetij »zelene bratovščine« LD Velunja Šoštanj.
a Jože Miklavc
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Kar bojite se že, kaj bodo prinesli prvi dnevi v tednu, ki prihaja. Vročina vam namreč v teh dneh že povzroča preglavice, premikate se le toliko, kolikor morate. Neka novica, ki je do vas prišla v zadnjih dneh, vas je precej razburila, zato si boste želeli, da se ohladi. Zavedate se namreč, da morate ukrepati, volje in energije pa nimate. Morda bodo prav vroči dnevi zaslužni zato, da se boste še pred ponedeljkom vzeli v roke in se umirili. Teden bo potem mineval brez večjih pretresov. Večina dni bo lepih, čutili pa boste rahle zdravstvene težave.
Bik od 22.4. do 20.5.
Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Moč, ki ste jo našli v sebi, ko se je vse obrnilo proti vam, pa bo žal kopnela. Zato, da se boste bolje počutili, potrebujete več kot le lep poletni dan, kijih ne bo manjkalo. Tudi vročina vam ne bo prišla doživega, za razliko od vseh okoli vas, se ne boste pritoževali nad njo. Največ vam bo v teh dneh še vedno pomenilo dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu. Nikar se ne umikajte v samoto. Konec tega tedna vam to ne bo uspevalo, družba bo super.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Veliko pričakovanja je za vami, veliko načrtov ste zasnovali. Zavrtelo pa se žal ne bo tako, kot ste želeli. Prvi znaki, da boste načrte morali spremeniti, bodo tu že v soboto. Ne boste se ustrašili, le žal vam bo. Sploh, ker se boste dobro zavedali, da tokrat ne boste vi tisti, ki bo potegnil krajši konec. Čeprav se vaše sanje ne bodo v celoti uresničile, bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Sanjarili boste podnevi in ponoči. Pogosto boste zato manj učinkoviti pri vsakodnevnih obveznostih. A se tokrat zaradi tega ne boste obremenjevali. To bo vaš pobeg od realnosti.
Rak od 22.6. do 22.7.
Nič kaj prijetni dnevi niso pred vami, saj vas bo delo v vročih dneh povsem izželo. Poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To sicer ni v vaši naravi, a nekdo vam bo res sedel na žulj. Čas bo prinesel svoje, tako njemu kot vam. Poskrbite le, da ne boste postali podobni človeku, ki vam zadnje čase greni življenje. Mislite raje na počitnice in delajte načrte zanje. Letos jih boste res maksimalno izkoristili, zato brez načrtovanja ne bo šlo. S partnerjem bosta uživala predvsem takrat, ko bosta sama. Jutrišnji večer bo sploh poseben.
Lev od 23.7. do 23.8
Poletje je tudi čas za počitek in oddih. Čeprav koledarsko še ni z nami, je vreme tisto, ki bi vas moralo prepričati o tem. Pa ne gre. Še vedno boste energijo izgubljali z ljudmi, ki vam sploh nočejo nič dobrega. Vzemite si raje čas zase in za popoln odklop, če ne gre drugače, vsaj ob koncu tega tedna. Na robu moči ste, zato je to nujno. Lepi poletni dnevi bodo minevali v iskanju sence, večeri pa bodo kot nalašč za romantiko v dvoje. Te vam res ne bo manjkalo. Finance? Spravili ste jih v red, sedaj zdržite, in zapravljajte le toliko, kot imate.
Devica od 24.8. do 23.9.
Čeprav boste delali veliko, utrujenosti ne boste čutili. Temu boste se čudili tudi vi, že kmalu pa boste spoznali, zakaj je tako. Očitno ste si nekaj tako močno želeli, da je podzavest delala namesto vas, adrenalin pa ves čas skrbi, da ne čutite utrujenosti. Sedaj, ko se bo vaša želja uresničila, kar bo najpozneje do nedelje, pa boste nesrečni. Naenkrat se boste bali jutrišnjega dne in tega, kar bo prinesla prihodnost. Dnevno se boste utrujali z milijoni vprašan. Dejstvo je, da nikoli več ne bo, kot je bilo. Prej, kot se sprijaznite s tem, lažje vam bo.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Naslednji dnevi bodo po svoje čudni. Preveč stvari, ki vam trenutno zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato težko načrtujete za dolgo vnaprej. Ne le, da vas bo še ves teden veliko dela čakalo v službi, tudi doma boste v zaostanku. Ob tem boste spet delali staro napako. Vsem boste hoteli dokazati, da zmorete. Pri delu boste vsak dan bolj opažali naveličanost, doma pa boste našli mir, ki ga potrebujete. Žal boste veliko zdoma, zato boste morali dobro krmariti med obveznostmi in počitkom. Nekdo od sorodnikov vam bo naredil veliko uslugo, ko vam bo povedal, kar vam nihče ni upal.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Vrteli se boste v začaranem krogu želja in sanj. Morda bo še najbolje, ali se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si za naslednje dni nikar ne nalagajte. Vročina vas bo letos veliko bolj zdelala kot prejšnja leta, zato ne boste tako učinkoviti kot sicer. V nedeljo boste veseli srečanja z nekom, ki ga že celo večnost niste videli. Naredite več zato, da se srečanje kmalu ponovi. Tudi zato, ker lahko pričakujete tudi pomoč te osebe pri poslovnih zadevah, ki jih načrtujete zgodaj jeseni. Zastavili ste jih dobro, a sami ne boste zmogli.


%
Strelec od 23. 11. do 22. 12.
Zelo boste ustvarjalni. Čez dan boste v ohlajenih, zaprtih prostorih ustvarjali kota že dolgo ne, večeri pa bodo rezervirani za druženja s prijatelji. Čeprav bi morali biti veseli, ker veste, da bo večina dela, ki ga opravljate v teh dneh, tudi dobro plačana, vas skrbi, če boste zmogli. Naj vas ne skrbi, od nedelje dalje pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani. Podprli vas bodo celo tisti, ki vas doslej niso. Počutje bo vsak dan boljše, težave s sklepi pa še ne bodo izzvenele.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Preveč ste napeti, kar sicer veste, a si ne znate pomagati. Če boste vzorce vedenja, ki so za vas postali stalnica, s seboj nesli tudi na dopust, vam letos še ta ne bo koristil. Sploh, ker boste kmalu ugotovili, da s partnerjem ne znata več biti sama. A vajina ljubezen, ki je v preteklem obdobju malo zaspala, bo spet dobila krila. Povod bo nesreča nekoga od vaših bližnjih, saj se bosta ob njej zavedela, koliko si pomenita. Poslovno se bo izteklo, tako kot želite, zasebno tudi. Druga polovica junija bo res po vaših željah.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Naslednjih prostih dni se boste iskreno veselili. Končno boste prisluhnili svojim željam in se jim prepustili. Že do nedelje boste vedeli, da sploh niso bile velike. Le zaupali niste vase in v svoje sposobnosti. Tisti, ki vam je že nekaj časa vcepljal občutek nesposobnosti, vam ne bo več segel do živega. Ignorirali ga boste, kolikor ga boste lahko. Čisto odrezati pa ga iz svojega življenja še ne boste mogli. Boste pa začeli ugotavljati, da ste na poslovnem področju premalo drzni. S tem bo prvi korak do akcije na tem področju končan. Načrti pa bodo vsak dan bolj realni. Partnerju boste hitro popustili. Prehitro? To bo pokazal šele čas. A, kdor ne tvega, ostaja na mestu.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Počitek bo edini, ki bo v naslednjih dneh na vaše nestabilno čustveno počutje vplival blagodejno. Zato ne boste delali velikih načrtov, pa tudi majhnih ne veliko. Živeli boste iz dneva v dan, kar je pri vas redkost. Vseeno vam bo uspelo izpeljati veliko stvari. Tudi takih, za katere ste računali, da bodo dosegljive šele v nekaj tednih. Čas je, da pod neko poglavje v svojem življenju potegnete črto. Boste videli, koliko lažje vam bo! Sploh, če si boste znali odpustiti napake. Največja je bila, da ste slepo zaupali ljudem, ki so vas le izkoriščali.
■
r
Četrtek, 15. junija
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

15. junija 2017
Petek, 16. junija
Sobota, 17. junija
Nedelja, 18. junija
Ponedeljek, 19. junija
Torek, 20. junija
Sreda, 21. junija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 06.05 07.00 11.20
12.20 13.00 13.30 14.25
15.00
15.30
Kultura Odmevi
Dobro jutro, poročila Turbulenca: Med grajo in pohvalo, izob. oda., pon. Nagelj, jap. nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Dva vodika, en kisik, dok. f., pon. Slovenci v Italiji: 70-let Narodne in študijske knjižnice v Trstu Pod drobnogledom, odd. TV Lendava
Svetovni popotnik: Prva svetovna vojna - zahodna fronta, pon.
Po Sloveniji, odd. TV Maribor Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Novice
Utrinek: Kmetija Sinkovič Zu, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme
Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
Tarča, Globus, Točka preloma Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme
Osmi dan
Panoptikum
Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon.
Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal
16.30 17.00 17.30
17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00
20.00 21.55 22.00 23.05 23.40 00.35
01.00 01.25
01.50
02.45
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Minka, ris.
07.05 Penelopa, ris.
07.10 Kravica Katka, ris.
07.15 Biba se giba, ris.
07.40 Vipo, ris., pon.
07.50 Čarli in Mimo, ris., pon.
07.55 Vetrnica, pon.
08.00 Zlatko Zakladko: Kreša in oreh
08.15 To bo moj poklic: Pečar, 1. del
09.00 Žogarija
09.45 Na lepše
10.30 Kino Fokus
11.00 Hišica v preriji, am. nad.
11.45 Dobro jutro
13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa: Koper - Kočevje, prenos 15.20 Posebna ponudba, izob. odd. 16.10 Neverjetna živalska čutila, dok. 16.50 Hišica v preriji, am. nad. 17.50 Rokomet (Ž) - kvalifikacije za SP 2017, Slovenija : Hrvaška, prenos iz Celja
19.30 25.svetovno prvenstvo v
rokometu, povzetek 20.30 Med morjem in gorami, jap. dok. 21.30 45 let, angleški f. 23.10 Slovenska jazz scena: European Jazz Orchestra, Nina Strnad in Tadej Tomšič, pon. 00.40 Glasbeni spoti 01.45 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 1. etapa: Koper - Kočevje, posn. 03.15 Rokomet (Ž) - kvalifikacije za SP 2017, Slovenija : Hrvaška, posn. iz Celja
04.50 Zabavni kanal 05.20 Glasbeni spoti, pon.
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Alpe-Donava-Jadran
11.50	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
12.20	Nagelj, jap. nad.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma, pon.
15.20	Mostovi - Hidak, odd. TV
Lendava
16.05	Duhovni utrip
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, poletje 2017
18.10	Pujsa Pepa, ris., pon.
18.20	Vem!, kviz, pon.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd.
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Živeti, jap. f., pon.
01.35	Profil, pon.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon.
03.20	Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.40 07.50 07.55 08.05 08.20 08.45 09.30
10.15 11.00 11.45 13.30
15.00 15.50 16.15 17.00 18.00 18.55 19.05 19.15 19.20 19.45 20.05 22.00 22.50
00.05
01.05 02.05
03.40
Otroški kanal
Minka, ris.
Penelopa, ris.
Kravica Katka, ris.
Biba se giba, ris.
Vipo, ris., pon.
Čarli in Mimo, ris., pon.
Vetrnica, pon.
Bine: Dojenček, pon.
To bo moj poklic: Pečar, 2. del
Bleščica, odd. o modi
Prisluhnimo tišini: Olimpijske
igre gluhih, Samsun 2017, izob.
odd.
City folk: Lizbona Hišica v preriji, am. nad. Dobro jutro
Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa: Ljubljana - Ljubljana, prenos Dober dan
O živalih in ljudeh, izob. odd.
Na vrtu, izob. odd.
Hišica v preriji, am. nad.
Halo TV
Vila Mila, ris.
Pri Slonovih, ris.
Vetrnica: Prepečenec
Firbcologi, odd. za otroke, pon.
Infodrom, pon.
Ponos, angleški f.
Ukane po kanadsko, razv. odd.
Polnočni klub: Matura nekoč in
danes
Svetovni popotnik: Prva svetovna vojna - zahodna fronta, pon.
Glasbeni spoti
Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 2. etapa: Ljubljana - Ljubljana, posn.
abavni kanal
05.00 Glasbeni spoti
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30
pop pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx Klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Utripajoča srca 12.20 TV prodaja 12.35 Mentalist 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Gozdarska hiša Falkenau 22.00 24UR zvečer 22.35 Nepremagljivi dvojec 23.35 Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
0.30 1.20 1.55
©
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00
22.00
22.35
22.40
0.40
1.30
2.05
24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 4UR p
24U
Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR
Usodno vino Ljubezen po domače -predstavitev 2. sezone 24UR zvečer Eurojackpot
Zaupno o seksu, kanadski film Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Pogledi svetniške skupine SD na
dogajanje v MO Velenje
11.05	Pop Corn, DMP, Mark Bogdanovič,
ponovitev
12.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobrojutro, ponovitev
16.55	2488. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.25	Regionalne novice
18.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.55	Videospot dneva
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža,
21.15	Regionalne novice
21.20	Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (3)
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.20	Videostrani, obvestila
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Najviža
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2489. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, Čisti zobje ob zdravi
prehrani
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice, S
kolesom po Škotski
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
05.55 Kultura 06.05 Odmevi
07.00 Ali me poznaš: Jaz sem poletni
dan na vrtu, pon. 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.30 Tabaluga, ris. 07.50 Studio kriškraš, lutk. odd. za
otroke, pon. 08.10 Čudogozd, igrane zgodbe 08.20 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke, pon. 08.35 Mulčk, ris.
08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 09.10 Mulčki, ris.
09.20 Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana in OŠ Toneta Čufarja, Maribor, kviz, pon. 10.00 Infodrom, poletje 2017, pon. 10.10 Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike, pon. 10.40 Dosje: Urok Depale vasi 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. 13.50 Na vrtu, izob. odd. 14.20 Ambienti
15.05 Mustang - ko motiko zamenja
čopič, francoski dok. 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Demeter Bitenc 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila, dok. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.
18.30 Ozare
18.40 Kalimero, ris., pon.
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Gosford Park, koprod. f. 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Golob, ki je sedel na veji in
razmišljal o življenju, f., pon. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.
01.50 Info-kanal
TV SLO T
06.05 Na lepše
06.30 10 domačih
07.00 Najboljše jutro
09.00 Dober dan
10.00 Hišica v preriji, am. nad.
11.05 Nagelj, jap. nad.
12.30 Presenečenja, 1. sezona, 2. del
13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji:
3. etapa: Celje - Rogla, prenos 15.00 Ukane po kanadsko, razv. odd. 15.45 Zgodovina pokala konfederacij, športni f.
16.50 Nogomet - pokal konfederacij: Rusija : Nova Zelandija, prenos iz Sankt Peterburga 18.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posn. iz Prage
19.50 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Portugalska, prenos iz Kopra 21.40 Zvezdana 22.25 Vse je mogoče, pon. 23.45 Aritmični koncert - Izštekanih 10: Sounds of Slovenia, 2. del 00.50 Bleščica, odd. o modi, pon. 01.20 Glasbeni spoti 02.25 Rokomet (M) - kvalifikacije za EP 2018, Slovenija : Portugalska, posn. iz Kopra 03.55 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji:
3. etapa: Celje - Rogla, posn. 04.50 Zabavni kanal 05.40 Glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Zelena luč 7.05	Zebra Zigbi 7.20	Robocar Poli 7.35	Smrkci 7.50	Turbo
8.05	Oddbods
8.10	Kepice Njam njam
8.15	Mašine pripovedke
8.20	Heidi
8.45	Lego prijateljice
9.10	Lego mesto
9.15	Divja brata Kratt
9.40	Ninja želve
10.05	TV prodaja
10.20	Jaz sem Luna
11.15	Jaz sem Luna
12.10	Na modni pisti z Rihanno
13.05	TV prodaja
13.20	Kuharski mojster
14.20	Z odliko
16.15	Avto karaoke, ponovitev
16.30	Na žaru, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Strelec, ameriški film
22.25	Drugi moški, ameriški film
0.15	Vsiljivci, ameriški film
2.30	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Miš maš, Čisti zobje ob zdravi
prehrani
09.40	Ustvarjalne iskrice (207)
10.00	Napovedujemo
10.05	Videospot dneva
10.10	Popotniške razglednice, S
kolesom po Škotski
11.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.40	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža,
17.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
17.40	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2490. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	V pomlad s smehom, 1. del
21.35	Jutranji pogovori
23.05	Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (2)
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
07.00	Telebajski, lutkovna nan.
07.25	Čarli in Mimo, ris., pon.
07.30	Minka, ris., pon.
07.35	Penelopa, ris., pon.
07.40	Liki, ris., pon.
07.45	Pujsek Bibi, ris., pon.
07.55	Dinko pod krinko, ris.
08.05	Vipo, ris.
08.15	Niko, ris. 08.20 Pri Slonovih, ris., pon.
08.35	Čarli in Lola, ris., pon.
08.45	Dinotačke, ris.
08.55	Kalimero, ris.
09.10	Vila Mila, ris., pon.
09.15	Knjiga o džungli, ris., pon.
09.25	Kljukec s strehe, ris.
9.50	Bacek Jon, ris.
10.00	Nabriti detektivi, nemška
otroška nan., pon.
10.45	Sledi: Prva majniška deklaracija
11.20	Ozare, pon.
11.25	Obzorja duha: Humor
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	48. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični 2017
15.00	Daljna soseska, francoski f., pon.
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.
18.40	Dinotačke, ris., pon.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad.
21.25	Intervju: Zinaida Klimenko
22.15	Prideš z nočjo, dokum. f. 23.00 Poročila, šport, vreme 23.30 Festival Sredi zvezd, posn. koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 2/2, pon. 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji
00.45	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme, pon.
01.40	Info-kanal
TV SLO T
06.45 Duhovni utrip 07.00 Posebna ponudba, izob. odd. 07.35 Neverjetna živalska čutila, dok. 08.00 Glasbena matineja: 35. srečanje tamburašev Slovenije, izbor
Rosnetkov iz KC Laško, pon. agelj, jap. nad. 11.00 Zvezdana 11.45 Žogarija
12.25 Zgodovina pokala konfederacij,
športni f., pon. 13.30 Kolesarstvo - dirka po Sloveniji: 4. etapa: Rogaška Slatina - Novo
mesto, prenos 15.25 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, posn. iz Prage
16.50 Nogomet - pokal konfederacij: Portugalska : Mehika, prenos iz Kazana
19.20 Nogomet - pokal konfederacij:
vrhunci sobotne tekme 19.40 Žrebanje Lota
19.50 Nogomet - pokal konfederacij: Čile : Kamerun, prenos iz Moskv 21.55 Časnik, hrv. nad.
23.00	Scott in Bailey, ang. nad., pon.
23.45	Nogomet - pokal konfederacij: Portugalska : Mehika, posn. iz Kazana
01.25	Glasbeni spoti
02.30	Nogomet - pokal konfederacij: Čile : Kamerun, posn. iz Moskve
04.10	Zabavni kanal
05.25	Glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Zelena luč 7.05	Zebra Zigbi 7.20	Robocar Poli 7.35	Smrkci 7.50	Turbo
8.05	Oddbods
8.10	Kepice Njam njam
8.15	Mašine pripovedke
8.20	Heidi
9.10	Lego mesto
9.15	Divja brata Kratt
9.40	Ninja želve
10.05	Transformers
10.30	TV prodaja
10.45	Jaz sem Luna
11.45	Jaz sem Luna
12.45	Jaz sem Luna
13.40	TV prodaja
14.00	Kuharski mojster
14.55	Rad mora imeti pse
17.00	Od deklice do bejbe
18.50	Na sončni strani strehe
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Hipnoza: Dobra zabava
21.25	Avto karaoke
21.40	Sprejemci, ameriški film
23.50	Hi-Lo ranč, ameriški film
2.10	Zvoki noči
©
09.40 10.05 10.10 10.15 10.35 10.40
06.10 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Pregreha brez greha, kuharska
odd., pon. 11.00 10 domačih 11.45 Kaj govoriš?, pon. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi: O mravljišču, frizbijih in gospodu predsedniku, odd. za otroke, pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: 08. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije: GŠ Risto Savin Žalec, GŠ KGB Maribor, GŠ Celje 16.25 Profil: Dre Hočevar 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta: Od spleta do kina, odd. za mladostnike, pon. 17.55 Novice 18.00 Mulčk, ris., pon. 18.05 Svet živali, ris. 18.10 Vila Mila, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Opus: Zborovska glasba nekoč in danes
23.45 Glasbeni večer: Samospevi z mladimi virtuozi (Nina Fras, Martin Sušnik, Andrej Makor), pon.
00.20 Profil: Dre Hočevar, pon. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.10 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Vipo, ris., pon. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Krtji sestrici, ris., pon. 08.05 Sprehodi v naravo: Rastline v ribniku
08.25 To bo moj poklic: Urar, 1. del 09.05 Nočemo belega kruha, dokum. f. 10.15 Dobro jutro 12.50 Prideš z nočjo, dokum. f. 13.35 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočni klub: Matura nekoč in danes
16.05 Nogomet - pokal konfederacij:
vrhunci nedeljskih tekem 16.50 Nogomet - pokal konfederacij: Avstralija : Nemčija, prenos iz Sočija
19.00 Pri Slonovih, ris. 19.10 Tabaluga, ris., pon. 19.35 Studio kriškraš, mozaična
lutkovna odd. za otroke, pon. 19.55 Vetrnica
20.00 Svetovni popotnik: Z okusi okoli sveta
20.55 Goljufija (I.), danska nad. 22.00 Pogledtišine, koprodukcijska
dok., pon. 23.40 Nogomet - pokal konfederacij: Avstralija : Nemčija, posn. iz Sočija 02.40 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Čisti zobje ob zdravi prehrani
2489.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo
2490.	VTV magazin
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.15 1.50
24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR
Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau 24UR zvečer
VoRi^n v riilirnilostij Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.50 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak, 2. del
13.00 Aktualno: Nov zakon o športu. Gost mag. Janez Sodržnik, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Jaz sem najmočnejši, gledališka
predstava Vrtca Velenje 18.25 Žogarija (5) 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, DMP, Mark Bogdanovič,
ponovitev 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila
05.30 Poletna scena
05.50 Odmevi
07.00 Dobro jutro, poročila
11.15 Na vrtu, izob. odd.
11.40 Obzorja duha: Humor
12.20 Nagelj, jap. nad.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30 Studio city
14.40 Village Folk: Ambasadorka
oljčnega olja, dok. 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.40 Studio kriškraš, lutkovna odd. za
otroke, pon. 16.00 Čudogozd, igrane zgodbe, pon. 16.10 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke, pon. 16.30 Poletna scena, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris., pon. 18.10 Niko, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Iz pozabe, ang. nad. 20.50 Rodbina Trump: od priseljenca do predsednika, britanska dok. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.15 Spomini: Branko Šoemen, dok. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon.
05.30 Poletna scena 05.50 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 O živalih in ljudeh, izob. odd. 11.45 Opus: Zborovska glasba nekoč in danes
12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Zinaida Klimenko 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava
15.40 Male sive celice: OŠ Narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana in OŠ Toneta Čufarja, Maribor, kviz, pon. 16.30 Poletna scena, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.05 Nakom, gansko-ameriški f. 21.35 Selitev, kratki igrani f. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.15 Anton Čehov - leto 1890, fr. f., pon.
00.50 Turbulenca, izob. odd., pon. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 02.50 Info-kanal
02.40 Info-kanal	^^
TVSLOr TVSLOl
06.30 Otroški kanal
06.30 Otroški kanal
07.00 Minka, ris.
07.05 Penelopa, ris.
07.10 Kravica Katka, ris.
07.15 Biba se giba, ris.
07.40 Vipo, ris., pon.
07.50 Čarli in Mimo, ris., pon.
07.55 Vetrnica, pon.
08.00 Martina in ptičje strašilo, pon.
08.10 Ali me poznaš: Jaz sem poletni
dan na vrtu, pon. 08.15 Prenosni telefon in gospodar reke, kratki igrani f. EBU iz Japonske, pon. 08.50 To bo moj poklic: Urar, 2. del 09.30 Piranska srednjeveška zgodba,
dokum. f. 10.30 Utrinek: Café Čokl 11.00 Dobro jutro 13.15 Dober dan 14.15 Ženska, 1. del, dokum. f. z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 15.20 Slovenski pozdrav,
narodnozabavnaodd. 16.45 Nogomet - pokal konfederacij:
vrhunci ponedeljkove tekme 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Pri Slonovih, ris. 19.10 Tabaluga, ris., pon. 19.35 Ribič Pepe, pon. 20.00 Človek, francoska dok., 2/3, pon. 20.55 Prava ideja 21.30 Mayerling, ang.-fr. f., pon. 00.55 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Vipo, ris., pon. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Nočko, pon. 08.15 Žan, kratki dokum. f., pon. 08.45 To bo moj poklic: Pek, 1. del 09.25 10 domačih 10.15 City folk: Barcelona 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.45 Halo TV 12.50 Dobro jutro 15.10 Dober dan
16.10 Prava ideja: Čebelarstvo Lučka 16.50 Nogomet - pokal konfederacij: Rusija : Portugalska, prenos iz Moskve
19.00 Atletika - mednarodni miting,
posn. iz Velenja 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Nogomet - pokal konfederacij: Mehika : Nova Zelandija, prenos iz Sočija
21.55 Poimenoval me je Malala,
koprod. dok., pon. 23.25 Presenečenja, pon. 00.15 Glasbeni spoti 01.15 Nogomet - pokal konfederacij: Rusija : Portugalska, posn. iz Moskve
03.10 Nogomet - pokal konfederacij: Mehika : Nova Zelandija, posn. iz Sočija 05.00 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop pop
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2490. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop Corn, DMP, Mark Bogdanovič,
ponovitev
17.55	Napovedujemo
18.00	Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta (3)
18.30	Regionalne novice
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami: Martin Brecl, župan
Občine Dobrna
21.00	Regionalne novice
21.05	V pomlad s smehom, 1. del
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
6.00
7.00
7.01 7.10 7.20 7.30 7.55 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.15 2.50
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55
17.55 18.00 19.30 19.35 19.55 20.00
20.20 20.25 20.30
20.45
22.15 23.15 23.40
24UR, ponovitev OTO čira čara Zelena luč Lena Lučka Viking Viki Winx klub Anubisova hiša TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Utripajoča srca TV prodaja Mentalist Naša mala klinika Jaz sem Luna Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Mentalist 24UR vreme 24UR
Usodno vino Gozdarska hiša Falkenau Preverjeno 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec Vohun v nemilosti Lov na morilca 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
©
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Zupan z vami: Martin Brecl, župan Občine Dobrna
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Strokovnjak svetuje: Dolžnosti in pravice iz delovnega razmerja Napovedujemo Spin show, plesna prireditev Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2491. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo
Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
6.00	24 UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Zelena luč 7.10	Lena Lučka 7.20	Viking Viki 7.30	WinxKlub 7.55	Anubisova hiša 8.10	TV prodaja 8.25	Drugače srečna 9.30	TV prodaja 10.00	Zbudil bi se s teboj 11.00	TV prodaja
11.15	Utripajoča srca
12.20	TV prodaja
12.35	Mentalist
13.35	Naša mala klinika
14.35	Jaz sem Luna
15.30	Drugače srečna
16.30	24UR popoldne
16.55	Zbudil bi se s teboj
17.55	Mentalist
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Usodno vino
21.00	Gozdarska hiša Falkenau
22.00	24UR zvečer
22.35	Nepremagljivi dvojec
23.35	Vohun v nemilosti
0.30	Lov na morilca
1.20	24UR zvečer, ponovitev
1.55	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2491. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Odprtje prenovljenega smučarsko skakalnega centra in 1. tekma za pokal MOV
12.00	Pogledi svetniške skupine SDS na
dogajanje v MO Velenje
12.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.05	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Župan z vami: Martin Brecl, župan
Občine Dobrna
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (208)
18.20	Žogarija (6)
18.50	Regionalne novice
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Skrbimo za zdravje
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop Corn, Zvita feltna
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 21
15. junija 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
LERGA, RUTH M.: Ko srce oprosti
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Ljubitelji zgodovinskih romanc, v katerih nastopajo markizi, lordi, grofje in druga podobna »viktorijanska smetana«, bodo s knjigo Ko srce oprosti spet prišli na svoj »račun«. Neizmerno bodo lahko uživali v strastnih ljubezenskih opisih, ki privržencev romantičnih zgodb nikakor ne more pustiti ravnodušne. Glavna junaka, lord Richard in privlačna rdečelasa Nicole, se v knjigi srečujeta v vrtincu nepričakovanih situacij, premagujeta številne nesporazume, napade ljubosumja, sta akterja zabavnih prigod, vse skupaj pa je še izvrstno začinjeno z iskrivim in domiselnim besednim zakladom za čisti čutni in besedni užitek. In če vam bo knjiga, ko jo boste vzeli v branje, všeč, naj vas razveselim še z novico, da ste prebrali šele prvo knjigo iz serije Trije mušketirji in da predvidevam, da sledita še najmanj dve.
PRAPROTNIK-ZUPANČIČ, LILIJANA: Radi štejemo
ml - Mladina / C-S - Slikanice
S pomočjo slikanice Lile Prap (avtorica je bolj znana pod svojim psevdonimom), ki je knjigo napisala in narisala, se otroci na zabaven način naučijo šteti do 15. Eno-
slovensko klasično literaturo na sodoben način s pomočjo družabnih omrežij.
HANNAH, SOPHIE: Zaprta krsta: novi primer Hercula Poirota
od - Odrasli / 821-312.4 -Kriminalni romani
Tako kot bi ponovno oživela naša draga velemojstrica pisanja kriminalnih romanov Agatha Christie. Njeni še živeči sorodniki so
stavne ilustracije, ki s svojo preprostostjo in nazornostjo očarajo najmlajše, zajemajo večino prostora. Na eni strani je dodana številka, na drugi to številko ponazarja ustrezajoča domina. Na zunanjem robu vsake strani ilustracijo »objema« poučna živalska zgodbica v obliki zaljubljenih živali, ki »dobijo« svoje otročiče, pri čemer je število potomcev odvisno glede na vrsto živali, evolucijske zakone, značilnosti parjenja in druge meje določenega živalskega zaroda. Tako na zanimiv način izvemo vse bistveno ter lahko celo odgovarjamo na zastavljena vprašanja desno spodaj. Priporočljivo za skupno družinsko branje, v katerem bodo uživale vse generacije.
SAKSIDA, IGOR: Kla kla klasika
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
Literarni zgodovinar in profesor dr. Igor Saksida se ne ukvarja le z zgodovino in teorijo mladinske književnosti, temveč tudi z didaktiko književnosti, v kateri išče načine, kako bi mladim v duhu časa približali literaturo ter vplivali na njihovo razgledanost in kritično razmišljanje. Tudi v svoji najnovejši knjigi Kla kla klasika (s priloženim CD-jem z raperskimi priredbami izbranih pesmi), ki jo je izdal v sodelovanju z Rokom Terkajem - Trkajem, si slovensko književnost prizadeva promovirati s hiphopom. Rap ni samo yo, yo, yo. Treba je natančno prisluhniti besedilom pesmi ter v njih najti sebe, kritiko sveta in še marsikaj drugega. Marko skače, ki ima v sodobni verziji spuščene hlače ... ter druga klasična besedila, kot so Župančičeva Žebljarska, Prešernova Glosa in druge, dobijo v duhu časa povsem drugo sporočilnost in s tem nove vrednote. Knjigo lahko postavimo ob bok popularni knjigi sLOLvenski klasiki 1 avtorja Boštjana Gorenca - Pižame, ki prav tako aktualizira
po dolgem pregovarjanju in prepričevanju dovolili Sophie Hannah ponovno zbuditi lik Hercula Poirota in zaupanje je nedvomno upravičila. Pričujoči kriminalni roman po vznemirljivosti čisto nič ne zaostaja za romani Agathe Christie. Zaprto krsto odlikuje spretno zavozlana zgodba, polna ugank, duhovitih dialogov, strašljivosti umora ter nemoči policije na eni strani in bistroumnostjo brez meja v vlogi proniclji-vega, včasih celo malo nadutega belgijskega detektiva, ki na koncu s pomočjo sivih celic povzroči preobrat zgodbe ter pojasni zelo zapleten in na prvi pogled nerešljiv umor. Tokratna glavna junakinja je pisateljica detektivskih zgodb, ki se odloči, da bo vse svoje premoženje zapustila svojemu na smrt bolnemu tajniku in ne svojim sorodnikom. Ker se boji zapletov ob razglasitvi, preventivno povabi v goste več oseb, med drugim tudi slavnega Poirota ...
ŽNIDARŠIČ KRANJC, ALENKA: Dočakal boš pokoj: razmislek o moji starosti
Od - Odrasli / 65 - Organizacija poslovanja
Zelo aktualna tematika, podana na specifičen in nadvse zanimiv način: kot nekakšna navodila za uporabo. Namenjena je predvsem mladim kot premišljen načrt za dostojanstveno staranje, ki lahko na ta način postane prijaznejše za vse, ki življenje soustvarjamo drug ob drugem. Napisano kot pripomoček za olajšano bivanje v poznejših letih na podlagi odgovornosti za kakovostno starost, ki se začne in konča pri nas samih. V knjigi se seznanimo z nujnostmi, za katere si želimo, da bi jih v prihodnosti znali opraviti sami, da kasneje z njimi ne bomo obremenjevali svojih otrok. Najdemo lahko odgovore na težave dolgega življenja, ureditev dokumentov in financ, ohranjanje dobre telesne vzdržljivosti, umske zmogljivosti in duševnega zdravja ter ne nazadnje tudi sprejetje odločitve o odhodu v dom za starejše in priprave na smrt. Bistveno je namreč vedenje, da si kakovostne starosti ni mogoče zagotoviti ob odhodu v pokoj, temveč le s permanentno skrbjo za aktivno življenje, zdravje, z zrelostjo in s skrbjo za neodvisnost na vseh področjih.
a Darinka Bizjak
Mdance summer party
Velenje, 18. junija - Mdance bo pripravil uspešen zaključek četrte sezone s plesno produkcijo, s katero se bodo predstavili ob 18. uri v velenjski Rdeči dvorani.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 15. junij
16.00 Fakulteta za energetiko, prostori MIC-a
Informativni dan fakultete za energetiko za vpis na podiplomski študij
18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Večeri v amfiteatru, Tamburaška skupina Klinčeci z gosti 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Samoa - rajski otok v Pacifiku, potopis 20.00 Letni kino
Obujamo spomine, spoznavamo preteklost 20.00 Vila Herberstein, letna terasa Lara Jankovič: Pred vami stojim gola, kabaretski večer šansonov
Petek, 16. junij
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 10.00- Velenjska promenada 19.00 Promenada okusov, celodnevni
kulinarični dogodek 19.00 Restavracija Jezero
Petkova plesna noč ob jezeru 18.00 Konjeniški klub Velenje,
Pokal Slovenije 14:00 Mladinski hotel Velenje Balkan cup Slovenija 2017, namizno-nogometni dogodek
Sobota, 17. junij
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Staro Velenje
Grajska enolončnica na rokodelski tržnici v Starem Velenju 9.00 Titov trg
Državno prvenstvo košarke 3x3 18.00 Velenjski grad
Maša v grajski kapeli in ogled muzejske razstave 18.00 Vinska Gora, Tuševo
Družinski vikend na Tuševem 18.00 Atrij Galerije Velenje
Poletna muzejska noč: večerno
slikanje, zadihajmo umetnost in glasbeno druženje z društvom Cogo
18.00 Vinska Gora, Tuševo
Kolesarski vzpon in pohod na Tuševo 21.00 eMCe plac
Balkan Cup Slovenija 2017: Yu Rock večer
21.00 Muzej Velenje
TEH 6 ustvarjalnih Muzeja Velenje 22.00 Muzej Velenje
Javno vodstvo po Muzeju Velenje na Velenjskem gradu Nedelja, 18. junij 9.30 Igrišče pred šolo, Cirkovce pri Velenju
6. blagoslov motornih koles 14.00 Vinska Gora, Tuševo
Družinski vikend na Tuševem 14.30 eMCe plac
Finale tarok lige 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
40. Spin show: V deželi Nije 18.00 Rdeča dvorana
Mdance summer party, 8. plesna produkcija
Ponedeljek, 19. junij
18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Pojemo, plešemo in igramo 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Županov sprejem za odličnjake
Torek, 20. junij
16.00 Mestni stadion
22. mednarodni atletski miting 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Jaz mali muzikant
Sreda, 21. junij
13.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Ustvarjalno druženje, delavnica za odrasle
17.00 Knjižnica Velenje, štud, čitalnica
Srečanje članov LIKUS 17.00 Grilova domačija v Vinski Gori
Literarno-gledališki večer 18.00 Velenjska promenada
Večeri v amfiteatru: Zaplešimo v poletje s plesnim studiom Mdance in plesnim studiem N 18.00 Šalek
O kresi se dan obesi 19.00 Galerija Velenje
Koncert Ditke Čepin (Ne bodi kot drugi) in odprtje razstave znanih slovenskih likovnih umetnikov iz zbirke Galerije Velenje 20.00 Mozaik bar
Koncert Big banda Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje
ŠOŠTANJ
Petek, 16. junij
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Sobota, 17. junij
X
X
Odhod iz AP Šoštanj Dan slovenskih planinskih doživetij 2017 - srečanje slovenskih planincev na domu pod Storžičem Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletna muzejska noč
Nedelja, 18. junij
15.00 Ravne, športno igrišče pri REKS-u Vodni žurček: šport, zabava, delavnice, vodne igre
Ponedeljek, 19. junij
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
Mestna knjižnica Šoštanj Poletno branje
Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 20. junij
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
Sreda, 21. junij
14.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
X
18.00
V	soboto Poletna muzejska noč
Velenje, 17. junija - V soboto se Muzej Velenje in Galerija Velenje priključujeta vseslovenskemu projektu Poletna muzejska noč. Na ta dan bodo slovenski muzeji in galerije brezplačno odprli svoja vrata od poznega popoldneva pa do polnoči in pripravili vrsto različnih dogodkov. Razstave na Velenjskem gradu si bodo obiskovalci lahko brezplačno ogledali med 18. in 24. uro, ob 22. uri pa bodo pripravili tudi vodeni ogled muzejskih in galerijskih zbirk. Ob 18. uri bodo v sodelovanju z župnijo sv. Marije v prenovljeni grajski kapeli pripravili sveto mašo, ki bo prva od treh maš, ki se bodo zvrstile na Velenjskem gradu v poletnih mesecih. Ob 21. uri se bodo s prireditvijo TEH 6 ustvarjalnih Muzeja Velenje predstavili sodelavci Muzeja Velenje in njihovi družinski člani. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bo ta dan za obiskovalce brezplačno odprt med 18. in 22. uro. Ob 18. uri bodo pripravili vodeni ogled muzeja v nemškem jeziku, ob 20. uri pa v slovenščini.
V	Galeriji Velenje vabijo obiskovalce k večernemu ogledu razstave Inventura 17 in razstave Uršule Skornšek. Tokrat vabijo tudi na druženje v atrij za galerijo, kjer bosta za glasbo poskrbela Qub in Tonske iz društva Cogo. Začeli bodo ob 18. uri.
a bš
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
AVTOMOBILI 3
Cars 3
Režija: Christian Ryltenius Slovenski glasovi: Primož Forte, Saša Pavlin Stošic, Domen Valič, Uroš Smolej, Iztok Valič, Maja Martina Merljak, Jonas Žnidaršič, Gojmir Lešnjak, Rok Kosec, idr. Petek, 16. 6., ob 18.00 - 3D Sobota, 17. 6., ob 18.00 Nedelja, 18. 6., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
Ponedeljek, 19. 6., ob 17.30
MUMIJA
The Mummy, akcijska fantazijska pustolovščina, 120 minut (ZDA) Režija: Alex Kurtzman
Igrajo: Tom Cruise, Sofia Boutella, Annabelle Wallis, Jake Johnson, Courtney B. Vance, Russell Crowe Sobota, 17. 6., ob 22.15 Nedelja, 18. 6., ob 18.15
PIRATI S KARIBOV:
SALAZARJEVO
MAŠČEVANJE
Pirates of the Caribbean: Salazar's Revenge, akcijska pustolovščina, 135 minut (ZDA)
Režija: Espen Sandberg, Joachim Ronning Igrajo: Johnny Depp, Kaya Scodelario, Geoffrey Rush, Stephen Graham, Javier Bar-dem, Orlando Bloom, idr. Petek, 16. 6., ob 22.00
VIŠJA PRESTAVA
Overdrive, akcijski triler, 96 min. (Francija)
Režija: Antonio Negret
Igrajo: Ana de Armas, Scott Eastwood,
Gaia Weiss, idr.
Petek, 16. 6., ob 20.15
Sobota, 17. 6., ob 20.30
ŽENSKA, KI JE ODŠLA
Ang babaeng humayo, drama, 226 minut
(Filipini)
Režija: Lav Diaz
Igrajo: Charo Santos-Concio, John Lloyd Cruz, Michael De Mesa, idr. Petek, 16. 6., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 17. 6., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 18. 6., ob 19.00 - mala dvor.
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 15. junij
19.00 Prireditveni prostor MCi
Zaključni koncert glasbene šole GVIDO
Sobota, 17. junij
8:00 Parkirišče pred supermarketom Mercator
Priprava jedi na prostem -»Enolončnice in štruklji«
13:00 Športni park Šmartno ob Paki -nogometno igrišče z umetno travo Spominski nogometni turnir v čast Alojzu Podgoršku in Francu Brodarju
Ponedeljek, 19. junij
19:00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi
Sreda, 21. junij
16:00 Hiša mladih - sejna soba Računalniška delavnica
18:00 Hiša mladih - sejna soba Delavnica uporabe pametnih telefonov
Od 12. junija do 5. julija
V odpiralnem času MC Šmartno ob Paki,
Hiša mladih: Retrospektivna razstava ob
70-letnici začetkov delovanja DLT - AMD
Lunine mene
Obujanje spominov v Letnem kinu
Velenje, 15. junija - Muzej Velenje in Mladinski center Velenje danes ob 20. uri v Letnem kinu ob Škalskem jezeru pripravljata prireditev Obujamo spomine, spoznavamo preteklost - v Letnem kinu! Ta je bil pred desetletji, tako kot veliko drugih objektov v Velenju, zgrajen z udarniškim delom. Kasneje so nanj pozabili, prostor je bil povsem zanemarjen, dokler ga pred časom niso očistili mladi prostovoljci. S prireditvijo želijo obuditi spomin na nekdaj zelo priljubljeno srečevališče Velenjčanov ter od njih na ta nostalgi-čen večer pridobiti tudi še kakšno zanimivo informacijo. Pokazali bodo stare fotografije, razglednice in posnetke, poskrbeli za plesno glasbo šestdesetih in sedemdesetih let ter predstavili kakega zanimivega sogovornika. Če bo vreme slabo, prireditve ne bo.
a bš
17. junija, ob 13:33, zadnji krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 15.6. Biotržnica
•	Petek, 16.6. od 14.00 dalje Kmečka tržnica,
•	Nedelja, 18.6. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Eko kralj
•	18.6. lutkovna predstava - ob 13 uri - Butalski policaj, cefizelj in pek v izvedbi gledališča Ma-karenko
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
DRUŽINSKI ČLOVEK
A Family man, drama, 108 min. (Kanada, ZDA)
Režija: Mark Williams Igrajo: Gerard Butler, Alison Brie, Willem Dafoe, Gretchen Mol, Alfred Molina, Dylan Roberts, idr. Nedelja, 18. 6., ob 20.30
CHURCHILL
Zgodovinska vojna drama, triler, 98 minut (VB)
Režija: Jonathan Teplitzky Igrajo: Brian Cox, Miranda Richardson, John Slattery, Ella Purnell, idr. Ponedeljek, 19. 6., ob 20.00 - filmsko gledališče
■
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVESCEVALEC
Nagradna križanka Vzajemna
Naša pot na vabljivi Nanos
Po hribih
Počitek na razgledišču nad Vipavsko dolino v bližini cerkvice sv. Hieronima
"«WAS
15. junija 2017
RADIO VELENJE
<V-
\ ll

Zdravniški nasveti: gostja Mojca Pekolj Bicanic, dr.med., spec. int. med. iz Bolnišnice Topolšica. Tema: arterijska hipertenzija.
ČETRTEK, 15. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 16. junija
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 17. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 18. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 19. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 20. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 21. junija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
Maraton Savinja
»Kdor čaka, dočaka« pregovor še vedno velja in tako smo tudi mi, planinci UNI 3, končno ujeli krasen sončen dan na »naš četrtek« in si izpolnili željo - obiskati vabljivi Nanos. Posebej vroča želja je bila tistim redkim, ki doslej na njem še niso bili.
Izstopili smo na lepo urejenem parkirišču na Razdrtem, kjer nas je takoj pozdravila množična skupina cvetočih perunik, ki je obljubljala s cvetjem polepšano pot. Po začetnem razvajanju naše sla-vljenke Slavice smo se podali na pot, ki se je višje gor razcepila na položno in strmo. Ravno tu smo se srečali s parom naših let in skupno smo sredi gozdiča zapeli našo himno Čez zelene trate. Moški je glasbenik in dirigent, tako da nismo »mogli« kar tako mimo ... Prijetno srečanje nam je dalo novo energijo za pot, ki se je sicer skoraj neopazno dvigala in so nam jo lepšale cvetoče potoni-ke, perunike, irisi ter ostalo cvetje. Kmalu so se začeli razgledi na južna pobočja Nanosa in pre-
lepe Vipavske doline. Nad cerkvico sv. Hieronima je bil zaradi lepot razgledov čas za počitek. Po njem smo premagali še zadnji del poti in že smo bili na območju mogočnega RTV oddajnika in Vojkove koče, ki je ob četrtkih sicer zaprta, kar pa nas ni motilo. Senca pod krošnjami dreves nam je nudila prijetno okolje za počitek in druženje, ki ga je popestril znani obraz Jureta Seška s spremljevalko, ki sta se pridružila
»pojoči« čestitki naši slavljenki.
Nikamor se nam ni mudilo in ogledali smo si razna spominska obeležja, ki spominjajo na pretekle čase naše zgodovine. Pred odhodom je sledil še obvezen krst za nove obiskovalce očaka Nanosa. Spet smo se ustavili pri cerkvici sv. Hieronima (enega od velikih štirih) in prisluhnili besedam o zgodovini cerkvice in pu-ščavnika, ki se je rodil v Stridonu (nekje na Krasu od Postojne do
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica
Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22
Zavarovanje ZDRAVSTVENA POLICA je namenjeno osebam od 18. do 64. leta starosti. V primeru bolezni ali nezgode zagotavlja kritje stroškov samoplačniških zdravstvenih storitev, od specialističnih pregledov do operativnih posegov in lažji dostop do storitev. Premija je odvisna od pristopne starosti in se v času trajanja ne spreminja. Izbrana kritja vam omogočajo, da obvarujete svoje zdravje in poskrbite za socialno varnost vas in vaše družine.
NE ČAKAJTE,
IZBERITE ZDRAVSTVENO POLICO; ZGRADITE SI HIŠO ZDRAVJA
Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www. vzajemna.si.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 27. junija. Izžrebali bomo tri nagrade: majica Vzajemne, torbica za telefon in mala ročna svetilka.
Reke). Še vedno se pri njej zbirajo številni romarji s svojimi pri-prošnjami. Pot smo nadaljevali proti Podnanosu in uživali v lepih razgledih prostrane planote nad Rebrnicami. Pri osamljeni vili smo zavili levo navzdol in pri kapelici stopili na cesto, kjer nas je pred tunelom čakal avtobus. Za nami je bil krasen dan, ki nas bo še dolgo spremljal v duši.
a Marija Lesjak
Mozirje - Športno društvo T.E.A.M z Lepe Njive pri Mozirju bo v nedeljo, 18. junija, pripravilo Maraton Savinja.
Predsednik društva in kondi-cijski trener Jaka Zajšek je povedal, da jih je k izvedbi tekaške prireditve vodilo več razlogov: nekoč že uveljavljen in dobro obiskan Mali maraton Mozirje, želja po druženju in rekreaciji, spodbujanje gibanja in promocija dolin ob reki Savinji. Ljubitelji teka se bodo lahko podali na tri proge različnih dolžin: 5,5, 10,5 in 21 kilometrov, pripravili pa bodo še Bimbo otroški tek. Starti tekov bodo na parkirišču pred vhodom v Mozirski gaj, čez Savinjski most in preko sejmišča
po sprehajalni stezi ob Savinji do Nazarij in nazaj mimo hotela Benda, proti Gozdni šoli, vse do Soteske in nazaj do ciljno-star-tnega prostora (izstopne točke bodo odvisne od dolžine izbrane proge). Start Bimbo teka bo ob 9. uri, ostali uro kasneje.
»Trase so resnično lepe, potekajo po utrjenem makadamu, nekaj malega tudi po asfaltnih in gozdnih površinah. Poleg lepe narave ob progi ne bo manjkalo tudi okrepčevalnic in spodbud.«
V spremljevalnem programu tekaške prireditve se bodo predstavili Slovenska vojska, nekateri opremljevalci športne opreme, prehrane in napitkov.
a tp
Tečem za zabavo,
V petek, 9. junija, smo imeli učenci prvega, drugega in tretjega razreda pravo športno zabavo. Z njo smo zaključili projekt Tečem za zabavo, gibanje je zdravo, v katerem smo sodelovali od septembra naprej. Projekt na naši šoli poteka že 4. leto. Vanj smo vključeni vsi učenci od prvega do tretjega razreda. Vsak mesec se pomerimo med seboj v različnih disciplinah - skačemo v daljino, plezamo po žrdi in mečemo na koš. Tekmujemo tudi, kdo bo največkrat preskočil kolebnico
gibanje je zdravo
in kdo bo tisti, ki bo najhitreje pretekel ciljno črno na teku na 60 m in 600 m. Dodatne točke nam prinese tudi tekmovanje v boju med dvema ognjema. Celo šolsko leto pridno nabiramo točke in na koncu poiščemo zmagovalca. Vse leto smo se torej borili na vso moč, da bi se izkazali pri športnih aktivnostih, v petek pa nas je čakala še športna poslastica. Že zjutraj smo zavzeli celotno šolsko igrišče. Najprej smo se seveda ogreli, potem še malo plesali in v nasmeh raztezali
obrazne mišice. Nato smo se pomerili v boju med dvema ognjema, preizkušali, kako dobri smo v obešanju perila, vozili formulo ter se zabavali s športno matematiko z zajčki. Na koncu je gospod ravnatelj najboljšim športnikom še slavnostno razdelil medalje, v žep pa jim je smuknila tudi sadna ploščica, najboljši športni razredi pa so se razveselili čisto novih nogometnih žog. Nihče ni ostal praznih rok, saj je vse udeležence pričakalo sladko presenečenje. Vse za to, da nam bo gibanje res v veselje. Naslednje leto pa spet ponovimo!
a Saša Korenič, Ema Hozjan
Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 13
15. junija 2017
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
RAZNO
HRASTOV LES, suh, rezan in staro krušno peč, po simbolični ceni, prodam. Zvečer. Gsm: 064 110 515
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ŽIVALI
BIKCA simentalca, teža 150 kg, prodam. Plešivec. Tel. 03 58 93 279 TELIČKO črno-belo, staro 10 dni za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194
NEPREMIČNINA
MANJŠO KMETIJO na Teharju pri Celju, na ravni sončni legi, starejša, z gospodarskim poslopjem, primerna tudi za obrtnike, prodam. Gsm: 041 323 518
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KRMNI JEČMEN, prodam. Gsm: 041 579 887 DOMAČA JAJCA, kokoši krmimo z doma pridelanimi žiti, prodam. Gsm: 031 499 232
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
Komunalno podjetje Velenje
OMiSr
5° In
J n
Dežurna ^ ŠTEVILKA
0808034
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
PE ENERGETIKA
PE KOMUNALA
POGREBNO
POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
REKLAMACIJE
MODRECONE
www.kp-velenje.si
Nagrajenci nagradne križanke »Obirc«, objavljene v tedniku Naš čas, 1. junija 2017 so:
•	Nina Glušič, Gaberke 243, 3325 Šoštanj
•	Gašper Bandelj, Subotiška cesta 19, 3320 Velenje
•	Ana Pirečnik, Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo Gostilni in Piz-zeri Obirc. Rešitev križanke: PIZZERIA, GOSTILNA
habit
nepremičnine
HaUt d-ao, Koroflu 48, Velenje
§el.: POGREBNIOi: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
• Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE,Šalek75,1m2, adaptirano 2015, P/4 nad., EI v izd. Cena: 83.000 €
	■		
	;	ÜS	
I		"T	3T
u			
Prodaja, hiša, samostojna: PAŠKA VAS, GORENJE, 135 m2, grajena 2016, v 3. podaljšani grad. fazi, z možnostjo izgradnje na ključ, 489 m2 zemljišča, EI ni mogoč. Cena: 120.000 €.
vec na
~ w ' lvl	m	m u m	m
www.habit.si
od 16. 6. do 22. 6.
-	16. junija 1954 se je v Velenju rodil pedagog in strokovni raziskovalec dr. Otmar Kugovnik;
-	rokometašice Velenja so junija leta 1982 brez poraza postale prvakinje 2. jugoslovanske rokometne lige in se uvrstile v 1. B jugoslovansko ligo;
-	17. junija 1933 se je v Velenju rodil fotograf, funkcionar in športnik Alojz Oj-steršek, ki je umrl 10. oktobra leta 2003;
-	17. junija 1950 se je rodil dr. Janez Prašnikar, doma iz Šmartnega ob Paki, ki je od leta 1974 zaposlen kot redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani;
-	17. junija 1978 so v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki so jo poimenovali
Šoštanjska noč;
-	v nedeljo, 18. junija 1967,
je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus;
-	18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip Mejaši brez meja orožij, italijanskega kiparja Valleria Mirogllia;
-	v atriju Velenjskega gradu sta 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim so v občinah Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda;
-	19. junija 1960 je v Šoštanju umrl kipar Ivan Napo-tnik, doma iz Zavodenj pri Šoštanju; Napotnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 5. do 11. junija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO /m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 5. do 11. junija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Rušenje dimnika v bivši Tovarni usnja Šoštanj (Foto Arhiv
Muzeja Velenje)
čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se zajeti v leseno deblo vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je Napotnik dal tudi portretu;
19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo glasbeno šolo Frana Koruna -Koželjskega;
■ po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim hoteli uničiti tudi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva
v Št. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uničili;
-	20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keita;
-	20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju nekdanje Tovarne usnja Šoštanj;
-	leta 1962 se je 22. junija rodil šaleški gledališki igralec, politik, pisatelj, ekolog in tudi velik ljubitelj avtomobilov Mercedes dr. Emil Šterbenk.
■ Damijan Kljajič
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 5. do 11. junija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 5. do 11. junija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
CVETLICARNAIRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
\a
24ur dnevno!
fzAlheš l¡am berno angeli h izgubijo št>oja\iM . h Mh noč zabusti siiai
> noc zapusti sijaj m (0 ntPpa jutra solze so umiM
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
■
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 17.6., 18. 6. - Matej Strahov-nik, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota
Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
•	HORVAT MARIJA, roj. 1937, Velenje, Graškogorska cesta 19
•	SEVŠEK ANA, roj. 1936, Velenje, Stanetova cesta 6,
•	KOKORIC' MIROLJUB, roj. 1956, Velenje, Cesta talcev 14,
•	LEGNAR MARIJA, roj. 1942, Velenje, Prelska 5
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
ZAHVALA
ANA SEVŠEK
14.6.1936 - 1.6.2017
Hvala vsem, ki ste njen pisan mozaik življenja polepšali z dobroto, srečo in lepimi trenutki.
Hvala vam, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 24
Reševanje izkušenega gornika
Vaja gorskih reševalcev v Mrzli gori je bila zamišljena natanko tako, kot je potem bilo v resnici
Milena Krstič - Planine
Gorski reševalci imajo v poletni sezoni polne roke dela. Veliko ljudi v gorah zaide v težave. Posadka, ki je locirana na Brniku, jim gre včasih na pomoč tudi do osemkrat dnevno. Včasih dvakrat, včasih petkrat, je pa tudi kak dan, ko njihovo posredovanje ni potrebno. K sreči.
Grega Justin, član GRS postaje Celje (klasični gorski reševalec je že 27 let, v letalsko reševanje je vključen 20 let), pravi, da k nesrečam v gorah vse večkrat prispeva hiter tempo življenja, ne več toliko neustrezna oprema. Ljudje se pač hitro odločimo za cilj, ki bi ga radi dosegli, premalo pa - preden se ga lotimo - razmišljamo o tem, kako ga osvojiti.
Mnogim pomeni obisk gora sprostitev od vsakodnevnega stresnega življenja. Tudi Velenj-čanu Marku Venti. Ob vikendih ga sprošča neobljuden gorski teren, pravi.
>
Izkušnje, oprema, preudarnost in poznavanje poti so obvezna oprema za obisk gora.
Čeprav gre za izkušenega gornika, človeka, ki se v hribih in gorah že desetletja počuti kot riba v vodi in je prehodil že nešteto brezpotij, je v nedeljo potreboval pomoč gorskih reševalcev. »Zaštrikal« je sam, »odštrikati« so mu pomagali oni.
»Namen sem imel prečiti Mrzlo goro čez brezpotje Hudi prask, a sem že na začetku zašel iz smeri, nisem pa imel občutka, da sem na napačni poti. Prepričan sem bil, da bom prišel na markirano pot, vedel pa tudi, da po isti nazaj ne bo šlo, ker bi bil sestop čez vertikalne skoke preveč tvegan. Ko sem ugotovil, da gre nekaj narobe in teren navzgor ni več prehoden, sem se odločil za sestop po grapi proti dnu Mrzle gore. Spustil sem se že približno 400 višinskih metrov, ko sem naletel na neprehoden teren, do žleba v višini 100 metrov. Kaj zdaj? Vedel sem, da tvegati več ne smem, in poklical sem številko 112. Vezali so me k dežurnemu gorskemu reševalcu na Brnik, ki mi je svetoval, da počakam na njihovo pomoč,« je z nami delil svojo izkušnjo.
Čez pol ure je začel nad njim krožiti helikopter. Je pa trajalo potem še nekaj časa, da so se z gorskimi reševalci našli. Ti so ga namreč najprej iskali v Hudem prasku, kjer je vstopil.
»Zelo rad bi ob tej priložnosti povedal, kako zelo cenim goske reševalce. Delajo prostovoljno, tvegajo svoj čas in svoja življenja za reševanje drugih. Obvladajo! To sem vedel že prej, zdaj sem to tudi videl in doživel na svoji koži.«
Rešil ga je Grega Justin in s tem reševanjem je povezana še ena zgodba. »Prav ta vikend je
Grega Justin
Marko Venta
bila 20-letnica nesreče na Okre-šlju, ko se je pri vaji smrtno ponesrečilo pet letalcev gorske reševalne službe. Ob obletnici celjski gorski reševalci vsakič organiziramo letno vajo. Tokratna je bila ta zamišljena v Mrzli gori v Hudem prasku s predpostavko, da se je izgubil naključni po-hodnik. Druga možnost za vajo je bila Igličeva smer v Rinkah z dvema poškodovanima. Odločili smo se za prvo, saj je v Rinkah v tem času veliko plezalcev,« je pripovedoval Justin.
Sam se vaje ni udeležil, ker je bil kot dežurni letalec del posadke, ki je za posredovanje v gorah dežurala na Brniku. »Nekaj minut čez enajsto dobim klic celjskega centra za obveščanje - kar
tudi ni praksa, saj obveščanje dežurnega na Brniku poteka preko regijskega centra Kranj, češ da ne dobijo nikogar od naših, imajo pa enega, ki se je zaplezal v Mrzli gori. Kako, sem pomislil? Vedel sem, da imajo tam naši vajo ... Da bi me vlekli? A s takimi stvarmi ni heca, sploh pa ne preko centra. Vezal me je z izgubljenim in vzpostavila sva kontakt in poskrbel sem, da je helikopter dobil poziv za vzlet. To traja par minut, da se ekipa pripravi. Najprej se je z Markom pogovoril zdravnik, da je preveril, če ima kakšne poškodbe, in ocenil, kaj potrebuje. Potem smo poleteli v smeri Mrzle gore. Glede na podatke, ki smo jih imeli, smo ga začeli iskati v Hudem prasku, a ga nismo našli. Spet sem poklical operateija v Celje, ta me je spet vezal z Markom, daje povedal, ali se mu oddaljujemo ali približujemo. La-ko smo ga locirali. Ker pa so bili pogoji za letenje precej zahtevni, seje pilot odločil, da bo zdravnika in policista, ki je tudi član ekipe, odložil na Okrešlju, da bo helikopter lažji. Nato smo šli ponj v steno. Teren je bil zahteven tudi za posadko, elisa je šla blizu skale, potreben je bil spust po jeklenici približno 40 metrov globoko.«
Vse se je dobro končalo. Zanimivo, da sta se reševalec in rešeni službeno poznala, da sta bila večkrat v stiku po telefonu, šele naslednji dan pa ugotovila, kdo je kdo. Sta šla potem vsaj na pivo? »Ni še bilo časa, bova šla pa danes, in to takoj zdajle,« sta rekla ob odhodu iz naše redakcije.
Turistična ponudba na »tržnici«
Prireditev »Veselo v poletje« prevzela regijska zveza turističnih društev SAŠKA S skupnimi predstavitvami si društva pomagajo med seboj
Velenje, 10. junija - V središču Velenja so v soboto dopoldne poleg tradicionalnega bolšjega sejma in kmečke tržnice pripravili še prireditev Veselo v poletje. Žal je nevihta naredila svoje, zato obiskovalcev ni bilo toliko, kot so si želeli organizatorji - Regijsko združenje turističnih društev SAŠKA. Vanjo je vključenih 47 turističnih društev iz širše
Savinjske, Koroške in okolice Dobrne. Letos bomo dokončali predstavitveni film vseh naših društev, saj se želimo z njim predstavljati tudi na turističnih sejmih in prireditvah v širši regiji. Prihodnje leto pa bomo pripravili in izdali katalog prireditev naših društev. Vsako društvo bo v njem predstavilo po dve prireditvi,« nam je povedal predsednik SAŠKE
Turistična društva so na stojnicah predstavljala svoje prireditve in ponudbo, mimoidoče pa je ustavila
tudi glasba skupin, ki so jih pripeljali s seboj.
regije, v Velenju se jih je na stojnicah predstavljalo nekaj manj kot 20. Zatrdimo pa lahko, da so se na dogodek najbolje pripravila lokalna društva iz Turistične zveze Velenje, ki so, tako kot nekatera gostujoča, predstavljala tudi dogodke, ki jih bodo pripravili v letošnjem poletju.
»Najbolj me veseli, da so poleg domačinov v Velenje prišli tudi predstavniki društev iz
Franc Špegel. Potem smo se sprehodili med stojnicami. Velenjski zeliščarji so predstavljali ne le zelišča, ampak tudi svoje produkte, kot so zeliščne kreme in napitki, ki so novost v njihovi ponudbi. Turistično društvo Revivas je tokrat predstavilo rože iz krep papirja, kar je njihova glavna promocijska dejavnost. TD Vinska Gora je predstavljala prireditve, ki bodo pri njih potekale poleti. TD Šentilj je
znano po tem, da radi kuhajo. Tokrat so za obiskovalce prireditve kuhali sataraš, kotel pa je bil hitro prazen. TD Velenje je Šaleča-ne spomnilo, da še imajo čas, da se prijavijo za letošnjo akcijo Velenje - mesto cvetja, njihov podmladek pa je predstavljal Želod-kovo pot. V Šalek je vabilo tamkajšnje turistično društvo, saj bodo poleti tam pripravili več etnološko-zabavnih prireditev ... Pod Centrom Nova so se predstavljala gostujoča društva. Ustavili smo se pri stojnici TD Šempeter v Savinjski dolini, tudi zato, ker so s seboj pripeljali ljudske godce in pevce, ki so vabili z glasbo. Predsednica društva Ivica Čretnik, ki je tudi podpredsednica SAŠKE, nam je povedala, da so zelo veseli, da so v regiji našli novo obliko skupnega promoviranja dela turističnih društev, saj so združeni močnejši. »V našem društvu upravljamo dva turistična bisera; Rimsko nekropolo in jamo Pekel. Po njih smo tudi poznani. Najbolje sta obiskana poleti, ko sta odprta od jutra do večera, zato ju predstavljamo tudi v Velenju. K nam prihajajo vse generacije, tudi veliko izletnikov, vsako leto naštejemo več tujcev, priznati pa moram, da se nam že pozna, da imamo v Žalcu pivsko fontano. Tisti, ki jo obiščejo, pogosto pridejo tudi k nam,« še izvemo. Kot tudi, da se bo SAŠKA v Velenju predstavljala tudi septembra, v času svetovnega prvenstva praženega krompirja.
a bš
Na Promenadi okusov 50 kulinaričnih specialitet
Velenje, 16. junija - Jutri bo od 10. do 19. ure na velenjski promenadi potekala prireditev Promenada okusov s kulinarično ponudbo specialitet gostincev savinjske, šaleške in koroške regije. 16 gostincev iz Velenja, Šoštanja, Mozirja, Luč, Vranskega, Dobrne in Raven se bo predstavilo s 50 jedmi, pripravljenimi prav za to priložnost. Promenada okusov v organizaciji Mestne občine Velenje, Zavoda za turizem Šaleške doline, Festivala Velenje in Mladinskega centra Velenje letos poteka že četrtič.
Oktobra lani so gostinci zadovoljnim obiskovalcem postregli več kot 2.500 obrokov. Organizatorji pričakujejo, da bo tudi letošnji dogodek pritegnil veliko gurmansko vedoželjnih obiskovalcev. Prodaja bonov bo potekala na dan dogodka na dveh skupnih blagajnah na prizorišču. Za glasbeno podlago in predstavitev ponudnikov bo poskrbel DJ Mrky. Če bo vreme slabo, bo dogodek prestavljen na petek, 23. junija 2017.
■