Murska Sobota, 23. avgust 2001, leto LIH, št. 34, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
Elita odprla elitni objekt v Lendavi
str. 3
S proščenja v smrt
soda se je kruto poigrala z življenjem dobrega človeka iz Gornjih Črnec. Le kdo na Goričkem ni poznal 61-let-nega Jožefa Benka, ki so ga mnogi klicali Pepi, in na ta vzdevek se je odzival, torej ga je sprejel. Živel je sam in obdeloval kmetijo, krmil živino ... Veliko se je vozil s kolesom in ni bilo slavja, na katero se ne bi pripeljal. Videvali so ga na gasilskih prireditvah in bučah oziroma proščenjih.
V nedeljo je bilo proščenje na Pertoči, kajti tamkajšnja župnijska cerkev je posvečena sv. Heleni. Jožef Benko ni izpustil tudi te slovesnosti. Po obredu se je, enako kot mnogi drugi, okrepčal še s telesno hranodn v popoldanskem času se je odpeljal s proščenja po strmi pertoški vaški cesti. Domov se ni vrnil, da bi zvečer nakrmil živino, zato so ga svojci začeli iskati. Minila je noč, njega pa še vedno ni bilo domov.
Šele naslednji dan, v ponedeljek ob 14.45, ga je našel neki občan. Jožef je mrtev ležal v obcestnem jarku v stičišču predno-
stne vaške ceste in ceste, po kateri se je pripeljal iz središča Per-toče.
Zdi se, da ni uspel izpeljati levega ovinka, zato je padel v jarek. Ko bi nesrečnika kdo odkril kmalu po dogodku, bi mu zdravniki morda rešili življenje, toda našli so ga šele naslednji dan, kakih dvajset ur potem, ko je zletel vaške ceste, po kateri sicer poteka redek promet.
Jožefa Benka - Pepija so včeraj pokopali. Ne bo ga več na gasilske slovesnosti, ne bo ga več na proščenja. Usoda?
Š. S.
Pogovor s predstojnico očesnega oddelka murskosoboške bolnišnice prim. Marijo Rudolf Vukan, dr. med., spec, oftalmologije str. 10
Alojz Donša iz Bakovec objokuje smrt žene Marije Želela si je v bolnico, toda zdravnik je ni uslišal str. 8
TRGOVINA KEMA Puconci Puconci 109. 9eOI Puconci telXE/S45-9S-as
NAROČNIK
2 AKTUALNO OKOLI NAS 23. avgust 2001 VERNIK
Krajani Kota nezadovoljni z mejo
Trgovalo se je
Hrvaški tednik odkriva podrobnosti o »trgovanju« z mejo na morju
na nas račun«
riinosemdeset vaščanov narodnostno mešanega naselja Kot v lendavski občini je podpisalo izjavo za javnost, v kateri so zapisali, da«... nova slovensko-hrvaška državna meja po predlaganem načrtu ogroža naš življenjski
prostor v vitalnih funkcijah«.
Vaščani krajevne skupnosti Kot ugotavljajo, da pri določanju državne meje med k. o. Martin na Muri, k. o. Hlapičina s hrvaške ter k. o. Hotiza in k. o. Kot s slovenske strani niso bila enakovredno upoštevana osnovna merila (potek katastrske meje, interes prebivalcev in uravnoteženost izmenjanih zemljišč), tako da bodo izgubili z novo mejo skoraj 40 hektarjev zemlje.
»S tem dejanjem so kršene ustavne pravice manjšine na avtohtonem narodnostno mešanem območju, naša, pretežno agrarna vas, pa je usojena na izumrtje,« pišejo prebivalci Kota. Ugotavljajo, da je dobila Krajevna skupnost Hotiza brez recipročnosti približno 200 hektarjev zemlje, delna recipročnost za Kot je bila upoštevana ob Grabišnjaku, v celoti pa naj bi izgubil Proj v velikosti 40 hektarjev južno od nasipa v poplavnem območju, to pa je skoraj polovica katastrskega okoliša naselja Kot. Ta zemlja je od nekdaj v lasti tamkajšnjih družin, brez enega samega hrvaškega lastnika. Nova meja naj bi se pri Proju za kilometer do dva približala naselju in bila od zadnje hiše v vasi odmaknjena le 20 metrov.
»Vaščani Kota smo enotnega mnenja, da predlagana nova meja ogroža obstoj narodnostno mešane vasi Kot, kjer živi v večini narodnostna manjšina, in da se je trgovalo na naš račun,« pišejo krajani Kota. Ugotavljajo tudi, da meja strateško ni v korist slovenski državi. Proj pa je tudi del 120-hek-tarskega zemljišča, ki ga je predlagal Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Maribor v zaščito kot najpomembnejšo subpanonsko območje z zaščitenim rastlinskim in živalskim svetom ter mokricami. Proj je za Kot življenjski prostor, kjer ni pomembno le nahajališče gramoza, ampak tudi
zaloge čiste vode, z njim pa bi izgubili dostop do Mure in rokavov reke, kjer želijo razvijati turizem. Izguba Proja bi pomenila za lastnike zemlje tudi njeno razvrednotenje, kajti cene na hrvaški strani so toliko nižje, prav tako pa ni rešena pot do te zemlje. »Tudi če bi se cesta zgradila (do predvidenega maloobmejnega prehoda na Hotizi, o. p.), bi stalo deset kilometrov dodatnega prevoza več od vrednosti tovora,« so krajani Kota še zapisali v izjavi za medije. Peticijo krajanov Kota bo tričlanska delegacija, predsednik krajevne skupnosti Kot Karel Tomšič, narodnostna poslanka Maria Pozsonec in direktor lendavske občinske uprave Franc Laj, petega septembra predstavila tudi mag. Dušanu Faturju, članu diplomatske komisije za določanje državne meje, in sekretarju na ministrstvu za zunanje zadeve Iztoku Simonitiju.
M. H. ■
Beograjsko pismo
Pogajalci brez podatkov
Dezinformacija ali resnica?
več številkah Vestnika se je pisalo o meji s Hrvaško, o kateri sta se pred kratkim dogovorili vladi obeh držav. Po začetnem prepričanju, da je meja ob Muri ustrezno rešena, so se po razgrnitvi le-te pokazale določene slabosti, to pa je ljudi ob Muri prisililo, da z dopisi pristojnim komisijam izrazijo svoje nezadovoljstvo. Kljub vsem tem težavam z mejo pri nas je slovensko javnost vseskozi bolj zanimala meja na morju.
Sporne štiri vasi v Istri (Šk-rile, Bližini, Mlini in Škodelin), ki so bile nekaj časa predmet pogajanj, so na koncu pripadle Hrvaški, to pa je slovensko javnost zelo razburilo. Med vsemi vprašanji in rešitvami, povezanimi z mejnim sporazumom, je naletela ravno rešitev o spornih zaselkih na največje nesoglasje med ljudmi, to pa je v svoji anketi ugotovil eden od slovenskih časnikov. In ravno to vprašanje je vzel v precep tudi hrvaški tednik Globus, ki je v začetku tega meseca zapi-
sal, da naj bi Slovenija od spornih vasi odstopila, ker ni uspela zbrati podatkov o prebivalstvu v teh vaseh.
Že leta 1994, kot navaja hrvaški tednik, naj bi naše zunanje ministrstvo zaprosilo Občino Piran, da jim dostavi podatke o zaselkih na levem bregu reke Dragonje. Med drugim tudi podatke o tem, koliko prebivalcev živi v omenjenih vaseh, in o njihovem nacionalnem sestavu.
In kot je razvidno iz dokumenta, katerega fotokopijo je
objavil tudi hrvaški tednik, piranska občina odgovarja ministrstvu, da ji podatki o prebivalstvu in nacionalni sestavi ter državljanstvu niso znani. Potemtakem, kot dodaja tednik, slovenske oblasti naj ne bi imele pojma o tem, kdo živi južno od Dragonje, to pa je bil tudi odločujoč trenutek, da je naša diplomacija odstopila od zahtev, da se sporne vasi priključijo Sloveniji.
Zanimalo nas je seveda, ali so trditve, ki jih navaja hrvaški tednik, točne, zato smo o tem povprašali na slovenskem zunanjem ministrstvu. Vprašali smo, ali je slovenska stran od zahteve po zaselkih odstopila, ker ni uspela zbrati zadostnih podatkov, ali pa je to del sporazuma, saj je jasno, da je morala Slovenija za izhod na morje tudi nekaj ponuditi. Zanimalo nas je tudi, to pa je pri tej zadevi tudi ključno vprašanje, ali bi se slovenska stran lahko ena-
kopravno pogovarjala o omenjenih vaseh s Hrvaško, če bi imela vse potrebne podatke. In kakšen je bil odgovor? Čeprav je hrvaški tednik objavil tudi fotokopije dokumentov, ki dokazujejo, da lokalne oblasti ministrstvu niso znale posredovati zahtevanih podatkov, pri njih pravijo, da je Globus objavil dezinformacijo, s katero se ni mogoče ukvarjati, in da ima Slovenija vse potrebne podatke o prebivalcih ob slovensko-hrvaški meji.
Torej slovenska stran od vasi naj ne bi odstopila zaradi pomanjkanja podatkov pa tudi za ponudbo ali postavljanje pogojev za izhod na morje ni šlo, kot dodajajo v odgovoru, čeprav tudi glede tega hrvaški tednik navaja, da je šlo ves čas za trgovino »zemljo za morje«, to pa potrjuje besedilo v enem od predlogov slovenskih pogajalcev.
c. k.«
Težave s srbskim Harryjem
Zakaj je uboj nekdanjega tajnega policista dokončno razbil politični dvojec Koštunica - Dindič?
d 3. avgusta, ko so neznanci ubili nekdanjega polkovnika službe državne varnosti Momirja Gavriloviča, poteka politično življenje v Srbiji in ZR Jugoslaviji po nepisanem scenariju črne komedije, ki je še najbolj podobna Hitchcockovi srhljivki Težave s Harryjem. Truplo nekdanjega obveščevalca Gavriloviča je postalo srbska različica ameriškega Harryja, ko se je nekaj dni po uboju znašlo pred palačo srbske vlade, ki ga je tako rekoč »odvrgel« jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, oziroma njegov kabinet, ko je najprej dnevniku Blic posredoval informacijo, da je bil pokojnik nekaj ur pred smrtjo na pogovorih v palači federacije z nekaterimi sodelavci predsednika Koštunice, njegova nasilna smrt pa naj bi po svoje dokazovala povezanost srbske vla-
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Padjelje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A, Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60,533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in tolosrafij ne vročamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT ■ polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tlak: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Naklada: 17000 Izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@eunet.si,
Venera: venera@p-inf.si,
Naročniška služba: informiranje.dd@siol.net WWW stran: http://www.p-inf.si.
de s kriminalom in korupcijo.
Navedbe v časniku je nato potrdil sam predsednik Koštunica,- to pa je izzvalo pravo politično vojno med palačama federacije in srbske vlade, se pravi jugoslovanskim predsednikom in srbskim premierom Zoranom Dindičem. Sledila sta izstop ministrov Koštuničevih demokratov iz srbske vlade in napoved o
glasovanju njene zaupnice v srbskem parlamentu.
Vse do torka je vodil v srditem boju med dvema centroma moči in politike v ZR Jugoslaviji Koštunica, dokler policijska preiskava ni dognala, kdo pravzaprav je bil pokojnik, ki ga je naredila aktualna politika za nadvse pomembnega. Gre za človeka,
ki je bil vseskozi ne le povezan s podzemljem, temveč z uboji po Beogradu, s kriminalci v poslovnem svetu in še z marsičim, je izjavil na torkovi tiskovni konferenci načelnik uprave za boj proti organiziranemu kriminalu Dragan Karleuša. V normalnih okoliščinah bi se truplo pokojnika znašlo pred tistim pragom, ki ga je spravilo pred palačo srbske vlade, v okviru katere tudi deluje tajna policija, ki jo Koštunica in njegovi očitno nameravajo preoblikovati, tako kot kabinet Dindičeve vlade, zaradi česar je pravzaprav nastal tak potres v razpadajoči beograjski politiki.
Predvsem pa se postavlja vprašanje, zakaj se Koštunica in njegovi pri občutljivem delu, kot je dokazovanje, kdo na oblasti naj bi bil povezan ali nepovezan
s podzemljem - ter pri snovanju temeljev nove srbske Cie -, opirajo na ljudi sumljive sedanjosti in preteklosti, kakršen je bil prav gotovo pokojni Gavrilovič? Dobri poznavalci razmer niso presenečeni, kajti prav Koštunica in njegova Demokratična stranka Srbije kot nekakšna salonska različica srbskega nacionalizma so po 5. oktobru lani preprečili dokončen razkol volilnih zmagovalcev z Miloševičevi-mi poraženci. Zdajšnja gonja zoper srbsko vlado, ki je Miloševiča spravila v Haag in hkrati »odpira« grobišča srbskih zločinov na Kosovu, po mnenju srbskega policijskega ministra Dušana Mihajloviča izhaja prav iz teh pobud. Navsezadnje ni težko dešifrirati, da so srbski nacionalisti - ne glede na to, kje ta čas delujejo - protizahodno naravna-
Za lansko katastrofalno sušo letos še hujša
Kdo bo poravnal škodo?
Zahteve po odstopu ministra za okolje Janeza Kopača
aže, da se je vse zarotilo proti pomurskim in prekmurskim kmetom. Vreme že drugo leto kaže zobe, nerazumevajoča pa je tudi država, saj je odgovornim kaj malo mar za tegobe tukajšnjih kmetov. Nanje se običajno spomnijo le pred volitvami, ko se borijo za njihove glasove. Takrat tudi z obljubami ne skoparijo, vendar že kmalu po volitvah nanje pozabijo. Interventni zakon o sanaciji posledic suše je bil v slovenskem parlamentu sprejet s podporo večine poslancev. Po pričakovanju, saj je bil čas pred volitvami in izbranci ljudstva, ki ponovno računajo na njihovo podporo, so bili velikodušni.
Po kmetih udriha v zadnjem času predvsem narava. Že od konca osemdesetih let se sušna leta vrstijo vse pogosteje. Po treh zaporednih letih v prvi polovici devetdesetih let je lani suša ponovno udarila. Tokrat z veliko večjo močjo in kmetje sami po-
sledic niso sposobni sanirati. Osem milijard tolarjev, ki bi jih po zakonu morala zagotoviti vlada, bi bilo dobrodošlih, vendar se je zataknilo. Sredstev za to je v lanskem proračunu zmanjkalo in del neporavnanih obveznosti so prenesli v letošnje leto, a kaže, da
jih vlada za te namene ni načrtovala, čeprav jo je k temu zavezoval zakon.
Izjave okoljskega ministra Kopača, ki jih je dal pred kamerami letos spomladi, so razburile kmete. Dal jim je vedeti, da vlada zakona ne bo spoštovala. Suša je letos ponovno udarila. Tokrat še z večjo močjo in prizadeti so se zopet zganili. Ob zadnjem obisku v Pomurju so ministru Janezu Kopaču novinarji ponovili vprašanje glede njegove spomladanske izjave. Tokrat je bil previdnejši in je skušal krivdo prevaliti na kmetijskega in finančnega ministra. Pravi, da sanacija posledic suše ni
v pristojnosti ministrstva za varstvo okolje, čeprav v zakonu izrecno piše, da mora to ministrstvo poskrbeti za njegovo izvajanje. Mar ni neodgovorno, da minister ne pozna vsebine zakona?! Zahteva po odstopu ministra Kopača na seji sveta območne enote pomurske kmetijsko-goz-darske zbornice je zato upravičena, kot so upravičene tudi zahteve po takojšnji poravnavi lanskih obveznosti z zamudnimi obrestmi ter ocenitev posledic letošnje suše in njihova sanacija.
Letošnja suša je kmetijstvo dotolkla do konca in brezbrižnost države bi pomenila propad slovenskega kmetijstva. Vendar kaže, da so se nekateri odgovorni vendarle zamislili. Vsaj nekaj upanja prizadetim je dal minister Tone Rop. Pravi, da ima že pripravljene nekatere rešitve. In ker so finance v njegovih rokah, bi mu lahko verjeli. Bo vsaj on tisti, ki ne bo prelomil obljube? L. K. ■
ni. Zategadelj bi bilo nemara celo bolje, da Koštuničevi demokrati izstopijo iz DOS-a in tako rekoč legalizirajo življenje na koruzi z Miloševičevimi socialisti, Šešljevimi radikalci in drugimi predstavniki nove srbske opozicije. Tako bi Srbija v svojem 250-članskem parlamentu vsaj dobila primerno opozicijo, ker dosedanja dejansko onemogoča normalno delovanje parlamenta.
Potemtakem razmere v Srbiji niso tako kritične, kot so se kazale in napovedovale od začetka avgusta. Toda dogajanja na srbskem političnem prizorišču so zmeraj nepredvidljiva, tako kot je bil konec koncev nepredvidljiv škandal, ki so ga politiki izzvali po uboju nekdanjega tajnega policista, ki se je ponudil kot pro-tiobveščevalec palači federacije oziroma predsedniku Koštunici. Kako resno so o tem razmišljali v Koštuničevem taboru, govori podatek, ki ga je v javnost posredovala Gavrilovičeva vdova, češ da se je njen soprog enkrat srečal s soprogo jugoslovanskega predsednika dr. Zorico Radovič, ki je sicer od političnega preobrata dalje govorila, da je vloga prve dame ZR Jugoslavije ne zanima. Zlobni jeziki pa pravijo, da naj bi dobila ZR Jugoslavija novo Miro Markovič. Morda pretiravajo, tako kot so v prenapihnjenih zgodbah o povezanosti srbske vlade s korupcijo in kriminalom. Dejstvo pa je, da se v srbski politiki pravzaprav ne dogaja nič pretresljivega, saj se žal marsikaj ponavlja, vključno z obljubami po boljšem življenju, ki jim tudi ni videti konca. Prav tako je res, da je danes Miloševič na srbsko-jugoslovan-ski sceni navzoč bolj, kot je bil tedaj, ko je čemel v beograjskem zaporu. Zdaj je tudi popolnoma jasno, po čigavi zaslugi.
Peter Potočnik, dopisnik iz Beograda ■
IMS 23. avgust 2001
AKTUALNO DOMA
Posledice suše v naravi bodo drastične ■
Potoki in izviri presihajo!
Komentar
Ali bo treba zaradi pomanjkanja vode in nevarnosti ekološke katastrofe uvesti izredno stanje?
T
ako hudo, kot je letos, še ni bilo! To je pogost sjavek, ki smo ga slišali
na terenu. In prav v teh dneh,
ko mora vedno več ljudi prositi za pomoč gasilce ali pa si kar sami pripeljejo vodo v plastičnih sodih, dobivajo nekateri povračila za lansko sušo; eden od naših sogovornikov je dobil 3300 tolarjev, tedensko pa mora plačati 6 tisoč tolarjev za dovoz pitne vode. Je pač tako, da naletimo tudi na tako različne primere: ob glavni cesti nekje v bližini Stogovec se je ženska kopala v polnem bazenu vode ob hiši, na nekaj kilometrov oddaljenih kmetijah pa se ne upajo predolgo prhati, da ne bi zmanjkalo vode za živino.
Vodotoki usihajo
Manjši potoki in izviri so že usahnili pred tednom ali več, najbolj alarmantno pa je, da je v slovenskih rekah 16 odstotkov manj vode kot lani v enakem času. Mnogim so zadnja rezerva za zalivanje vrtov in polj prav potoki ali ribniki. Pri tem pa nihče ne pomisli, da je tudi v teh vodotokih življenje. Kjer popolnoma izčrpajo vodo iz ribnika ali potoka z ribami in raki, bodo ti poginili, nastala pa bo velika škoda. Prav tako, če ne še nevarnejše je, če v tem obdobju zelo nizkega Vodostaja uporabljajo potoke 'iti gra-mozne jahte za pranje avtomobilov, cistern ali celo škropilnic. Tudi odpadrti cement ali apno ne spada v struge potokov in rek.
Čistilna naprava Lendava je projekt podjetniškega, lokalnega, državnega in evropskega kapitala__________________________
Za čistejšo Ledavo in Kopico
ponedeljek so v Čentibi slavnostno odprli čistilno napravo za čiščenje industrijskih in komunalnih odpad-______nih voda. Objekt sicer še nima dovoljenja za obratovanje, toda slavnostni dogodek so povezali s praznikom občine Lendava in s podelitvijo certifikata ISO 14001 družbi Lek za sistem ravnanja z okoljem.
Napravo sta namreč zgradila Lek kot investitor in občina kot
V
partner, ki je z vrednostjo zemljišča soustanovitelj podjetja Čistilna naprava Lendava, d. o. o., ki bo kot javna gospodarska služba opravljalo storitve čiščenja odpadnih voda. Ustanovitveni delež občine je 74,5 milijona in Leka 217,5 milijona tolarjev.
Delovanje čistilne naprave bo zmanjšalo onesnaževanje Ledave, v katero sedaj spuščajo neprečiščene komunalne in delno tehnološke odpadne vode, manjše pa bo tudi onesnaževanje potoka Kopica, v katerega se izteka voda iz čistilne naprave Nafta Lendava, ki čisti odpadne vode iz Leka. Gre za eno najmodernejših čistilnih naprav v Sloveniji po licenčni tehnologiji ameriškega podjetja Tri Tech Inc. ki ga v Evropi zastopa SFC Umwelttechnik Gmbh iz Salzburga, temelji pa na vračanju aktivnega mulja. Po besedah predsednika uprave Leka Metoda Dragonje jo po svetu uporabljajo za čiščenje zelo obremenjene vode tako komunalnega kot industrijskega izvora. Med preverjanjem tehnologije so v Leku tudi ugotovili, da jo je za potrebe čistilne naprave v Čentibi treba dopolniti. Z Ekološkim inženirin-
V Črncih na Apaškem polju so si v torek, 21. avgusta, neodgovorneži privoščili kurjenje na njivi; le nekaj metrov vstran, na drugi strani ceste, pa je bilo veliko polje zaradi suše posušene koruze!
Kurjenje izredno nevarno
Kakor je povedal kmetijski inšpektor Ludvik Lazar, je sedaj čas, ko vozijo kmetje gnojnico na str-nišča - tega ne morejo prepovedati niti preprečiti, vendar naj se kmetje izogibajo bližine vodotokov in stoječih voda, da ne bo povzročena še večja škoda v naravi.
V nobenem primeru pa naj na njivah ali ob cestah ne kurijo suhe trave ali drugih ostankov s polj*. Vse je tako suho, da bo veter iskrico mimogrede zanesel na njivo s koruzo ali na suho travo. V tem sušnem vremenu se bo požar neverjetno hitro razši
gom iz Poreča in biotehnološko fakulteto iz Zagreba so razvili posebej prilagojene seve za oplemenitenje mikroorganizmov v aktivnem mulju za razgradnjo nečistoč z organsko vezanim dušikom.
Čistilna naprava ima 29 tisoč populacijskih enot, 7 tisoč za občino in 22 tisoč za potrebe Leka, s tem da jo bo mogoče dograditi in njene zmogljivosti povečati na 45 tisoč populacijskih enot, to pa naj bi Leku v Lendavi zagotavljalo dolgoročni razvoj. Vrednost celotnega objekta znaša 950 milijonov tolarjev, ki jih je v celoti pri
ril, zato lahko pride do večje katastrofe.
Kaj se zliva v presušene struge?
V Pomurju se je količina vode v potokih po opravljenih melioracijah močno znižala. Ribiči in okoljevarstveniki so v sušnem obdobju že večkrat opozarjali na nevarnost pogina rib in drugega življa, v.zadnjem času pa je ta nevarnost še večja iz drugega razloga-
Na mnogih potokih in rekah sp se pojavih iztoki za odpadne vode iz čistilnih naprav in v Pomurju jih je kar nekaj (M. Sobota, Beltinci, Odranci, Hotiza, Tešano-
speval Lek. Le - ta je tudi izbral tehnologijo čiščenja odpadnih voda in bo v prihodnje skrbel za delovanje sistema v skladu z okoljevarstvenimi predpisi. Po dogovorjeni načelni delitvi vlog med partnerjema, občino in Lekom, je naloga občine, da zgradi kanalizacijsko omrežje, ki se bo priključilo na čistilno napravo. Projekt kot celoto naj bi tudi sofinancirala EU, tako da bo gradnja kanalizacijskega omrežja podprta s 5 milijoni evrov (44 odstotkov vrednosti projekta) iz sklada ISPA. Finančni memorandum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo je bil podpisan februarja letos v Lendavi.
»Računamo, da bo evropska komisija pospešila proces odobritve in uporabe teh sredstev za ja
vci, Ivanci, Lukačevci, Lendava...) Čeprav je vode v potokih manj, je količina odpadne vode enaka, torej ni dovolj vode, s katero bi se ta iz čistilnih naprav mešala, da ne bi ogrožala življa. Rešitev je menda v dodatnem prezračevanju vode.
Sicer pa so čistilne naprave še najbolj nadzorovane; nevarnejši so vsi drugi izpusti - ponekod imajo hiše odtok za odpadno vodo speljan kar prosto po hribu ali v potok!
Vsak sam pa bo moral skrbeti, da ne bo ogrožal svoje okolice, vode in svoje prihodnosti. . .
Besedilo in posnetki: Bernarda B. Peček ■
vni del komunalnega omrežja, ki se bo priključil na čistilno napravo,« je povedal na slovesnosti ob otvoritvi predsednik uprave Leka Metod Dragonja. Da gre za prvi investicijski projekt celovite rešitve čiščenja odpadnih voda, v katerega so sredstva vložili Lek kot družba z zasebnim kapitalom, občina iz občinskega in država iz državnega proračuna ter Evropska komisija sredstva sklada ISPA, pa je v svojem nastopu ob otvoritvi poudaril minister za okolje in prostor Janez Kopač. Prav zaradi partnerstva med zasebnimi in javnimi sredstvi naj bi bila projekt pripravljena podpreti tudi Evropa. Lek pa s čistilno napravo v Lendavi tudi izpolnjuje svoje obveznosti iz programa ekološke sanacije in opravičuje oblikovanje ekoloških rezervacij ob lastninskem preoblikovanju leta 1993.
Ob odprtju čistilne naprave v Čentibi je izročil direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar družbi Lek certifikat za sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001. Ocenjevalci so v Lekovem sistemu ravnanja z okoljem poudarili bogato tradicijo spremljanja vplivov na okolje, sistematično skrb za okolje kot strateško usmeritev za zagotovitev nemotenega razvoja, racionalno rabo energije in seznanjenost zaposlenih z okoljsko problematiko. M. H., foto: S. E. ■
Ne vem, kje sem hodila tako dolgo, da mi že prej ni postalo jasno, da centralizacijo napajamo sami. Sistem je nastavljen tako, da mu v regijah točimo življenjske tekočine, da se more vse bolj bohotiti in vse bolj zeleneti in vse bolj cveteti. Z vsakim dnem vse težje prenašamo njegovo breme, a hkrati smo tisti, ki ga poživljamo, ker nam drugega kot to, da mu služimo,
ne preostane. Proces centralizacije me močno spominja na plevel, ki mi raste za hišo. Kakor raste, tako se tudi sproti ukoreninja. In če ga na enem koncu presekaš, bo preživel, ker je vsesan še z desetimi in stotimi koreninami drugje.
Centralizacija ima različne podobe in obraze z značilnimi potezami na področju gospodarstva, državne uprave, paradržavnih inštitucij, skladov. Vsem pa je skupno to: odločajo v centru, naloge za izvrševanje pa so naložene obrobju. In vse bolj tudi naloge nadziranja.
Sami sebi šiba
Zapičila sem se v centralistično cvetko sistema, ki na državnem steblu ni le veja, ampak kar pomemben vrh. Na centru so se odločili, da pravice približajo svojim uporabnikom tako, da bodo v Ljubljani odločali, po regijskih izpostavah pa bodo potem po naročilu napisali odločbe. Tako naj bi bila državljanom in državljankam zagotovljena, kot trdijo v Ljubljani, večja pravna varnost. Toda dvostopenj-skost odločanja je milo rečeno pesek v oči. Na nižji stopnji namreč nihče nima pravice odločati, le morebitne pritožbe jim je dopuščeno sprejemati in prestregati, da ne bi preveč bremenile centra.
Domislica, ki ji ni para, in v svojem bistvu podoba spre-vrženca, ki dela ljudi v svojih službah na obrobju ne za gole uslužbence, izvrševalce zapovedi, ampak za nadzornike in potem izvajalce sankcij. Kajti vse bolj jim ostaja le to, da kontrolirajo in spet kontrolirajo, v Ljubljano pa potem vestno pošiljajo zapisnike o tem. In prav zaradi tega sistem dobro, če ne že odlično deluje, ohranjanje centralizpia pa je tako zagotovljeno. Sicer pa je notranji, na videz decentralizirani način kontrole najboljše sredstvo moči in vladanja, ki so ga spoznali že mnogi pred nami.
In za Pomurce velja, da smo v tem zelo vzorni delavci, da znamo slediti črki zakona do potankosti, da znamo ubogati ukaz iz Ljubljane v trenutku in popolno. Znano je, da si naše upravne službe ne dovolijo odstopanja niti za pedenj, pa čeprav bi bilo to dobro za bolj življenjsko rešitev, da so naše inšpekcijske službe med najuspešnejšimi v drždvi, da so možje postave na cestah pogosteje kot kjerkoli drugje.... Ker smo pač vestni v službi sistemov, ki imajo glavo v centru, ker smo zadovoljni, da službo sploh imamo in ker so nam vcepili uniformnost, poslušnost in konformnost.
Tudi minister But na odkritju Jeričevega spomenika
inulo sobotno popoldne v Dokležovju je bilo še posebno slovesno, saj so na ta dan odkrili spomenik kanoniku, Maistrovemu borcu, generalnemu vikarju za
Prekmurje in nekdanjemu poslancu Slovenske ljudske stran-
M
ke Ivanu Jeriču.
Jerič je uzrl luč sveta 1.1891 v Dokležovju. Njegova življenjska pot je bila izjemno zanimiva. Kot avstro-ogrski vojak je bil priča sarajevskemu atentatu na prestolonaslednika, bil je borec vseh soških front, po vojni pa se je vključil v t. i. jugoslovansko skupino za priključitev Prekmurja k Sloveniji. 29. junija 1924 je prejel mašniško posvečenje in je kaplanoval v Ljutomeru, nekaj časa v Beltincih, nato pa v M. Soboti. Med drugim je bil župnijski upravitelj, župnik in dekan v Lendavi in Turnišču ter glavni vikar za Prekmurje. Kot upokojeni soboški župnik se je preselil leta 1965 v Bakovce, kjer je poleg pastoralnega dela dokončal pisanje svojih spominov. Leta
1975 je zaradi posledic kapi umrl, pokopan pa je v svojem rodnem Dokležovju.
Na sobotni slovesni otvoritvi so bili poleg množice domačinov še pomožni mariborski škof dr. Jožef Smej, bogojinski župnik dr. Stanko Zver, dr. Vinko Škafar ter novi beltinski župnik Alojz Benkovič. Častni gost sobotnega dogodka je bil slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano magister Franci But, tudi predsednik stranke SLS + SKD, ki je naslednica stranke, kateri je pripadal Jerič. Doprsni spomenik pa sta skupno odkrila beltinski župan Jožef Kavaš in predsednik krajevne skupnosti Dokležovje Dejan Klemenčič.
T. K. ■
4 LOKALNA SCENA 23. avoust 2001 VBMK
Na kratko
Kuzma
V kuzemski občini že nekaj časa deluje društvo upokojencev. Predsednik je Franc Krpič iz Gornjih Slaveč, tajnica Erika Kranjec s Kuzme, blagajnik pa
Karel Kornhausler iz Matjaševec; člani predsedstva so še: Šarika Gubič in Anton Andrejek s Tr-
dkove, Herman Pelcar iz Matja-
ševec, Roman Fartek in Alojzija Krpič iz Gornjih Slaveč, Zlata Nedeljkovič in Karel Rajba s Kuzme. Letos bodo ažurirali članstvo in izdali izkaznice, šli bodo na izlet, imeli bodo zdravstvena predavanja, obiskovali bodo bolne in onemogle sokrajane, ob koncu leta pa bodo imeli družabno srečanje. Za zdaj šteje društvo 147 članov, od tega 42 s Kuzme, 32 iz Gornjih Slaveč, 36 z Doliča, 13 iz Matjaševec in 24 s Trdkove. (J. Ž.)
Turnišče
V župniji Turnišče so s 1. avgustom dobili novega kaplana. To je Slavko Haložan, rojen na Ptuju, ki je doslej deloval v Šoštanju. Dosedanji turniški kaplan Janko Babič pa je bil premeščen v šoštanjsko župnijo.
Po določilih cerkvenega prava so kaplani župnikovi sodelavci in pod njegovo oblastjo delujejo v pastoralni službi. Imenuje jih škof. (Š. S.)
V Mali Nedelji so praznovali
Milijoni za črni trak
Predsednik KS in župan se nista razumela
H spomin na 15. september 1867. leta, ko je bila v Mali Nedelji tako imenovana »beseda« (zadnje veliko zborovanje pod milim nebom pred začetkom slovenskih taborov), praznuje krajevna skupnost Mala Nedelja svoj praznik. Minulo nedeljo je bil šesti po vrsti. Prihodnje leto bo morda to že občinski praznik, kajti območje želi postati občina.
Prireditev se je začela z mimohodom konjenikov, muzikantov, gasilcev, predstavnikov drugih društev in kočijo, v kateri sta se peljala domača vinska kraljica Marija Zmazek in predsednik društva vinogradnikov Mala Nedelja Danilo Horn.
Predsednik krajevne skupnosti Vilko Vajda je povedal v krajšem nagovoru, da s to slovesnostjo uradno odpirajo 5.070 metrov cest, ki so jih zgradili v zadnjem obdobju. Naložbe so stale sedemdeset milijonov, od tega so dobili na raznih državnih razpisih sedemnajst milijonov, drugo pa so zbrali sami v krajevni skupnosti, veliko tudi na podlagi individualnih pogodb. Zgodilo se je tudi, da je občan primaknil za ceste milijon tolarjev.
Drugi govornik je bil ljutomerski župan Jože Špindler, ki je •popravil« predgovornika, saj je dejal, da je dala občina za malo-nedeljsko območje sedeminšestdeset milijonov, zato ji ni mogoče ničesar očitati. Predsednik KS Mala Nedelja (in verjetni prihodnji župan) Vilko Vajda se na pripombo ni odzval javno, pač pa je novinarju povedal, da je občina res dala denar, vendar ne za ceste, ampak za prvo fazo obnove kulturnega doma, regulacijo Bukovnice...
Številne Malonedeljčane in okoličane, ki so se sešli, dasirav-no je bilo v tistem času več kot trideset stopinj, sta pozdravila še križevski župan Feliks Mavrič in ljubljanska županja Vika Potočnik, sicer malonedeljska rojakinja. Dejala je, da ima malo treme, ko mora javno nastopiti pred sokrajani. Spomnila se je svojega otroštva, čestitala ob krajevnem prazniku in povabila vaščane, da
Pravna država?
Ob parcelo in služnostno pot
Neverjetno: do svoje parcele bi lahko prišel najceneje, če bi jo - kupil
omačija Cirila Jakšiča v Murščaku je sicer ob asfaltirani cesti, toda kaj, ko je stavba na strmem pobočju, zato je do nje težko priti s te strani...
5.	januarja 1979- leta je sklenil z Vinogradniškim gospodarstvom Kapela, ki ga je zastopal tedanji direktor Tone Škvarč, pogodbo, v kateri je med drugim zapisano:
»Vinogradniško gospodarstvo Kapela (VGK) je upravičenec uporabe parcel številke 396/5, 396/6 in 396/7, k. o. Murski Vrh, kjer je vknjižena družbena lastnina ... Ciril Jakšič je lastnik in dejanski posestnik parcel 397/ in 185 v k. o. Murski Vrh - Zasedi ... Ciril Jakšič je do sedaj uporabljal posebno pot do svoje domačije, dokaj neravno in strmo, zato mu VGK daje v korist njegove domačije... služnostno pravico hoje, vožnje in gonje živine prek parcelnih številk 396/5,
Odličje Cirilu Voršiču sta izročila predsednik KS Vilko Vajda in predsednica TD Milica Bezjak. - Foto: Š. S.
ob obisku Ljubljane vsekakor tudi potrkajo na njena (županjina) vrata.
Prireditve v Mali Nedelji si ni mogoče zamisliti brez ljudskih pevcev Malonedeljskih fantov. Zapeli so dve pesmi. Prav tako dve so »urezali« pevci iz Ključa-rovec. Tudi ti so zelo dobri. Oboji so bili seveda nagrajeni z aplavzom. Enako tudi šolarja: Matej, ki je zaigral na harmoniko, in Mateja, ki je prebrala dve pesmi. Zadnja je bila o klopotcu, spesnil pa jo je domačim Ludvik Rudolf. Na prireditvi sta krajevna skupnost in turistično društvo Mala Nedelja podelila Cirilu Voršiču iz Drakovec posebno (okvirjeno) priznanje za prizadevnost pri organiziranji prikaza starih običajev in predstavljanje domačega kraja na prireditvah. Vsega tega seveda ne dela sam, am-
Zakonca Jakšič z Murščaka sta ostala brez svoje parcele in brez služnostne poti po gornjem delu pobočja. Na oboje zdaj
lahko le še gledata. - Foto: Š. S.
396/6 in 396/7, in sicer po ti-
drugega, kot da je najel bager in
pak s pomočjo vaščanov. Skupina je bila ne več žetvah in mlač-vah, predstavila pa je tudi skoraj že izumrle obrti: kovaštvo, so-darstvo, čevljarstvo, sotlarijo... Ciril Voršič, sicer hišnik na OŠ v
Mali Nedelji, je tudi zbiratelj raznih predmetov in na svoji domačiji ureja muzej.
Malonedeljsko prireditev so popestrili trije padalci aerokluba Ptuj. Dva sta pristala na veselišč-nem prostoru, eden pa nedaleč od prostora, kjer je stal drog, na katerega so v nadaljevanju prireditve nataknili klopotec, simbol bližajoče se trgatve. Tudi na ma-lonedeljskem območju imajo veliko vinogradnikov, vinogradniško društvo in kraljico ter še veliko neprodanega vina. Na prireditvi je pripravilo vinogradniško društvo pokušino ducat vzorcev vin in ni jih bilo malo, ki so jih res pokusili, na poznejši vinogradniški veselici pa so pili predvsem - pivo in brezalkoholne pijače. Na žalost vinogradnikov je tako tudi drugje.
Štefan Sobočan ■
stem delu, kjer po naravi že obstaja cestišče - kolovozna pot -z dovoljenjem, da se pri navede
nih nepremičninah vknjiži služnostna pravica za sedanjega in vsakokratnega prihodnjega lastnika teh zemljišč. - Ciril Jakšič daje VGK v zameno za navedeno služnost parcelo številka 396/8 z dovoljenjem, da se odpiše od te
meljnega vložka in pripiše kot družbena lastnina s pravico upo
rabe VG Kapela.«
Na podlagi te pogodbe je Ciril Jakšič pridobil novo pot do svoje domačije. Ta se kakih sto metrov prej odcepi od glavne ceste in se postopoma vzpenja.
Potem (1991. leta) je prišla denacionalizacija in vinogradniške parcele VG Kapela, čez katere (na samem vrhu) mu je bila dovoljena služnostna pravica, so prešle nazaj v last in posest prvotnega zasebnega lastnika. Ta jih je prodal. Eno od njih je kupil Jakšičev prvi sosed Janko Križanič in kmalu zatem se je pojavil pri odcepu ceste (Jakšičevi služnosti poti) prometni znak, s katerim je prepovedana vožnja po tej poti. Pozneje je sosed postavil na služnosti poti (na meji med svojo in Jakšičevo domačijo) še ograjo in neke druge fizične ovire. Cirilu Jakšiču ni ostalo nič
Ob dnevu svetega Štefana je bila minulo nedeljo v nekdanji vojašnici na Hodošu tradicionalna prireditev z naslovom Srečanje v Orsegu in podnaslovom Srečanje madžarskih kulturnih društev. Organizatorji so bili trije: Kulturno društvo Orseg s Hodoša, Madžarska narodna samoupravna skupnost občine Hodoš in Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave. Gostje, ki jih je pozdravil tudi hodoški župan Ludvik Orban, so lahko uživali ob kulturnem programu, glasbi, jedači in pijači. - T. K.
si dal narediti ob svoji hiši novo dovozno pot. Za to je pridobil ustrezna dovoljenja, dela in pa
pirji pa so ga stali več sto tisočakov.
Oškodovani Jakšič (izgubil je parcelo, ki jo je zamenjal za služnostno pot; onemogočeno pa mu je tudi koriščenje služnosti) je najel odvetnika in začelo se je
večletno pravdanje. Najprej se je obrnil na Sklad kmetijskih zem-
Ijišč in gozdov, na katerega so po ukinitvi družbene lastnine prenesene nepremičnine, tudi prvotne površine VG Kapela. Zahteval je vrnitev svoje parcele, ki jo je 1979- leta zamenjal za služnostno pot. Od tam so mu sporočili, da pogodba o služnosti med njim in VG Kapela ne predvideva, da bi mu po ukinitvi služnosti vrnili parcelo oziroma da zemljišče, ki ga je VG Kapela kot bremen prosto pogodbeno preneslo na Sklad, ne more biti predmet prodaje, saj predstavlja del zaokroženega kompleksa. Zanimivo: parcelna številka 396/ 8 (zemljišče, ki ga je zamenjal za služnost) je vpisana v zemljiško knjigo. Gre za površino 385 kvadratnih metrov. Pogodbeno dogovorjena služnost na parcelah VGK 396/5, 396/6 in 396/7 pa ni vpisana. Če bi vpis bil, potem
ga tudi denacionalizacijski postopek ne bi mogel izničiti, torej bi se Ciril Jakšič lahko vozil po svoji »zgornji« poti, seveda če ne bi bilo ovir (prometni znak prepovedan promet in fizična zapora na sosedovi meji). •>
Zadeva je zelo zapletena in Ciril Jakšič bi »najlažje« spet prišel do svoje parcele tako, da bi jo (ko so bila zemljišča še naprodaj) kupil. Odvetnik mu je svetoval, naj tega ne počne, in da bosta uspela s tožbo. Če ga ne bi poslušal (kupil bi svojo parcelo), bi jo zdaj imel in bil bi še finančno na boljšem, saj bi za parcelo moral odšteti manj, kot pa je stalo poznejše jalovo pravdanje. Radgonsko sodišče je žal ugotovilo, da sporne parcele niso dolžni vrniti. To je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru in ga tudi »podučilo« o možnosti nadaljnjega pravdanja v zvezi s služnostno pravico.
Ciril Jakšič je zdaj vložil na Državno tožilstvo R Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti, čeprav se zaveda, da se najbrž ne bo zgodil »čudež«. Kak čudež: pravica, ki jo tako dolgo išče in za katero je potrošil že lepe kupčke denarja, bi morala zmagati. Zadnje čase je sicer postal pesimist: ne računa več„da bo zadoščeno pravici, čeprav skoraj ne more biti res, da bi ostal zaradi zakonov Slovenije ne le ob služnost, ampak tudi ob svoje zemljišče. Pa kaj bi o tem: tudi to se utegne zgoditi, kajti Ciril Jakšič, ki ima skromno pokojnino, ne namerava dajati denarja še naprej za odvetnika, kolke ..., skratka pravdanje, od katerega ni koristi.
»Bodi moj primer v poduk drugim ljudem, ki naj dobro premislijo, ali se splača itiy pravdo, ali pa je morda bolje ,požreti’ nepravičnost,« opozarja.
Štefan Sobočan ■
VESTNIK NA
www.p-inf.si
Podjetje za iBlormiranje, d. d., UL a. Novaka 13. Murska Sobota
VESTNIK 23- avgust 2001 LOKALNA SCENA
5
Začetki gasilstva na Murskem polju
Zmeda med gasilci v Prlekiji
Potrebe po socialnih stanovanjih
»Stari dokumenti ne lažejo«
asilstvo na vasi je že od nekdaj združevalo ljudi v skupnem boju proti številnim požarom in prvi pojav organiziranega delovanja gasilcev ^sledimo v drugi polovici devetnajstega stoletja, najprej v mestih, pozneje pa so se začela na vasi oblikovati prostovoljna gasilska društva. Denis Raj iz Sp. Krapja, ki je v tamkajšnjem gasilskem domu uredil muzej Začetki slovenskega gasilstva na Murskem polju, pa se danes, več kot sto let po ustanovitvi prvih društev, ne strinja z vsemi letnicami, ki naj bi označevale leto začetkov delovanja posameznih društev, sporni pa naj bi bili še nekateri podatki o delovanju.
Denis se opira na številne stare časopisne prispevke, na razne zapiske ter na devetdeset let staro literaturo (Dvajsetletnica gasilstva na Murskem polju, izdana leta 1912). Iz njih je razvidno, da se je v Ljutomeru ustanovilo gasilsko društvo leta 1873 (uradni podatek PGD Ljutomer pa je, da se je društvo ustanovilo 1871. leta), vendar so poveljevali v nemškem jeziku. Prvo slovensko društvo naj bi se tako oblikovalo na Cvenu (7. maja 1892) s štirimi oddelki (Cven, Zgornje Krapje, Mota in Spodnje Krapje). Potem so se ustanovila še gasilska društva Križevci pri Ljutomeru (12. maja 1892), Lukavci, Ključarovci in Pristava - Stročja vas, pozneje pa še Cezanjevci, Bučečovci, Ilja-ševci, Veržej, Noršinci - Babinci, Kokoriči, Grlava - Banovci, Bunčani in Stara Nova vas. Največja
pobudnika za ustanovitev gasilskega društva na Cvenu sta bila Josip Karba iz Zg. Krapja, oče slovenskega gasilstva na Murskem polju, in Jože Rajh z Mote. Dve leti po ustanovitvi cvenskega društva je bilo že štirinajst društev in na pobudo Karbe so ustanovili Zvezo prostovoljnih gasilskih društev v političnem okraju Ljutomer, ki naj bi imel sedež na Cvenu pod okriljem cvenskega gasilskega prapora. Prvi načelnik zveze je bil Jože Rajh, prvi tajnik pa Josip Karba.
Iz tega naj bi sledilo, da je cvenski prapor eden od starejših oz. kar najstarejši v Sloveniji (iz leta 1894), čeprav ljutomersko PGD trdi, da imajo najstarejši prapor v Sloveniji (iz leta 1927). Sporna naj bi bila tudi letnica ustanovitve PGD Veržej, saj člani trdijo, da imajo najstarejše slovensko gasilsko društvo na Murskem polju (z letnico 1880), čeprav je v Karbovih zapiskih zabeleženo, da se je najprej ustanovilo GD Cven, v Veržeju pa šele 1894. Tukaj pa so še težave vseh tistih društev, ki so se ustanovila skupaj po vaseh in so se pozneje odcepila, vendar vsem ne priznavajo za začetek delovanja letnice dejanske ustanovitve, pač pa letnico odcepitve. Eden od takih primerov je PGD Noršinci - Babinci z letnico ustanovitve (1898), s tem da se Noršincem upošteva leto 1898, Babincem pa leto 1929- Drugi tak primer je nekdanje GD Cven, ki je od vsega začetka vključevalo štiri vasi, zdaj pa ima le PGD Cven
priznano to letnico ustanovitve (Cven 1892, Mota 1893, Zg. Krapje 1928 in Sp. Krapje 1937).
Stanko Hunjadi, predsednik PGD Ljutomer in poveljnik Zveze PGD UE Ljutomer, se strinja, da je Josip Karba iz Zg. Krapja oče slovenskega gasilstva na Murskem polju, vendar pa sam s podrobnimi podatki iz preteklosti ni seznanjen. Po uradnih podatkih je ljutomerski prapor najstarejši v Sloveniji in ga hranijo v gasilskem muzeju v Metliki. Imajo pa še en prapor iz leta 1871,
Gasilsko društvo Cven - Krapje - Mota iz leta 1893 (fotografija dokazuje, da so imeli svoj prapor, to pa je zabeleženo tudi v zapiskih Josipa Karbe, ko opisuje blagoslovitev prapora 4. maja 1893 v Ljutomeru; ob tej priložnosti je bila tam slovesna prireditev z množico ljudi).
ko so poveljevali v nemškem jeziku (čeprav so na njem slovenske besede), vendar pa tudi predsedniku ni jasno, zakaj tega prapora niso upoštevali kot prvega. Predsednik Hunjadi še dodaja, da se pri letnicah rado zaplete in je veliko napačnega tolmačenja. Kar nekaj je npr. primerov, ko je bila požarna obramba dvajset let or-
Zdravilo Lipobay so zaradi stranskih učinkov v kombinaciji pobrali z lekarniških polic
Uživalo ga je več kot tisoč bolnikov
emška farmacevtska družba Bayer AG je umaknila z vseh trgov, razen Japonskega, iz prometa zdravilo za uravnavanje maščob v krvi lipobay ali z generičnim imenom cerivastatin. Za tak ukrep se je odločila zaradi sporočil o škodljivih učinkih in umrlih bolnikih v Ameriki, ki so omenjeno zdravilo sočasno uporabljali z gemfibrozilom, pri nas je tovarniško ime tega zdravila elmogan. Tudi slednje zdravilo se uporablja za uravnavanje maščob v krvi. Ugotavljali so namreč, da se je pri jemanju zdravil v tej kombinaciji povečala pogostost rabdomiolize ali vnetja mišic, ki je za bolnika lahko smrtno nevarno.
Predpisovali so ga zaradi njegovih prednosti
Lipobay je zdravilo, ki pomembno vpliva na znižanje holesterola v krvi, manj pa učinkuje na trigliceride. Z zniževanjem holesterola se namreč zmanjša možnost sprememb na ožilju, to pa pomeni, da se zmanjša ali odloži nastanek srčnega infarkta, možganske kapi, zamašitve žil na nogah in zaradi tega njihova amputacija. V skupino statinov, kamor spada lipobay, sodijo še.druga zdravila, vendar je umaknjeno zdravilo novejše in ga v Sloveniji zdravniki predpisujejo dve do tri leta. »V naši regiji se je predpisovalo zdravilo, v primerjavi s Slovenijo, v visokem odstotku,
Najpomembnejši pobudnik slovenskega gasilstva na Murskem polju Josip Karba iz Zg. Krapja (živel med letoma 1854 in 1924).'
ganizirana že pred društvom, vendar se to ne šteje za društveno letnico. Problem pa je tudi, da je bilo veliko starih zapiskov izgubljenih in uničenih, ki bi npr. dokazovali, katero društvo je prvo poveljevalo v slovenščini, ponekod pa so bila slovenska povelja že prej, vendar so delali v ilegali.
Tako se PGD Ljutomer in tamkajšnja Zveza opirata na podatke Gasilske zveze Slovenije, še posebej pa na njihov XII. kongres, ko so izdajj. knjigo, v kateri so navedene letnice ustanovitve gasilskih društev Gasilske zveze Ljutomer. Denis Raj pa ob tem pravi, da tudi Gasilska zveza Slovenije pri teh letnicah ni bila dovolj natančna,
V Pomurskih lekarnah so izdali do konca julija približno pet tisoč petsto škatlic lipobaya z vrednostjo 0,2 mg ter dva in pol tisoč škatlic zdravila z vrednostjo 0,4 mg. Skupaj torej sedem in>pol tisoč škatlic. Škatlica zadostuje za enomesečno terapijo, in ker zdravnik lahko predpiše zdravilo za pol leta, to pomeni, da je uživalo zdravilo li-pobay v Pomurju več kot tisoč bolnikov.
saj je prepričan, da niso dovolj podrobno raziskali zgodovinskih dejstev in so upoštevali le podatke, ki so jih dobili od posameznih društev. Tako bi želel, da zgodovinarji raziščejo stare dokumente in skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije enkrat za vselej uskladijo vse sporne podatke, saj odgovorni veliko
krat kar zanikajo njegove trditve, vendar pa mu svojih ne dokažejo s potrebnimi argumenti. Kakor koli že, ob tolikšni zmedi in odprtih vprašanjih bi bilo vsekakor treba preveriti vsaj podatke arhiva v Gradcu o registraciji društev, s čimer bi se popravila morebitna krivica nekaterim društvom.
Darja Tibaot ■
saj je imelo pred drugimi zdravili iz iste skupine številne prednosti. Ker ne obremenjuje jetrnega encima, tako kot druga zdravila, naj ne bi bilo toliko interakcij med posameznimi zdravili. Naši bolniki pa žal morajo jemati več zdravil hkrati in se njihovi učinki lahko izbijajo ali so nepredvidljivi, zato je bil za sladkorne bolnike, ki jemljejo veliko različnih ždravil, zelo ugoden,« je o vzroku za predpisovanje lipobaya v Pomurju pojasnila Nataša Bedernjak, dr. med. spec., z internega oddelka murskosoboške bolnišnice.
Stranski učinki so mogoči tudi pri drugih zdravilih za uravnavanje maščob v krvi
Že doslej je bilo znano, da je kombinacija statinov s fibrati, v to skupino sodi tudi gemfibro-zil, nevarna in se zato predpisuje v skrajnih primerih s posebno previdnostjo ter zdravnikovim tehtanjem med koristmi in škodljivostmi.
»Kot najhujši stranski učinek je rabdomioliza, torej propad in
Dvajset uvrščenih na čakalno listo
Sako pomembna je streha nad glavo, se zavemo šele takrat, ko je nimamo. Usoda je taka, da si marsikdo ne more zagotoviti osnovnih življenjskih potreb. Stanovanja gotovo sodijo mednje. Na letošnji razpis za socialna stanovanja Stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota se je prijavilo 31 prosilcev, 20 jih je izpolnjevalo pogoje, zato so jih uvrstili na listo čakajočih in jih razvrstili po prednostnem vrstnem redu. Lista bo dokončno potrjena in objavljena septembra, v glavnem pa čakajo na stanovanja mlade družine z otroki, samohranilke in tudi posamezniki. Soboška občina ima skupaj 395 stanovanj, od tega jih je 260 socialnih.
Dejstvo pa je, da trenutno nimajo nobenega prostega stanovanja, zato bodo prosilci, ki so uvrščeni na listo, stanovanje dobili takoj, kakor hitro se bodo obstoječa socialna stanovanja sproščala. Razveseljivo je, da so doslej vsako leto uspeli razdeliti ključe vsem, ki so se uvrstili na čakalno listo.
Žal pa so na Stanovanjskem skladu odvisni le od obstoječih stanovanj, saj o novogradnji letos, pa verjetno tudi v prihodnje ne razmišljajo. V minulih letih so sezidali dva večstanovanjska objekta, in sicer v Razlagovi in Stari ulici, s čimer so pridobili 82 neprofitnih stanovanj. »S tem smo rešili stanovanjski problem tudi tistim prosilcem, ki sicer nimajo najnižjih dohodkov, vendar je ta možnost še vedno ugodnejša kot najem stanovanja na trgu, kjer so najemnine profitne in lastniki zahtevajo plačilo vnaprej,« je povedala Andreja Kuhar, direktorica Stanovanjskega sklada.
Zaradi teh dveh gradenj mora sklad dobršen del svojega proračuna namenjati za vračanje kreditov. Novogradnje ne načrtujejo, razmišljajo pa o nakupih stanovanj za socialne potrebe, saj je to še vedno najcenejša način, kako reševati to problematiko, poleg tega pa bodo iskali tudi druge možnosti.
Prav gotovo bi bil proračun lahko nekoliko večji, če bi najemniki socialnih stanovanj poravnali najemnine,'dolga se je namreč v zadnjih letih nabralo za 14 milijonov tolarjev, če prištejemo še neplačane najemnine za neprofitna stanovanja, pa znaša le-ta 16 milijonov tolarjev. Nekateri posamezniki najemnine ne plačujejo, čeprav je mesečna najemnina precej nizka, za dvosobno stanovanje, ki ima centralno kurjavo, je treba plačati od 12 do 15 tisoč tolarjev.
Kljub vsemu ugotavljajo1, je povedala Kuharjeva, da so po letu 1995 in po ustanovitvi Stanovanjskega sklada uspešno reševali stanovanjsko problematiko, saj so vsako leto uspeli razpisati listo za socialna stanovanja. Na začetku se je prijavljalo 80 do 100 prosilcev, nato pa vsako leto manj, tako je od leta ’99 vsako leto deset prosilcev manj. Na njihove razpise pa se prijavljajo mnogi, ki nimajo pogojev, ali so brezposelni ali prejemajo le socialno pomoč.
Ugotavljajo tudi, da se prijavljajo na razpise občani iz drugih pomurskih občin, kajti le redke občine rešujejo stanovanjske probleme, vedno pa so pri njih pripravljeni priskočiti na pomoč, če drugače ne, vsaj z informacijami.
A. Nana Rituper Rodež ■
vnetje mišičevja. Povzročijo jo lahko fibrati, še posebej v kombinaciji s statini. Na to neugodno kombinacijo so že doslej opozarjale vse farmacevtske družbe, Bayer AG pa je od marca posebej opozarjal, da naj se izogibajo tej kombinaciji. Za rabdomiolizo je značilno, da se bolečine najprej pojavijo v zgornjih mišicah rok in nog, ki se potem lahko razširijo na vse mišičevje telesa,« je povedala o znanih stranskih učinkih imenovanih zdravil sobesednica. To torej pomeni, da obstaja možnost rabdomiolize kot stranskega učinka tudi pri drugih zdravilih za uravnavanje maščobe v krvi.
Zakaj je potem družba Bayer AG zdravilo umaknila iz prometa? FDA, neodvisna organizacija za nadzor farmacevtskih in prehrambenih izdelkov kakor tudi katera druga neodvisna inštitucija takega navodila ni izdala, ampak je družba to storila iz preventivnih razlogov. Znano je namreč, da je v Ameriki umrlo enaintrideset bolnikov, dvanajst je prejemalo kombinacijo zdravila lipobay z genfibrozinom, devetnajst pa je jemalo zdravilo v dnevnem odmerku 0,8. V Sloveniji
sta zaradi nevarne kombinacije zbolela dva bolnika, vendar sta se oba uspešno pozdravila.
Odmerek 0,8 je dovoljen tudi pri nas, vendar je bilo v Pomurju teh bolnikov zelo malo. In kako naj ravnajo sedaj? Ga zavržejo?
Pri zdravniku se morajo oglasiti bolniki z višjim odmerkom zdravila
»Bolniki, ki so dnevno prejemali odmerek zdravila 0,2 ali 0,4, lahko zdravilo brez bojazni uživajo še naprej in jim ni treba iti k zdravniku. Ob prvem rednem obisku pri njem pa jim bo ta predpisal podobno zdravilo, ki pa ima lahko - tega se moramo zavedati - tudi stranski učinek,« je povedala Nataša Bedernjak, dr. med.
Drugače pa je z bolniki, ki so doslej uživali lipobay v kombinaciji z elmoganom. Ti in pa tisti, ki so jemali odmerek 0,8, se morajo oglasiti pri zdravniku, po naročilu farmacevtske družbe pa jih v bolnišnici že tudi iščejo v kartotekah bolnikov.
Majda Horvat ■
6 GOSPODARSTVO 23. avgust 2001 W

Iskrica
»Smešni bi bili, če se ne bi pripravljali na gradnjo avtocest in te priložnosti ne bi poskusili izkoristiti.« Te besede je izrekel Anton Brodnjak (vodja projekta severovzhodna Slovenija) v intervjuju za Vestnik pred leti, ko so se na gradnjo šele pripravljali. Danes, ko so na teren^i že stroji in je dnevno potrebnih 6 tisoč kubičnih metrov gramoza, se na Darsu delajo francoza in pravijo, da o
podizvajalcih in dobaviteljih materiala odloča glavni izvajalec (SCT ali Primorje).
Kolikorpoznam:g. Stanka Polaniča, bo Pomgrad kar dobro izkoristil priložnost in ne bo izpadel »smešen«, ampak dokaj resen pogajalec, ki pozna predpise in vse zvijače gradbenikov. Z Abdonom Peklajem z Darsa, odgovornim za pri-
Smešni ali resni?
pravo in izvedbo vseh projektov v Sloveniji, sta bila sošolca; z Antonom Brodnjakom se poznata še iz časov Konstruktorja. Dars in DDC gostujeta v Pomgradovi zgradbi (prejje bil tam Pomgrad - Nizke gradnje), v neposredni bližini impozantne nove upravne zgradbe Pomgrada ob Bakovski cesti, v bližini gramoznice in asfaltne baze. Na vprašanje, ali jih g. Polaničše ni povabil na kavo, sem dobila zanimiv odgovor: »Seveda nas je povabil, že nekajkrat. Natančno vemo, kje ima pisarno, tisto okno tam gor... Nismo še šli. Saj razumete, kdo gre h komu najprej na kavo!«
Razumemo lahko, toda po svoje. V glavnem: nekje se gredo igrice, drugje se gredo vojno, spet ob naslednji priložnosti pa se bodo pogovorili kot prijatelji. Kdo je za kaj pristojen, komu kaj pripada, kdo bo dobil več? Težko, da bi nekdo, ki je zgolj stranski in občasni opazovalec, lahko ugotovil, kdo ima v teh prerekanjih prav in kdo ne. Je res vse v pristojnosti glavnega izvajalca? Zakaj se je moral Dars dodatno registrirati, saj se ve, s kakšnim namenom je bila Družba za gradnjo avtocest ustanovljena - s sedežem v Celju naj bi skrbela za pravično in racionalno trošenje zbranega in sposojenega denarja za potrebe gradnje avtocest. Danes je to postala družba, ki se ukvarja še z marsičim, ne le z načrtovanjem in gradnjo avtocest.
In še: kaj je boljše za pokrajino, da se v njej črpa čim več gramoza ali čim manj? Glede na to, kako je Prekmurje majhno, bi morali težiti k temu, da bi se krajina čim manj uničevala, skrbeti bi morali za vsak kvadratni meter zemlje. Mi pa težimo k čim večjim gramoznicam (ki so videti s satelita kot velike črne luknje v pokrajini), čim večjim avtocestam in čim večjemu številu železniških prog!
Kaj je resnično dobro za krajino in ljudi, se pri takih velikih gradbenih biznisih, ko gre za milijarde, nihče ne vpraša.
Bernarda B. Peček ■
Čistilna naprava v Lendavi že končana, občina pa z EU za kanalizacijsko omrežje ni prejela niti soglasja
Krivijo Evropo
Manjkajočo vodo za delovanje čistilne naprave bo Lek moral zagotoviti iz drugih virov
Lendavi so načrtovali, da bi potekala gradnja kanalizacijskega omrežja vzporedno z gradnjo čistilne naprave. Toda čistilna naprava je že začela s poskusnim delovanjem, medtem ko občina za projekt gradnje kanalizacijskega
omrežja iz Bruslja še ni prejela niti soglasja, da bi mogla objaviti mednarodni razpis za izbiro izvajalca. Od kanalizacijskega omrežja v dolžini 55 kilometrov je zgrajen le odtočni kanal za
Lek ter za vas Trimlini, tako da bodo morali manjkajočo vodo za delovanje čistilne naprave pri Leku zagotoviti iz drugih virov.
dava. »Zaradi zmanjšanja tega rizika smo ustanovili podjetje, ki bo projekt izpeljalo tu-
Štefan Šomen
»To se ni zgodilo po naši krivdi, saj smo pravočasno predložili dokumentacijo,« je povedal direktor Komunale Lendava Štefan Šomen. Potrebno dokumentacijo za mednarodni razpis za gradnjo kanalizacijskega omrežja so lani decembra predali na ministrstvi za finance ter okolje in prostor ter delegaciji EU s sedežem v Ljubljani, ki mora dati pred objavo mednarodnega razpisa svoje soglasje. Toda pristojni so dali projekt za dobrega pol leta na hladno. Najeti strokovnjaki EU so Lendavo obiskali šele v začetku julija in si podrobneje ogledali tako papirno dokumentacijo kot to, kakšen bo projekt videti v naravi, pred nekaj dnevi pa so tudi prejeli dopis, po katerem bodo potrebni določeni popravki. Pri-pravljalec dokumentacije je Len-davčanom zagotovil, da bodo manjše korekcije projekta lahko pripravili v nekaj dneh.
»Mi vsekakor računamo, da bi postopek z objavo mednarodnega razpisa in izbiro izvajalca končali spomladi prihodnje leto, da bi potem lahko začeli tudi z izvedbo I
projekta,« je povedal sogovornik.
Občina Lendava je namreč s projektom gradnje kanalizacijskega omrežja kandidirala za bruseljska sredstva v višini pet milijonov evrov ali okoli milijardo tolarjev iz sklada ISPA, namenjenega za transportne in okoljske projekte, gradnja celotnega omrežja pa naj bi jih stala 2,3 milijarde tolarjev. Projekt sta potrdila februarja letos s podpisom finančnega memoranduma minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter veleposlanik in vodja delegacije Evropske komisije v Ljubljani Erič van der Linden. Podpisan dokument na ravni države je torej jamstvo, da bo Lendava odobren denar tudi dobila.
Za izvedbo projekta je Komunala Lendava v dogovoru z občino Lendava ustanovila podjetje Kanaling, d. o. o., v katerem je tudi stoodstotni lastnik. Vrednost projekta namreč nekajkrat presega letni obseg poslovanja Komunale Lendava, zato bi povzročile morebitne finančne težave pri njegovi izvedbi težave tudi v poslovanju Komunale Len-
di, če bi prišlo do pomanjkanja sredstev. Lahko si bo najelo manjkajoča finančna sredstva, ki pa ne bodo bremenila poslovanje podjetja Komunala,« je pojasnil razlog za ustanovitev hčerinskega podjetja prvi mož Komunale. Kanalizacijsko omrežje bodo morali dokončati v treh letih, po načrtu zbiranja sredstev za gospodinjstva pa naj bi slednja svoj prispevek poravnala v petih letih. Že ta časovni razkorak kaže, da bo za tekočo izvedbo projekta najverjetneje treba najeti posojilo.
Podjetje Kanaling pa že tudi zbira sredstva občanov, ki so pristopili k podpisu pogodbe. Ponudbo za sofinanciranje priključka na kanalizacijo v občini je prejelo okoli devetdeset odstotkov vseh gospodinjstev (zunaj omrežja bodo ostale zaradi nizke lege vasi Pince, Pince-Marof in Benica), toda odziv je bil v povprečju skromen, od kraja do kraja zelo različep, Delež podpisnikov se giblje od trideset do sedemdeset odstotkov.
»Mi smo pričakovali večji odziv, še posebej zato, ker je vrednost prispevka, ki znaša tisoč
petsto mark, najnižja v Pomurju. Verjetno ni Občine, ki bi imela cenejši priključek, kot je naš,« je povedal Štefan Šomen. Razlogi za to pa naj bi bili različni. Da pa bi bila ponudba sprejemljiva za večino krajanov, bodo odgovorni skupaj z občino sprejeli ustrezne ukrepe. »Možnosti je več, za katere se bomo odločili, sedaj ne morem reči, saj to niti ni odvisno od nas, ampak bodo o tem razpravljali ustrezni občinski organi,« je povedal sogovornik.
M. H. ■
Za zaposlovanje pet razpisov
Sofinancira-
no delo pripravnikov
inistrstvo za delo je objavilo skupaj z Zavodom za zaposlovanje Slove-
nije pet pomembnih razpisov, sicer za delodajalce, ven-
Pomurje bo še imelo brezcarinske prodajalne
dar z namenom pospeševanja dodatnega zaposlovanja in izobraževanja (Ur. list št. 67).
M
Neomejeni nakupi in vračanje DDV-ja
Po 21. septembru bodo PCP-ji v G. Radgoni, Gederovcih in Kuzmi postali Kompas Shopi, napisi Duty Free Shop pa ostajajo na Hodošu, v Dolgi vasi in na drugih »neevropskih mejnih prehodih«
rezcarinske prodajalne ali Duty Free Shopi na mejnih prehodih Slo-
venije s sosednjimi državami so se deset let odpirali in skoraj toliko časa zapirali. Njihov pojav je že od vsega začetka sredi osemdesetih let močno motil avstrijske trgovce. To smo še posebej opazili pri naših najbližjih sosedih v Gornji Radgoni, ki so brezcarinske prodajalne v Gornji Radgoni (drugi PCP na slovenski meji je bil odprt prav v G. Radgoni), Gederovcih (od 1986 leta) in Kuzmi (od 1989) obtoževali za močno zmanjšanje prometa v svojih trgovinah s pijačami in tobačnimi izdelki in odpuščanje delavcev. Tega niso pozabili omeniti ob vseh srečanjih politikov in gospodarstvenikov.
Zaradi usmeritve slovenske politike, ki upošteva zahteve sosednjih držav, so se morali v Kompasu MTS kljub dolgoletni bitki ih tehtnim dokazom, da so PCP-ji za slovensko gospodarstvo velikega pomena, ukloniti (češki politiki tega niso storili). Vsaj negotovosti je konec, z 21. septembrom bodo začeli poslovati kot navadne trgovine. PCP-ji so bili pomembni tudi za slovensko
»IM!
Kompas Shop je novo ime za brezcarinske prodajalne v G. Radgoni, Gederovcih in Kuzmi. Cene naj bi bile kljub vsemu nižje, tujce pa naj bi pritegnila možnost vračanja DDV-ja.
EINGANG
Prepovedan prehod I
Dovoljeno za stanovalce
turistično gospodarstvo; po njihovi zaslugi so postali prehodi meje s Slovenijo že v času nekdanje SFRJ bolj človeški in estetski, poskrbeli pa so tudi za primerne informacije. Očitno so preveč vneto prodajali blago brez carin in dajali vse potrebne informacije, kajti avstrijski in italijanski trgovci se z njimi nikoli
niso mogli sprijazniti. Avstrija je 1995. sprejela zakon o omejenem vnosu cigaret v državo, to pa jim je močno zmanjšalo promet. Pa vseeno so se uspeli obdržati in so vsako leto prilagajali in dopolnjevali ponudbo.
Septembra bodo videli, ali bodo preživeli tudi ta udarec - Kompas MTS je že maja napise Duty
Free Shop v G. Radgoni, Gederovcih in Kuzmi zamenjal z napisi Kompas Shop, zamenjati pa so morali tudi celoten računalniški program. Nespremenjeni bodo ostali PCP-ji na Hodošu, v Dolgi vasi, Pincah in Petišo-vcih. Trgovinam v notranjosti niso konkurenčni, trdijo v Kompasu MTS, kajti kupci še vedno
potrebujejo potni list ali osebno izkaznico, da pridejo do njihove trgovine. Pogoji poslovanja so iz leta v leto slabši, konkurenčnih prednosti ni več (bencin se vedno bolj draži, tudi cena hrane v gostinskih lokalih za avstrijske turiste ni več tako ugodna), zato pa naj bi bile po dogovoru z dobavitelji cene atraktivnejše, pri tujih kupcih pa naj bi »vžgalo« predvsem vračanje DDV-ja pri nakupu nad tisoč šilingov. Zdaj ne bo več omejitev pri nakupih, zato se bo marsikomu splačalo kupiti nekaj litrov žganih pijač in nekaj »stek«, da bo dobil vrnjen 19-odstotni prometni davek.
Bernarda B. Peček ■
Ko je hudo, me pokliči!
noč in dan!
Klic j« brezplačen, omogoča ga
Prvi razpis se nanaša na nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest, s katerim želijo pospešiti gospodarski razvoj na manj razvitih območjih in prispevati k odpravi posledic naravnih nesreč. Drugi je namenjen sofinanciranju izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetjih. Z njim bodo prispevali k usposabljanju delavcev, odgovornih za razvoj človeških virov v podjetjih. Tretji razpis je za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu. Pomoč na domu je oblika zaposlovanja, ki jo je izvajal Zavod za zaposlovanje zadnjih sedem let prek javnih del, letos pa se je država odločila, da bo to zaposlovanje za obdobje treh let subvencionirala na tak način. Za pomursko regijo najpomembnejši pa je razpis, po katerem bo država subvencionirala zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe, torej pripravnikov. Delodajalcem bo tako nadomeščala stroške za njihovo delo, s tem pa naj bi povečali možnost zaposlovanja višje in visoko izobraženih v regiji in omejila tako imenovani beg možganov. Država je zagotovila denar za dvesto novih zaposlitev. Slednji razpis pa se nanaša na sofinanciranje izdelave projektov in programov na področju človeških virov ter pripravo in izvedbo projektov pri povezovanju podjetij in študentov.
V isti številki uradnega lista je pristojno ministrstvo s sklepom tudi določilo in razvrstilo območja v Sloveniji glede na stopnjo brezposelnosti v tri razrede. Ta sklep je pomemben kot izvršilni predpis za lažje dodeljevanje sredstev po razpisih, ker bodo imela območja z visoko stopnjo brezposelnosti prednost pri točkovanju in dodeljevanju denarja. Po stopnji brezposelnosti pomurska regija v celoti spada v kategorijo A.
M. II. ■
HUME 23. avgust 2001 GOSPODARSTVO / POLETNA TEMA 7
Ponovno povezovanje pomurskih zdravilišč?
Sveži kapital manjka vsem
Če bo Laško res prodalo družbe Radenske, ki se ukvarjajo s turizmom, jih bosta kupila Krka Zdravilišča ali Zdravilišče Moravske Toplice?
estnajstega avgusta lani sta Milan Hojnik in Barbara Gunčar opravila primopredajo direktorskih poslov v Zdravilišču Radenci. Gunčarjevi niso nameravali podaljšati mandata in so Hojnika že nekaj mesecev
prej vabili iz marketinga na novo delovno mesto. Ko je bila prejšnja direk-
torica sprejeta na delovno mesto direktorice Slovenske turistične organizacije, je moral Hojnik še pred 1. septembrom prevzeti direktorsko mesto.
Po enem letu pravi, da je zadovoljen z doseženim, saj so dosegli letos v prvem polletju 30 milijonov SIT dobička, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani kar 41 milijonov SIT izgube. Zdraviliška in turistična dejavnost mu nista tuji, saj je začel z delom prav v turistični prodaji, bil je pomočnik direktorja v Moravskih Toplicah, nato pa je bil spet šef marketinga v Radenski.
Njegov poslovni načrt je tako precizno opredeljen in rezultati tako dobri, da ga lastništvo Laškega - rekli so, da se v njegovo delo ne bodo vmešavali, dokler bodo dobro delali - ne moti. Res pa je, da se v prihodnje dobiček Radenske ne bo mogel več uporabljati za turistične naložbe, kot je bilo v preteklosti, ampak si bodo morali sami priskrbeti sveži kapital in lastna sredstva za razvoj. Na vprašanje, ali so strahovi o možni prodaji posameznih družb Radenske, ki se ukvarjajo s turizmom, upravičeni, je Milan Hojnik odgovoril, da se to lahko zgodi. Kdo bi kupil Zdravilišče Radenci: potencialni kupec (glede na ponudbo v zdravilišču) bi lahko bila
Uspela skupna kandidatura
Občina Črenšovci je bila pobudnik za skupno kandidaturo z občinama Turnišče in Dobrovnik (v sodelovanju z RRA Mura Murska Sobota) na Javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo (za regionalni razvoj), in sicer s projektom kanalizacija, ki sq ga opredelili kot enoten projekt, izvajajo pa ga parcialno.
Zaprosili so za 232 milijonov tolarjev, in to za gradnjo 4. faze kanalizacije v Črenšovcih, 3- faze v Turnišču ter 1. faze v Dobrovniku. Čeprav je bilo na usklajevanju v RRA Mura sprejeto stališče, da imajo prioriteto vlaganja v reševanje oskrbe z vodo, je država uvrstila tudi omenjeni skupni projekt med prioritetne naložbe in odobrila 228 milijonov tolarjev. Občina Črenšovci pričakuje, da bo dobila od tega zneska najmanj 110 milijonov tolarjev, s čimer bodo lahko bistveno pospešili dela pri gradnji kanalizacije. Medtem je tudi znano, da bo država sofinancirala gradnjo čistilne naprave za KS Bistri-
ca v višini 52 milijonov tolarjev.
Krka Zdravilišča, lahko pa, da se bodo za nakup odločili kar v domačem Zdravilišču Moravske Toplice. To bi pomenilo, da bi bila po desetletju ločenega delovanja pomurska zdravilišča spet povezana, toda ne več pod okriljem treh src.
Sicer pa so v Radencih nadvse zadovoljni z letošnjim obiskom tujih in domačih gostov, saj so zasedeni 96-odstot-no. Ta čas je najboljši hotel v zdravilišču obnovljen Zdraviliški dom (klimatizirane sobe), popolnoma zasedene pa so tudi Banovske toplice.
Letos niso ponovili lanske napake, ko so poleg ponudbe »vse vključeno« ponudili pravvsem otrokom brezplačno bivanje. Evidentirali so kar 3700 otroških prenočitev, to pa je povzročilo ogromno stroškov. Letos ima zastonj bivanje poleg staršev le en otrok do 12 leta starosti.
Več sprememb se obeta v prihodnje po selitvi v novo upravno zgradbo, saj se bo vodstvo zdravilišča z novimi službami najverjetneje selilo v Ljubljanski dom.
Bernarda B. Peček I
J. G.«
Po prejemu naziva častnega občana si je župnik Ivan Camplin nazdravil s kozarcem šampanjca. Foto: T. K.
O
bčina Gornji Petrovci ima slovesnost ob svojem občinskem prazniku vsako leto v drugi vasi. Ob tokratnem četrtem je bila
tako slavnostna prireditev v Sta-njevcih. Vsakega gosta je na mizi počakal krožnik, poln pogač in keksov, v kulturnem programu pa so nastopili člani turističnega društva Vrtanek iz Gornjih Petrovec, ljudske pevke iz porabskih Števano-vec pod vodstvom Marije Rituper in ljudska pevka Gizela iz Ženavelj. Ko so razdelili priznanja občine, pa je občinstvo zabaval ansambel Blue Planet.
»V tem času potekajo sklepna dela
pri obnovi osnovne šole Gornji Petrovci, vrednost del pa je okoli 400 milijo
nov tolarjev. Kako lepa bo šola, se boste lahko prepričali 21. septembra, ko bo tudi slovesna otvoritev. Sedaj gradimo blok z osemnajstimi stanovanji, katerega vrednost je 200 milijonov tolarjev. Poteka tudi gradnja vodovoda v Gornjih Petrovcih v vrednosti 130 milijonov tolarjev, začelo se je z obnovo šole v Sta-
Gasilci v Križevcih pri Ljutomeru praznovali 110-letni jubilej
Bogatejši za avtocisterno
Društvo, ki je med najstarejšimi v Pomurju, šteje danes 110 članov
Ob praznovanju 110-letnice delovanja so križevski gasilci konec prejšnjega tedna slovesno prevzeli avtocisterno, ki jim bo omogočala hitrejše in učinkovitejše posredovanje ob morebitnih požarih. Foto: Jure Zauneker
an gornjepetrovske občine je ...
Neverjetni Ivan Camplin
Najbolj urejeni so Gornji Petrovci
njevcih za kulturni dom in osnovne šole v Adrijancih,« je javnost obvestil župan Franc Šlihthuber. Ozrl se je še na aktualne razmere: »Poslal sem dopis vladi republike Slovenije
in Ministrstvu za kmetijstvo ter poslancem o obdobju, ko ni padavin in ko se začenjajo zmanjševati zaloge pitne vode. Če ne bomo racionalno uporabljali vode, bomo ostali čez leto dni brez te
pomembne tekočine, zato bo v prihodnosti treba narediti kakšna jezerca in s tem pripomoči k vlažnosti zraka in zvišanju podtalnice.«
Naziv častnega občana je dobil župnik Ivan Camplin iz Martinja 27. Njegova pokončna drža ponosnega Slovenca ga je spremljala že od začetka delovanja pa vse do zadnjih let, ko je skrbel za slovenski jezik v cerkvi na Gornjem Seniku. Letos se je upokojil, vendar bo še vedno sodeloval pri raznih aktivnostih v občini. Čeprav je 23. junija letos do
polnil 90 let, je Ivan Camplin s svojim pronicljivim in duhovitim govorom na
vdušil navzoče: »Lagal bi, če bi vam rekel, da nisem vedel, da bom postal častni občan. Kljub temu sem zelo vesel, zato ker to ni priznanje predvsem zame, ampak tudi za župana, občino in moje sodelavce ter za vse, ki ste me prenašali kljub tem visokim letom. Ker, veste, človeku moči pešajo, pa si drugi mislijo,
»da bi se ga že enkrat rešili«. Ampak ste me prenašali in za to vam gre zahvala, da ste toliko časa zdržali z mano. Prenašati 90-letnega starčka, to je junaštvo, in hvala lepa vam za vaše junaštvo.« Zlato plaketo je dobila osnovna šola Gornji Petrovci, srebrno pa zdravstvena postaja v istem kraju. Podeljene so bile še tri diplome, in sicer predsednici turističnega društva Mariji Došen iz Gornjih Petrovec 34b, samostojnemu podjetniku Evgenu Korpiču iz Šulinec 2e in trenerju Bojanu Jandrašiču iz Stare ulice 9 v Murski Soboti.
Za najbolj urejeno vas v občini za leto 2001 so bili razglašeni Gornji Petrovci, drugi so Križevci, tretje pa Žena-vlje. Ker naše bralce z območja te občine verjetno zanima, kako so se uvrstile njihove vasi, je tu še dokončni vrstni red: 4. Šulinci, 5. Stanjevci, 6. Lucova, 7. Boreča, 8. Martinje, 9. Neradnovci, 10. Adrijanci, 11. Peskovci, 12. Košarovci, 13- Kukeč in 14. Panovci. Šest enakovrednih priznanj za najbolj urejeno hišo pa so prejeli: Majda in Stanko Zrinski iz Lucove 46, Brigita in Karel Hari iz Križevec 24, Emilija in Franc Gašpar iz Gornjih Petrovec 50, Darinka in Ludvik Grabar iz Ženavelj 36a, Gizela Gomboc iz Ženavelj 66 ter Silvana in Milan Žunič iz Stanjevec 5a.
Tomo Koleš ■

asilsko društvo Križevci pri Ljutomeru je bilo ustanovljeno junija leta 1891 na pobudo
učiteljev Janka Karbe iz Ljutomera
in Vladimirja Pušenjaka iz Lukavec.
nomemben. Tega se zaveda tudi Mercator, ki je v Boj za vsakega kupca je postal iz DOvečano trgovino v Panonski ulici v Radencih, v ponedeljek ob 11. uri odprl obnov jen	nekakšen logični ukrep glede na otvoritev
bistvu glavni prometnici skozi ta kraj_ h s0 tak0 sedaj štiri samopostrežne trgovine, tri trgovine Živil spomladi tega leta. .. ator z obnovo odločil za smiselni korak, je dokazala Mercatorjeve in ena Živilova. Da se j	omenimo, da smo na otvoritvi opazili tudi
tudi velika gneča navadnih potrošnikov, čeprav noj poslanca Rudija Horvata. - T. K., foto: J. Z.
V društvu, ki je takrat poleg Križevec pokrivalo še Boreče, Ključarovce, Iljaše-vce, Staro Novo vas, Logarovce in Grla-vo, je bilo 33 članov. Ti so začeli že ob ustanovitvi razmišljati o nakupu primerne gasilske opreme, leta 1892 so se ponašali s prvo ročno brizgalno s potrebno opremo, ob štiridesetletnici delovanja pa so leta 1931 slovesno prevzeli prvo motorno vozilo in motorno brizgalno, tako opremljeni pa so uspešno opravljali svoje poslanstvo na tem območju. Prelomnico v razvoju križevs-kega gasilskega društva pomeni leto
1945, ko so se gasilci na tem območju ponovno organizirali, začeli so razmišljati o primernem gasilskem domu, do njega pa so prišli skupaj z domačim čebelarskim društvom in seveda krajani, ki so prispevali za novi dom sredstva in pomagali s prostovoljnim delom. Leta 1983 so predali namenu nov avtomobil, leta 1996 so razvili društveni prapor, najnovejšo pridobitev pa so povezali s praznovanjem 110-letnice delovanja.
Na slovesnosti, ki so jo pripravili konec minulega tedna, so predali namenu avtocisterno Zastava 645, ki jim bo omogočala še učinkovitejše posredovanje ob morebitnih požarih in drugih elementarnih nesrečah. Cisterna za 3.300 litrov vode je opremljena s topom, ima dve hitronapadalni cevi in nizkotlačno
črpalko, sredstva zanjo je zbralo društvo samo, računajo pa, da bo nekaj sredstev za vozilo primaknila tudi občina.
V Gasilskem društvu Križevci, ki šteje 110 članov, delujejo danes pionirska, mladinska in članska desetina ter veterani, ponovno pa želijo oživiti tudi žensko desetino. Ob skrbi za izpopolnjevanje svojih članov rezultati ne izostajajo in njihova pionirska desetina se je uvrstila na lanskem državnem tekmovanju gasilcev med 43 ekipami na 17. mesto.
Slovesnost ob praznovanju visokega jubileja in prevzem gasilske cisterne je s kulturnim programom popestril domači moški pevski zbor, vozilo pa je blagoslovil križevski župnik Štefan Vinkovič.
Ludvik Kovač ■
8
(IZ)BRANO
23. avgust 2001 HM
Uradni dobitniki priznanj občine Beltinci
O
Dr. Steiner-teolog, znanstvenik, pesnik, in še kaj
b prazniku občine Beltinci je bila v gostišču Zvezda slavnostna seja, na kateri so podelili priznanja in pla-
kete za leto 2001. Občinska komisija pod vodstvom Simona Horvata je sklenila, da dobi posmrtno občinsko priznanje dr. Štefan Steiner, teolog, mislec, pedagog in še kaj.
Steiner se je rodil 22. decembra 1926 v Beltincih. Bogoslovje je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani, novomašnik pa je postal 12. julija 1953 v Beltincih. Od leta 1958 do 1961 je v Rimu študiral katehetiko, kjer je tudi doktoriral na lateranski univerzi. Bil je kaplan v mariborski stolnici, leta 1965 pa je postal magister pastoralne teologije na papeškem Pastoralnem inštitutu v Rimu. V italijanski prestolnici si je pridobil še en naziv magistra, in sicer moralne teologije na Alfozijanski akademiji. Kot honorarni predavatelj je učil na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je leta 1968 postal docent, štiri leta kasneje pa še izredni profesor. Za dekana teološke fakultete je bil izvoljen prvič leta 1978, dve leti pozneje pa še drugič. Umrl je 5. julija 1981, na njegovem pogrebu v Beltincih pa so bili trije škofje in več kot dvesto duhovnikov. Dr. Steiner je bil tudi znanstvenik, vzgojitelj in pesnik. V svojih pesmih je opeval predvsem panonsko zemljo ter doživetja in občutke ob srečanjih z grozotami in krivicami vojne.
Občinsko plaketo sta dobila Mešani pevski zbor župnije Beltinci in Moški pevski zbor Lipovci. Več je bilo dobitnikov občinskih priznanj, in sicer glasbenik Ludvik Šuklar iz Gan-čan, vodja tamburaške sekcije Miki Smej iz Beltince, družina Rozike Jakob iz Lipovec za umetnost pletenja, dolgoletni predsednik KS Lipa Alojz Žerdin ter Turistično društvo Ižakovci in Društvo za kulturo in ljudsko izročilo Ižakovci za organizacijo Biijraških dnevov.
Tomo Koleš ■
Alojz Donša iz Bakovec objokuje smrt žene Marije Želela si je v bolnico, toda zdravnik je ni uslišal
Bakovec, Partizanska 42, 5. avgusta I ob 6.30 naročil obisk zdravnika na I domu zaradi nespecifičnih zdrav- I stvenih težav matere, ki so trajale I že nekaj tednov.
Kljub temu je obisk zdravnika na domu ob 8. uri in 28 minut opravila ekipa nujne medicinske pomoči. Po podatkih, ki so jih dali bolnica in svojci, ter na podlagi zdravniškega pregleda je bilo ugotovljeno, da ne gre za nujno zdravstveno stanje, zato je pacientka dobila zdravilo in navodila.
Čez dan ni bilo nobenega sporočila, da se bolnici stanje kakorkoli slabša, še pišejo v izjavi, ki jo je podpisal direktor zdravstvenega doma Jože Felkar, dr. med., spec. Ob 19. uri in 15 minut pa je zaradi hudih zdravstvenih težav zdravniško pomoč za bolnico naročil mož. Ekipa nujne medicinske pomoči je prišla na dom ob 19. uri in 26 minut in pacientko oživljala ter jo z reševalnim vozilom reanimo-bilom prepeljala na interni oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota. »Menimo, da je potekalo ukrepanje ekipe nujne medicinske pomoči ustrezno in pravilno, žal pa tragičnega razpleta ni bilo mogoče vnaprej predvideti in preprečiti,« so še zapisali v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
M. H. ■
Alojz Donša iz Bakovec objokuje svojo mrtvo ženo Marijo, ki je petega avgusta nepričakovano umrla, stara še ne šestinšestdeset let.
di, prišli so sorodniki in sosedje, ki jih je Alojz klical na pomoč, na klic pa sta prišla domov tudi hčerka in sin.
Slednji, prav tako Alojz, je potem spet klical v zdravstveni dom. Zdravstvena ekipa se je na ta klic odzvala zelo hitro, toda Marija je ob prihodu zdravnika ob pol osmih že umrla.
Tako vsaj trdijo domači, ki so zato tudi odločno nasprotovali zdravstveni ekipi, ki je Marijo odpeljala v bolnišnico.»Mrtvo so peljali, mi pa tega nismo dovolili,« je razlog spora z zdravstvenim osebjem pojasnil mož umrle. Zaradi groženj sina Alojza, ki je reševalni ekipi menda grozil tudi s pištolo, so ti tudi poklicali policijo. Policijo pa naj bi klical tudi Alojz starejši, ker da so proti njihovi volji Marijo odpeljali z doma. Domači izvidov o opravljeni obdukciji, ki bo pojasnila vzrok smrti, še niso prejeli, saj so zaradi odsotnosti zdravnika murskosoboške bolnišnice to opravili obducenti iz Maribora.
Posredovanje policije pri Donševih so potrdili tudi na upravi policije v Murski Soboti, pristojni pa so zaradi besednega napada na zdravnika in zdravstveno ekipo Alojza starejšega in sina Alojza prijavili sodniku za prekrške. Ali sta Donševa grozila tudi s pla-šilko, bodo še preverjali.
V zdravstvenem domu Murska Sobota so dogajanje strnili v izjavo. Zapisali so, da je sin gospe Marije Donša iz
e more se sprijazniti s tem, da je ni več med domačimi, boli pa ga tudi, da zdravnik, ki so ga klicali na dom, ni prisluhnil njeni prošnji, da jo pošlje v bolnišnico, saj se je zelo slabo počutila, Alojz ga tudi obsoja, ker je po njegovem malomarno opravil pregled. Ne krivi ga za ženino smrt, saj, kot pravi, bi ji morda ne mogli pomagati niti v bolnišnici, toda ne more se sprijazniti s tem, da je ni poslušal in se ji ne dovolj posvetil.
Marija je dlje časa bolehala za sladkorno bolezen, v zadnjem času pa se je zdravila še pri ortopedu zaradi težav s hrbtenico. Toda vse te zdravstvene težave, ki jih je imela, niso bile tako hude, da bi mogli pomisliti na tako skorajšnji konec njene življenjske poti. Še dan pred smrtjo, torej v soboto, je, opirajoč se na berglo, postorila vsa gospodinjska dela, tudi stopnja sladkorja v krvi je bila primerna, potem pa se je v noči s sobote na nedeljo njeno počutje začelo hitro slabšati. Popuščale so ji moči in bilo ji je zelo slabo, je pojasnil mož Alojz, ki je zato pred pol šesto zjutraj klical v murskosoboški zdravstveni dom, da bi ji priklical pomoč. Medicinska sestra, katere imena Alojz ne ve, je dvignila slušalko in mu je
svetovala, naj jo pripeljejo v zdravstveni dom. Odgovoril ji je, da je z osebnim avtomobilom ne morejo peljati, ker ji telo »postaja mrtvo« in ne more hoditi. Medicinska sestra mu je še povedala, da zdravnik pred sedmo uro ne bo mogel priti. In potem je prišel, ko je ura minila devet. Marija se je zelo slabo počutila in zdravnika dr. Nenada Petroviča prosila, da jo napoti v bolnišnico. Žalujoči mož pravi, da jo je dr. Petrovič le površno pregledal, saj ji še pritiska ni izmeril, potem pa ji je dal injekcijo, po kateri naj bi zaspala. Naročil je še, da naj zjutraj obišče svojo osebno zdravnico, to pa je dr. Zvezdana Voroš Rajnar, za katero je imel Alojz samo pohvalne besede. Marija pa je na to odgovorila: »Potem bom morala zgodaj zjutraj do zdravnice, saj ne vem, ali bom vzdržala tako dolgo.« Tako je ponovil stavek pokojne tožnik. Zdravnik torej Marijine prošnje ni uslišal. »To je ravno tako, kot da bi srečal popotnika, ki te prosi za pomoč, pa bi šel mimo njega,« je v svoji žalosti in razočaranju nad zdravnikom tožil pokojničin mož.
Alojz je bil ves dan ob ženini postelji, hčerka in sin pa sta bila zdoma: Po injekciji Marija ni zaspala, počutje pa se ji je iz ure v uro slabšalo, dokler popoldne hi bilo že tako hudo, da ni več videla. Vzkliknila je: »Jezus Marija, slepa sem. Nikogar več ne vidim!« Takrat je bilo pri Donševih že veliko Iju-
VESTNIK
Sredi počitnic računalniška šola
Logo in VB
Čeprav se je med našim obiskom že bližala ura slovesa, je večina učencev še sedela pri računalnikih - ali v zgornji (na posnetku) ali v spodnji učilnici. (Foto: J. G.)
snovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je v našem okolju med tistimi, za katere velja, da želijo dati od sebe nekaj več, kot le redno vzgojno-izobraževalno delo. Tako vključujejo v svoj program tudi inovacijske projekte, s katerimi se uveljavljajo v širši strokovni javnosti; širšo vlogo in pomen pa so si pridobili tudi na področju raču-
O
nalništva za osnovnošolce.
Tako ni naključje, da je ZOTKS - Regionalni center s sedežem v Murski Soboti črenšovsko šolo najprej izbral za osrednji center za računalniško opismenjevanje osnovnošolcev Pomurja, pred šestimi leti pa še za prizorišče poletne šole računalništva. Le-ta je letos potekala od 13. do 17. tega meseca. Namenjena je bila učenju in izpopolnjevanju znanja programskih jezikov Logo in Visual Basic. Po besedah vodje šole Zdenka Temlina je bilo predznanje udeležencev različno. I
Nekateri so bili popolni začetniki, nekateri med njimi pa so se že udeleževali celo državnih tekmovanj. Temu primerno so sestavili program računalniške šole. Poleg programiranji so imeli še razvedrilne aktivnosti - kopanje, druženje s člani Astronomskega društva Krnica v Foko-vcih, jahanje konj in ogled domačije Miška Kranjca v Veliki Polani idr. Sodelovalo je šestnajst učencev z osnovnih šol Beltinci, Črenšovci, Gornja Radgona, Kuzma, Murska Sobota II in
III, DOS I Lendava, Odranci in Turnišče, njihovi mentorji pa so bili Zdenko Temlin, Tomaž Flegar, Simon Hrašovec in Zlatko Glavač. Vsi udeleženci so v svojih »poročilih«, ki so jih objavili v skupnem biltenu, zapisali, da jim je bilo v šoli zanimivo, poučno in lepo; večina jih je bila navdušena tudi nad dobro kuhinjo in vsi so bili zadovoljni z mentorji.
J. G. ■
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Podjelje za totarmifenift, d. d„ UL a, Novaka 13, Murska Sobota
Med prvimi v Sloveniji
Namenu predali čistilno
napravo
bčina Kobilje je med prvimi manjšimi v Sloveniji, ki jim je uspel ta podvig - zgradili so čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje, nanj pa je že priključenih 160 uporabnikov ali 83 odstotkov gospodinjstev v občini. Celoten projekt je vre-
den 94 milijonov tolarjev, sofinancirali pa so ga Ministrstvo za ekonomske odnose, in sicer s sredstvi za nerazvite, Ministrstvo za okolje in prostor, veliko pa so za to, da je do gradnje v občini prišlo, zaslužni prav vaščani sami. Vaščani so sami prispevali kar 56 odstotkov ali 53 milijonov tolarjev celotne vrednosti, tako je prispevalo vsako gospodinjstvo za priključitev 2000 nemških mark, poleg tega se je ta projekt izvajal tudi z denarjem večletnega občinskega samoprispevka. Pomagali pa so si tudi s posojilom, ki so ga dobili iz ekološkega sklada.
Da so lahko vaščani ponosni na to pridobitev, je poudaril tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač, ki je na tvoritvi pre-
rezal trak. »Občina Kobilje je med prvimi, ki se je v novejšem času lotila gradnje čistilne naprave, potem ko je bila gradnja čistilnih naprav v 90. letih prekinjena. S pomočjo evropskega denarja pa so gradnje čistilnih naprav in s tem večja skrb za okolje ponovno zaživele. Tako je Kobilje med prvimi tovrstnimi manjšimi kraji v Sloveniji, ki bodo morali do leta 2015 zgraditi primerno čistilno napravo.
Župan Pavel Nemet je poudaril, da so zelo zadovoljni, da lahko na svoj 7. občinski praznik predajo namenu tako pomembno pridobitev, kot je čistilna naprava, ki so jo načrtovali že od nastanka občine. Zaradi zahtevnosti projekta in izbire primerne čistilne naprave pa se je gradnja nekoliko zavlekla. Treba je tudi poudariti, da so občani po-
leg tega, da so prispevali finančna sredstva, tudi sami poskrbeli za ureditev okolice čistilne naprave. Čakajo pa jih še nekatera dodatna dela, med drugim asfaltiranja dovozne ceste. Minister Kopač je še omenil, da so Kobi-Ijančarji tudi sami zaslužni za čistilno napravo, in jih pohvalil, da so si s prostovoljnim delom in prostovoljnimi akcijami sami uredili okolico, to pa je v Sloveniji prej izjema kot pravilo.
Čistilna naprava že rabi svojemu namenu, čeprav 32 gospodinjstev še vedno ni priključenih, zaradi neplačane pristojbine pa niso priključeni tudi tovarna Konsi, trgovina Ve-va in KZ Dobrovnik. Načrtujejo, da bi se vsi priključili v šestih mesecih.
Na otvoritvi so nastopili tudi otroci osnovne šole Kobilje.
A. Nana Rituper Rodež ■
mi 23. avgust 2001
(IZ)BRANO
9
7. mednarodni romski tabor
Poudarili pomen izobraževanja in znanja
Na otvoritvi so nastopile tudi folklorne skupine, ki delujejo v okviru Romskega društva Romano Union Murska Sobota.
Somi včasih še premalo poznajo svojo zgodovino, je ugotavljal med drugim na otvoritvi 7. mednarodnega romskega tabora Murska Sobota 2001 Jožek Horvat - Muc, predsednik romskega društva Romano Union.
Prav taki in podobni tabori, seminarji in izobraževanja, ki jih že vrsto let pripravlja Zveza Romov, so organizirani z namenom, da bi Romi čim bolj poznali svoje korenine, svojo kulturo in tradicijo, po drugi strani pa so velikega pomena za to, da bi bili ljudje manj nestrpni do drugačnih. Mednarodnega romskega tabora se udeležujejo Romi iz treh prekmurskih občin, in sicer Rogašo-vec, Puconec in Murske Sobote, ter Romi iz Krškega, sodelujejo pa tudi udeleženci iz Avstrije. Predavali jim bodo romologi in
Na kratko
Cerkvenjak
Na območju cerkvenjaške občine so letos modernizirali več cestnih odsekov.
Gre za krajše odseke javnih cest: Pomarančna gasa v občinskem središču, Slaček - Anžel v Brengovi, Granata - Simonič v Cogetincih in transformator -Slekovec na Peščenem Vrhu.
Pred kratkim pa so delavci mariborskega CP preplastili 2,7 kilometra dolgo cesto Kadren-ci-Smolinci.
Na novo asfaltirana in za pol metra razširjena cesta je pomembna pridobitev tudi za ob cesti živeče prebivalce Kraljevec, sicer občane svetojurijske občine. (F. Br.)
Križevci pri Ljutomeru
V križevski občini, kjer živi 3.529 ljudi, so z letošnjim proračunom namenili za pospešeni razvoj kmetijstva 13,8 milijona tolarjev, od tega 4,9 milijona za govedorejo, 3,6 milijona za prašičerejo, 4.3 milijona za rastlinsko pridelavo, 600.000 tolarjev za strokovno izobraževanje in 400.000 tolarjev za delovanje društev. (F. KI.)
Gornji Petrovci
V tej občini tudi letos namenjajo nekaj denarja za obnovo vaško-gasilskih domov.
Občina bo letos primaknila 500.000 tolarjev za obnovo doma v Boreči, 500.000 tolarjev za obnovo doma v Križevcih, 350.000 za dom v Panovcih, 700.000 tolarjev za dom v Križevcih in 300.000 tolarjev za obnovo doma v Martinju. (J. Ž.)
Anketa
Pitne vode ponekod zmanjkuje, drugod je je še dovolj
drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to tematiko. Na srečanju se zbralo je okoli 50 mladih Romov, ki bodo prisluhnili predavanjem, pripravili pa so tudi pester program različnih aktivnosti, kjer bodo obravnavali romsko kulturo, delo z romskimi otroki, izobraževanje, spoznavali in učili pa se bodo tudi romskih plesov in romske.folklore po motivih, ki zaznamujejo njihovo kulturo.
Tabor je namenjen tudi izobraževanju in dviganju samozavesti. Prav pomen znanja, izobraževanja in procese usposa-
bljanja pa je poudaril tudi Geza Bačič, z Urada za narodnosti, saj je prav to pogoj, da so mladi lahko ustvarjalni in da lahko dobijo tudi zaposlitev.
Poudaril je, da je slovenska država veliko naredila za Rome, še vedno pa ne moremo biti povsem zadovoljni. »Še največ pomanjkljivosti je na področju komunalne infrastrukture, kjer se še niso približali drugim prebivalcem Slovenije,« je povedal načelnik oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Štefan Cigan.
Na strokovnem delu srečanja je imela uvodno predavanje dr. Alenka Janko Spreizer, ki se je lotila kritične antropološke ana-
lize slovenske romologije, tiste, ki se je začela po letu ’60, ko so delali raziskavo izolacije Romov v Prekmurju.
Z vidika današnje antropološke teoretizacije je poskušala prikazati, kdaj lahko govorimo o znanstvenem rasizmu. »Gre za to, da določene skupine ljudi, ki jih v skladu z morganovskim evolucionizmom opredeljujemo za primitivne, znanstveniki uvrščajo na nizko stopnjo razvoja. Prav ta znanstveni rasizem lahko rabi različnim oblastem, da opravičujejo svoje represivne ukrepe, ki zadevajo takšno skupnost. Presenečena sem bila, da smo v slovenski javnosti tako neobčutljivi na problem znanstvenega rasizma ter da tudi znanstveniki sami ne ugotovijo, kdaj gre za rasizem.
Torej, kdaj se določene skupine ljudi opredeljuje glede na raso in se potem glede na lastnosti razlaga njihova inferiornost. Če beremo novejše romološke produkcije, prof. dr. Jožeta Zadravca ali pa dr. Mladena Tancerja, tudi v njihovem pisanju najdemo mesta, ki kažejo, da še vedo temeljijo na starem anahronističnem pojmovanju antropologije.«
Njen namen je bil tudi, formulirati romološki diskurz ter pojasniti, kako se spremljajo nove, aktualne teorije iz humani, stične in sociološke teorije, kajti še v začetku 90. smo lahko naleteli na stara pojmovanja v smislu, da se kulturne spremembe razumejo kot nekaj slabega.
Tekst in foto:
A. Nana Rituper Rodež ■
V desetih letih iz obrtne delavnice v sodobno podjetje
Plaketa in priznanja ob prazniku občine Lendava
b petem prazniku občine Lendava je podelil župan Jožef Kocon na svečani prireditvi in slavnostni seji občinskega sveta priznanja in plaketo občine. Po predlogu občinskega sveta je prejelo plaketo podjetje Elmont, s. p., Elektromontažne storitve za dosežene podjetniške uspehe ter načrtno izobraževanje in zaposlovanje delavcev.
Zasebno podjetje Štefana Kuzme se je razvilo v desetih letih iz obrtne delavnice z dvema zaposlenima v sodobno podjetje, ki zaposluje dvaintrideset delavcev in dosega izjemne poslovne uspehe. Podjetje je od ustanovitve skrbelo tudi za izobraževanje mladih, saj jim omogoča opravljanje učne
O
prakse v sistemu dualnega izobraževanja ter štipendira dijake in študente. Ob desetletnici bo podjetje odprlo nove poslovne prostore v Lendavi.
Občinsko priznanje pa so prejeli Stanislav Gjer-keš za uspešne aktivnosti pri razvoju krajevne skupnosti Hotiza na področju infrastrukture ter Krajevna skupnost Čentiba za uspešno in vsestransko aktivnost društev in krajanov, ki so občino uspešno predstavljali tako doma kot v tujini. Priznanje župana pa sta prejeli Angela Hozjan za prizadevno delo pri gradnji Doma starejših občanov in Varstveno-delovnega centra v Lendavi ter Elizabeta Pal za dolgoletno uspešno pedagoško delo.
M. H., foto J. Z.i
Iospodinjstva so v primerjavi z drugimi zares majhen porabnik vode; če smo odkriti, naši ljudje niso navajeni, da bi se vsak dan kopali v polni kadi vode, da bi imeli doma bazene za plavanje ali da bi po ves dan škropili trato. Na splošno je ljudem varčevanje z vodo že privzgojeno, saj se starši ali stari starši še kako spomnijo težkih časov, ko so morali vsako vedro vode prinesti od daleč. V Pomurju so že znana območja, kjer vode v sušnem obdobju zmanjkuje. Tako hudo kot letos, še ni bilo, pravijo prizadeti. Drugi, ki-imajo vode zaenkrat dovolj, so si v zadnjih letih naredili ali poglobili studence.
FRANC SENEKOVIČ, GRABE: Nam apaš-ki gasilci že tri tedne vozijo vodo, saj dnevno porabimo tudi 1500 litrov, pa čeprav z njo še tako varčujemo. Imamo 12 glav goveje živine in okrog 120 svinj. Tako hudo kot letos še ni bilo, saj ni bilo pravega dežja že od maja. Vodo morajo voziti na vse večje kmetije v Spodnje Grabe, Zgornje Grabe, Vratji Vrh, Podgorje in še kam. Mi imamo kar dva stu-
denca, vendar sta oba presahnila, tudi potok tukaj v bližnjem Rožengruntu, kjer je bila vedno voda, je presahnil, tako da je bilo hudo gledati ribe in rake, kako ležijo v suhi strugi. V Apačah so si mnogi studence poglobili, tudi do 38 metrov globoko. Tudi mi bomo verjetno naredili to, kajti na kakšno drugo rešitev ne moremo računati.
MARIJA KAMPL, FIKŠINCI: Kolikor ;'£■■■■■ vem, je vode zaenkrat dovolj - bili smo namreč na dopustu. Imamo skupni vaški vodovod s kar dobro »vretino«; okrog dvajset hiš je priključenih nanj. Spodnji : vodovod pa že ima probleme. Na vrtu ■ ■ zdaj v tej vročini ne zalivamo več, tako da paprike skoraj več nimamo. Ja, rože pa moramo zalivati, drugače ne bi več cvetele. Redimo nekaj svinj. Kaj dosti vode ne zapravimo, otrok je že od malega navajen, da vode ne pušča kar tako. Če bi v našem vodovodu zmanjkalo vode, bi verjetno hodila po vodo domov k staršem, ki imajo studenec, v katerem je vedno dovolj vode.
DRAGO ČURMAN, KUZMA: Mi imamo svojo vodo iz dveh studencev, enega za pitno vodo, drugega za zalivanje. Tega smo naredili pred sedmimi leti, prvega s črpalko pa že pred kakimi dvajsetimi leti. Prej smo vodo nosili z vedri in jo zajemali iz studenca pri sosedih. Tudi jaz sem jo nosil! Imamo štiri krave in deset svinj, torej nujno potrebujemo kakih 200 litrov vode dnevno za živino. V studencu za zalivanje je bila prej voda 7 metrov visoko, zdaj pa je padla na 5 metrov. Zbiramo tudi deževnico, toda sedaj je ni. Vode ne zapravljamo, a z njo niti kaj posebej ne varčujemo -kar potrebujemo, pač potrebujemo.
FRANC BAGAR, ŽENAVLJE: Do sedaj smo imeli, hvala bogu, še dovolj vode. Vodo imamo iz svojih studencev, čeprav bi bil potreben vaški vodovod - bilo bi bolj zanesljivo pa tudi kakovost bi bila boljša. Pred leti smo imeli vsi en studenec z »vretino« in smo od tam nosili vodo, v šestdesetih letih pa smo si tu naredili hišo in tudi svoj studenec. Pred leti smo naredili še en studenec za zalivanje. L______;______ Zdaj zalivamo zjutraj in zvečer. Mi nimamo problemov z vodo, čeprav eni v Ženavljah že vozijo vodo s cisternami. Tudi v Borečo morajo menda gasilci že kar redno voziti vodo.
MAJDA KUČAN, SUHI VRH: Mi smo kakih pet let priključeni na »soboško vodo« in imamo dovolj vode, hiše v »grabi« pa imajo že probleme z vaškim vodovodom. Tudi v Krnce, kjer živijo moji starši, že vozijo vodo gasilci. Prej smo imeli težave tudi mi, kajti studenec je enostavno presahnil, čeprav je bil globok 24 metrov, tako da smo ostali brez ------------------ vode. Zato pa se vas verjetno imenuje
Suhi Vrh! Sedaj imamo vode dovolj, pa vseeno je ne zlivamo kar tako. Zalivam le najnujnejše, imam le eno gredo endivije in nekaj svinj. Umiti se pa moraš, ne?
IVAN ČASAR, LUKAČEVCI: V vasi imamo vodo iz vaškega vodovoda. Zaenkrat je še ni zmanjkalo, čeprav pravijo, da menda ni najboljša. Imam pa probleme zaradi 40 arov paprike. Podobno je bilo že lani in prihodnje leto paprike najverjetneje ne bom več sadil. Če ne bi zalival te paprike z vodo iz vaške gramozne jame, je ne bi bilo več. Vsak drugi dan moram zvoziti na njivo okrog 5 cistern vode iz te gramoznice. Gladina vode se je že nevarno znižala, in če je bo zmanjkalo še tukaj, ne vem, kaj bom.
Besedilo in posnetki: Bernarda B. Peček ■
10 INTERVJU 23. avgust 2001 IBM
Pogovor s predstojnico očesnega oddelka murskosoboške bolnišnice prim. Marijo Rudolf Vukan, dr. med., spec, oftalmologije »Izpolnilo se mi je, kar sem si želela«
Prim. Marija Rudolf Vukan, dr. med., spec, oftalmologije z vnukinjo Mašo.
rim. Marija Rudolf Vukan, dr. med., spec, oftalmologije, je tretje leto predstojnica očesnega oddelka murskosoboške bolnišnice, pred tem pa je bila pomočnica svoje predhodnice dr. Alenke Trček. Od ustanovitve je vodila ortoptično in pleoptično dejavnost na oddelku, ki je rasla v petindvajsetih letih obstoja pod njenim vodstvom na strokovnem in organizacijskem področju ter pridobila veljavo in ugled v slovenskem merilu. Kabinet za ortoptiko je ustanovila leta 1976 takratna predstojnica očesnega oddelka prim. mag. Lea Thalanyi Pfeifer, dr. med., spec, oftalmologije. Leta 1994 je bil potem preimenovan v odsek in leta 1998 v oddelek za ortoptiko in pleoptiko
Marija Rudolf Vukan je v javnosti tudi znana po zelo odmevnem zavzemanju za obstoj oddelka, ki ga z argumenti, kot je visoko strokovno delo in delovanje številnih subspecialističnih ambulant, brani pred zdravstveno politiko, ki se nagiba k centralizaciji in krčenju dejavnosti po perifernih bolnišnicah. Krona njenega strokovnega dela pa je junija pridobljen naziv primarij, ki ga ob izpolnjevanju določenih kriterijev podeljuje ministrstvo za zdravje.
Delo z otroki jo je osrečilo
Marija se je rodila v Vuzmetincih pri Miklavžu pri Ormožu, v vasici, kamor se, kot pravi, rada vrača še sedaj. Staršev nima več, so pa tam še dobri sosedje in znanci, ki jih rada obišče. Mama je bila Štajerka od Miklavža pri Ormožu, oče pa je bil doma iz Puževec in se je potem priselil na Štajersko, kjer so imeli trgovino z mešanim blagom. Med vojno so jih izselili v taborišče v Bosanski Petrovac, kjer so bili dve leti. Z bratom sta bila takrat na smrt bolna in sorodniki v Zagrebu so ju vzeli k sebi. Po končani osnovni šoli je Marija živela pri stricu v Ljubljani, kjer je dve leti obiskovala nižjo gimnazijo na Šubičevi, potem pa jo dokončala v Ljutomeru. Šolanje je nadaljevala na realki oziroma prvi gimnaziji v Mariboru in nato na medicinski fakulteti v Ljubljani.
Odločala se je med pediatrijo in okulistiko in se potem po enoletnem stažu na anesteziji ter rojstvu hčerke Jane aprila leta dvainsedemdeset zaposlila na očesnem oddelku murskosoboške bolnišnice. Sprejela jo je ustanoviteljica očesnega oddelka mag. dr. Lea Thalany Pfeifer. Oddelek je bil ustanovljen leta 1964. leta 1976 pa tudi kabinet za ortoptiko in pleoptiko, ki je bil zaupan Mariji Rudolf Vukan.
»Takrat še sama nisem vedela, kako me bo to delo osrečevalo. To je delo z otroki in tega sem si vedno zelo želela. Izpolnilo se mi je, kar sem si želela iz dna srca.«
Za oddelek se je borila že dr. Lea Thalanyi Pfeifer
»Lea Thalanyi Pfeifer je bila dobra in strokovna predstojnica, ki nas je spodbujala, da delo oddelka predstavljamo tudi navzven, pišemo članke in regijo zastopamo na kongresih. Včasih me je kar sama prijavila za strokovni članek. Spomnim se, da je prišla iz Gradca in mi dejala: Prijavila sem vas za predavanje v Bad Gleichenbergu. Začetki so bili težki, potem pa, ko je bil led prebit, je šlo lažje. Tudi sama je veliko potovala in se strokovno izpopolnjevala.
-Koliko je vplivala na vaše poznejše delo?
Ravno od nje sem se navzela tega, da je treba oddelek predstavljati navzven, saj, kot je poudarjala, nas brez tega ne bodo poznali in nas bodo ukinjali. Ali je oddelek potreben ali ne, so tehtali že leta dvainsedemdeset. Že takrat so se našli politiki, ki so dr. Thalanyjevi govorili, da bi bilo bolj poceni, če bi vsakega njenega bolnika s helikopterjem vozili v Maribor,-kot pa ustanavljati oddelek «
- Kakšni so bili začetki kabineta za ortoptiko in pleoptiko?
Na voljo smo imeli en sam prostor, kjer smo delali ortoptične vaje, preiskave, svoje je delala administratorka in kričali smo vsi povprek. Delo je bilo zelo naporno in ne da se primerjati z delovnimi razmerami, ki jih imamo sedaj. Začeli smo v majhnem obsegu, najprej enkrat in potem dvakrat na teden.
Še preden sem začela strokovno delati v ambulanti, sem morala opraviti izpit na Očesni kliniki v Ljubljani s področja strabizma in ambliopyje ali slabovidnosti. Nalogo sem zagovarjala pred štiričlansko komisijo, ki so jo sestavljali prof. Carmen Dereani, prof. Gorazd Kolar, prof. Stane Novak in prof. Stane Stergar. Profesorica Carmen Dereani je bila ustanoviteljica prve ortoptike v takratni Jugoslaviji, drugo pa so potem ustanovili še v Zadru. Moje delo na kliniki je ves čas spremljal moj mentor dr. Gorazd Kolar, operacije strabizma sem se učila pri doc. dr. Stanku Sternadu, z nasveti in teoretičnim znanjem pa mi je pomagal tudi takratni vodja ortoptike prim. dr. Tone Žel.
-	Kateremu strokovnemu področju ste se posebej posvetili?
Ves čas sem se strokovno izpopolnjevala in sodelovala ter objavljala na oftalmoloških kongresih doma in v tujini, še posebej pa sem se posvečala zgodnji diagnostiki in zgodnji operativni terapija. Pri tem mi je veliko pomagala Očesna klinika v Ljubljani, vsako leto pa sem hodila tudi na ortoptiko v Zagreb. Tako sem se začela ukvarjati z operativnim zdravljenjem enoletnih otrok s pa-ralitičnim strabizmom. Prišli smo do
spoznanja, da zgodnja diagnostika, zgodnja operacija in pooperativna ortoptič-na terapija otroku omogočijo razvoj vida in preprečijo težko slabovidnost ali celo slepoto. Imela sem priliko videti, da so bili tisti otroci, ki smo jih operirali po drugem letu starosti samo zaradi estetskega videza, težko slabovidni.
Zelo veliko, zaslugo za tako zgodnjo diagnostiko in tako dobro delovanje naše ortoptike pa imajo pediatri, s kate
rimi odlično sodelujemo. Brez njihovega dela namreč našega zgodnjega zdravljenja slabovidnosti in škiljenja ne bi bilo. Tu bi se rada zahvalila za sodelovanje tudi anesteziologom, predvsem dr. Nikolaju Szepesyju, ki je ob naših začetkih prihajal iz Maribora in dajal anestezijo. Velik problem je namreč bil, ko ni bilo zdravnikov. Velika pridobitev je bila tudi za nas, ko je leta osemdeset dr. Szepesyi ustanovil oddelek za anestezijo in reanimacijo. Delo je nato veliko lažje steklo in dobilo potrditev ob strokovni registraciji oddelka za ortoptiko in pleoptiko leta 1997. K temu so s svojim strokovnim mnenjem veliko prispevali prof. dr. Gorazd Kolar, prim. dr. Peter Dovšak, strokovni kolegij Očesne klinike in direktor naše bolnišnice dr. Bojan Korošec.
Primariat je priznanje tudi za oddelek
-	Koliko vaših strokovnih člankov je bilo objavljenih in kateremu delu bi dali največji pomen?
Nastopov doma in v tujini je bilo več kot dvajset, objavljenih strokovnih člankov pa je bilo tudi več kot deset, največjo težo in največ časa pa mi je vzelo znanstveno-raziskovalno delo, ki je trajalo štiri leta. Naredila sem retrogradno študijo o rezultatih zdravljenja otrok, ki so bili operirani od enajstega do osemnajstega meseca starosti. V Zdravniškem vestniku je ob stoletnici bolnišnice izšel članek Zgodnja diagnostika in operativna terapija konvergentnega parali-tičnega strabizma. Tu sem dokazala, kako zelo pomembni sta pri paralitič-nem strabizmu - ko je oko obrnjeno navznoter, negibno in ne more vzpostaviti pogleda naravnost in se vid ne more razvijati, ker ni trdnosti, ki je potrebna za razvoj vidne ostrine - zgodnja operacija in potem ortoptično pleoptična terapija.
-	Krona vašemu strokovnemu delu pa je naziv primarij.
Za ta naziv me je že nekaj let pred tem predlagala Očesna klinika in potem tudi strokovni kolegij murskosoboške bolnišnice. To sem poslala Zdravniški zbornici Slovenije, ki mi je lani oktobra izdala pozitivno mnenje. Od takrat pa do obravnavanja na pristojni komisiji ministrstva za zdravje je trajalo približno eno leto, tako da sem ta naziv prejela junija letos.
To je zame velika čast in veselje pa tudi priznanje mojemu delu, saj se počasi približujem upokojitvi. Po besedah direktorja bolnišnice dr. Bojana Koro-šča pa smo s tem tudi bolj znani v slovenski okulistiki, to pa pomeni, da je to tudi priznanje našemu oddelku.
- Vašemu oddelku pa bi bilo najvišje priznanje to, če bi kdo končno rekel: Obstal bo z vsemi subspecialistični-mi ambulantami. Njegovo upravičenost namreč zdravstvena politika nenehno spodnaša in nad njim visi določena negotovost. Kakšna bo prihodnost tega oddelka?
Od leta sedemindevetdeset pa do danes je bilo veliko bojev. Registrirani smo kot oddelek za ortoptiko in pleoptiko, edini ob očesni kliniki v Ljubljani. Očesni oddelki v drugih bolnišnicah tudi delajo na tem področju, vendar niso registrirani kot oddelki, zato bi mi le morali bolj trdno stati. Toda vrednotenje in plačilo našega dela se stalno spreminjata. V lanskem letu smo še imeli plačanih štirinajst postelj, od tega pet za oddelek ortoptike in pleoptike, sedaj pa število postelj ni več pomembno, ampak število primerov oziroma sprejetih bolnikov. V prihodnje naj bi kot merilo veljalo število sprejetih bolnikov v regiji glede na tisoč prebivalcev, to pa za nas pomeni, da bi na oddelek smeli sprejeti manj bolnikov, primerov. To so sicer samo predlogi, toda bojim se, da bi bilo to sprejeto. Zaradi tega sem naslovila na ministra za zdravje prošnjo z obrazložitvijo, kaj delamo in kako smo se razvijali, da smo dosegli več kot v nekaterih drugih regijah. Imamo oddelek za ortoptiko in pleoptiko, delamo operacije z laserjem, opravljamo fluorescentno angiografijo, operacije sive mrene po metodi pfaco, plastične operacije veke in glavkomske operacije. Tako ne bi smelo biti razloga, da bi nas ukinili. Ne zdi pa se mi pravično, če
bodo pri financiranju dejavnosti res gledali samo na to, koliko pregledov pripada kateri regiji.
Prišli so na vrh, na katerem želijo ostati
-	Kakšna bo po vaše razvoj,na pot oddelka?
Kot regijska bolnišnica smo po svojih subspecialnostih že dosegli vrh, kajti problem je v tem, da če bi želeli še več, za to potem ni plačnika. Seveda pa pri tem, kar imamo, ne želimo ostati. Prizadevali si bomo posodobiti našo opremo z laserjem YAG, s katerim bomo operirali capsulotomije, čudovito pa bi bilo tudi, če bi z nekaterimi aparati opremili še ortoptično ambulanto, in da bi mogli prisluhniti željam staršev in vaje opravljali tudi popoldne.
Za razvoj oddelka so pomembni tudi naši zelo dobri odnosi. Imamo mlade zdravnike, ki so zelo zavzeti za delo, študij in strokovno izpopolnjevanje. Tudi sestre na oddelku so požrtvovalne, prijazne in enkratne. Sedanjega kolektiva zato ne bi zamenjala za nobenega drugega. Deležni pa smo tudi številnih pohval pacientov.
-	K vam prihajajo tudi bolniki z drugih regij.
Naša ortoptika ima približno deset do petnajst odstotkov priliva, saj bolniki prihajajo iz Celja Raven na Koroškem, iz Ormoža in drugih krajev. Mi namreč operiramo tudi odrasle, ki so že bili operirani drugod ali so jih drugje odklonili.
Otroci so njena ljubezen - Kako ste zelo zahtevno in naporno delo na oddelku uravnavali z zasebnim življenjem?
Ko je bila hčerka Jana majhna, je bilo hudo, tako kot pri vseh zdravnicah. Veliko je bilo dežurnega dela, saj smo bile nekaj let le tri zdravnice: prim. dr. Lea Thalanyi Pfeifer, dr. Alenka Trček in jaz. Ko sem bila dežurna, je mož hčerko vozil k meni, ob sobotah in nedeljah pa smo imeli skupno kosilo v bolnišnici. Tistega časa nam j.e predstojnica, ki je tudi imela otroka in je vedela, kako je to hudo, dovolila, da sva z dr. Trčkovo zvečer lahko šli toliko domov, da sva otroke dali spat. Težko pa je bilo, ko je bil otrok bolan. Drugače ni šlo, da smo si našli gospodinjsko pomočnico, saj je zaradi službenih obveznosti mož veliko potoval. Tako v petnajstih letih dela nisem imela niti dneva bolniškega izostanka.
- Kaj vam je v življenju v posebno veselje, katere so vaše male ljubezni?
Poleg strokovnega dela so mi velika ljubezen ti moji mali pacienti, ki jih zdravim že toliko let. Delo z njimi me neskončno osrečuje. V mojem družinskem življenju pa je sončni žarek vnukinja Maša. Tako kot vse babice, sem tudi jaz zaljubljena vanjo. Mlada družina moje hčerke se je odselila v Ljubljano in vsi se zelo veselimo njihovih obiskov. Z možem tudi zelo rada potujeva, še posebej pozimi, ko greva na Kanarske otoke. Tam v hribih ob Pico de Teide imava posebno veselje. Tja potujeva pozimi, poleti pa so naši kraji prav tako lepi. Prijetno je tudi ob našem ribniku, kjer z možem in prijatelji radi posedimo. S prijatelji pa gremo tudi večkrat na izlete in raziskujemo skrite kotičke.«
Majda Horvat ■
IBT■ 23. avgust 2001
KULTURA
11
Koncert in razstava v lendavski sinagogi
Ustvarjalni svet Zoltana Gaborja
Renesančna glasba na besedila biblijskih psalmov
■ lendavski sinagogi so v nedeljo pripravili koncert renesančne glasbe in otvoritev razstave slikarja, rojaka iz Lendave Zoltana Gaborja, ki sedaj živi v Zagrebu. Dela so dobili organizatorji razstave iz zasebnih zbirk in zbirk zavodov iz Pomurja in bodo na ogled vsak dan do 19- septembra od 13. do 16. ure.
79-letni akademski slikar mag. Zoltan Gabor je končal študij slikarstva leta 1951 v Zagrebu, večino njegovega ustvarjalnega opusa pa so olja na platnu in grafike, naredil pa je tudi nekaj fresk, med najbolj opaznimi je gotovo tista v mali lendavski sejni sobi z naslovom Zgodovina Lendave.
Zanimive knjige
Osebnost in njen čas
Šiftarjev zbornik
■ bsežno knjigo s podnaslovom Pravo, narod, kultura sta skupaj izdali Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ob 40-letnici študija prava v Mariboru, kjer je bil dr. Vanek Šiftar zaslužni profesor. Uredila sta ga Borut Holcman in Franci Ramšak in tako predstavila številne in različne razsežnosti dela dr. Vaneka Šiftarja, ki je umrl v letu 1999-
O njem je spregovorilo štirideset avtorjev, njegovih kolegov, prijateljev, znancev, študentov, vrstnikov in strokovnih sodelavcev. Njihovi prispevki so razdeljeni na več poglavij, ki tako jasneje prikazujejo različna delovna in interesna področja dr. Vaneka Šiftarja. Uvodne besede so prispevali Milan Kučan, Ludvik Toplak in Oto Luthar. Sledi pregled življenja in dela, prispevek Franca Perneka, nato poglavje Znanstveno raziskovalno in pedagoško delo, v katerem avtorji razkrivajo njegove velike mentorske in svetovalske sposobnosti in tudi siceršnjo podobo znanstvenika raziskovalca (Tone Ferenc, Peter Pavel Klasinc, Ciril Ribičič, Franc Rozman, Robert Hajszan, Etelka Korpič Horvat, Vladimir Kos, Mihael Kuzmič, Branko Žunec), naslednje poglavje Vanek Šiftar - človek prinaša prispevke o sopotništvu in prijateljskem druženju s človekom, pri katerem so bila vrata vedno odprta (Rudi Čačinovič, Lev Kreft, Oto Luthar, Ernest Ružič,
Na pobudo Katje Pal, študentke Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, so se zbrali v Dolgovaških Goricah študentje slikarstva iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Finske, ki so tukaj ustvarjali deset dni. Nastalo je več kot dvajset različnih slikarskih del. Slikarska kolonija je potekala pod okriljem Društva mladih likovnikov Lendava Ll-nart. Po končani pregledni razstavi v Termah Petišovci bo dobil vsak slikar svoj izdelek v trajno last, sicer pa bo dela mogoče tudi odkupiti. Želja Katje Pal je, da bi pripravili še v letošnjem letu pregledne razstave del s kolonije v vseh državah, iz katerih so prišli udeleženci: Katja Pal, Katja Sudec, Kutri Koi (na sliki), David Lengroti, EvaVa-šari in Dubravko Baumgartner. J. Z.
Akademski slikar Zoltan Gabor ob otvoritvi razstave
Jožef Smej, Evgen Titan). Poglavje Narodnostno vprašanje prinaša prispevke s področja Šiftarjevega dela o Romih, manjšinskih vprašanjih, dvojezičnosti, prekmurskem narečju (Geza Bačič, Mladen Tancer, Feliks J. Bister, Franc Kuzmič, Albina Nečak Liik), v poglavju Regionalizem so objavljena razmišljanja o posebnem položaju Prekmurja in Porabja (Feri Horvat, Zlatko Muršec, Oto Norčič). V poglavju Kulturna dejavnost je orisana Šiftarjeva vsestranska literarna ustvarjalnost (Matjaž Kmecl, Jaroslav Novak, Jože Pogačnik, Slavica Tovšek, Jože Vild, Jože Vugrinec, Franc Zadravec). Zadnje poglavje govori o Vrtu spominov in tovarištva, v njem je objavljen tudi natančen seznam drevnin, popisana dejavnost Ustanove (Lado Pohar, Aleksander Šiftar, Anton Vratuša, Mitja Zu
pančič). Obsežno bibliografijo, ki obsega 324 enot, je prispeval Franc' Kuzmič, sledi pa še pregled Šiftarjevega uredniškega in sou-redniškega dela.
Iz vseh besedil pa se sestavlja podoba človeka in časa, v katerem je živel, človeka, pomembnega tako za Prekmurje kot Slovenijo, ki pa je o sebi po pričevanju dr. Leva Krefta rekel: »Delal sem iz notranje potrebe in nikakor za svojo zgodovino.« To pa se je pokazalo kot
resnično. Zbornik je zanimivo branje za vse, ki so ga osebno poznali ali z njim kdaj sodelovali, in mogoče še bolj za tiste, ki ga niso. Naleteli bodo na pričevanja o človeku, ki je zarisal svojo podobo v naše stoletje kot pomemben »javni« človek, v bistvu pa vedno le človek za drugega, za sočloveka, kateremu je bil vedno voljan darovati svoje sposobnosti in čas svojega življenja.
Uspešnice si je treba rezervirati
Poletna gneča v soboški knjižnici
Poletje je čas počitnic in dopustov, h katerim navadno spada tudi branje knjig, seveda lahkotnejših, kot sta povedali knjižničarki Metka Sraka in Marija Vogrinec, ki se v teh še vedno vročih dnevih trudita ustreči bralcem, ki ves čas napolnjujejo izposojevalni oddelek v gradu.
Za njegovo delo so značilne stilizacija in čiste slikarske ploskve, znano pa je, da je slikar likovno terapijo kot način zdravljenja uporabljal tudi na svojem delovnem mestu v domu duševno prizadetih. Veliko motivov za njegova slikarska dela je nastalo v Lendavi in njeni okolici, lotil pa se je tudi bolj temačnih tem, kot so bile denimo grozote razrušenega Vukovarja in tematika štirih jezdecev Apokalipse.
Čeprav je živel v Zagrebu, je v preteklih desetletjih večkrat prihajal s čopičem v roki v Lendavo in ustvarjal. Ob otvoritvi ga je predstavila Judit Zagorec Csuka, ki pripravlja tudi monografijo o njem, ki naj bi izšla naslednje leto ob njegovi 80-letni-ci.
V predstavitvi ga je označila: »Na njegovih platnih sta hkrati groteskno videnje in želja po svobodi, ki se razkrije v simbolih. Umetnik spoštuje stroko, ne upošteva pravil, trudi se biti popoln in uporablja fragmentne motive. Nenehen boj za ohranitev človekovega dostojanstva, razkritje nenavadnosti življenja, iskanje novih poti - vse to je navzoče v delih Zoltana Gaborja in vse to izraža na avtentičen način.«
Z okoljem skorajda obnovljene sinagoge se je v nedeljo zvečer prav gotovo ujemal tudi nastop tenorista Marjana Trčka in Borisa Šinigoja, ki je zaigral na lutnjo.
Glasbena umetnika nastopata s koncerti starejše glasbe že od leta 1989. Tokrat sta izvajala renesančno uglasbitev izbranih biblijskih psalmov francoskega skladatelja Pierra Certona.
Organizator prireditve in razstave je Zveza kulturnih društev Lendava ob sodelovanju ljubljanskega Grand hotela Union, lendavske občine, kulturnega ministrstva in lendavske območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti.
Ob tokratni prireditvi v sinagogi je bilo opaziti, da se dveletna obnova sinagoge, kot kaže, končuje in da bo kmalu lahko tudi uradna otvoritev.
Prostor pa bo med drugim krasila tudi oljna slika, delo slikarja Zoltana Gaborja z naslovom Mrtvi otrok, ki jim jo je slikar podaril.
Jože Gabor ■
Čeprav imata veliko dela in komaj utegneta pospravljati vrnjene knjige, ju razveseljuje dejstvo, da bere veliko ljudi in da si v tem času skoraj vsi izposojajo tudi večje število knjig. Toliko bralcev kot letos, pravita, ni bilo že dolgo časa.
Na vrhu priljubljenosti, kot se pač za počitnice spodobi, so kriminalke - vrsta je za vse tri prevedene knjige ruske avtorice Aleksandre Marinine, še vedno so priljubljene Minette Walters, Ruth Rendell in Mary Higgins Clark. Kot povsod drugod bralci »norijo’« za Brigdet Jones oziroma njenimi dnevniki, zdaj je gneča za drugi del - Na robu pameti,
Izšla monografija Grad na Goričkem
Ob prazniku občine Grad je bila predstavljena tudi monografija Grad na Goričkem, ki jo je izdala v tisoč izvodih založba Kapital. Besedilo so napisali Sašo Radovanovič, Polona Vidmar in Dušan Tomažič, fotografiral pa je Bojan Nedok. Na sto straneh fotografije resda prevladujejo, vendar je strokovno besedilo poleg slovenščine tudi v angleščini in nemščini. Vsebina monografije je razdeljena na sedem poglavij: Prekmurje, Goričko, Grad, grad Grad, Kripta in Beli križ, Cerkev in Trideželni park Goričko -Raab - Orszeg. Ostaja vprašanje, zakaj so morali napisati knjigo ljudje, ki niso domačini oz. iz Prekmurja.
Kaj pri nas ni bilo res nobenega kom-potentnega avtorja? Mogoče pa je razlog v objektivnosti? T. K.
Na grajski ploščadi gradu pri Gradu na Goričkem so priredile pevke iz pevskega društva Lyndwa 3. poletni koncert z naslovom Razveselimo poletje, ki je spadal v okvir prvega občinskega praznika. Poleg deklet, ki sestavljajo nonet Lyndwa, so nastopili tudi moški kvartet iz Martinja, saksofonist Matej Bunder-la iz Kuzme, harmonikar Dejan Praši s Cankove in ljudski pevci kuda Franceta Prešerna od Grada. Pevke skupine Lyndwa so ta koncert posvetile predvsem temam, kot so ljubezen, sreča, veselje, življenjska radost, nostalgija, poseben čar pa je dalo grajsko okolje, obsijano s svečami in baklami. T. K.
Koncert skupine Lyndwa
Razstava Ivana Hircija
V okviru praznika občine Beltinci je bila v beltinskem gradu tri dni - od 16. do 19. avgusta - razstava likovnih del Ivana Hircija, sicer predmetnega učitelja in do letošnjega junija ravnatelja osnovne šole Beltinci. Hirgi je študij likovnega pouka končal na Pedagoški akademiji v Mariboru, poleg poučevanja pa tudi sam rad likovno ustvarja. Živi v Ižakovcih. T. K.
prav tako je dolga vrsta čakajočih na Nevarna razmerja slečene Slovenije Bojana Požarja, priljubljen je tudi roman Marinke Fritz Kunc Zbogom, prijatelj moj.
Kar zadeva tesnejše branje, je še vedno treba čakati na knjigo Draga Jančarja Katarina, pav in jezuit, letošnjega dobitnika nagrade kresnik, kot tudi na dela drugih nominirancev (Snoj, Zupančič, Dolenc), še posebno pa na roman Zdenka Kodriča Barva dežja o prekmurskem slikarju Ludviku Vrečiču.
Ženske bralke večinoma posegajo po lažji literaturi, trenutno je priljubljena pisateljica Virginia Andrews ter knjiga Pilotova žena Anite Streve. Mladi in stari še vedno radi berejo o dogodivščinah Harryja Potterja, najstnice posegajo po knjigah zbirke Kate klub, npr. Moja sestra je superkoza, še vedno so priljubljene knjige Dese
k*
©rad na @orita W Ob is (Skjšs čir.#

Muck. Za fante pa je privlačnejša zbirka Kurja polt. Moški, ki so med bralstvom sicer v manjšini, radi berejo zgodovinske romane, spominsko literaturo, vohunske romane in kriminalke. Starši posegajo po knjigah in zbirkah Vzgoja za življenje (Otroci so podoba svojih staršev, Dečke vzgajamo drugače). Še vedno so priljubljene različne psihološke in druge knjige z »recepti« za samopomoč in pravilno življenje, kot na primer knjiga ameriške pisateljice Louise Hay Življenje je tvoje, ob boku pa ji stoji domača pisateljica Sanja Rozman s knjigama Peklenska gugalnica in Čustvena inteligenca.
Sicer pa je povpraševanje tudi po vseh drugih knjigah in, kot že rečeno, gneča pred pulti in med policami se od jutra do konca odpiralnega časa ne razredči.
B. B. L. ■
12 O TEM IN ONEM 23. avgust 2001 nx
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Tale čestitka je namenjena Darinki Bokan iz Martinja. Želim ji veliko veselja, zdravje in srečo v ljubezni - Zlatko.
Draga nečakinja Jasni Grah iz Čikečke vasi! V knjigi življenja obračaš trinajsti list svoje mladosti. Ob tem dogodku ti želimo veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, v šoli pa še naprej odličen uspeh. Želimo ti tudi, da bi se ti izpolnile vse skrite želje, ki jih hraniš v svojem srcu - stric Janez, teta Suzana, sestrični Aleksandra in Anemari ter bratranec Matej.
Najdražji stric Drago Šantavec iz Križevec v Prekmurju! Le redko si vzamemo čas in težko izrečemo besedo hvala. Ob tvojem rojstnem dnevu se ti zahvaljujemo za vso tvojo toplino, s katero nas obdajaš; zahvaljujemo se ti za potrpljenje, ki ga imaš z nami, in za srečne dni, preživete s tabo - nečakinji Aleksandra in Anemari ter nečak Matej iz Murske Sobote.
Osemindvajseti rojstni dan je praznoval brat Drago Šantavec iz Križevec v Prekmurju. Ni je besede in ni ga darila, s katerim bi se ti lahko zahvalili za tvojo ljubezen in dobroto. Želimo ti zdravje, srečo in da bi bil še vrsto let z nami - sestra Suzana z možem Janezom in otroki: Aleksandro, Anemari in Matejem.
Darinki Bokan iz Martinja vse naj..., naj..., posebej pa trdno zdravje, srečo in ljubezen - mama Gizela iz Šulinec.
Mariji iz Male Nedelje lep konec tedna ter na veselo snidenje na običajnem mestu - oboževalec.
V Čikečki vasi hiša stoji, v njej pa naša najdražja Jasna Grah trinajsti rojstni dan slavi. Draga Jasna, pridne so tvoje roke in pošteno srce, kar največje bogastvo je za mlado dekle. Čestitamo ti -Aleksandra, Matej in Anemari iz Murske Sobote.
Sončni žarki so te prebudili in ti naznanili, dragi Drago Šantovec iz Križevec, da praznuješ osemindvajseti rojstni dan. V težkih trenutkih odpri najgloblji kotiček svojega srca, kjer hraniš najlepše trenutke sreče, ljubezni, življenja... in dobil boš nov navdih, spodbudo ..., da je življenje lepo - to ti želi mama Irma.
Štefan iz Lendave! Bodi še naprej tako dober z mano in ne oziraj se po drugih - Mariška.
Dobremu prijatelju Jožetu z Goričkega, ki jemlje slovo od ledik stanu, iskreno sožalje, hkrati pa tudi upanje, da bo še kdaj uspel »ukrasti« čas in bo prišel v veselo družbo starih pajdašov - vsi, ki še naprej ostajamo ledik in fraj.
Mariji iz Apač želimo lepo jesen življenja in dobro zdravje - sorodniki.
Gospa Rozina Antolin iz Radenecpraznuje sedemdeseti rojstni dan. Zdravje in sreča sta bisera dva; naj te še dolgo spremljata oba. Prisrčne čestitke - Vera in Jože Rajtar z Jesenic.	*
Rojstni dan bo praznoval Ciril Režonja iz Turnišča. Veliko sreče, zdravje in prijetno zabavo želita - Sandi in Aleš.
Draga botra Lojzka! Vse najboljše za tvoj rojstni dan. Veliko sreče, veselja in trdnega zdravja ti želim ter da bi bila še naprej tako dobra - Nuša z domačimi.
V tem mesecu praznuje dvojni praznik draga mama, stara mama in orna Helena Gašpar iz Šulinec. Še na mnoga zdrava in vesela leta - sin Milan z družino.
Draga sestra Suzana. Vse najboljše za dvajseti rojstni dan ter veliko zdravja in sreče - sestra Jožica in ostali domači od Sv. Jurija.
Bratrancu Jožetu Kalamarju iz Čepinec želimo ob srečanju z Abrahamom dosti sreče in zdravja ter veselo praznovanje - sestrična Danica z domačimi iz Markovec.
Sedemdeseti rojstni dan praznuje naša draga sestra Rozina Antolin iz Maribora. Zdravje in srečo ti želimo in kličemo: še na mnoga leta! - brat in sestri, posebej Vera z Jožetom iz Jesenic.
Rojstni dan bo praznovala draga sestra in teta Melita Marič izNu-skove. Sprejmni iskrene čestitke in mnogo sreče in zdravja ter izpolnitev vseh želja - Suzana u možem ter nečaki: Andrej, Tamara in Aleš. Šestindvajseti rojstni dan praznuje draga hčerka Simona Kočar iz Puconec. Vse najboljše, veliko sreče, dober uspeh v šoli ter naj se ti izpolnijo vse skrite želje želimo - mama in oče ter vsi drugi, ki jo imamo radi.
Draga Milena! Prosim, oprosti mi, ker sem te prizadela. Vedi, da nisem hotela in da te imam zelo rada - tvoja sestrica.
Draga hčerka Melita Marič izNuskove. Prišel je slovesen dan, ko bilje tebi rojstni dan izbran. Naj bo srečen, zdrav in vesel. Odloži delo in skrbi ter uživaj lepe dni - starša in brat Marjan.
Ponovno zapleti na železniški postaji
Je poceni povratna vozovnica res blefiranje?
Bralec Vestnika opozarja: poceni povratne vozovnice pri blagajni železniške postaje ni mogoče kupiti
A
je bil primer, ki je razhudil našega bralca, zgolj naključje in splet okoliščin ali pa je to stalna praksa blagajnikov na železniški postaji v Murski Soboti? Trdi, da
je reklamiranje poceni povratne vozovnice (4330 SIT) od
Murske Sobote do Budimpešte blefiranje, kajti vozovnice pri
blagajni sploh ni mogel kupiti.
Blagajnik ga je menda odslovil, da mu vozovnice ne more prodati, ker da ima poln blok! Kako se lahko zgodi, da pri blagajni železniške postaje, kjer poteka tudi mednarodni potniški in tovorni promet, nimajo rezervnega bloka za vozovnice? Blagajnik je našega potnika napotil kar na vlak s pomirjajočimi besedami, da lahko vozovnico kupi na vlaku. Res jo je lahko kupil, toda samo do Hodoša. Tam pa zaradi carinskega postopka in meje ni mogel stopiti na postajo, da bi pri tamkajšnji blagajni kupil povratno vozovnico do Budimpešte. In če kupi potnik za nadaljnjo vožnjo vozovnico na vlaku od madžarskega sprevodnika, je cena vozovnice pet tisoč forintov. Če na Madžarskem ne
kupiš vozovnice pri blagajni, je na vlaku trikrat dražja. In ko je hotel v Budimpešti kupiti vozovnico za Mursko Soboto, je ugotovil, da je povratna veliko cenejša kot v eno smer, zato je potnik vzel kar povratno (bo pač v naslednjih tednih ponovno potoval v Budimpešto). Dodatni zapleti se pojavijo z rezervacijami, ki pa jih moraš na mednarodni progi obvezno imeti: če se za notranji železniški promet rezervacije izpišejo računalniško, pa rezervacije v mednarodnem prometu še vedno napišejo ročno, to pa povzroča dolge vrste (predvsem v Budimpešti). Je tako samo v mednarodnem železniškem prometu med Slovenijo in Madžarsko ali na vseh progah?
Kako je torej s poceni povrat-
nimi vozovnicami za potovanje do Budimpešte in nazaj: cena je 4330, nam je pojasnil blagajnik na postaji, ker sem hotela pač iz prve roke preveriti, kako je z vozovnicami; rezervacija stane 570 SIT, vse skupaj pa si moram priskrbeti vsaj en dan pred potovanjem! Zakaj?
»To pa je res čudno,« so dejali na Slovenskih železnicah. »Vozovnice ni treba kupiti en dan prej in praktično se skoraj ne bi smelo zgoditi, da bi zmanjkale,« so odgovorili v pisarni odgovornega za potniški promet g. Miloša Rovšnika. Na železniški postaji v Murski Soboti zdaj vozovnice res napišejo ročno, v treh tednih pa bodo dobili računalniško opremo. Zdaj prodaja vozovnice prometnik, v prihodnje pa bo to počel menda blagajnik. Ni kaj, nekaj se vseeno spreminja, čeprav počasi.
Bernarda B. Peček ■
Izobraževanje nezaposlenih in štipendiranje
Okrog 5.500 vlog
te brez poklicne izobrazbe in službe? Vas zanimajo programi, ki obetajo eno in drugo, večino stroškov izobraževanja pa bo poravnal Zavod R Slovenije za zaposlovanje?
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: _________________________________________________________________
Naslov pošiljatelja:___________________________________________________________________
O tem je najprej tekla beseda na tiskovni konferenci zavodove območne službe v Murski Soboti. Gre za republiški program za izobraževanje nezaposlenih oseb, ki so ga poimenovali Program 5000, z njim pa bodo tistim, ki se bodo vključili v enega od ponujenih programov za pridobitev splošne, poklicne in srednje strokovne izobrazbe ter v programe usposabljanja in izpopolnjevanja za pridobitev poklicne kvalifikacije, poravnali stroške šolnine do največ petih minimalnih plač za eno šolsko leto, dejanske stroške javnega prevoza glede na navzočnost ali stroške bivanja v dejanskem znesku oz. največ do višine 20 odstotkov minimalne plače mesečno (če bo kraj izvajanja programa oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom), stroške za učno gradivo in učne pripomočke (z določenimi omejitvami), štipendijo v višini 14 odstotkov zajamčene plače mesečno (srednješolski programi) oz. 21 odstotkov zajamčene plače mesečno (programi višjih in visokih strokovnih šol) idr.
Seveda so predpisane tudi določene obveznosti, ki se jih bodo morali držati vsi udeleženci tovrstnega izobraževanja. Gre za naslednje srednješolske pokli-
ce: preoblikovalec in spajalec kovin, preoblikovalec in spajalec kovin ključavničar, oblikovalec kovin strugar, avtoličar, elektrikar energetik, elektroinštalater. voznik, natakar, kuhar, cvetličar, strojnik gradbene mehanizacije, vrtnar in šivilja (programi za pridobitev prve poklicne izobrazbe na srednji poklicni šoli - celoletno izobraževanje), zidar, tesar, inštalater strojnih inštalacij, klepar krovec (programi za pridobitev prve poklicne izobrazbe na srednji poklicni šoli - dualno izobraževanje), monter energetskih naprav, strojnik gradbene mehanizacije, elektrikar energetik, šivilja (programi za pridobitev druge poklicne izobrazbe - prekvalifikacije), strojni tehnik, gradbeni tehnik, vrtnarski tehnik, konfekcijski modelar, živilski tehnik (programi za poklicno in tehniško izobraževanje /3 + 2/ na štiriletnih strokovnih šolah), elektrotehnik, strojni tehnik, gradbeni tehnik, kozmetični tehnik, fotografski tehnik, računalniški tehnik in le-' sarski tehnik (programi za pridobitev druge strokovne.izobrazbe na štiriletnih strokovnih šolah -prekvalifikacije, poklicni tečaji). Ponudba za višje, visoko strokovno in univerzitetno izobraževanje pa velja za naslednje programe: gradbeništvo,
strojništvo (višje strokovne šole), tekstilstvo, elektrotehnika, računalništvo in informatika, gradbeništvo, pedagoški poklici (visoke strokovne šole in univerze) ter v obeh primerih še za posamezne druge individualne vključitve.
Dr ga tema, o kateri je tekla heT"d je bila štipendije. Vajenci in djaki, ki nameravajo zaprositi za republiško štipendijo, morajo to storiti najkasneje do 7. septembra, študenti pa do 5. oktobra.
Tistemu, ki bo odlašal skoraj do zadnjega roka, se lahko zgodi, da bo moral čakati tudi po nekaj ur v vrsti, zato na Zavodu R Slovenije za zaposlovanje predlagajo, da kandidati čimprej oddajo vloge na urade za delo v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi (tam, kjer imajo stalno bivališče), četudi jim ne bo uspelo predložiti vseh potrdil in dokazil, npr. fotokopije dohodninske odločbe, ker je starši še ne bodo prejeli.
Pričakujejo, da bo okrog 5.500 vlog, pravico do republiške štipendije pa lahko uveljavijo vajenci, dijaki in študenti, katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2000 ni presegel 130 odstotkov zajamčene plače (650.497,00 tolarjev); pri »starih« štipendistih pa je ta cenzus za 10 odstotkov višji - 715.547,00 tolarjev bruto na družinskega člana.
J. G.«
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
,Wrffnt|> Iphij MiGnijii, il, tl., UL a. Nnvalfjf 13, MiilsHi 'luliiila
Ponovno med najboljšimi
Rekord Jožeta Hermana
Pripravljajo spremembo tekmovalnih pravil
oboški radioamaterji so bili prvi konec tedna v maju skupaj z Zve-
zo radioamaterjev Slovenije
že devetič zapored organizatorji tekmovanja VHF/UHF// SHF, katerega cilj je, vzpostavitev čim več radijskih zvez
na UKV-valovih. Za doseganje dobrih rezultatov je treba izbrati dobre lokacije in se
povzpeti v hribe, zato tudi radioamaterji skrbijo za »zdrav duh v zdravem telesu«.
. . Tradicionalna je postala,tudi razglasitev, rezultatov vsgkOj tretjo soboto v avgustu in letos se je zbralo v Nemčavcih pri Murski Soboti več kot sto slovenskih radioamaterjev s svojimi družinami. Slovesni razglasitvi rezultatov namreč vedno sledi družabno srečanje, na katerem se utrjujejo stara ter sklepajo nova prijateljstva in poznanstva.
Na letošnjem majskem tek-movainju je sodelovalo 50 radioamaterjev v 18 kategorijah, ki So poslali tekmovalni komisiji v pregled 104 dnevnike, doseženih pa je bilo tudi nekaj novih rekor-dov.Tako je član RTV kluba Murska Sobota Jože Herman - S51ZO kar krepko izboljšal rekord na 10 GHz, saj je dosegel 10.415 točk (dosedanji rekord 4.282 točk), ob tem pa je bilo izboljšanih še šest dosedanjih rekordov.
Jože Herman je tako med posamezniki v skupni uvrstitvi, kjer se upoštevajo točke na vseh frekvenčnih območjih, zasedel 1. mesto pred Alfredom Časarjem iz Polane in Alojzom Poberajem iz Kopra, v kategoriji več tekmovalcev pa je bila najboljša tekmovalna skupina Snežnik pred Radio klubom Jadran iz Kopra in Francem Slavičem iz Puconec.
Ker trenutna pravila slabše opremljenim tekmovalcem ne omogočajo vidnejših uvrstitev, organizatorji vsakoletnega majskega tekmovanja že pripravljajo njihove spremembe.
L. K.i
SPOŠTOVANI BRALCI, le malo časa nas loči od prireditve NAJ...DOMAČIJA 2001. Glavni pokrovitelj akcije TONDACH SLOVENIJA ponuja Vestnikovim bralcem še eno možnost, kako si lahko pridobijo 2000 kosov naravne opečne kritine BOBROVEC Kaj je treba storiti?
Na priložen kupon zapišite pravilni slogan in ga pošljite na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Kupon bomo objavili še dvakrat, in sicer 30. avgusta in 6. septembra. Kupone zbiramo do 13. septembra, žrebanje pa bo v nedeljo, 16. septembra, na sklepni prireditvi Naj... domačija 2001.
t>A POSKRBITE ZA NARAVNO OPEČNO KRITINO
TONDACH %
SLOVENIJA
TONO te
KAJ JE V VAŠIH IN NAŠIH ROKAH?
Da poskrbimo za_______
Ime in priimek _c
Naslov;
VESTNIK 23. avgust 2001	KMETIJSTVO
13
Iz dneva v dan hujše posledice suše
Kmetje brez pridelka in dohodka
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov
Na najbolj prizadetih območjih ogroženi tudi trajni nasadi
Njivska in travniške površine so na nekaterih območjih že podobne puščavi. Koruze za zrnje ne bo, zato so v kmetijski svetovalni službi živinorejcem priporočili, da jo začnejo silirati.
anskoletna suša je pustila v slovenskem kmetijstvu hude posledice, ker pa se suša nadaljuje tudi letos, bodo posledice tokrat še hujše. Po prvih ocenah na te-
renu je škoda zaradi letošnje suše v tem trenutku že večja od
lanske, med najbolj prizadeta pa spadajo tudi nekatera območja v Pomurju. Res da se je začela lanskoletna suša prej kot letošnja, vendar je padlo v lanskem juliju precej več padavin
L
kot v letošnjem.
Na meteorološki postaji v Murski Soboti so v lanskem juliju namerili 86,9 litra dežja na kvadratni meter, v letošnjem juliju pa le 49,9 litra. Oboje je daleč za dolgoletnim povprečjem, ki znaša za obdobje od 1961 do 1990 117 litrov na kvadratni meter. Še bolj sušno obdobje se nadaljuje v avgustu, saj je do zdaj v tem mesecu padlo le 11,1 litra dežja na kvadratni meter. V lan
Protest rejcev govedi lisaste pasme
Bodo hlevi na sejmu ostali prazni?
Z bojkotom kmetijskega sejma v Gornji Radgoni želijo opozoriti na neustrezen odnos kmetijskega ministrstva do rejcev
eutrezen odnos države in odgovornih ministrstev do slovenskega kmetijstva se kaže na različnih področjih. _____Čutijo ga tudi kmetijsko-gozdarski zavodi, ki jim ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne zagotavlja sredstev za redno delovanje. Kmetijsko-gozdarski zavodi, v okviru katerih deluje tudi kmetijska svetovalna služba, ze nekaj mesecev niso dobili denarja za plače svetovalcev in morajo za to najemati posojila, čeprav so proračunska sred-
stva zagotovljena.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki združuje več kot 170 tisoč slovenskih kmetov, se z
ministrstvom za finance niso mogli dogovoriti tudi za pobiranje članskega deleža, ki naj bi ga za zbornico opravila davčna služba. Takšen odnos do kmetijstva je nevzdržen, opozarjajo v
zbornici, zato zahtevajo pogovor s predsednikom vlade Janezom Drnovškom, ki ga želijo opozoriti na neustrezen odnos do kmetijstva in na težave, s katerimi se srečuje ta gospodarska panoga.
V okviru kmetijskogozdarskih zavodov delujejo tudi rejska središča, testne postaje in osemenjevalni centri, katerim ministrstvo za kmetijstvo prav tako ni poravnalo svojih obveznosti. Za premije za mlade bike, ki jih testirajo na testni postaji v Murski Soboti, bi moralo ministrstvo za kmetijstvo letos nakazati 32 milijonov tolarjev, vendar doslej za to niso dobili niti tolarja. Selekcijskega
skem in letošnjem letu tudi skupne padavine od maja do avgusta zaostajajo za dolgoletnim povprečjem, saj je lani v teh štirih mesecih padlo 195,8, letos pa 193,9 litra padavin na kvadratni meter, to pa je le dobra polovica dolgoletnega povprečja. K pomanjkanju padavin so svoje dodale še visoke temperature, ki so v letošnjem avgustu (do 19. avgusta) kar 14 dni pre
dela na zavodu v M. Soboti zaenkrat niso prekinili, saj bi s tem uničili večdesetletno selekcijsko
Pol stoleUalendavskega čebelarskega društva
Slabi in dobri časi za čebelarjenje
S- amostojno Čebelarsko društvo Dolnja Lendava je bilo sicer ustanovljeno leta 1951 in zato so v petek pri ribiškem domu v Lendavi s prireditvijo zaznamovali 50-letnico društva. Dejansko pa so se čebelarji povezovali že leta 1932 v podružnico Čebelarske zadruge za Slovenijo, že stoletja pred tem pa je bilo to okolje zelo ugodno za čebelar-
jenje.
Ob prireditvi so pripravili tudi čebelarsko razstavo s čebelarskim orodjem iz preteklosti in sedanjosti ter podelili priznanja najaktivnejšim čebelarjem v društvu. V uvodu prireditve je predsednik lendavskega čebelarskega društva Jože Kleiderman povedal. da je bilo ob ustanovitvi društva pred petdesetimi leti
stare zaloge krme so pošle že ob lanski suši, letos pa Je izpad krme še večji, pravi Stanko Glavač iz Belti-nec. Tudi kakovost krme je slaba in zaradi tega dnevno tiamolzejo okbli 50 litrov manj mleka.
delo na tem območju, vendar v takšnih razmerah dolgo ne bodo vzdržali.
O problemih je razpravljal upravni odbor Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije sredi avgusta in pozval ministrstvo, da do 20. avgusta najde ustrezne rešitve, sicer slovenski rejci govedi lisaste pasme ne bodo sodelovali na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v
navzočih štirideset čebelarjev, prvi predsednik pa je postal Aleksander Šimonka. Že naslednje leto je bilo v društvu osemdeset čebelarjev. Med leti 1961 in 1971 je bilo desetletje bogatih paš in čebelarji iz okolice Lendave so vozili čebele tudi na Pohorje, v Liko in Vojvodino. Glavna paša v domačih krajih pa sta
segale 30 stopinj, lani v celem avgustu pa so več kot 30 stopinj Celzija namerili v 15 dneh.
V Pomurju so najbolj prizadeti posevki na lahkih peščenih tleh, kjer so že skoraj povsem uničeni pridelki koruze, sladkorne pese, oljnih buč, strniščnih dosevkov, novih odkosov trave ne bo, iz dneva v dan pa so vidnejše posledice tudi m trajnih nasadih, ki jim ponekod-grozi celo propad. Ob suši so poseben problem še glodalci in divjad, saj miši pojedo še tisto, kar je ostalo, divjad pa zaradi pomanjkanja hrane v gozdovih vedno bolj sili na polja.
Po podatkih, ki so jih zbrali do 20. avgusta v kmetijski svetovalni službi, je prizadela suša v Pomurju kulture na skoraj 44 tisoč hektarjih kmetijskih površin. Koruza, ki raste na več kot 18 tisoč hektarjih, je prizadeta tako rekoč povsod v Pomurju, na več kot tisoč hektarjih pa je uničenega več kot 80 odstotkov pridelka. Podobno je s sladkorno peso in drugimi poljščinami.
Kmetje, ki imajo živino, so veliko prej kot običajno začeli s siliranjem koruze, da bi rešili vsaj tisto, kar se.,še rešiti da. Bo pa seveda vprašljiva kakovost silaže, saj je koruza brez zrnja, prizadeti pa bodo tudi tisti pridelovalci, ki pridelujejo koruzo za zrnje. Rejci bodo imeli seveda tudi težave s količino krme, ki jo potrebujejo za živino, saj na travnikih krme ni več, rezerve pa so pokrmili že ob lanski suši.
Posledice suše se bodo poznale na staležu goveje živine, saj bodo rejci zaradi pomanjkanja krme zmanjševali obseg reje. Ker je pričakovati večjo ponudbo živali, lahko pride tudi do znižanja odkupnih cen, to pa bo
G. Radgoni. Ker se ministrstvo za kmetijstvo do 20. avgusta na sklep ni odzvalo in tudi ni poravnalo finančnih obveznosti do rejcev, rejskih središč, testnih postaj in osemenjevalnih centrov, so rejci odločeni, da bodo svoj sklep uresničili. Takšno odločitev so predvčeraj podprli tudi člani sveta pomurske območne enote kmetijsko-gozdarske zbornice.
Ludvik Kovač ■
bili v tem obdobju čebelam akacija in ajda. V osemdesetih letih pa je viroza močno zmanjšala število čebeljih družin in čebelarjev. Kleiderman je poudaril, da danes čebelarji s težavo čebe-larijo v neugodnem odnosu kmetijske politike do čebelarjenja in zaradi današnjega kemijskega kmetijstva, ki čebelam škodi. Je pa spodbudno, da se v društva po Pomurju vključuje tudi precej mladih čebelarjev, da so aktivni tudi čebelarski krožki po šolah in da se krepi ekološka zavest.
Jože Gabor
Jože Horvat iz Nedelice: »Nekaj koru-zq v zrnju smo že kupili, za siliranje sem js nekaj dobil zastonj in upam, da bomo živino nekako le uspeli prehraniti.«
še dodatni udarec za rejce.
Glavačeve v Beltincih smo zmotili sredi siliranja koruze. Neobičajno je, da bi koruzo silirali 17. avgusta, je povedal gospodar Stanko, vendar jim letos ne preostane drugega. Koruza, ki so jo spravljali v silose ob našem obisku, je bila bolj podobna koruznici, ne nekaterih površinah pa se še nekako drži, je povedal Stanko. Vendar koruze za zrnje ne bo tudi na teh površinah in vse bodo silirali skupaj z rastlino. Nekako bodo morali pač prehraniti živino, za 65 glav, ki jih imajo trenutno v hlevu, pa bodo potrebne precejšnje količine. Starih zalog nimajo, saj je pridelek vzela že lanska suša, za živinsko krmo pa so namenili tudi ves letošnji pridelek pšenice.
Ob pitancih imajo Glavačev! v hlevu še 33 krav molznic, posledice suše pa se že kažejo pri količinah mleka. Zaradi slabše kakovosti krme dnevno namolzejo kakšnih 50 litrov manj mleka in tako bo vse leto. Krmila sicer dokupujejo, vendar bodo ostali pri dosedanjem obsegu. Ne morejo si privoščiti, da bi živini pokladali več krmil, saj bi potem ves prihodek morali nameniti za to.
Pri siliranju smo našli tudi Jožeta Horvata iz Nedelice. Na tem območju so posevki koruze skoraj povsem uničeni in nekateri pridelovalci, ki so posejali koruzo ža zrnje, jo zato lahko namenijo le za silažo. Tisti, ki nimajo živine, jo podarijo rejcem in tudi Jože jo je dobil zastonj, sicer pa je cena koruze za siliranje na njivi okoli 4 tolarje za kilogram.
Horvatovi imajo v hlevu 16 krav in pitancev, nekaj koruze v zrnju so že kupili, tudi polovico pridelka pšenice so pustili za krmo in Jože upa, da bodo živino uspeli prehraniti.
Mnogim rejcem pa bo krme zmanjkalo in bodo prisiljeni živino prodati. Med njimi bo veliko takih, ki bodo dali iz hleva še zadnje govedo, in njihovi hlevi bodo ostali prazni za vedno. Kaže pa, da je odgovornim za to kaj malo mar. Vsega denarja, ki jim ga zagotavlja za sanacijo lanske suše interventni zakon, še vedno niso dobili. V zadnjem času je sicer nekoliko več obljub, vendar od njih se na da živeti, pravijo kmetje.
Ludvik Kovač I
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
M«<i» u nlomiranjs d. d., arh Norata 13. M. Sobnla
Trgovina Zrno-vit Lipovci tovarniško ime pakiranje mpc v sit/kg bro finišer 10/1 64,00
faro finišer 50/1	60,40
bro finišer drobljenec 50/1 61,70
broštarter 10/1 70,10
bro štarter 50/1 67,80
bro super 10/1	109,90
bro super 50/1	109,60
isilac 25/1	242,20
isilac 10/1	254,60
ječmen 50/1 40,30
ječmen rinfuza 36,90
koruza 50/1 39,70
kravimin 2 bio Zn	25/1	209,50
kravimin 2 bio Zn	5/1	220,30
kravimin 3 bio Zn	25/1 197,70
kravimin 3 bio Zn	5/1	208,40
kravimin 4 25/1	203,00
kravimin 4 5/1	213,80
kravimin 6 bio Zn	25/1 135,00
kravimin 6 bio Zn	5/1 142,60
kravimin 7 pit ru	25/1	130,70
mk 18.51,00 mk 32 rinfuza 50,00
mk super 32 50/1 70,30
pesni rezanci 32,90
oves 40/1 40,90
oves rinfuza 34,00
pravimin 1 5/1	204,10
pravimin 2 5/1 184,70
pravimin 2 .25/1 172,80
pravimin pit 25/1 191,10
pravimin pit 5/1 222,40
pravimin puj 25/1 243,00
pravimin puj 5/1	273,30
prelac 25/1	173,90
premiks sp-zno	20/1	586,40
pu-štarter 10/1 75,20
pu-štarter 50/1 73,00
pu-štarter peleti	50/1 74,30
pu-štarter str 50/1 89,10
pu-preštarter 50/1	86,80
pu-preštarter 10/1 89,10
pur-finišer 50/1 53,40
pur-štarter 10/1 83,70
pur-finišer	10/1	55,60
pur-s-a-f 20/1	502,20
pur-štarter 50/1 81,40
pšenični otrobi 35/1	28,40
rženi otrobi 35/1 24,00
s-doj 50/1 53,90
s-super 10/1 85,70
s-super 50/1 83,40
sojine tropine nove 80,00
sojcomil 25/1	162,20
solni kamen kom.	1.542,20
sončnične tropine 39-40 %	48,80
sp-zno 5/1	580,00
sp-f 20/1	422,30
super-pit f 50/1 84,40
super-pit	82,00
tl-štarter peleti	10/1 68,60
tl-štarter 50/1 ■	64,90
tl-štarter moka 10/1 67,20
tl-štarter peleti	50/1	66,30
ti-u-pit 38,90 vitaredin 25/1,	189,00
vitaredin 2/1	224,60
zrnovital 30/1	170,20
silirni dodatek 1188 pioneer, 20 g kom.	5.331,70
silirni dodatek inoculant 1188 pioneer 1/1	21.326,80
14 IZ NAŠIH KRAJEV 23. avgust 2001 BM
Blagoslovitev mrliške vežice in križa v Kovačevcih
V najmanjši od sedmih vasi v občini Grad, v Kovačevcih, ki imajo le nekaj manj kot 30 hišnih številk, so minulo soboto slovesno blagoslovili mrliško vežico in obnovljen križ. Predsednik vaškega odbora in občinski svetnik Franc Dervarič je spomnil na začetek del v letu 1993, poleg prostovoljnih prispevkov vaščanov pa so sredstva prispevali še takratni Krajevna skupnost 8rad in občina Grad - Kuzma ter sedanja Občina Grad. Ob gradnji mrliške vežice so se domačini odločili še za zamenjavo dotrajanega križa, ki je bil postavljen leta 1937. Skupna vrednost obeh investicij je znašala okrog 8 milijonov tolarjev. »Veseli me, da ste tako enotni, da lahko izpeljete tako investicijo. Če bo tako še v prihodnje in če bo volja, se bo denar za vas vedno našel,« je na blagoslovitvi obljubil župan občine Grad Daniel Kalamar. Po blagoslovitvi in sveti maši so bili vsi gostje povabljeni na prigrizek v vaško-gasilski dom. T. K.
V Žepovcih postavili lopo za poletne prireditve
V Žepovcih potrebujejo vodovod
Območje Travniki bo dobilo asfalt
epovci so izrazito obcestna vas, ležeča na nizki terasi zahodno
od Apač. V 120 gospodinjstvih živi 444 krajanov, 90 manj kot pred drugo svetovno vojno, imajo pa precej več domov.
Gre za staro naselje, ki je prvič opisano v otokarskem deželnoknežjem urbarju iz let 1265- 1267. Takrat so imeli Že-povci dvajset kmetij in strelski dvorec. Staro kužno znamenje ima letnico 1609.
Del Žepovec se širi na območje Travniki proti reki Muri. Krajevna skupnost Apače, vaški odbor in krajani se pripravljajo na
S tega posnetka Žepovec je razvidno, da čaka na asfalt tudi območje za vaškim domom. Foto: F. Š.
Sončnica velikanka
Žepovce nam je predstavil tajnik Krajevne skupnosti Apače Janko Kuzma, ki živi v opisanem kraju. Foto: F. Š.
asfaltiranje štirih kilometrov ceste v smeri Žepovci- Travniki-grad v Črncih. Gre za neke vrste krožno povezovalno pot. O tem so se pogovarjali na zboru krajanov. Predvidoma bo opisano urejeno leta 2003- Gospodinjstva, ki so ob cesti na Travnikih, naj bi prispevala za posodobitev po 200 tisoč tolarjev. Razliko bo predvidoma primaknila radgonska občina. Asfaltna prevleka bo široka tri metre in pol in ob straneh bodo še bankine.
Vaški odbor v Žepovcih je zelo dejaven. Vodi ga Jože Brus. Tu živi tudi tajnik Krajevne skupnosti Apače Janko Kuzma, katere sestavni del je tudi ta kraj.
Povedal mi je, da so v zadnjem času polepšali okolico vaškega doma. Postavili so večjo pokrito lopo s plesiščem za po
Tale okrasna sončnica raste na vrtu Nade Golob v Ulici Matije Gubca 21 v Murski Soboti. V višino meri že več kot tri metre in pol, in še ni nehala rasti. Seveda jo je v sušnih dneh potrebno rednč.zalivati.
ako nam je povedala Rozika Irgolič iz Gornje Radgone, ko smo si pri njej ogledali orjaški
Koliko jih je?
»What’s wrong with this picture?« bi rekli legendarni člani še legendarnejše skupine Monty Python. In kaj je narobe s to sliko. Nič, le malo bolje je treba pogledati na streho. Eno je, če na njej sedi ena štorklja, nič posebnega ni, če sta dve, če pa so to tri odrasle štorklje, pa je že nekaj nenavadnega. Prav to pa se je zgodilo v Topolovcih na hiši s številko 1, kjer se očitno štorklje na domačiji Antona Graha zelo dobro počutijo. Drugače pa je v Prekmurju več kot polovica slovenskih gnezd. Štorklje so nekoč gnezdile na dimnikih prekmurskih domačij, danes pa imajo gnezda tudi na električnih drogovih. Bela štorklja (latinsko se ji pravi Ciconia ciconia) je velika od 90 do 105 centimetrov. Po naravi je družabna in bolj okorno leti, zato pa zelo dobro jadra. Njena najbolj priljubljena hrana so žabe, črvi in insekti. V našo pokrajino štorklje priletijo v drugi polovici marca. Po tridesetih dneh se izležejo mladiči, ki po dveh mesecih zapustijo gnezdo. V drugi polovici avgusta pa se štorklje odpravijo na toplo prezimovanje v južno Afriko. Štorklje so z zakonom zaščitene ptice, poleg Prekmurja pa so si jih za svoj simbol izbrale še nekatere pokrajine v Evropi - Alzacija v Franciji, na Nizozemskem, Češkem ... T. K.
^aSISTENCH
Nikoli ne vet, kaj w bo igodll« na poti.
Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger ■
Sat :
Tale nenavadni paradižnik, ki sc । nam ga prinesli v uredništvo, je v obliki zajčka zrasel na vrtu
Jerebičovlh v Razlagovi ulici v Murski Soboti. _____________________ n .
a
SLOVENICA
zavarovalniška hiša d.d.
Zajček paradižnik
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Podjetje <.« vifmniiianpi *l. d .uh Novaka 13, M Sobota
Orjaški krompir
trebe poletnih prireditev.
Žepovci nimajo vaškega vodovoda. Predvidoma ga bodo dobili v naslednjih letih. Gospodinjstva uporabljajo vodo po tradiciji iz hišnih vodnjakov. Občasne meritve kakovosti vode dokazujejo precejšnjo vsebnost nitratov.
Kmetijstvo je v Žepovcih že od nekdaj dokaj razvito. Poudarek je dan živinoreji, prašičereji, poljščinam... Precej prebivalstva je zaposlenega v domačih krajih in tudi v bližnji Avstriji.
Edina vas s podobnim imenom je v Sloveniji Žepina. Ima okoli sto prebivalcev in leži ob cesti Ljubečna-Proseniško ob potoku Ložnica. Od Celja in Štor je oddaljena okoli sedem kilometrov.
Franček Štefanec ■
krompir, ki je tehtal 1,90 kilograma. »Čeprav izhajam iz dežele, rojena sem pred 75 leti, doslej nisem videla tako debelega krompirja. Zrasel je na vrtu, ki ga imamo ob hiši. Na njem ne sadimo krompirja, pač pa le vrtnine. Tudi tega nisem načrtno zasadila, saj je zrasel iz olupkov, ki jih pozimi in spomladi odmetavam na vrtu in jih spomladi zakopljem. Ko odženejo poganjke, jih sproti odstranjujem kot plevel. Tega, ki je rasel na robu grede, sem pustila.
Kot vidite, sem iz poganjka vzgojila orjaški krompir, ki ga bova z možem Poldijem imela trikrat za kosilo.
Naj povem, da je bilo ob tem gomolju še nekaj drobnejših, ki so štrleli iz zemlje in sem jih že prej pobrala. Krompirja namreč nisem obsipala, kot je to potrebno,« je povedal Rozika.
m 23. avgust 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Prekmii
plesi v Ljubljan
Letošnje tradicionalne prireditve Srečanje v moji deželi, ki je bila tokrat v ljubljanskih Križankah, so se udeležili tudi člani Slovenskega kulturnega društva Lipa Miinchen. Pa niso bili samo gledalci in poslušalci, ampak se je društvena folklorna skupina predstavila z venčkom prekmurskih ljudskih plesov. To je bil njihov drugi nastop na slovenskih tleh. Sodeč po burnem ploskanju številnih obiskovalcev iz domovine in tujine, so se zelo dobro odrezali.
J. G., foto: D. K. ■

Razkriške zanimivosti
Posest Celjskih grofov, Zrinjskih...
Mogočna klet izpod cerkvenega hriba
■ eliko smo zadnja leta pisali o Razkrižju, a morda premalo o posebnostih tega območja. Ta gručasta obcestna vas se je oblikovala na desnem bregu spodnje Murice. Gre za zelo staro naselbino, ki se z ravnine zlije z gričevnim svetom, posajenim s sadnim drevjem, goricami, gozdiči.
Ta križ, ki stoji v razkrižški cerkvi, je bil prinesen iz Indije. Krasijo ga školjke z bisernim leskom. Foto: F. Š.
Prvi znani lastniki Razkrižja so bili Celjski grofje. Pozneje grof Hampo, Peter Keglevič in grofje Zrinski. Ko je bil 1671 oziroma pred 330 leti usmrčen Peter, zadnji grof Zrinjski, je dobil to območje grof Altheim. Leta 1784 oziroma pred 217. leti je dal zgraditi ogromno klet v griču pred cerkvijo. Klet še obstaja in je danes v zasebni lasti. Vhod v zanimivo obokano in obsežno podzemlje je desno od stopnišča, ki vodi navzgor proti cerkvi. V vznožju je stara gostilna. Večje vinske kleti so imeli na Štajerskem verjetno že v 15. stoletju.
Razkrižška cerkev sv. Janeza je bila tudi zgrajena leta 1784. Ima lepo lego in zgledno urejeno okolje. Posebnost so že omenjene stopnice, ki so v naših, dokaj ravninskih krajih redkost. Prav pod njimi je stara vinska klet.
V cerkvi je zanimiv, z bisernimi školjkami okrašen križ. Prinesen je bil iz Indije in ima svojevr-
Pod tem stopniščem na Razkrižju je 217 let stara razsežna vinska klet.
Na ravni strehi prizidka k fa-rovžu je nameščen manjši zvon. Vrv, ki visi od njega, omogoča krajše zvonjenje za srečo, izpolnitev želja... Razkrižje je primerno za krajši nedeljski izlet. Ogleda vredni so lepo vzdrževana in urejena katoliška cerkev in opisane zanimivosti. Blizu sta tudi Vidov izvir in kovaškimuzej.
F. Š. ■
V Stari Novi vasi je tradicija, da tamkajšnja organizacija Rdečega križa vsako leto pripravi izlet za krvodajalce in svoje člane. Tako se jim vsaj delno oddolžijo za prostovoljno (humanitarno) dejavnost. Med letošnjimi izletniškimi točkami je bil tudi predjamski grad pri Postojni, kjer je nastal tale skupinski posnetek. Na fotoaparat je »škljocnil« Anton La-sbaher iz lljaševec. J. G.
ca, rojeni 1947., 1948. in 1949. leta, torej že vsi Abrahamovci, so se sešli na prvem srečanju potem, ko so zapustili šolske klopi. Prijetno druženje, med katerim je nekaterim tudi potekla solza sreče, so imeli na Harijevem kmečkem turizmu. Udeležilo se ga je dvajset nekdanjih sošolcev, med njimi tudi Tončka Pteršinec, poročena Foid, ki živi v Insbrucku v Avstriji. Na srečanje so prišle tudi tri njihove učiteljice: Greta Švagan, Ida Štrucelj in Zinka Pister. Za dobro razpoloženje je skrbel tudi harmonikar. Foto: L. Kr.
Gornja Radgona
V Lesjakov! grabi je priredila Ribiška družina Gornja Radgona v LesjaKovi gram P	ra7njh igrah, seveda pa ni
družabno srečanje. Pomerili so se v r
manjkalo tudi rib.	oživili Agatino noč, na kateri
V Črnem lesu ori Lenartu bodo spet oz
vunuuioupuLcuuu r yjtev b0 ob koncu avgu-bodo tudi izbrali najlepse dekle noči. P
sta. (J. Ko.)	•	Območna obrtna zbor-
Pred dvema letoma ob 20-letnid, je >	,.h
niča Gornja Radgona 626 c anov po z d J^P gornjeradgonske precej manj - 556. Največ (358) Jih J	2 območj
občine, potem (132) z območja radenske one	j
svetojurijske občine. (F. Ki.)
Vse manj ribičev v okolici največjega pomurskega jezera
stno preteklost. Skozi čas je izgubil prvobitno lepoto, sijaj. Precej školjk se je namreč odluščilo.
Tudi v ribolovu je lahko slaba letina
o so uredili Ledavsko jezero v Kraščih, je bilo mnogo idej o tem, kako bi ga lahko s pridom uporabili še v druge, predvsem turistične namene. Potem ko so uredili del obale, so prihajali kopalci, pozneje so si nekateri turistični ponudniki omislili še čolnarjenje, že od samega začetka pa je bilo jezero pravi raj za ribiče. Od številnih velikih zamisli ni bila danes še nobena realizirana, tudi kopalcev skorajda ni več in čolnov prav tako ne. Kako pa je z ribolovom?
Ribičev je bilo že od nastanka akumulacijskega jezera vedno mnogo. Ribiška družina Murska Sobota je tista, ki si je pridobila koncesijo za upravljanje vodnega življa in v jezero začela za namene komercialnega ribolova vlagati različne vrste rib. Čeprav so bile cene dnevnih dovolilnic za ribolov vedno visoke, se je kljub temu, predvsem ob koncu tedna, veliko ribičev nagnetlo ob nasipu jezera. Vedno znova so morali podaljševati pas, v katerem je bil dovoljen ribolov. Še pred dvema letoma se je trlo ribičev, ko je bila zelo dobra sezona, predvsem za krape, potem pa jih je bilo naslednje leto že veliko manj. Letos pa lahko le tu in tam opazimo kakšnega.
Vprašali smo nekatere od njih, kje je razlog. Kot pravijo, ribičev ni, ker ni mogoče ničesar uloviti. Ribe ne prijemajo, ker jih verjetno ni, saj naj bi v zadnjih letih ribiška družina v jezero ne vlagala več toliko kot do sedaj. Nekateri so celo izrazili bojazen, da jezero v Kraščih ribiške družine ne zanima več in da bo začela več vlagati v druge svoje vode. In kako na to odgovarjajo pri Ribiški družini Murska Sobota?
Kot pravi predsednik soboške ribiške družine Martin Karoli, ribe vlagajo v takšni količini kot vedno. Kot dokaz navaja vso potrebno dokumentacijo o vrstah rib, o zdravju rib ter drugih podatkih o vlaganjih, ki si jih lahko člani ogledajo na sedežu ribiške družine. Petletni ribiško-gojitveni načrt, katerega potrjujejo Zavod za ribištvo, kmetijsko ministrstvo in Upravna enota M. Sobota, jih namreč zavezuje, da vsako leto pišejo poročila o ulovu in vlaganjih v njihove vode. Vsako leto imajo tudi nadzor državnega inšpektorja za ribolov, kjer morajo prav tako v vsemi papirji dokazovati vse o vlaganjih in ulovu. Letni načrt torej, ki mora biti v skladu s petletnim, se mora zelo točno izvajati, saj je zakon v zvezi s tem zelo strog. In zakaj je potem kljub temu tako slab prijem in malo ribičev?
Kot pravi Karoli, je riba žival in njeno počutje je odvisno od določenih naravnih dejavnikov. Letos je pač tako, da vreme ni preveč ugodno za ribolov, saj ribe ne prijemljejo tudi v drugih vodah in ribnikih. V Ledavskem jezeru pa so še dodatne težave z algami in premajhnim dotokom sveže vode iz potoka Ledava, ker se je ta zaradi pomanjkanja padavin skoraj posušil. V začetku poletja pa so tudi opazili velik pogin mladih krapov. Ribiški družini iz Murske Sobote predstavlja jezero kar sedemdeset odstotkov vsega dohodka, zato pomeni tudi zanjo letošnja »letina« velik izpad. Glede na to, kakšen vir predstavlja jezero v Kraščih za njih, je tudi jasno, da ne nameravajo opustiti vlaganja vanj, kot so pomislili nekateri ribiči. Bilo pa je nekaj govora o tem, da je zanimanje za upravljanje vodnega življa pokazala tudi cankovska občina, toda, kot je povedal Karoli, država je dala koncesijo njim in edino ona jim jo lahko vzame.
Občina naj rajši poskrbi za dodatno ponudbo za ribiče in turiste ob jezeru, medtem ko bo za ribe skrbela ribiška družina, ob koncu še dodaja Karoli, ki upa, da bodo s padavinami in drugimi vremenskimi spremembami tudi ribe začele bolje prijemati.
C. K. ■
X_______________-_______________________
16
REPORTAŽA
23. avgust 2001 VESINK
Na Gornjem Seniku je Labrinc s kravjo vprego odpeljal suha drva enemu od domačinov, nato pa se za krajši čas ustavil še pred vaško gostilno (blizu farne cerkve), kajti treba se je bilo odžejati.
Poletno potepanje po Porabju
Kaj so delali?
Nekateri še vedno, v javni rabi, uporabljajo naziv Vend-videk, Slovencev ne omenjajo, Slovenije pa nimajo na zemljevidu
Hročina, suša... Te dni sta bili to gotovo najpogosteje omenjeni besedi v vsakdanjih pogovorih med ljudmi. Zanimalo nas je, kaj naj bi v takšnih razmerah delali, predvsem zunaj, onkraj meje v Porabju.
Prisrčna dobrodošlica, razočaranje ob odhodu
Na potepanje smo se podali minuli četrtek, ko se je živo srebro dvignilo čez 30 stopinj Celzija. Odkar je med Martinjem na naši strani in Gornjim Se-nikom/Felsdszdlndkom na Madžarskem odprt mejni prehod, je pot tja bistveno krajša kot pred desetimi leti, ko je bilo treba potovati čez mejni prehod Hodoš - Bajansenye. In drugačno je tudi razpoloženje oz. režim ob prestopanju meje, saj te na »novem« mejnem prehodu madžarski obmejni delavci običajno pozdravijo v slovenskem jeziku. Nekate
ri med njimi se znajo tudi pogovarjati
po slovensko. Prijetno razpoloženje ob prihodu v Porabje pa nam je pokvaril prospekt, ki smo ga dobili ob odhodu iz gostišča z imenom Vendeghaz na Veri-ci/Ketvolgy. V njem so objavljeni posnetki notranjosti in zunanjosti tega gostinsko-turističnega lokala (neke vrste motel) in na kratko je še opisano, kje leži. Omenjeno je, da je to v pokrajini Venvidek, ki leži v najzahodnejšem predelu Madžarske, da je gričevnata, ima subalpsko podnebje in zajema sedem krajev: Felszolnok, Alsoszolnok, Rabatotfalu, Orfalu, Apatistvanfalva’ Ketv61gy in Szakonyfalva. O tem, da je to pravzaprav Porabje, kot je sprejeta
uradna raba imena, in da imajo našteti
kraji tudi slovenske nazive (Gornji in Dolnji Senik, Slovenska ves, Andovci, Števanovci, Verica in Sakalovci), pa ni ne duha ne sluha. Sploh je čudno, kako lahko omenjeno gostišče uporablja ime, ki je po svoje žaljivo za Slovence (Vend-videk = Vendska krajina). Iz tega izhaja, da tukaj prebivajo Vendi, in ne Slovenci. Poimenovanje Vend naj bi bilo nekaj podobnega kot »Vindiš«, kakor v slabšalnem pomenu nazivajo Slovence v Avstriji.
Cesto do mejnega prehoda gradijo
Z lastniki gostišča, navedena sta Ferenc Korodi in Ferenc Ruzsics (na Verico sta se preselila iz Budimpešte), se sicer o tem nismo pogovarjali, ker smo pogledali prospekt šele na poti proti novemu mejnemu prehodu Verica/Ket-vdlgy - Čepinci. Delovodja Janos Dor-mac nam je povedal, da bodo z deli končali do novembra, ko naj bi ta mejni prehod naposled tudi odprli. Teren je precej težak, saj morajo izruvati tudi velike in močne hrastove štore. Zadnjih štiristo metrov pred mejo s Slovenijo naj bi gradili skupaj s Slovenjo stranjo.
Naš naslednji postanek je bil v gostilni v Števanovcih, da bi med drugim videli, ali imajo še vedno tudi točilno mizo, v katero so vgrajene posode z vinom, ki bi ga točili s posebnimi alumi-
Del prospekta gostinskega lokala na Verici, na katerem je objavljen tudi zemljevid Porabja, ki so ga izdajatelji poimenovali Vend-videk, Slovenija pa ni omenjena na zemljevidu kot sosednja država, čeprav menda pričakujejo največ naših gostov.
V Števanovcih še točijo vino s posebno alu-
minijasto posodo (merico).
Tamaš Kozar je oskrbnik treh počitniških hišic na Janoševem Bregu. Novi lastniki iz Budimpešte so vse lepo obnovili. Vodovoda v tem zaselku ni, zato pa imajo v studencu zelo dobro vodo.
nijastimi lončki, kot je bila nekoč, pred vojno in še nekaj časa po njej, običajna praksa tudi v gostilnah pri nas. Da, v Števanovcih imajo še vedno takšen »šank«!
Tujci na Janoševem Bregu
V Sakalovcih smo naleteli na konjsko vprego, na Gornjem Seniku pa celo na kravjo. V obeh primerih sta »kočijaža« vozila drva. In zapeljali smo se tudi na Janošev Breg, kot pravijo zaselku Gornjega Senika. Tam je bilo nekoč življenje precej živahno. Danes je večina hiš praznih, kajti mladi, namesto da bi še naprej obdelovali zemljo, so se raje odselili in si poiskali delo in dom drug

je, zato je začel Janšev Breg izumirati. V zadnjem času pa je videti, da se spet nekaj premika. Vedno več je namreč obnovljenih hiš. Ugotovili pa smo, da gre za tako imenovane »vikendaše«, premožne posameznike iz Budimpešte ali drugih predelov na Madžarskem, pa tudi za nekatere Avstrijce, ki tu lahko poceni kupijo staro hišo in zemljo. Je to dobro ali slabo? Kakor kdo gleda na to. Slabo se bo pisalo, če bodo prihajajoči Madžari in Avstrijci vplivali na še večjo asimilacijo tamkajšnjega večinskega slovenskega prebivalstva. Dobro pa je, da se ustavlja propadanje domačij in da se v zadnjem času vsaj nekaj razvija.
Besedilo in foto: Jože Graj ■

Čeprav je bilo zunaj vroče, sta Dončečeva iz Števanovec, oče in sin Zoltan, lakirala vrata in okna.



Gradnja ceste proti mejnemu prehodu Verica - Čepinci. Dela naj bi končali do novembra.
. a
»tsisnitcA
Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo na poti.
S promocijsko kartico do brezplačne organizacije pomočil________
JPokličite brezplačno št.
080 30 30
a
SLOVENCA
Zavarovani od A do Ž. © ® o
vinu 23. avgust 2001
KRONIKA
17
V Lahoncih pri Ivanjkovcih se je zgodila tragedija
Ustrelil dekle in sebe
Brezposelni 21 -letni Rajko Zavec iz Ormoža je v četrtek ob 13.30 ustrelil 17-letno dijakinjo Vesno Kralj iz Lahonec 30, nato pa si je sodil sam
■ a začetku župnijskega pokopališču pri Sv. Tomažu pri Ormožu je od sobote nov grob oziroma sveža gomila, obložena z belim cvetjem, na njem pa je bel križ in na njem napis Vesna Kralj - 1984-2001.
»Tako mlada, stara komaj sedemnajst let, je morala umreti,« so bile besede, ki jih je ob našem obisku komajda zmogel povedati
Odkar Rajko ni več smel h Kraljevim, je večkrat prespal v avtu ob tejle preši v bližini. Ni imel pravega doma, dekle ga je skušalo zapustiti, bil je brez službe Edino, kar je imel, je bil avto, s katerim se je postavljal, in pištola, s katero je ubil Vesno in sebe. Tragično, a resnično. - Foto: Š. S.
Takoj pri vhodu na tomaževsko pokopališče je sveža gomila, v grobu pa počiva truplo 17-letne Vesne, ki je omahnila zaradi ljubosumnega fanta, foto. s. s.
Alojz Kralj, oče umorjene hčerke, po poklicu traktorist. Malo bolj zgovorna je bila njegova žena Darinka, mati preminule Vesne. Ona je bila tudi priča tragediji.
Vesna in Rajko sta se poznala že dolgo. Ne le ona, ampak tudi on je najmlajša leta svojega življenja preživel v Lahoncih, in sicer na domačiji številka 10. Od tam je njegova mama Anica. Potem ko sta se z očetom Jožetom ločila, sta

Rajko Kralj ni mogel preboleti dekletovega ne. Ravnal je po »pravilu«; če nočeš biti moja, ne boš od nikogar drugega. Ubil jo je, nato pa še sebe.
odšla živet vsak v svoj.kraj. On si je ustvaril novo družino, ona pa se je z otroki nastanila in zaposlila v Ormožu, kjer je imel svoje uradno bivališče tudi sin Rajko, a ni mogel brez Lahonec, kjer živi teta, ki jo je klical mama. Njena hiša je na ravnini, domačija, kjer je živela Vesna, pa je na pobočju, do katerega vodi krožna cesta, vendar jo uporabljajo le za prevoze; ko pa je treba kam bliže, jo mahnejo po bližnjici - pešpoti skozi gozdnato pobočje.
Rajko Zavec in Vesna Kralj sta bila dve leti par, letos pa je Vesna skušala zvezo postopoma prekiniti, česar pa fant očitno ni mogel preboleti. Morda je hotela od njega tudi zato, ker je imel le osnovnošolsko izobrazbo, bil je brezposeln in dobival je socialno pomoč, povrh pa naj bi kar nekajkrat prišel navzkriž z zakoni. Pa he z določili zakona o varnosti v cestnem prometu, ker je dirjal s svojo staro alfo, zaradi česar so se ga ljudje bali, ampak tudi zato, ker naj bi se pečal z ilegalnim vodenjem tujcev čez mejo. Na drugi strani pa je bila svetlolasa Vesna, ki je z odliko
končala tretji letnik srednje šole za poslovne tajnice. Zdi se, da jo je minila prva najstniška ljubezen in je začela gledati na življenje bolj resno. Torej najprej šola, poklic..., šele potem resna zveza.
Rajko je bil ves iz sebe, ko Vesna ni hotela biti več njegovo dekle. Potem ko si ni več upal h Kraljevim, jo je nenehno klical po mobitelu in ji pošiljal tudi pisna sporočila. Najbrž tudi grožnje. Vesna Se ga je začela bati. Za nekaj dni je odšla tudi z doma k
Vesnina starša in brata ne morejo in nočejo verjeti, da hčerke in sestre ni več. Tudi njena sestrična Suzana iz Hranjigovec je žalostna, ker nima več zaupne prijateljice. - Foto: Š. S.
vrstnicama iz bližnjih krajev: Anici v Dravsko Središče in Sanji v Podgorce. Slednja ji je obisk vrnila in domov sta se pripeljali z Vesninim mopedom, ki mu je ona rekla čebelica (brenčal je kot čebelica). Brž ko je nekdanji fant Rajko zvedel (ali pa izsledil), da je doma, jo je spet nadlegoval po telefonu, v četrtek, 16. avgusta, okroga 13.30 pa se je naenkrat pojavil pred Kraljevo žično dvoriščno ograjo. Do tja je prišel po pešpoti skozi gozd, avto pa je pustil spodaj ob cesti. Spet jo je klical po telefonu in Vesna je nerada stopila do vrat. To sta opazovali prijateljica in mama.
»Ko je prišla zraven, jo je sun-
hi
Vesna Kralj za krmilom svoje čebelice, gorcev.
kovito potegnil za roko. Zavpila je, da ne pojde z njim. Medtem jo je že vlekel po bregu navzdol k cesti,« je povedala nesrečna mati Darinka.
»Cofala sta se,« je pristavila dvanajst let in pol stara Urška Sovič iz Lahonec 27, ki je bila prav takrat na obisku pri prijateljici Vesni.
»Bili sva sovaščanki in odlični prijateljici. Sposojali sva si rolke, od nje pa sem dobivala tudi obleke, ki jih je prerasla. Razkrila mi je, da ne bo več hodila z Rajkom, in pred njim se je začela celo skrivati,« je dodala Urška, ki je zelo žalostna zaradi krute smrti svoje sosede.
za njo pa sedi prijateljica Sanja iz Pod-
Mama Darinka je v nadaljevanju povedala;
»Krenila sem za njima in ga v razdalji okrog petnajst metrov rotila, naj jo spusti. Ni se menil za moje prošnje. Ko sta bila že spodaj, pri obcestnem jarku, jo je ustrelil, nato pa pogledal proti meni in sem se seveda zbala, da bo streljal še name, a je pištolo usmeril vase in se ustrelil.«
Mati Darinka je na lastne oči videla, kako je fant ustrelil njeno prvorojenko Vesno. Poskušala je ustaviti iztekajočo kri, a so bili streli smrtonosni. Kot je svetopisemska mati Marija, ki je vzela v naročje svojega križanega sina Jezusa, je tudi ona vzela v naročje svojo hčerkico in ni in ni mogla verjeti, da se je njeno življenje ustavilo. Potem je stekla po pobočju, poklicali so reševalce, ki bi morda le obudili k življenju mlado telo, a niso mogli več pomagati. Pač pa je reševalno vozilo odpeljalo fanta Rajka, ki pa je še isti dan ob 21.10 umrl v ptujski bolnišnici.
Štefan Sobočan I
Popravek
V 33. številki Vestnika smo v prispevku Pred 55 leti udarniško na MDA Pesnica pod znak zapisali, da je lastnik Karel Fujs. V resnici je lastnik znaka Pesnica 1946 Geza Hujs iz Gregorčičeve ulice v Murski Soboti. Za napako se opravičujemo!
Inšpekcijski obisk na Policijski upravi Murski
Zelo zadovoljni s pomursko policijo
Aleksander Jevšek: »Lepo je biti policijski direktor...«
...."1 irektor slovenske policije Mar-1 ko Pogorevc, direktor uprave _l uniformirane policije Stanislav Veniger in direktor uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko so bili v petek na inšpekcijskem obisku na Policijski upravi Murska Sobota. Obiskali so tudi begunski center v Vidoncih, da bi videli, kako je poskrbljeno za ilegalce. Pozneje je bila na mednarodnem mejnem prehodu na Hodošu krajša novinarska konferenca.
»Z delom Policijske uprave Murska Sobota smo izjemno zadovoljni,« je poudaril Marko Pogorevc, »saj so odnosi v policiji dobri, vodstvo Policijske upi ave se fleksibilno prilagaja varnostnim razmeram, je navzoče na terenu ... Takšen
inšpekcijski obisk je lep obisk in želim si, da bi tako nadaljevali.«
Te besede je podkrepil z nekaterimi dosežki pomurskih policistov: razkritje več kriminalnih združb, in sicer tistih, ki so vodile ilegalce, in tistih, ki so tihotapile večje količine mamil. Nedvomno pa je velik dosežek tudi odkritje osumljencev za umor na Cvenu.
Policijski direktor Pogorevc je tudi sporočil, da so pridobili gradbeno dovoljenje za novo poslopje policijske postaje in postaje prometne policije v Murski Soboti in da bodo še letos položili temeljni kamen.
Dušan Mohorko je dejal, da so hoteli ob inšpekcijskem obisku neposredno ugotoviti, kako se pomurski policisti odzivajo na pritiske ilegalnih migracij,
Direktor slovenske policije Marko Pogorevc je izjemno zadovoljen z delom pomurske policije.
inšoekciiskem obisku ne neki drugi slovenski To pa m vljudnostna fraza, kajti na podobnem inspe &
policijski upravi so ugotovili, da očitno niso ukrepi. - Foto: J. Zauneker
gospodarski kriminal in razmah mamil. »Vse to izvajajo, kot je potrebno,« je dejal Mohorko in dodal, da so dali v kriminalistični policiji poudarek razkrivanju »pravih« kaznivih dejanj s področja gospodarstva. Število vseh obravnavanih kaznivih dejanj je zato sicer nižje, ugotovljena škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, pa je za triinpolkrat večja
kot v enakem lanskem sedemmesečnem obdobju.
Nekoliko drugače je na področju mamil. Zdaj, ko so prijeli večje tihotapce, se je policija vključila v intenzivno zatiranje lokalnih dilerjev, zato se je število kaznivih dejanj s področja nedovoljenega prometa z mamili povečalo z lanskih 37 na letošnjih 129 (v sedmih
mesecih). Število uživalcev žal narašča.
Stanislav Veniger je spodbudno ugotavljal, da se je zelo zmanjšalo število kršitev določil s področja javnega reda in miru. Spodbudno je tudi, da je bilo v letošnjih sedmih mesecih manj prometnih smrtnih nesreč in tudi manj nesreč s telesnimi poškodbami. Še vedno pa se zgodi največ nesreč (dobrih sedemdeset odstotkov) zaradi neprimerne hitrosti, alkoholiziranosti, neprivezovanja s pasom, vožnje brez čelad ...
Pohvalil je pomurske policiste, ki so se s svojim delom dobro vključili v turistično sezono.
»Lepo je biti direktor Policijske uprave,« je dejal Aleksander Jevšek potem, ko je slišal dobre ocene »inšpektorjev«, »težje pa bo tako stanje ohranjati ali ga celo izboljševati. Mislim pa, da so dosežki rezultat dobrega skupinskega dela s komandirji. Imamo veliko mladih in zagnanih ljudi, ki so polni idej. Prizadevamo si, da bi še izboljšali komunikacijo z ljudmi. Želimo tudi doseči še večjo odzivnost policistov na sleherne varnostne pojave.«
S tem je policijski direktor želel povedati, da so policisti pravzaprav v službi štiriindvajset ur. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da bodo v Murski Soboti naposled le gradili policijsko poslopje.
Š. S. ■
18
ŠPORT
23. avgust 2001 VESTNIK
Nogomet
| Klub malega nogometa Meteor Melinci
Asfaltno igrišče -pomembna pridobitev
Nafta 10, Nedelica 22 zadetkov
Odigrano peto kolo prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si.mobil je bilo najuspešnejše za Maribor in Domžale, ki sta v gosteh premagala še edini neporaženi moštvi Primorje in Korotan. Nogometaši Mure so gostovali pri novincu v Šmartnem ob Paki in bili zelo blizu točki, saj so gostitelji dosegli zmagoviti zadetek dve minuti pred koncem tekme. Sobočani so celo zamudili priložnost za zmago, saj Er-niša ni izkoristil idealne priložnosti za zadetek. Pri Muri se je tokrat izkazal kot strelec novinec Raguž, ki je dosegel dva zadetka. V moštvu Mure še vedno ni bilo poškodovanega Grizolda, ki zaradi noge v mavcu ne bo mogel igrati še na nekaj tekmah. Na trenerski klopi je tretjič sedel Zlatko Gabor, ki pa, kot kaže, ni imel vpliva na potek igre, saj ni sestavljal moštva niti ni odločal o zamenjavah. I/ ozadju je bil namreč novi (stari) trener Luka Bonačič.
V drugem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi sta ljubitelje nogometa razveselila prekmurska Ugaša Nafta iz Lendave in Bakovci Triglav. Lendavčani, ki so v prvem kolu izgubili v Dravogradu, so se tokrat okrepljeni z nekdanjim igralcem Mure Marjanom Domi-mkom razigrali in novomeški Elan premagali kar z dvoštevilčnim rezultatom, to pa se v drugoligaški konkurenci že dolgo ni zgodilo. Izkazal se je tudi Dominko, saj je dosegel tri zadetke. Visoka zmaga Nafte bo gotovo pozitivno vplivala na naslednje tekme Lendavčanov. Novinec Bakovci Triglav pa je doma premagal novinca Renče Goriška brda in drugič zaporedoma zmagal. Bakovčani so si zmago zagotovili v zadnjih minutah igre, ko so dosegli dva zadetka, izkazala pa sta se Fras in Fajdiga. Odličen začetek prvenstva je za Bakovčane vsekakor velika spodbuda za nadaljnje tekmovanje, kot kaže, pa v Bakovcih računajo še na nekatere okrepitve.
Tretjeligaši so odigrali drugo kolo. Največje presenečenje je vsekakor novinec Rakičan, ki je tokrat v Kuzmi premagal Tromej-nik in dosegel drugo zmago, dosegel pet zadetkov, a ni prejel nobenega. Odlično so začeli prvenstvo tudi nogometaši Čarde iz Martja-nec, ki so gladko premagali Hotizo in s šestimi zadetki ter nedotaknjeno lastno mrežo vodijo na lestvici. Turnišče je brez posebnih težav ugnalo Apače, doseglo doslej največ zadetkov in sodi med vodilne v ligi. Zanesljivi zmagi sta dosegli tudi moštvi Lesoplasta iz Križevec in Odranec. Križevci so premagali Beltince, ki imajo le eno točko, Odranci pa so brez težav odpravili Kem o iz Puconec, ki je še brez točke. Presenetljivo visoko je Veržej zmagal na Bistrici: Za goste je prvič zaigra! nekdanji igralec Beltinec Novak, ki je dosegel dva zadetka, Črenšovci pa niso imeli težav z novincem Dobrovnikom. Največ, kar 660 gledalcev, se je zbralo na tekmi v Križevcih med Lesoplastom in Beltinci.
S tekmovanjem so začeli v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava, kjer sodeluje deset moštev. V prvem kolu je bil dosežen rokometni rezultat v Nedelici, kjer so domačini kar z 22 zadetki premagali nekdanjega tretjeligaša Kobilje. To je vsekakor rekorden rezultat, ki je bil dosežen na prvenstveni tekmi pri nas. Presenetljivo visoko je Polana v Renkovcih premagala nekdanjega drugoligaša. Preseneča tudi zmaga Panonije Gumi centra iz Gaberja v Čentibi. Lakoš je po pričakovanju ugnal Petišo-vce, Novinec Mostje pa je bil boljši od Olimpije iz Dolge vasi.
Feri Maučec
V okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Beltinci so v Melincih slovesno predali namenu novo asfaltno igrišče, ki je za kraj pomembna pridobitev. Klub malega nogometa Meteor Melinci, ki je bil nosilec zahtevne investicije, velja za enega najuspešnejših športnih kolektivov v beltinski občini, saj se poleg športne dejavnosti uspešno vključuje tudi v številne druge akcije v krajevni skupnosti.
Z realizacijo tako zahtevne investicije, kot je gradnja asfaltnega igrišče, so to samo potrdili. Novo asfaltno igrišče je stalo 5,738.000 tolarjev, od tega je prispevala občina Beltinci 2 milijona, 1 milijon je dala država iz naslova fundacije, 570.000 tolarjev pa Krajevna skupnost Melinci.
Preostali del sredstev je zagoto-
Novo asfaltno igrišče so predali namenu predsednik KNIN Meteor Janez Dugar, župan občine Beltinci Jožef Kavaš (v sredini) in predsednik KS Melinci Peter Dugar. (Fotografija: Jure Zauneker)
NK Mura
Bonačič in Dvoršak v
Fazaneriji
Pri soboškem prvoligašu Muri so rešili vprašanje trenerja. V Fazanerijo se je po nekaj mesecih zopet vrnil Splitčan Luka Bonačič, ki je uspešno vodil Muro v minulem prvenstvo, a je nato odšel k Hrvaškemu dobrovoljcu. Bonačič, ki je v torek že vodil trening Mure, bi po dogovoru z vodstvom kluba naj ostal v Murski Soboti vsaj eno leto. -
V Mursko Soboto je prišel tudi igralec Maribora Pivovarne Laško Simon Dvoršak, ki je nekaj let igral za prekmurska prvoligaša Beltince in Muro. Dvoršak je z Muro podpi-
Luka Bonačič - novi (stari) trener l$ure.
sal enoletno pogodbo in bo lahko nastopil že na nedeljski tekmi z Živili Triglavom v Fazaneriji. (F. M.)
vil Klub malega nogometa Meteor z raznimi prireditvami.
Na slavnostni otvoritvi novega asfaltnega igrišča, na katerem bodo lahko igrali rokomet in nogomet, rabili pa ga bodo lahko tudi za druge prireditve, je govoril o gradnji predsednik KMN Meteor Melinci Janez Dugar, čestitke ob pomembni pridobitvi pa so klubu izrekli župan občine Beltinci Jožef Kavaš, predsednik Športne zveze Beltinci Jože Horvat in predsednik KS Melinci Peter Dugar.
Slednji je med drugim poudaril, da prinaša otvoritev igrišča tudi trenutek radosti, zlasti tistim, ki jim je šport pri srcu, in da je Klub malega nogometa Meteor temelj, na katerem se da graditi tudi v prihodnje. Novi športni objekt je blagoslovil beltinski župnik Alojz Benkovič.
Feri Maučec
Nogometaši Bakovec Triglava so kof novinec v drugi državni nogometni ligi na začetku prijetno 6 točk. V soboto so v Bakovcih premagali prav tako novinca Renče Goriška Brda. Fotografija:
Mali nogomet
Na Melincih je bil 5. tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal občine Beltinci. Sodelovalo je 8 moštev iz vseh krajevnih skupnosti. Za tretje mesto so Bratonci premagali Dokležovje z 2 : 0, na tekmi za prvo mesto pa so bili Melinci boljši od ižakovec in zmagali s 4: 1. Vrstni red: 1. Melinci, 2. Ižakovci, 3. Bratonci in 4. Dokležovje. Najboljši vratar je bil Alojz Mesarič (Bratonci), najboljši igralec pa Janez Kuzma (Melinci).
V počastitev praznika občine Križevci pri Ljutomeru bo turnir v malem nogometu za pokal občine. Sodeluje devet ekip, ki so razdeljene v tri skupine. Polfinale in finale bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 10. uri pa bo revialna tekma Križevci: Marmor Stripy iz Škofje Loke.
Nogometna liga Si.mobil				
Rezultati - 5. kolo:				
Šmartno:Mura 3	:2			
Koper: Olimpija 1	:0			
Primorje: Maribor	1:2			
Korotan: Domžale	0:1			
Publikum: Rudar 3:2				
Triglav: Gorica 2	:0			
Maribor	5	4 0	1	13:6	12
Koper	5	4 0	1	8:2	12
Primroje	5	3 1	1	12:3	10
Publikum 5	3 1	1	10:6	10
Šmartno	5	2 1	2	6:7	7
Olimpija	5	2 1	2	5:6	7
Triglav	5	2 1	2	7:10	7
Korotan	5	1 3	1	4:3	6
Mura	5	1 1	3	3:7	4
Domžale 5	1 1	3	2:6	4
Rudar	5	1 1	3	5:12	4
Gorica	5	0 1	4	2:10	1
presenetili, saj so v Jure Zauneker		dveh kolih osvojili vseh				
Bela krajina: Livar 1:1 Železničar: Tabor 2:1 Dravinja: Dravograd 0 :1 Feroterm: Zagorje 1:2 Aluminij	2 2 0				) 0	3:0	6
Bakovci	2	2	0	0	5:3	6
Železničar	2	2	0	0	4:2	6
Dravograd	2	1	1	0	4:1	4
Bela krajina	2	1	1	0	3:1	4
I. Gorica	2	1	1	0	3:1	4
Zagorje	2	1	1	0	3:2	4
Nafta	2	1	0	1	11.5	3
Jadran	2	1	0	1	2:3	3
Dravinja	2	0	2	0	1:1	2
Drava	2	0	1	1	2:3	1
Viator	2	0	1	1	1:3	1
Feroterm	2	0	0	2	1:3	0
Tabor	2	0	0	2	1:3	0
Renče	2	0	0	2	3:6	0
Elan	2	0	0	2	2:12	0
2.	SNL
Rezultati - 2. kole:
Bakovci Triglav: Renče 4:3
Nafta: Elan 10:1
Aluminij: Viator 2:0
Jadran: Dava 2:1
3.	SNL vzhod
Rezultati - 2. kole:
Turnišče: Apače 5 : 2
Čarda: Hotiza 4:0
Odranci: Kerna 4:2
Bistrica : Veržej 1: 5
Nogometna liga Si.mobil______________________
Šmartno : Mura 3 : 2
Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartnega, gledalcev 1.200. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Vico (38), 2 : 0 Vico (52), 2 : 1 Raguž (56), 2 : 2 Raguž (66), 3 : 2 Kefert (88).
Mura: Botonjič, Kožul, Prednik, Cifer, Jukan (Gostan), Erniša, Gabor, Ristič, Vogrinčič, Baranja (Bagola), Raguž (Čauaševič).
Druga državna nogometna liga
Nafta: Elan 10:1
Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 250. Sodnik: Kmetec (Maribor). Strelci: 1 : 0 Zver (13), 1 : 1 Pavlovič (23), 2 : 1 Zver (30), 3 : 1 Utroša (33), 4 : 1 Dominko (37), 5 : 1 Gerenčer (45), 6 : 1 Dominko (53), 7 : 1 Logar (75), 8 : 1 Dominko (77), 9 : 1 Preieninger (81), 10 : 1 Bezjak (86).
Nafta: Starovasnik, Preininger, Celcar, D. Novak, Baranja, Šnurer, Gerenčer, Zver (Rihtarič), Dominko (Bezjak), Utroša (Logar), Baša.
Bakovci Triglav: Renče G. Brda 4 : 3
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 300. Sodnik: Mihelič (Voličina). Strelci: 1 : 0 Ivančič (18), 1 : 1 Šabec (49), 1 : 2 Šabec (54), 2 : 2 Fras (55), 2 : 3 Bevčič (71), 3 : 3 Fras (87), 4 : 3 Fajdiga (90).
Bakovci Triglav: Talaber, Slana, Cbr, Sabotin, Moreč, Cotter (Faršang), Recek, Fras, Fajdiga, Bači, Ivančič (Meolic).
Tretja državna nogometna liga
Odranci: Kerna 4 : 2
Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 250. Sodnik: Ozu (Sp. Poljska-va). Strelci: 1 : 0 Pozderec (30), 2 : 0 Kavaš (41), 3 : 0 Jerebic (63), 3 : 1 Kološa (85), 3 : 2 B. Banfi (86 - 11 m), 4 : 2 Kavaš (90-11 m).
Odranci: Marič, Kerčmar, S. Virag, B. Berendijaš, Sim. Hozjan, Jerebic, Pozderec, B. Berendijaš (Sil. Hozjan), Borovič (D. Virag), P. Zadravec (M. Zadravec), Kavaš.
Koma: Bojan Sočič, D. Banfi, Vinčec, Kološa, B. Banfi, Borko Sočič, Gergorec (Maček), Bačič (Bransberger), Dani, Kuhar, Gomboši (Gergjek).
Lesoplast: Beltinci 2 : O
Beltinci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 600. Sodnik: Koren (Renko-vci), Strelci: 1 : 0 Čerpnjak (7), 2 : 0 Časar (65).
Lesoplast: Zver, Čerpnjak, Z. Olen (Šebok), Škerlak, S.‘Člen, Sukič, Kutoš, Krančič, Časar, Škaper, Malačič (Pojbič).
Beltinci: Zadravec, Balažič, D. Horvat, Zlatar, Duh, Erjavec, Miiler (Turner), M. Horvat (Mertuk), Antolin (Virag), Gabor, Rešetar.
Dobrovnik: Črenšovci 2 : 5
Dobrovnik - Igrišče Dobrovnika, gledalcev 200. Sodnik: Glažar (Ptuj). Strelci: 0 : 1 De. Horvat (2), 1 : 1 Laslo (22), 1 : 2 E. Plej (31), 1 : 3 E. Plej (61), 1 : 4 De. Horvat (64), 1 : 5 E. Plej (75), 2 : 5 Laslo (90).
Dobrovnik: Varga, Torma (Maje), Kovač, A. Horvat, L. Horvat, Bojnec, Gone, Somi (Toplak), L. Šooš (Tominc), Laslo, V. Šooš.
Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman, Hozjan, Kolar, Šobak (Cigan), Kreslin (Graj), Tratnjek, E. Plej (Br. Horvat), Vori, De. Horvat.
Tromejnik: Rakičan O : 2
Kuzma - Igrišče Tromejnika, gledalcev 300. Sodnik: Bukovec (Tri mlini). Strelca '0 : 1 Žilavec (74), 0 : 2 Sraka (87).
Tromejnik: Zver, Pelcar, Šinko, Horvat, Zorica, A. Šalamun, Bokan (B. Šalamun}, Hajdinjak (M. Sukič), S. Sukič (Šarkezi), Zrim, Smodiš.
Rakičan: Karoli, Vouri, Žekš, Vogrin, Legen, Koltaji, Šernek (Holcman), Berden (Breznik), Kosi (Šadl), Sraka, Žilavec.
Bistrica : Veržej 1 : 5
Srednja Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 300. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Špilak (25), 0 : 2 Novak (29 - 11 m), 0 : 3 Špilak (38), 0 : 4 D. Puhar (41), 1 : 4 Kuzma (64), 1 : 5 Novak (81).
Bistrica: Kusek, Ščerbič, Lebar (Kramar), R. Kolenko, Cigan, Žižek, A. Kolenko (Ozbetič), Biro, Kuzma (Zver), Vickovič, Kustec.
Veržej: Hanžekovič (Rajh), B. Puhar (Raščan), Habajnič, Pučko, Osterc, Fras, Vidmar, Novak, D. Puhar, Cmrečnjak, Špilak.
Turnišče: Apače 5 : 2
Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Kornik (Ptuj). Strelci: 1 ; 0 Bojnec (10), 1 : 1 Vajnhandl (37), 2 : 1 Zver (45), 3 : 1 Lackovič (50), 3 : 2 Šunko (56), 4 : 2 Bojnec (64-11 m), 5 : 2 Nežič (85).
Turnišče: Dominko, D. Ritlop, Tompa, Nežič, Bojnec, Pucko, Lackovič, Ternar, Vegič (Lacko), A. Ritlop, Zver (Škafar).
Apače: Fridau, Potočnik (Šunko), Fifolt, Muhič, Topolinjak, M. Šunko (Kozar), Vajnhandl, M. Šemrl, B. Šemrl, Grilanc, Fras.
Čarda : Nograd Hotiza 4 : O
Martjanci - Igrišeč Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Mihelič (Voličina). Strelci: 1 : 0 Vogrinčič (37), 2 : 0 Krapec (59), 3 : 0 Cmor (62), 4 : 0 Gjerek (70).
Čarda: Špilak, Matuš, Skledar, Jaklin, Antolin, Kerčmar, Vogrinčič (Horvat), Cmor, Kerec, Čarni (Titan), Krapec (Gjerek).
Nograd Hotiza: Žižek, Oletič, Jakšič, Horvat, A. Lackovič, Farkaš, Doma, Kaudila, R. Lackovič, Ritlop, Ščančar (Gerič).
Lesoplast: Beltinci 2:0	1. MNL Lendava
Dobrovnik: Črenšovci 2 :5	Rezultati -1. kolo:
Tromejnik: Rakičan 0:2	Renkovci: Polana 1:4
Čarda	2 2 0 0	6:0 6	Lakoš: Petišovci 4:2
Rakičan	2 2 0 0	5:0 6	Mostje: Olimpija 2 :1
Turnišče 2 2 0 0	8:4 6	Čentiba: Panonija Gumi c. 0:1
Lesoplast 2 2 0 0	5:2 6	Nedelica: Kobilje 22:0
Odranci	2 2 0 0	5:2 6	Nedelica	1 1 0 0	22:0 3
Veržej	2 10 1	5:2 3	Polana	1 1 0 0	4:1 3
Črenšovci 2 10 1	7:5 3	Lakoš	1 1 0 0	4:2 3
Hotiza	2 10 1	2:5 3	Mostje	1 1 0 0	2:1 3
Beltinci	2 0 11	1:3 1	Panonija GC 110 0	1:0 3
Bistrica	2 0 11	2:6 1	Olimpija	10 0 1	1:2 0
Tromejnik 2 0 0 2	2:5 0	Čentiba	10 0 1	0:1 0
Apače	2 0 0 2	3:7 0	Petišovci 10 0 1	2:4 0
Kerna	2 0 0 2	2:6 0	Renkovci 10 0 1	1:4 0
Dobrovnik 2 0 0 2	2:8 0	Kobilje	1 0 0 1	0:22 0
VMK 23. avgust 2001
ŠPORT
19
Nogomet
Na sedežu Nogometne zveze Slovenije v Ljubljani so izžrebali pare osmine finala slovenskega nogometnega pokala. Odranci bodo gostovali pri Adriji iz Ankarana, Mura iz Murske Sobote pa pri Aluminiju v Kidričevem.
Komisija za pritožbe prve slovenske nogometne lige Si.mobil je obravnavala pritožbo NK Mura na registracijo tekme Mura : Korotan 0 : 0. V zapisniku je bil med prijavljenimi gostujočimi igralci vpisan tudi Boštjan Slavec, ki ga je posodil Factor do 30. junija letos. Korotan ni zahteval vnovične registracije, zato bi morala biti tekma registrirana s 3 : 0 za Muro. Komisija pa je pritožbo Mure zavrnila in tekmo registrirala z doseženim rezultatom 0 : 0.
Odigrane so bile pokalne nogometne tekme na območju MNZ Murska Sobota. Rezultati: Pušča : Hodoš 2 : 6, Dokležovje : Bogojina 3 : 2, Ljutomer : Radgona 1 : 3, Lipa : Tišina 0:10, Goričanka : Slatina 3:1, Rotunda : Serdica 1 : 5, Šalovci: Gančani 2 : 5, Ižakovci : Cankova 1 : 3, Roma : Makoter 5 : 2 in Motvarjevci: Bratonci 3 : 0.
V drugem kolu prvenstva v prvi slovenski mladinski nogometni ligi je Triglav premagal Muro z 1 : 0. Kadeti Mure pa so igrali v prvenstveni tekmi slovenske lige s Triglavom neodločeno 1 : 1. V drugi slovenski mladinski ligi je Nafta premagala Ptuj s 4 : 0, v drugi slovenski kadetski ligi pa je Ptuj premagal Nafto s 5 : 0.
Prijateljske nogometne tekme: Lesoplast Križevci : Mura 1 : 7 (Gostan 3, Vogrinčič, Gabor, Čauševič in S. Žilavec za Muro ter Škaper za Lesoplast), Turnišče : Nafta 1 : 1 (Bojnec za Turnišče in Zver za Nafto). (F. M.)
Košarka____________________________
Radenska Creativ z novimi močmi
Košarkarji Radenske Creativa iz Murske Sobote so začeli 16. avgusta s pripravami za novo tekmovalno sezono v 1. B-ligi pod vodstvom trenerja Petra Juter-šnika, njegovega pomočnika Matjaža Čuješa in kondicijskega trenerja Zlatka Tibauta. Predsednik kluba je Marjan Kočila, direktor Ivan Gerenčer in športni direktor Boris Gabor.
Prvi teden so bili v hotelu Diana in vadili dvakrat dnevno v naravi, fitnesu in dvorani. Do začetka tekmovalne sezone 13. oktobra bodo vadili v Murski Soboti, s tem da bodo sodelovali na štirih turnirjih v
21. kolesarski maraton treh src v Radencih
na voljo tri proge
Kolesarjem
V okviru prireditev kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 10. uri pred lovskim domom Jež v Radencih start 21. tradicionalnega rekreativnega kolesarskega maratona treh src, ki ga organizira kolesarska sekcija Športnega društva Radenci.
Organizatorji so tokrat pripravili tri proge - mali maraton na 27 km, maraton s srednjo progo, ki so ga poimenovali Tri srca brez mehurčkov, na 54 km in veliki maraton na 70 km. Proge so spe-
Nogomet______________
Območna zveza nogometnih trenerjev Murska Sobota je pripravila v gostilni Slave Maučec v Gan-čanih športno tribuno. Najuspešnejši slovenski nogometni trener Bojan Prašnikar je 40 pomurskim trenerjem govoril o pripravah nogometne ekipe za doseganje vrhunskih rezultatov. (F. M.)
Kajak kanu
Miha Kreft zmagal in vodi v slovenskem pokalu
Kajak kanu klub Mura iz Kroga je pripravil na reki Muri tradicionalno mednarodno tekmovanje kaja-kašev in kanuistov v slalomu in spustu »Mura 2001«. Sodelovalo je 109 kajakašev in kanuistov iz 11 klubov Hrvaške in Slovenije. Mladi do 16 leta so tekmovali v slalomu in spustu za svetovni pokal. Bila je to četrta tekma od sedmih. Sodelovalo je 74 tekmovalcev. Od pomurskih tekmovalcev se je najbolje odrezal Miha Kreft (Krog), saj je zmagal v kategoriji C-1 v spustu, v slalomu pa je bil tretji. Po štirih tekmah vodi v spustu s 15 točkami, v
Trbovljah, Murski Soboti, Varaždinu in Šoštanju, kjer bodo odigrali 12 prijateljskih tekem. Klub je zapustil Želj, ki je odšel k drugoliga-šu ŽKK Maribor, Ulaga pa je prenehal tekmovati. Moštvo sta okrepila Denis Gladovič in Peter Ritonja (oba Maribor). V svoje vrste pa želijo dobiti še mladega in nadarjenega Makedonca Martina Nase-vskega. V Mursko Soboto je nameraval priti tudi domačin Simon Moravec, a je podpisal pristopni izjavi za Radensko Creativ in Maribor, tako da bo spor reševala Košarkarska zaveza Slovenije. V člansko moštvo so vključili tudi
Ijane skozi lepe kraje Radgonsko-Kapelskih goric. Startnina na dan maratona je 2.500 tolarjev. Za tiste, ki se bodo prijavili pet dni pred maratonom, in za družine (najmanj 4 člani) in kolesarske klube (najmanj 10 udeležencev) bo startnina 20 odstotkov nižja.
Vsi udeleženci kolesarskega maratona bodo dobili za plačano Startnino spominsko medaljo,
Kolesarstvo
Na Grobelniku je bila 10. jubilejna mednarodna motociklistična dirka Motohapeenirig. Sodelovala sta tudi Miljan Tapajner in Andrej Šlihtuber iz Murske Sobote ter dosegla lep uspeh. V razredu motorjev nad 750 ccm je zasedel Tapajner je skupaj s Celjanom Branetom Ozmecem prvo mesto in ponovil lanski uspeh. Med posamezniki je bil drugi, Šlihtuber pa je zasedel v razredu do 600 ccm drugo mesto. (F. M.)
slalomu pa je z 10 točkami na četrtem mestu. V spustu so nastopili tudi trije tekmovalci s Petanjec. Najuspešnejši med njimi je bil Dejan Kelman, ki je zasedel šestnajsto mesto, Iztok Gider je bil dvajseti, Marko Cimerman pa triindvajseti. V slalomu je zasedel Marko Cimerman devetnajsto mesto. Kajak kanu klub Mura iz Kroga je tokrat prvič pripravil tekmovanje v Sprintu na 500 m. Med 20 tekmovalci so bili trije državni reprezentanti Slovenije (Borut Horvat, Pavli Kuralt in Andrej Oglajner) ter dva Hrvaške (Veljko Milihran in Siniša Martinče-
najbolj obetavnega 15-letnega kadeta Blaža Črešnarja (208) in nekaj mladincev. Žal se je na prvem treningu poškodoval Davor Pok, ki bo moral na operacijo kolena.
Za KK Radenska Creativ iz Murske Sobote bodo tako v novi sezoni tekmovali: Marko Meško, Denis Gladovič, Grega Sedminek, Davor Pok, Grega Ficko, Mitja Maje, Konrad Niderl, Tomaž Novak, Borut Besedič, Tadej Bratkovič, Aleš Novak, Roman Dominko in Blaž Črešnar. Cilj Sobočanov v novem prvenstvu je uvrstitev med prva štiri moštva in igranje v končnici za naslov prvaka. (F. M.)
praktično darilo, brezplačne napitke Radenske pri okrepčevalnicah in štartno-ciljnem prostoru, obrok na cilju, brezplačen vstop na kme-tijsko-živjlski sejem v Gornji Radgoni (na dan maratona) in pravico do udeležbe pri žrebanju bogatih nagrad. Predlani se je udeležilo kolesarskega maratona treh src v Radencih 416, lani 509, letos pa pričakujejo veliko več udeležencev. (F. M.)
V Avstriji se je začela ena najprestižnejših kolesarskih dirk za mlajše mladince.
Med dvajsetimi ekipami sodeluje tudi reprezentanca Slovenije, v njej pa nastopa član KK Tropovci Simon Špilak. V prvi etapi (gorski kronometer) je bil Špilak odličen, saj je zasedel kot najboljši Slover nec drugo mesto. Za zmagovalcem iz Luksemburga je zaostal le 13 sekund. (F. M.)
vič). Pri članih C-1 je zmagal Emil Milihram (Varteks) pred domačinom Borutom Horvatom. Pri članih K-1 je zasedel prvo mesto Celjan Andrej Oglaner. Martin Balažič (Bistrica) je bil gesti, Tomaž Pajnhart (Krog) sedmi, Marko Pogorelec (Bistrica) deveti in Miran Bokan (Krog) enajsti. V spustu na 7 km dolgi progi od petanjskega mostu do kroške-ga brodaje pri članicah zmagala Nataša Škraban iz Kroga, pri turistih Marko Godina ter v kajaku dvosedu Balažič in Podgorelec, vsi iz Bistrice. Med člani kajakaši je bil Tomaž Pajnhart iz Kroga četrti.
Atletika
Kljub poletni pripeki pomurski tekači na dolge proge ne mirujejo. Tako so se pred dnevi udeležili tradicionalnega teka na Bori, ki ga organizira občina Gorišnica ob občinskem prazniku. V teku na 5,5 km dolgi progi je zasedel Geza Grabar (Zdravilišče Moravske Toplice) v absolutni kategoriji peto mesto, Slavko Kumek (Gornja Radgona) pa je bil šesti. V svojih starostnih kategorijah sta bila tretja.
V avstrijski Lipnici je bil tradicionalni tek v tretjinskem in četrtin-skem maratonu. Med več kot 250 tekmovalci je zasedel Drago Dju-ričič iz Rakičana v teku na 14 km petindvajseto mesto, Roman Klančar (TS Radenska) je bil osemindvajseti, v svoji starostni skupini pa šesti. V teku na 28 km je zasedel Geza Grabar med 180 tekmovalci v absolutni kategoriji četrto, v svoji starostni skupini pa tretje mesto. Po operaciji tetive sta bila to prva nastopa Geze Grabarja, ki se pripravlja skupaj z nekaterimi drugimi pomurskimi atleti na septembrski maraton v Berlinu. (G. G.) I
Kasaški šport__________________________________
Marko Slavič deseti na EP
V Waregenu in Ostendu v Belgiji je bilo evropsko prvenstvo voznikov amaterjev kasaških dirk Fegat. Med tekmovalci iz 14 držav je Slovenijo predstavljal član Kasaškega kluba Ljutomer Marko Slavič iz Ključarovec, vendar tokrat ni imel sreče. Na prvih dveh dirkah v VVaregenu je bil dvakrat diskvalificiran, v Ostendu pa je bil enkrat drugi in enkrat šesti ter v skupni uvrstitvi zasedel deseto mesto. To je bilo tretje sodelovanje Marka Slaviča na tovrstnem tekmovanju. Najuspešnejši je bil pred desetimi leti na Finskem, ko je zasedel drugo mesto in dobil srebrno medaljo. (N. Š.)
Kegljanje___________________
Radenska premagala Leoben
V Radencih je bila prijateljska mednarodna tekma moških ekip Radenske in Leobna iz Avstrije. Za Radensko je prvič nastopil Bojan Kuzma, ki je prišel iz Nafte Lendava, pri Leobnu pa igrata nekdanja
Borut Horvat tudi letos najuspešnejši kanuist
Letošnja sezona kajakašev in kanuistov gre h koncu, saj so ostala le še tekmovanja v spustu za državno kadetsko prvenstvo v Hrastniku, državno člansko prvenstvo v šprintu v Ljubljani (septembra) in državno prvenstvo v maratonu, ki bo za božič v Kopru in Portorožu.
Tako kot že nekaj let nazaj je tudi letos najuspešnejši pomurski tekmovalec 22-letni član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga in državni reprezentant Borut Horvat. Osvojil je naslov državnega članskega prvaka v spustu. Zmagal je treh mednarodnih tekmah na Hrvaškem, Sloveniji in Avstriji. Na šestih tekmah svetovnega pokala se je na treh uvrstil na stopničke, v skupni uvrstitvi pa zasedel peto mesto. Peti je bil tudi na evropskem prvenstvu posameznikov. Računa pa lahko še na osvojitev naslova državnega članskega prvenstva v šprintu. Drugi najuspešnejši pomurski tekmovalec je 16-letni član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga Miha Kreft, saj po štirih tekmah slovenskega pokala vodi v spustu in ima vse možnosti, da postane končni zmagovalec. Računa pa lahko še tudi na državni naslov v šprintu za kadete. Sicer pa ima Miha Kreft tudi vse možnosti, da se skupaj z Borutom Horvatom dobro pripravi na svetovno mladinsko prvenstvo v spustu, ki bo prihodnje leto na reki Balli v Angliji. Feri Maučec
Štefan Varga, pomočnik selektorja slovenske reprezentance za spust Srečka Masleta in trener KK Mura iz Kroga. Fotografija: JZ
Odbojka_____________
Ljutomerčanke začele s pripravami
Prvoligaška ženska odbojkarska vrsta Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera je začela s pripravami za novo tekmovalno sezono pod vodstvom trenerja Janka Hochstatterja in pomočnika Danija Smodiša. Kombinirani program treningov sta-dion-fitnes-dvorana bo v začetni fazi potekal vsak dan dvakrat dnevno. Ekipo bodo sestavljale: Saša Vrbnjak, Andreja Drevenšek, Miša Šoštarič, Saša Pirher, Sonja Vrban-
igralca Radenske Štefan Smodiš in Ludvik Horvat.
Prepričljivo s 7 : 1 je zmagala Radenska (7110 : 6474). Posamezni izidi: Kučan : Schweneger (836 : 776), Šalamun : Stgimetz
Šport od tod in tam
Tenis - Mlada teniška igralka in članica TK Radenska Triglav iz Radenec Andreja Klepač je bila na turnirju po Južni Afriki po štirih zmagah na turnirjih ITF do 18 let uspešna tudi na petem turnirju v Durbanu. V polfinalu je premagala Senegalko Berthe Thady s 7 : 5 in 6 : 3, v finalu pa je prvič izgubila, premagala jo je domačinka Chandy Scheepers s 6 : 1,6 : 7 in 0 : 6, ter zasedla drugo mesto. Po vrnitvi iz Južne Afrike bodo danes, v četrtek, na tiskovni konferenci v Radencih podrobneje predstavili njeno uspešno turnejo. (F. M.)
Hitrostno rolanje - V avstrijskem Innsbrucku je bilo mednarodno tekmovanje v hitrostnem rolanju. Med 415 tekmovalci in tekmovalkami iz 7 držav sta sodelovala tudi člana Roler kluba Murska Sobota Jasna Šantavec in Davor Šijanec ter se lepo odrezala. Na 42 km dolgi progi je bila Šanta-včeva četrta, Šijanec pa osmi. V nedeljo, 1. septembra, bo v Murski Soboti državno prvenstvo v hitrostnem rolanju, na katerem bodo posegli pomurski tekmovalci in tekmovalke po najvišjih naslovih. (F. M.)
Športni ribolov - Na mednarodnem tekmovanju invalidov v športnem ribolovu v Razvanju so sodelovali med 22 tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije tudi člani Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije iz Murske Sobote ter dosegli lep uspeh, spj so zasedli prvi mesti v posamični in ekipni konkurenci. Ekipno je zmagala Murska Sobota (Drago Golob, Franc Borovnjak, Drago Hojnik), med posamezniki pa je bil najboljši Drago Golob. (F. M.)
Športne igre šolarjev - V Sombote-lu na Madžarskem so se začele v ponedeljek tradicionalne mednarodne igre šolarjev. Med 51 mestnimi reprezentancami sodeluje tudi reprezentanca Mestne občine Murska Sobota, ki jo sestavlja 23 mladih športnikov in športnic. Tekmujejo v atletiki, tenisu in namiznem tenisu. (F. M.)
čič, Petra Moreč, Darja Jureš, Marina Kodila, Valerija Tretinjak, Mateja Kosi in Ana Praprotnik, iz vrst kadetinj pa: Natalija Rantaša, Simona Kosi, Saša Granfola in Petra Sun-čič. V ekipo se je po daljši odsotnosti zaradi poškodbe kolena vrnila Mateja Kosi, nova igralka pa je 17-letna Ana Praprotnik iz M. Sobote, ki je v minuli sezoni igrala za ekipo Kerne iz Puconec. (NŠ, foto: DT)
Andreja Drevenšek - ena od najboljših igralk Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera.
(836 : 894), Drvarič : Horvat (838 : 827), Kovačič : Schefinger (1022 : 830), Kuzma : Smodiš (936 : 832), Kos : Lincer (903:771), Šeb-janič : Steiner (883 : 768) in Boro-vič : Kamper (856 : 776). (F. M.)
20
MULARIJA
23. avgust 2001 f MII
Na svet prišel je teliček, luštkan kot kozliček, z velikimi očali, pametnejši kot trije maršali.
Njegova mama Zora, če jo vidiš, te tlači mora, pa je kot cesar, ne premaga je noben mesar.
Zorko je vsak dan bolj debel, vsako uro bolj vesel, ko pa rad mleko pije včasih pa z jezikom se umije.
Miša Vaupotič, 4. raz., OŠ Tišina
Vročina neznosna, kaj dežja ne bo?
V tem vročem mesc'u bi se prilegel zelo.
Zemlja že poka, drevo se suši, vsaka si poljščina vode želi. Kmetovo delo zdaj gre v nič, pridelkov ne bo, to bo hudič. Zakaj mora sonce sijati močno, zakaj oblaki ne spustijo dežja ne zemljo?
Tudi na ljudi to vpliva zelo, glava jih boli, vsak želi si hladno vodo.
Ceste so prazne, nikjer nikogar ni, saj se jih večina sončarice boji. Pa tudi hrane letos toliko ne bo, če to sušno obdobje bo vse uničilo.
Očitno res bo kot v afriški puščavi, če vreme kmalu se ne popravi. Sonce, izgine z neba, naj slabo vreme prinese nam dežja, da spet normalno bomo zaživeli in delali, kar bi hoteli.
Pa se poletje bo končalo, nebo nam jeseni dež bo poslalo, ki namočil bo izsušena tla, a kaj, ko suša že vse je uničila!
Staša Pavlovič, 7. b, OŠ Iti M. Sobota
P. S.: Za tole pesmico, ki smo je nekoliko »spilili«, je Staša prejela pohvalo Štaba civilne zaščite in Uprave za obrambo M. Sobota na regijskem natečaju za likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreče - suša.
Pilttat
Prišlo je poletje in z njim zabava -v vsaki ulici sliši se petje, zraven pa še sosedova »čivava«.
. Otroci se veseli kopajo in uživajo na počitnicah, kmetje pa hitro žanjejo kot drveči vlak na tračnicah. Najlepše pa je gotovo, ko gledaš sončni zahod -to ti da energijo novo za še en šolski sprehod.
Miša Vaupotič, 4. raz., OŠ Tišina
TOM pr ZPMS
MtZMAZtN KUC ■ »S« OA« OO 11* OO W

Imam psa, nemškega ovčarja, ki mu je ime Rex. Kupil sem ga pred tremi leti v Banuti s svojo žepnino. Rex ima črne dlake, dolga ušesa, s katerimi zelo dobro sliši, in dolg rep, s katerim veselo maha, ko nas zagleda. Čeprav ga
nismo učili, je dokaj pameten in poslušen. Najbolj uboga očeta, z drugimi pa se najraje igra. Z mamo se vedno lovita. Ponavadi pa je mama tista, ki lovi Rexa. Ko grem na kosilo k babici, me vedno čaka pri ograji in me pospremi do hišnih vrat. On je tisti, ki prvi smukne v stanovanje in se udobno namesti v predsobi. Lahko ga mamimo z najboljšimi jedmi, vendar se Rex noče premakniti tako dolgo, dokler se jaz ne najem. Potem me spet pospremi do ograje. Na dvorišču je on kralj. Vse živali ga morajo ubogati. Če ni vse po njegovem, sam naredi red. Nekega dne so se race parile in Rex je verjetno mislil, da se tepejo. Hotel jih je spraviti narazen, toda prijel jih je preveč močno in račke so žal
‘Ra^vrtliliavn - ^dtau-a la, tlita nataka
Nedelja je. Čas po kosilu. Sončno popoldne smo z družino izkoristili za sprehod ob reki Muri. Šli smo po poti, ki jo je uredilo Turistično društvo Bistrica. Na sprehod je šel tudi naš kuža z imenom Rex. Lep dan je bil pravi, da se družina naužije svežega zraka ob čisti vodi in v zelenem okolju. Naša pot se je začela gri logarnici na Gornji Bistrici. Vsaka pot se začne z oglasno tablo, kjer je narisan načrt za sprehajalce. Taka tabla tukaj še stoji, toda polomljena je in tudi drugi smerokazi so poškodovani. Le kdo to dela? Pa vendarle ne ptice ali druge živali?!
Pot se vije med gozdom, kjer so drevesa označena z napisi, a
fio-tltnica^ fiil dtdlia la &a&ltl
Pred kratkim sem bi! na počitnicah pri dedku in Babici v Šempetru. En dan smo hodili na zanimiv izlet.
Nekaj časa smo se vozili z avtomobilom, nato pa smo vstopili v gondolo in se odpeljali na Golte. To je bila moja prva vožnja
itdta drtl fittltalt rta
poginile. Tuje živali ne smejo na naše dvorišče, saj jih takoj prežene. Podnevi je pri babici, ponoči pa spi pri nas v boksu. Moj Rex je samec. Včasih zatuli v boksu -najbrž se tako pogovarja z drugimi psi in psicami v vasi. Prehranjuje se z ostanki hrane in s hrano za pse. Surovega mesa noče jesti. Do nas domačih je zelo prijazen, tujih ljudi pa ne mara. Še posebej pa ne poštarja 'm nekaterih otrok iz ulice, ki ga dražijo. Imam ga zelo rad, še posebej takrat, ko me nežno in lepo pogleda. Takrat mu moram odstopiti tudi sladoled. Sicer ga ne zna lizati, ampak ga v enem kosu pogoltne.
Zsolt Balaško, 5. c, Dvojezična OŠ I Lendava
so namesto napisov ostale le še smeti. Spet se mi je zastavilo vprašanje. Ali ima morda človek, ki to dela, doma na obešalnikih namesto obleke obešene smeti? Ob potki je veliko smetnjakov, toda žal so polomljeni ali so smeti ob košu in ne v njem. Pridni ljudje so postavili tudi klopi, kjer lahko počivaš in opazuješ naravo. Tudi mi smo se ustavili, saj se ti po dolgi hoji malo sedenja prav prileže. Naš kuža je skočil v vod-o. Reka res ni več tako čista, kot je bila nekoč, a vsaj ne smrdi. Po njej pa plavajo smeti in prazne pločevinke. Ko je Rex priskakljal iz vode, je imel v gobčku vrečo, ki jo je s težavo vlekel na obrežje.
Počitnice so čas za sprostitev, zabavo in tudi duhovno okrepitev. Animatorji iz Murske Sobote so se s sestrama Elizabeto in Anito odpravili na enotedenske počitnice na Pohorje, kjer sem ji je kasneje pridružil tudi župnik Martin Horvat. Spoznavali so okolico, se naučili nove igre, pesmi...
Oče mu je priskočil na pomoč. V vreči je bila svinjska koža. »To pa je kultura,« smo komentirali in nadaljevali pot do kraja, kjer se gradi čistilna naprava za kanalizacijo. Toda tudi v tisti okolici smo naleteli na cel kup odpada. Pa to ni javni kraj za odpad! Med smetmi so bili železo, pločevinke, embalaža od škropiv, star jogi in celo postelja. Mama je komentirala: »Nekdo je imel doma čistilno akcijo in je ves odpad vrgel na sosedovo dvorišče, se temu lahko reče v prispodobi.« Toda tudi to dvorišče bo treba pospraviti in očistiti. Po osnovnih šolah organizirajo očiščevalne akcije, okolico čistimo učenci,učitelji, krajani.
z gondolo. Na vrhu je bila temperatura nižja kot v Šempetru. Od tam smo peš krenili proti Smrekovcu. Dedek ima tam v izpustu devet konjev in veliko krav. Med potjo smo dvakrat malicali. Babica me je fotografirala med konji, na lovski preži, pri bivaku in mravljišču. Ob poti je bilo veliko borovnic, malin in gozdnih jagod, ki sem jih nabiral in sproti jedel. Pot do Smrekovca je bila dolga in zanimiva. V koči smo jedli juho z rezanci in si nekoliko odpočili, nato pa smo se vrnili do gondole in se spet odpeljali v dolino.
Pot je bila utrudljiva, vendar pa zanimiva. Videl in naučil sem se veliko novega.
Marko Govek, 3. B, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer
Vse z željo, da bi živeli v zdravem in čistem okolju. Pa se najdejo »pametni« ljudje, ki svojo kramo vozijo v gozd in jo mečejo v reko. »Pa saj to ni naše,« si mislijo. V bistvu pa je vse naše, sami sebi kopljemo »veliko jamo« onesnaženega okolja. Mislim, da bi morali čim prej organizirati predavanja in nekatere ljudi poučiti o kulturi bivanja in kulturi ohranjanja čiste narave. Naučiti se moramo, da so koši za smeti postavljeni zato, da vanje mečemo smeti. Če danes odvržemo smeti poleg smetnjaka, bo jutri očiščevalna akcija in bomo te smeti morali pobrati! Prav je, da si zapomnimo pregovor: Kjer osel leži, tam dlako pusti. Ne dovolimo, da bi nas imeli za divjake, saj smo vendar ljudje, ki želimo živeti v čistem in zdravem okolju.
Tomaž Prša, 8. raz., OŠ Prežihovega Voranca Bistrica Pdtdttk
Sem potoček Denis. Tečem po strugi. Sem čist in se držim hladne sence. Prišumel sem s hribov. Tečem zelo hitro. V meni plavajo ribe, raki in žabe Poganjam tudi mlinsko kolo. Tako lahko mlinar zmelje pšenico v moko. Imam tudi pritoke ih izliv. Ko sem poln, se izlijem v reko. Spomladi imam največ vode. Ko pa sije sonce, moja voda izhlape-va. Ljudje mnogokrat pijejo mojo vodo. Ob meni se sprehajajo štorklje, fazani in druge ptice.
Denis Pocak, 3. d, OŠ III Murska Sobota

Doma imamo mačka. Ime mu je Muci. Njegova dlaka je črne barve. Je zelo razvajen; kriva pa sem jaz. Pri hrani ni prav izbirčen, najraje pa ima klobase. Rad se dolgo potepa. Ko ga ni, sem zelo žalostna. Pogrešam igro z njim.
Moja družina pa je nekega dne sklenila, da bomo mačka oddali. Imeli smo namreč že pet majhnih muc in eno veliko mačko. Bilo mi je tako hudo, da sem cele dneve pretakala solze. Klicala sem ga, a se ni odzval. Neke noči pa se je kot po Čudežu vrnil. Bila sem neizmerno srečna. Nekaj tednov je ostal, potem pa je zopet odšel. Vrnit se ni celo leto. Spet sem ga zelo pogrešala. Nekega dne pa se jp, kot strela z jasnega, znova pojavil. Vračala sem se iz šole in zagledala babico, ki je Mačku metala klobase. Mislila sem, da je pri nas kak potepuški muc. Pri nas jih namreč nikoli ni manjkalo. Toda tam je stal moj Muci. Res, nisem sanjala. Torbo sem vrgla s hrbta in stekla k njemu. Muci se je zbal in zbežal za hišo, jaz pa za njim. Takrat sem si želela le to, da bi ga pobožala. Končno se mi je posrečilo. Nežno in prijazno sem stopila k njemu. Potiho sem klicala njegovo ime. Od sreče so mi po licu tekle solze. Nisem mogla verjeti, da ga po enem letu spet vidim pred seboj. Božala sem ga po njegovi mehki dlaki in hotela ?em ga dvigniti v naročje. Tega mi ni pustil; pa saj ga tudi ne bi mogla dvigniti, ker je bil zelo težak. Spraševala sem se, kako se je lahko tako zredil. Doma je bil zelo ljubosumen na vse mačke, ki so prišle k nam. Jezno jih je gledal in jim dal vedeti, da je zdaj, ko je prišel nazaj, on glavni. Temu sem se le smejala.
Zdaj je Muci zopet odšel. Čakam, da se bo čim prej vrnil in se bom z njim lahko poigrala. Zelo ga pogrešam, vendar vem, da se bo nekega dne, ko bom prišla iz šole, prikazal pred mano in zamijavkal. Vem, da mi bo zopet skakal pred nogami in me spremljal na poti. Dala mu bom hrano in ga pobožala po njegovi mehki dlaki.
Andreja Holsedl, 5. a, OŠ Sveti Jurij
VESTNIK 23. avgust 2001
NA SCENI
21
Mladi naj se kakovostno družijo
Moker petek na Kobilju
lub mladih Kobilje je pripravil v petek družabno in zabavno prireditev Mokri petek, kjer so se ekipe, tudi iz drugih vasi, najprej pomerile v različnih igrah z vodo, nekoliko mlajši so se pomerili v karaokah, v zabavnem delu pa je pozno v noč nastopala skupina Kvatro band. Z udeležbo so bili zelo zadovoljni, saj so se prireditve udeležili vsi mladi iz Kobilja (razen tistih, ki so morda kje na počitnicah), sodelovali pa so tudi mladi iz okoliških vasi. Nekateri so na prireditvi le sramežljivo opazovali, zagotovili pa so, da se bodo prihodnje leto zagotovo udeležili družabnega tekmovanja.
Veseli smo, da so na tej prireditvi sodelovali vsi mladi Kobiljančarji, ki so včlanjeni v klub, ki bolj ali manj aktivno deluje že sedem let. V klubu je petdeset mladih, osnovnošolcev, srednješolcev, študentov in tudi drugih. »Na prireditev smo se pripravljali en teden, ta teden priprav pa je pomenil en teden druženja in zabav,« je povedal še vedno aktiven koordinator kobiljanske mladine. Prav td, da se nekaj skupaj ustvarja in se potem vidi neki rezultat, mladim veliko pomeni. Dodal je tudi, da se mladi na Kobilju sicer radi družijo, prav za te namene imajo tudi mladinsko sobo, dobivajo pa se tudi na osnovni šoli. Po njegovem mnenju pa se mladi še vedno prepogosto dobivajo v gostilni. »Ta čas, ki ga preživimo tam, bi
lahko veliko kakovostneje izkoristili s pripravo različnih ustvarjalnih projektov, mesečno bi izdajali revijo ali časopis. Kako se lahko dobro imamo in zabavamo, pa smo spoznali tudi ob pripravah na Mokri petek. Ena od alternativ, ki bi zamenjala druženje in srečevanje mladih po gostilnah, je tudi telehiša, ki sicer v Kobilju obstaja, prav gotovo pa še ni v celoti zaživela. Radi bi izdajali tudi revije. Poudaril je, da bi mladi zelo radi prispevali k razvoju in dogajanju na vasi, zato bodo tudi v prihodnje organizirali prireditve, ki so jih doslej, to je kresovanje, božični večer in karaoke, poskrbeli pa bodo, da se bodo različne zabavne in družabne prireditve zgodile večkrat na leto. Foto in besedilo: ANRR ■
Z leve proti desni Uroš Sajko, predsednik Kluba mladih Kobilje, Danilo Gjerek, član skupine Kvatroband, ter dolgoletni predsednik in koordinator Tomaž Gregorec.
Izšla zgoščenka skupine Juff
. ..
--—
fevouHte tbings
Najljubše stvari
Lendavska skupina Juff je - tako kot smo napovedovali v Vestniku ie junija - pred kratkim vendarle izdala svojo prvo zgoščenko. Naslov Favourite Things lepo kaže namen skupine, da na svoj prvi album uvrsti skladbe, ki jih na koncertih tudi najraje igra. Svojo glasbo fantje označujejo kot funky -core, ki pa je podprt s tršim kitarskim rockom. Na albumu je devet pesmi: Livin’ On The Street, Losing, Lightshines, For Fun, In Future Alone, Pictures, Do Do, Say One Say Two in Don’t Be Cruel. Kot uspešnica je zaslovela predvsem Pictures, čeprav gre tudi Say One Say Two dobro v uho. Skupina na trenutke spominja na Red Hot Chili Peppers, še posebej, ker so tudi vse skladbe zapete v nemoteči angleščini, to pa bo skupini omogočalo dostop do širših glasbenih tržišč. Pravo moč juffov pa še naprej kažejo živi nastopi, kjer pride njihova glasba najbolj do izraza. O tem so se lahko prepričali številni obiskovalci njihovih koncertov, tisti, ki bi jih radi slišali prvič, pa imajo priložnost že to soboto, 25. avgusta, ko bo skupina Juff nastopila v Termah Petišovci na festivalu Adijo Poletje. Juff so: Edo Gal - vokal in kitara, Teo Vida - bas, Damir Soldat - kitara in Mitja Bensa - bobni. Na albumu so svoje glasove dodali še: Peter Ošlaj, Miša Gerič, Viktorija Bencik, Melita Kontrec in Ksenija Tot, na saksofon in klavir pa je zaigral Peter Ošlaj.	T. K. ■
Vaše pesmi
Sonček
Nekoč le od tebe
Odvisna sončica ti piše, ’ Da nič več ne ljubi te.
V srcu mojem Nič več prostora zate ni. Zdaj drugi sonček greje me. Preveč bolelo me je, Ko za tabo gledala sem le. Nikoli vedel nisi, Kdo sem jaz.
Morda pa le nekoč zbrala bom pogum, Ti rekla v oči, Se še spomniš tistih dni, Ko pisma Sončice dobival si til!!!
Sončica
P. S.: Sončku vso srečo na drugi šoli!
Laži
Tisočkrat sem te odpisala, da ljubim drugega - ti lagala, a za tvojim hrbtom sem jokala, saj v meni čustva vrela so, po tebi hrepenelo je moje telo.
Verjela sem, da te bom pozabila, da čustva se bodo ohladila, ko drugega bom ljubila.
Drugega se ne morem dotakniti, kaj šele da biga mogla kot tebe ljubiti, ti v mojem srcu zapisan si, tvoje ime nosila bom do konca dni. Prosim te - ljubi me in laži vse odpusti mi.
Sonja
Kje sl?
Daleč so tiste steze, po katerih hodiš ti. Dolge so, a vendar kratke, zato obuj lahke copatke. Obljubljaš to in ono, pa vendar iz vsega ne nastane nič, ampak saj ti ne zamerim -vem, da midva nisva še zanič. Vrni se torej meni v objem, ne odhajaj v neznano, saj veš, da je tam zaspano.
Vedno tvoja A.
na naše sodelovanje.
Nana
■
Postala seri
Pišite, pošiljajte fotografije
Naš naslov je: Na sceni?.Vestnik, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: Nasceni@hotmail.com.
Objavljamo pismo/naše bralke, ki se je za to priložnost poimenovala kar Sonček. V pismu je neposredno in čudovito opisala svoje prvo potovanje na morje ter svoje iskrene in mešane občutke, ki so jo prevevali, ob sicer veselem potovanju na morje, ko se je srečala tudi z žalostno zapuščino vojne, ki je zaznamovala Hrvaško. Njena zgodba je iskrena, saj opisuje žalostne trenutke, a je hkrati optimistična in nabita s pozitivno energijo, ki je marsikdo ne premore. Objavljamo jo in avtorici bomo poslali tudi nagrado. Nagrada, ki jo poklanja Pomurska banka, jo naj spominja na vse lepe trenutke, ki jih je preživela na morju, in tudi
V letošnje počitnice sem stopila polna upov in pričakovanj in doživela marsikaj zanimivega. Med drugim sem se letos prvič podala na morje. Pri mojih 17 letih je bilo to prav posebno doživetje. Danes potujejo na morje že majhni otroci, jaz pa sem vesela, da sem to, izkušnjo doživela sedaj, ko sem skoraj že samostojen človek. Vse skupaj doživljam drugače, zato moji prvi vtisi ne bodo nikoli pozabljeni. Skupaj s sorodniki smo se odpravili na srednji Jadran. Večino časa smo potovali po hrvaškem ozemlju. Nekje na poti me je stisnilo pri srcu. In zakaj? Zato, ker sem zagledala porušene in zapuščene domove, okrog katerih je včasih prekipevalo od veselja in otroškega smeha. Danes je pusto in zapuščeno. Tako blizu vojne, ki je na srečo že končana, a vseeno daleč, še nisem bila. To je doži-je, ki ga ne pozabiš in te pripravi do

S
tega, da začneš razmišljati o človeštvu, ki se včasih obnaša kot ranjena žival. Ves čas potovanja sem se počutila varno, tudi policisti, ki smo jih srečevali, so bili prijazni. Ne vem, kaj so želeli tisti, ki so se vrnili s hrvaške obale s kislimi obrazi in godrnjanjem o tej ali oni pomanjkljivosti. Jaz tega nisem doživela. Prijaznost ljudi, ki je ne doživiš niti doma, je name naredila izreden vtis in za nekaj časa potisnila na stran misel, kakšno škodo je tukaj naredila vojna. Vesela sem, da je v tej deželi vojne konec, in upam, da se bodo tudi drugje kmalu končale.
Na morju je bilo preprosto veselo. Ni bilo težko vzpostaviti stikov in spletla so se nova prijateljstva. Morda pa so ljudje, ki imajo slabe izkušnje, preveč silili v najbolj obiskane kraje in niso pomislili, da ljudje ob nestrpnosti težko ostanejo prijazni in pozorni. Tudi mani znani kraji
so lepi in zanimivi. Izreden vtis je tako name naredila pokrajina, ki je tako drugačna od naše. In ko sem prvič vstopila v morje in postala del oceana, je moje srce napolnila radost in prav po otroško sem se razveselila neskončne modrine pred seboj. Pa številni izleti, med njimi tudi tisti na Kornate, kjer te pustinja napolni z življenjsko energijo! Seveda ne smem pozabiti sprehodov v mesečini, ko se v daljavi morje in nebo zlijeta v eno. Domov sem se vračala vesela, zadovoljna in polna novih izkušenj. Verjamem, da je prav vsak košček sveta čudovit in vreden ogleda, in čas bi bil, da to sprejmemo, brez misli, da je nekdo manj vreden kot mi. Zdaj sem spet doma, kjer dela ne manjka, in kmalu bo konec počitnic. Škoda, ampak človek se mora učiti iz izkušenj in knjig.
Kam se lahko dam?
Gornja Radgona
. Klubski prostori mladinskega društva GROM so dopoldan odprti od ponedeljka do petka od 9- do 12. ure, popoldan od ponedeljka do četrtka od 19. do 22. ure, v petek in soboto pa popoldan od 19. do 3. ure. V nedeljo so prostori kluba namenjeni likovnim in lutkovnim delavnicam.
Lendava
24. in 25. avgusta bo na MKC Terme Petišovci festival Adijo poletje. V petek bodo nastopili Bleed On, Lyuhosz Lyacin TB.T, Khons, Odpisani in Laiba-ch, v soboto pa Kaoz, Weeping Willow, Ksiht, Juff, Flare in Rotor. Poleg tega so pripravili tudi različne športno zabavne igre, kulturni program, delavnico trebušnih plesov in likovno delavnico, pier-cing, tatoo in še kaj. Na sami prireditvi pa bo možnost tudi za kampiranje.
Klubski prostori v Kranjčevi ulici so odprti vsak dan od 9. do 14. ure, dogajanje pa se nadaljuje dopoldan in zvečer v Mladinsko-kulturnem centru v Termah Petišovci.
Ljutomer
V poletnem času je odprt MCP v Grossmannovi 3 vsak dan od 20. ure dalje, Potekajo družabno-razvedrilne aktivnosti, poleg tega pa deluje tudi in-formativno-svetovalna dejavnost.
Murska Sobota
Še do 27. avgusta bo v Domu borcev na Vaneči Poletni gledališki tabor. Mentorja sta Gorazd Žilavec in Aleš Na-dai. Kotizacija 5000 tolarjev.
Pomembno obvestilo!
Vabimo vsa mladinska društva in klube v Pomurju, da nam pošljejo obvestilo, kaj pripravljajo, kaj se dogaja in kam se lahko mladi vključijo, da bodo imeli boljši pregled dogajanj, vi pa boljši obisk.
22
DOBRO JE VEDETI
23. avgust 2001 MK
Pomurske lekarne razkrivajo
OVEN
ONA: Pripravite se na spremembe, ki bodo prinesle zanimive trenutke, predvsem pa bodo pregnale dolgčas. S prijatelji se boste odpravili na krajše potepanje po okolici in kaj hitro boste spoznali cel kup novih obrazov.
ON: Tudi turoben teden je lahko v prijetni družbi prav imenitna zadeva. Nikar ne ovinkarite, temveč vprašajte kar naravnost. Morda vam bo to kdo tudi zameril, vendar se nikar ne ozirajte na tujo nevoščljivost.
zdravilne skrivnosti
Skozi pekel do svojega angela
BIK
ONA: Neznanec z lepimi očmi vam ne bo in ne bo šel iz vaših misli. Kdo ve, mogoče pa ga boste kaj kmalu srečali. Vse, kar je potrebno, je le to, da se odpravite na potep po okolici, ne pa da stalno čepite doma.
ON: Zelo obremenjeni boste z delom, vendar se boste kljub temu z zadovoljstvom lotili zelo težke naloge. Čeprav vam bo vzelo veliko časa, to nikakor ne bo slaba naložba. Prave koristi se bodo pokazale šele kasneje!
DVOJČKA
ONA: Vse ste postavili na kocko, sedaj pa čakate, kako se bo izteklo. Pomislite tudi na svojega partnerja, ki se je začel počutiti rahlo zapostavljenega. Vsekakor bo znal ceniti pokazano naklonjenost.
ON: Za neizkoriščeno priložnost vam bo še zelo žal, toda sedaj pač ni tak čas, da bi vam uspelo karkoli popraviti. Rajši se kar potuhnite in preživite teden kar najdlje od drugih ali se enostavno zakopljite med rjuhe - seveda ne sami!
RAK
ONA: Le nikar se ne sprenevedajte, da niste vedeli, kaj vas lahko doleti. Sedaj je to tukaj in s tem bo treba živeti tudi vnaprej. Vendar pa le ni vse tako črno, kot si predstavljate. ON: Napredovali boste v neki zadevi, ki se že dalj časa ni premaknila z mrtve točke. Tokrat vam bo končno uspelo uresničiti svoje stare želje. Nikar ne pozabite tistih, ki so vam pri tem tako nesebično pomagali.
vforija je nerazsodna radost, ki jo povzroči zasvojen človeški um, ker več ne preveri razlogov
za čustva.
Nejevolja in skrbi izginejo brez miselnega napora in človeku se zdi, da je v popolnem sozvočju s samim seboj. Ugodje se vzdržuje s slo za zasvojevalom, a možgani postanejo manj občutljivi za strup, zato ga je za isti učinek treba vedno več. Celotno telo se navadi nanj in ga ob odtegnitvi brez milosti zahteva.
Ko se enkrat vkrcaš na peklensko pot, se nič več ne moreš ustaviti. Stvarnost se od sanj raz-
LEV
ONA: Niste tako nedolžni, kot si domišljate. S svojim dolgim jezikom ste nekomu povzročili velike preglavice, zato se nikar ne čudite, če se vam bo skušal maščevati. Najprej pospravite pred svojim pragom, dovolj dela boste imeli!
ON: Ne smete se zanesti na materialne koristi, saj boste na svojo grozo kaj hitro ugotovili, da ste s tem pretrgali čustvene vezi, ki ste jih včasih tako ljubili. In to ne bo tako lahko popraviti, kot si domišljate.
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
Visoki tele-
fonski računi
loči v možganski skorji, če pa je ta pahnjena v brezdelje, se imajo sanjski prividi za resničnost. Človek halucinira. Z višine, odmaknjeno in nezavzeto gleda na vsa-kodnevje. Na krivice pozabi, vse grdo mu je lepo. Kot piše pesnik Thomas Quincey:
Pravični, neskončno nežni, mogočni opij! V srca revnih in bogatih brez razlike prineseš balzam za nezaceljive rane in muke, ki ženejo duha v upor. Mogočno zgovoren s silo svoje besede odneseš načrte, ki jih je kovala jeza, mladostno upanje vrneš krivcu, ker mu iz rok umi-ješ prelito kri. Pred prisanjani stol pokličeš krivične sodnike in izničiš njihove sodbe, da lahko trpeč nedolžnik slavi zmagoslavje. Iz temačnih globin in fantastične množice možganskih podob gradiš najlepša in najrazkošnejša mesta in templje. Obraze že davno pokopanih lepotic in poteze srečnih ljudi prikličeš iz zmedenega spanca v sončno luč. Samo ti daješ ljudem te darove in ti hraniš ključe od paradiža.
Morda res, a nebeška vrata so povsem na drugi strani, zato nazaj skozi pekel do svojega angela, moj dragi zemljan.
Janez Špringer, mag. farm. ■
d. d.
MURSKA SOBOTA
Tišinska ulica 29, Murska Sobota
POMIRJEVALNI
ČAJ
se uporablja pri nemiru ter motnjah spanja in prebavnega trakta zaradi nervoze.
Pomirjevalno deluje kombinacija korenine zdravilne špajke in cveta navadnega hmelja.
0 tveganjih In stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom!
Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah!
DEVICA
ONA: Še vedno se niste uspeli odločiti, kako boste preživeli svoj prosti čas. Prijatelj bo prišel z zanimivo idejo, od vas pa bo odvisno, ali jo boste izkoristili. Ljubezen je sicer prijetna alternativa, vendar je za življenje potreben tudi denar. ON: Nikar se ne vznemirjajte zaradi prijateljičinih muh, saj lete tega enostavno niso vredne. Bolje bo, da se ob tem zabavate in iz vsega skupaj potegnete kar največjo korist. To pa bo mogoče predvsem v ljubezenskih zadevah ...
TEHTNICA
ONA: Hitra odločitev vam bo prihranila veliko časa, ki vam bo prišel še kako prav. Poskusite se malo bolj organizirati in uspehi bodo prišli še prej, kot jih boste pričakovali. Pazite na telefonski klic, ki veliko obeta.
ON: Če se tako bojite izraziti svoja čustva, se nikar ne pritožujte nad svojo nesrečo in osamljenostjo. Potrebne bo nekaj več akcije, predvsem pa odločen nastop, saj vam lahko le-ta prinese konkretnejše rezultate.
ŠKORPIJON
ONA: Dan do minil zelo pestro, saj boste dobili novega prijatelja, ki vas bo kar precej časa spravljal v dobro voljo, vendar mu nikar preveč ne zaupajte, saj se lahko zgodi, da boste na koncu razočarani.
ON: Ni dobro, če mislite namesto drugih. Na stiske gleda vsakdo drugače, predvsem pa nihče ne more živeti namesto drugega. In to velja tako za poslovno življenje kot tudi za povsem zasebne zadeve.
STRELEC
ONA: Slaba volja vas bo hitro minila, saj vas bo poklical nekdo, ki vam je že dalj časa zelo pri srcu. Odzovite se povabilu na zabavo, kjer boste preživeli čudovit večer in mogoče se lepšo noč...
ON: Čeprav ima vaša partnerka kar nekaj muh, bi prav lahko našla skupni jezik. Poskusite se ji nekoliko bolj posvetiti, kajti zadnje čase se čedalje bolj oddaljujeta drug drugemu. Naredite prvi korak, uspelo vam bo!
Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali
KOZOROG
ONA: Nezaupanje, ki vas je oviralo pri vašem vzponu, se bo na vašo žalost še povečalo, zato bo najbolje, da se za nekaj časa potuhnete. Morda se bodo stvari uredile kar same od sebe, vi pa boste dodali le še zadnje finese ...
ON: Že dalj časa trdo delate, sedaj pa vam bo uspel pravi poslovni podvig, ki vam bo prinesel materialne koristi in dvignil vaš ugled v družbi. Sedaj pa si odpočijte in pojdite na kakšno zabavo. Koristilo vam bo!.
VODNAR
ONA: Čeprav ste v precej nestabilnem obdobju, se boste vendarle morali odločiti, kaj sploh hočete od življenja, drugače boste ostali popolnoma sami. Ne izzivajte usode, maščevalo se vam bo tudi tam, kjer tega sploh ne pričakujete.
ON: Nikar se preveč ne obirajte, saj se vam lahko priložnost kaj hitro izmuzne iz rok. Nasploh imate še kar lepe možnosti, seveda pod pogojem, da ne stojite prekrižanih rok! To boste počeli kasneje, ko bo vse na svojem mestu.
RIBI
ONA: Nikar ne pričakujte čudežev, saj se le-ti dogajajo le v pravljicah. Raje poprimite za delo in se izkopljite iz težav sami. To vam bo na vsak način dokaj povzdignilo vašo samozavest, ki je v rahli krizi.
ON: Ne prehitevajte dogodkov, saj se vam lahko zgodi, da boste kaj kmalu ostali sami. Pazite se nepričakovanih vprašanj, ki bodo posegala na intimno področje vašega življenja. Darilo z nepričakovane strani...
zadnjem času smo prejeli nekaj vprašanj v zvezi z visokimi tel. računi. Klici sicer niso bili iz
naše regije, utegnemo pa z nasvetom pomagati tudi komu pri nas. Kot primer naj navedemo stranko, ki trdi, da sama na telefonsko številko ni klicala (v Senegal), in tudi člani njene družine trdijo isto. Kaj storiti v takšnem primeru?
Vsekakor je najprej treba preveriti, ali krivec za visok telefonski račun ni kdo iz vaše družine ali drugih domačih, ki imajo dostop do telefona. Šele ko ste prepričani, da nihče od domačih ni toliko telefoniral, zahtevajte od Telekoma izpisek klicanih telefonskih številk, katerega boste morali plačati, in nato reklamirajte račun pri obračunski službi pristojne enote Telekoma (pritožba na I. stopnji). Seveda je treba vložiti reklamacijo v zakonskem roku, ki je osem dni po prejemu računa. Svetujemo vam, da kljub vsemu plačate nesporni del računa, to je tisto, kar ste zares klicali, da vam ne odklopijo telefona. Če so vašp reklamacijo rešili negativno, lahko ponovno vložite pritožbo na II. stopnji pri obračunski enoti Telekoma. Če ' imate kakršne koli dokaze, jih predložite. Če je tudi odločitev komisije II. stopnje negativna, le-ta je dokončna, vam preostane le, da spor rešite prek sodišča. Še nasvet, v vsakem primeru lahko Telekom zaprosite za onemogočanje klicev na določeno številko, to vas bo sicer nekaj stalo, je pa v primerjavi z visokim telefonskim računom zanemarljivo malo.
Uradne ure za stranke za telefonsko in osebno svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9- do 13. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 13. ure, v torek osebno svetovanje od 9- do 13- ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9. do 13. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota.
Vodja pisarne Andrej Čimer ■
VESTNIK NA NETU:

www.p-inf.si
Mjelje za iafortutranje. ti. ti.. 1». a. Novaka 13. Murska Sobota
GALEK - ker nam ni vseeno, kakšen čaj pijete!
Za nakup opreme za ginekolo-ško-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pok. mamo Petra Novaka - 15.000 SIT; stanovalci bloka v Ulici Staneta Rozmana la in Ib, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. sostanovalca Rudija Droleta - 7.000 SIT; družina Cipot, Srednja Bistrica, namesto cvetja za pok. Gizelo Recek iz Žižkov - 5.000 SIT; družina Horvat, Žižki, namesto cvetja za pok. Gizelo Recek - 10.000 SIT; družina Tobias, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Biserke Brozovič -7.000 SIT; Silva Zavašnik ob konfir-maciji Tamare Pocak prispevek -10.000 SIT; družina Kolomana Ke-reca, Martjanci 82, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta iz M. Sobote - 5.000 SIT; Sindikat delavcev Upravne enote Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Majde Kuplen - 10.000 SIT; Lovska družina Moravske Toplice namesto cvetja za pok. Rudija Droleta iz M. Sobote - 20.000 SIT; Mancika Lukač, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Ano Gol-dinski - 3 000 SIT, družina Jolanke Lončar, Zenkovci 62, namesto cvetja za pok. Kamilo Kuhar iz Puconec - 10.000 SIT; nekdanji sodelavci uprave Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota, namesto venca za pok. Emo Kuhar iz Vanče vasi - 18.000 SIT.
Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA.
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno.
Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
Podjalj« za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota
Z našega štedilnika
Pizze iz jajčevcev
Zelenjavna rižota Koruza s paradižnikom
*
Sladke slive
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Pizze iz jajčevcev
Sestavine: 400 g jajčevcev, 600 g paradižnika, 80 g čebule, 120 g sira mozarella, olje za pečenje, sol, poper, origano, olive
Priprava: Jajčevec narežemo na centimeter debele rezine, solimo in popramo. Paradižnik za minuto potopimo v vrelo vodo, nato ga ohladimo, olupimo in narežemo na kocke. Očiščeno čebulo narežemo na kocke, sir mozarella na tanke rezine. Olje v ponvi segrejemo, na njem opečemo rezine jajčevca. Pečene polagamo v pomaščen pekač in jih premažemo s paradižnikovim pirejem, ki ga pripravimo tako, da čebulo na preostanku maščobe posteklenimo, dodamo na kocke narezan paradižnik ter začinimo s soljo, poprom in origanom. Vse skupaj dušimo toliko časa, da tekočina izhlapi. Na vrh položimo rezino sira in polovico nadevane olive. V vroči pečici pečemo toliko časa, da se sir stopi. Takoj postrežemo.
Zelenjavna rižota
Sestavine: 50 g čebule, 70 g korenja, 50 g peteršilja, 40 g graha, 30 g stročjega fižola, 50 g stebelne zelene, 50 g brokolija, 5 el olja, 10 cl belega vina, 120 cl zelenjavne osnove, 400 g riža, 80 g masla, sol, poper
Priprava: Čebulo, kdrenje in peteršilj narežemo na drobne kocke. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, korenje in peteršilj. Dodamo preostalo zelenjavo, ki smo jo po potrebi narezali. Vse skupaj malo prepražimo, začinimo ter zalijemo z vinom in zelenjavno osnovo. Premešamo, dodamo riž, pokrijemo in počasi dušimo, da se riž zmehča. Nazadnje rižoti primešamo še maslo, da popestrimo okus.
Koruza s paradižnikom
Sestavine: 300 g koruze, 300 g paradižnika, 60 g čebule, 10 g česna, 10 cl majoneze, 10 cl kisle smetane, sol, poper, peteršiljeve vejice
Priprava: Koruzna zrna skuhamo oziroma vzamemo vložena. Paradižnik narežemo na kocke v velikosti zrna. Vse skupaj damo v skledo ter prelijemo z mešanico preliva iz majoneze, smetane, sesekljanega česna, čebule, soli in popra. Rahlo premešamo in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Sladke slive
Sestavine: 800 g sliv, 40 cl belega vina, 70 g sladkorja, 60 g mandeljnov, 210 g moke, sol, 2 beljaka, nastrgana čokolada in sladkor za povaljanje
Priprava: Vino in sladkor zavremo ter dodamo slive. Prevremo samo toliko, da lahko odstranimo lupino, jih izkoščičimo in namesto koščic damo mandeljne. Tako pripravljene slive pomakamo v žvrkljano testo in jih zlato ocvremo. Ocvrte pobiramo iz olja in jih dobro odcedimo. Še vroče povaljamo v pomešani nastrgani čokoladi in sladkorju.
Žvrkljano testo: Vino, v katerem smo kuhali slive, ohladimo. Hladnemu dodamo moko in sol, gladko razmešamo in narahlo primešamo sneg beljakov.
za zdravje in dobro počutje
VESTNIK 23. avgust 2001________________________DOBRO JE VEDETI ■■■_______________________________________________ 23
Zdravilna moč česna
oristnost in zdravilna I .M moč česna se kažeta v Lx3 ugodnem delovanju na človeka. Tako naj bi bil koristen pri odpravljanju prehlada, krepitvi imunskega sistema, zaviranju arterioskleroze in pri preprečevanju nastanka malignih sprememb v organizmu.
Ameriški strokovnjak za prehrano dr. John Milner je v poskusu hranil podgane z dvajsetimi stroki česna na dan, hkrati pa jim je dodajal tudi rakotvorno snov, ki povzroča raka na dojki. S poskusom je ugotovil zelo nizko stopnjo obolevnosti za tumorjem na dojki pri skupini živalic, ki so uživale česen, precej višjo obolevnost pa pri kontrolni skupini, ki je prejemala le kancerogeno snov.
Nekateri strokovnjaki pa zatrjujejo, da naj bi česen vplival na zmanjšanje srčnih obolenj, tako da pospešuje znižanje krvnega tlaka in holesterola, zlasti njegove nevarne LDL-kompo-nente, kar za tretjino.
Prevelike količine česna pa lahko tudi škodijo organizmu. Slabi lastnosti česna sta predvsem neprijeten zadah in telesni vonj navdušenih uživalcev česna.
Magična moč rubinov In safirjev-
zdravilni moči, ki ju imata za telo in dušo rubin in safir, je že veliko napisanega. Tako naj bi rubin zaljubljencem in igralcem na srečo prinašal zdravje, srečo
O
in modrost, safir pa je slovel predvsem kot močan protistrup pri različnih zastrupitvah.
V srednjem veku so verjeli, da se bo zgodila nesreča, če sta rubin ali safir nenadoma zbledela ali potemnela. Legenda pravi, da se je to zgodilo kraljici Katarini Aragonski, prvi ženi Henrika osmega, preden se je ločila. Elizabeta, žena cesarja Franca Jožefa, pa si nekega avgustovskega dne ni nadela rubinskega talismana in ta dan so jo usmrtili.
Za tiste, ki verjamejo v mesečne, planetne ali zodiakove kamne, pa še tole: rubin je po nemških podatkih kamen meseca julija in planeta Marsa, nosijo
Značilne prekmurske in prleške jedi, 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo.
Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti informiranje.dd@siol.net, - po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico:
Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
NAROČAM D kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ
Iran - dranj® dram raj jjj mJudm
umare za solato, omake in vegetarijanske jedi, vložene kumare, kumare za hujšanje, za lepšo polt? Res je, te vrste zelenjava ohranja zdravje, zdravi in polepša. Prav zato na kumare ne smemo pozabiti v vročih poletnih dneh, saj nas bosta kumarični sok ali solata osvežila in poživila, le pravilno ju moramo pripraviti in seveda pametno jesti. Pijača po kumarah je namreč prepovedana, če ne želite trebušnih krčev.
Kumare vsebujejo poleg 95 odstotkov vode vitamine A, BI in C, vrsto mineralnih snovi (železo, jod, kalcij, fosforjeva kislina) in druge snovi, med katerimi je tudi encim, ki je sicer podoben insulinu, vendar ga žal ne more nadomestiti. Največ teh snovi je v soku kumaric, zato velja, da narezanih kumaric ne stiskamo, ko jih pripravljamo za solato ali kozmetično oblogo. Kumare vsebujejo zelo malo kalorij, npr. v primerjavi z žličko sončničnega olja šestkrat manj.
Poleg tega da so kumare nizkokalorična zelenjava, imajo zaradi vsebovanih snovi tudi zdravilno moč. Zdravniki jih najbolj priporočajo ljudem, ki trpijo zaradi bolezni srca in ledvic, saj odvajajo odvečno vodo iz telesa. Ker topijo tudi sečno kislino, zdravijo oziroma topijo tudi ledvične kamne in kamne v mehurju, ki nastajajo zaradi te kisline. Kumarična solata in iztisnjeni sok pa sta primerna hrana tudi
pa ga lahko škorpijoni, levi in ovni, safir pa je kamen meseca Septembra in planeta Jupitra, nosijo pa naj ga biki, device in ribe.
za sladkorne bolnike. Kumare imajo veliko čistilno moč. Sveže iztisnjen sok, ki ga pijemo po požirkih, odvaja iz telesa odvečno žlindro in strupe ter čisti zaki-sano kri, iz telesa pa odvaja tudi že prej omenjeno odvečno vodo.
Pravilno pripravljena kumarična solata pomaga pri neredni prebavi. Spodbudi prebavo in zbudi leno črevesje. Ker pa kumare mehčajo blato, je iztrebljanje brez bolečin. Kumarični sok naj bi pomagal tudi ženskam v meni in vsem, ki bi radi ohranili vitko postavo.
Hitro In preprosto, a okusno
itri način življenja nam večkrat ne dopušča, da bi se popolnoma predali kuhi in peki, ustvarjali dobrote, ki bi s svojim okusom in videzom pritegnile še tako izbirčne. Če pa se lotimo kuhalnice, marsikdaj dobro premislimo, kaj bomo dali v skledo in potem pojedli. Zaradi »bombardiranja« s podatki o zdravi hrani so največkrat v zadregi sladokusci, tisti, ki obožujejo sladice, razne namaze, maslene kreme itd.
Marsikdaj si lahko pomagamo s QimiQ - osnovo za pripravo hrane, ki ji dodajamo razne dodatke. Sestavljen je namreč iz naravnih sestavin mleka in 1 $ odstotkov maščob. Zaradi nizke
vrednosti maščob je lahko prebavljiv in idealen za prehrambno in fiziološko uravnovešeno dieto. Ta naravni izdelek, ki delno ali v celoti nadomešča želatino, maščobo, jajca in smetano; vsebuje minimalno količino holesterola, je brez konzervansov, emulgatorjev in stabilizatorjev.
Primeren je za hitro pripravo jedi, saj je lahko hrana z njim pripravljena že v dveh ali treh minutah. Živilom poveča stabilnost in jim ohranja čvrstost, ne izloča tekočine in na površini ne ustvarja skorje. Idealen je, na primer, za pripravo cmokov, ki vsebujejo 55 odstotkov manj maščob, kot bi jih vsebovali cmoki, pripravljeni na tradicionalen način, namazov, penastih in maslenih krem, peciva in tort, kremnih juh in prelivov.
Skrb zbujajoče nasilje nad ženskami
asilni partnerski odnosi, kot so ugotovili v raziskavi, so povezani s
pogostejšo najstniško nosečnostjo, večjo zlorabo drog in samomorom. »S študijo smo ocenili resnično razširjenost fizičnega in spolnega nasilja nad najstnicami na zmenkih,«
je povedal Jay Silverman, psiholog na harvarski univerzi in vodja študije, katere rezultate je objavila revija Journal of American Medical Associa-
tion.
Poleg neposredne nevarnosti poškodb ima nasilje v partnerskem odnosu tudi druge resne posledice, saj lahko ogrozi zdravje najstnice, je pojasnil Silverman. Njegova ekipa je ugotovila, da je med dekleti, ki so bila v preteklosti zlorabljena, nezaželena nosečnost šestkrat pogostejša, štirikrat bolj so nagnjene k zlorabi drog in alkohola, osemkrat bolj pa k samomoru.
Harvardski znanstveniki so proučili rezultate anketa med 4.000 srednješolskimi dekleti, njihovi izsledki pa se sklahajo z ugotovitvami ameriškega pravosodnega ministrstva, ki ugotavlja, da vsako leto kar 1,5 milijona Američank fizično ali spolno zlorabi njihov partner, vsaj enkrat v življenju pa se bo to Zgodilo 25 odstotkom Američank, ocenjuje ameriško pravosodno ministrstvo.
Varčujmo z energijo (11)
Razlogi ki govorijo v prid uporabe kamina oz. lončene peči
oleg mogočnosti kamina in ujetosti ognja v njem, poleg značaja, ki
ga daje prostoru, ima kamin ali lončena peč tudi praktične vrednosti.
V prehodnem obdobju, ko zaradi dnevnih temperatur in sonca ni treba ogrevati hiše ves dan, je neekonomično samo za nekaj ur kuriti v kodu za centralno ogrevanje. Takrat je izkoristek goriva nizek, hkrati pa tak način predstavlja nevarnost poškodbe kotla. Ko se proti večeru ohladi, je prijetno zakuriti v peči in tako z manjšo porabo goriva ustvariti želeno temperaturo. Sodobne kamine in lončene peči lahko kombiniramo z radiatorskim ali s toplozračnim ogrevanjem.
Eden od razlogov, zaradi katerega se tako uporabniki kot tudi projektanti odločijo za upo-
Vztrajnost brez cigarete Je po-
plačana
•	Dvajset minut po pokajeni cigareti se normalizirata srčni utrip in krvni pritisk.
•	Po osmih urah brez cigarete se količina ogljikovega monoksida v krvi zmanjša, preskrba s kisikom pa izboljša.
•	Po 12 urah brez cigarete je telo skoraj brez nikotina.
•	Po 48 urah izginejo telesne posledice nekajenja. Živčni končiči rastejo, občutno se izboljšata voh in okus.
•	Po treh mesecih je zmogljivost pljuč večja za 30 odstotkov.
•	Po devetih mesecih se občutno izboljša vzdržljivost, utrujenost in zasoplost izgineta, nosne votlipe postanejo normalno prehodne. Pljuča so toliko regenerirana, da lahko opravijo z vsiljivci (virusi).
•	Po enem letu se zmanjša tveganje, da boste doživeli srčni infarkt, za 50 odstotkov.
•	Po petih letih se tveganje, da boste umrli za pljučnim rakom, zmanjša na polovico, tveganje, da boste doživeli srčni infarkt, pa je enako kot pri nekadilcih.
•	Po 15 letih je možnost, da bo dobil nekdanji kadilec raka na pljučih, enako majhna kot pri zagrizenih nekadilcih.
rabo teh peči, je v tem, da pomeni dimenzioniranje centralnega ogrevanja na ekstremne razmerfc (od -18 do -21 °C) in da kotel večji del sezone obratuje le pri delni obremenitvi, saj so te temperature v kurilni sezoni le redko dosežene. To se kaže kot zmanjšanje izkoristka kurjenja prek cele sezone, zato nekateri dimenzionirajo sistem na milejše podnebne razmere in vključijo peči kot dodaten vir ogrevanja v primeru ekstremno nizkih zunanjih temperatur.
Tretji razlog je, da imamo v primeru izpada centralnega ogrevanja na voljo vsaj en vir toplote za ogrevanje prostorov.
Razlogi proti:
- kurjenje s trdimi gorivi zahteva več pozornosti in dela,
- delo s pečjo je zahtevnejše, saj je treba peč večkrat nalagati,
Najsi tudi lasje odpočijejo
Seprav posvečamo v tem času največ pozornosti negi obraza, ne smemo pozabiti na lase, saj so prav tako izpostavljeni številnim škodljivim vplivom. Konec tedna se tokrat posvetimo lasem. Nanje najprej nanesemo masko, okrog glave zavijemo toplo brisačo in pustimo približno pol ure. V drogerijah je na voljo veliko različnih regeneracijskih preparatov za lase, tudi takšnih, ki jih nanesemo na lase pred spanjem in speremo zjutraj, ko vstanemo.
Dolgi lasje se kljub redni negi prej ali slej začnejo cepiti, razcepljenim konicam pa pomagajo le škarje. Če se za to ne morete odločiti, si lahko na lase nanesete posebno masko za izsušene in razcepljene lase. Če si med tednom pogosteje perete lase, sušite in oblikujete pričesko z različnimi laki, geli in drugimi preparati, jim ob koncu tedna privoščite oddih. Oprani lasje naj se naravno posušijo.
Kratko pričesko uredite z malo voska, dolge lase pa si lahko spnete v ohlapen čop. Za urejeno pričesko niso vedno potrebne ogromne količine preparatov. Lahko si preprosto spnete pramene las, ki vam silijo na oči in obraz. Lasje so lepi, če so videti negovani. Konec tedna pa je tudi najprimernejši čas za barvanje las doma. Pred vsako spremembo pa naredimo preizkus na pramenu las, da ne bo neprijetnih presenečenj.
prinašati gorivo, in odnašati pepel,
- večkrat je treba čistiti dimnik,
- v stanovanju je več prahu in umazanije,
- regulacija ogrevanja je slaba,
- ogrevamo lahko le enega ali dva prostora, če sta med seboj povezana,
- porazdelitev temperature v prostoru je neenakomerna, v bližini peči je bolj vroče, bolj ko se oddaljujemo od peči, hladneje je,
- slab izkoristek goriva,
- potrebujemo skladišče goriva, ki ga je treba tudi pripraviti.
(Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel.: 031 511 414.
Jožef Hozjan, energetski svetovalec ■
... za zdravje in dobro počutje
24	O TEM IN ONEM
23 avgust 2001 MIK
Na vinogradniških igrah zmagali Medžimurci
D
Melita Gaber nova vinska kraljica
Dobrovniku je organiziralo minulo nedeljo domače Društvo vinogradnikov VI. Mednarodne vinogradniške igre, na katerih so tudi okronali novo vinsko kraljico
in postavili klopotec. Na igrah je sodelovalo osem ekip iz Turnišča, Filovec, Velike Polane, Lendave, Kobilja, Dobrovnika, Redicsa iz Madžarske in Sv. Urbana iz Hrvaške.
Po prikazu znanja, hitrosti in spretnosti vinogradnikov so zasedli skupno prvo mesto na koncu Medžimurci od Svetega Urbana (kraja, ki leži nasproti slovenskega Koga, op. a.). V. prekmurska kraljica je postala 24-letna Melita Gaber od Sv. Jurija na Goričkem, izučena turistična tehnica. Več utrinkov s prireditve si lahko ogledate na naših posnetkih.	T. K. ■
V Miinchnu pro
Desetletnico samostojnosti Slovenije so proslavili tudi marsikje v drugih državah, kjer živijo naši rojaki. Slovensko kulturno društvo Lipa s sedežem v Miinchnu je za to priložnost povabilo na gostovanje člane Kulturno-prosvetnega društva Roga-šovci. Predstavil se je njihov moški nonet, dijakinje pa so pripravile recital na temo Domovina. Predsednik društva Lipa Drago Kočar je ob tej priložnosti v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da so pred desetimi leti tudi Slovenci na tujem podpirali osamosvojitev Slovenije, si prizadevali za promocijo naše mlade države, sedaj pa spremljajo in po svojih močeh podpirajo njen razvoj. »Večina od nas je ponosna na Slovenijo in s ponosom rečemo, da smo Slovenci.«	J. G. ■
Z ene lisice se ne da potegniti dveh kož
Bodo vrtec na Hodošu zaprli?
80 tolarjev za zajtrk, 240 za kosilo
eset otrok je pogoj, da lahko vrtec ali podružnica nekega vrtca sploh obstaja. Hodoški vrtec bo letos septembra obiskovalo 11 otrok, to pa je šest manj kot lansko
leto. Otrok je malo, vrtec pa mora poskrbeti za vse vitalne
funkcije in zaposlene, katerih število se kljub manjšemu šte-
vilu otrok ne more zmanjšati.
Že dlje časa se ubadajo s finančnimi problemi, z zaostanki plačil, tudi vseh računov, med drugim tudi za kurilno olje, še vedno niso poravnali. Vrtec je tako pridelal v prvih šestih mesecih s 17 otroki za 1,6 milijona tolarjev izgube. Dolg pa se bo z novim šolskim letom še povečal. Na sejo so povabili ravnateljico DOŠ Prosenjakovci Jožefo Herman, da bi se pogovorili o reševanju te problematike. Občina naj bi zagotovila potrebna sredstva za normalno delovanje vrtca, sicer jeseni ne bo odprl svojih vrat.
Vrtec je na dvojezičnem ob-
močju, zato imajo po zakonu pravico do dveh vzgojiteljic, slovenske in madžarske, ki jo financira država. V vrtcu in podružnični osnovni šoli, ki delujeta v skupnih prostorih, je zaposlenih skupaj pet oseb, 2 vzgojiteljici, varuhinja s polovičnim delovnim časom, kuharica, ki je hkrati tudi čistilka, 1 učiteljica in čistilka s polovičnim delovnim časom, ki bodo jeseni skrbeli za 11 predšolskih otrok in 7 osnovnošolcev. Izračunali so, da bi bilo treba ekonomsko cena vrtca povečati za 20 tisoč tolarjev, tako bi po novem znašala 62 tisoč tolarjev na mesec za enega otroka. Svetnikom se je zato upravičeno postavilo vprašanje, ali si bodo potem starši, čeprav plačajo le 22 odstotkov te cene, sploh privoščili otroka v vrtcu. »Kako plačati 26 tisočakov za vrtec, če imaš 60 do 70 tisoč tolarjev plače?«
Na seji se je tudi izvedelo, da bo Madžarska narodnostna skupnost vrtcu nakazala milijon tolarjev, ki jih bodo namenili za pokrivanje primanjkljaja. S tem ostane dolg občine za nazaj v višini 600 tisoč tolarjev. Vseeno so sprejeli sklep, da bodo izgubo pokrili. Župan Ludvik Orban je svetnike spraševal, kje naj vzamejo denar, ter poudarjal, da si
Na kratko...
njihova majhna občina ne sme privoščiti razmetavanja denarja. Tako bo šlo pokritje izgube v vrtcu na račun nekaterih drugih občinskih investicij, v Domafol-du ne bodo začeli graditi mrliške vežice, odložila se bo gradnja vodovoda in kanalizacije, odplačati pa morajo še gradnjo dveh cest. Da proračun ni vreča brez dna, je komentiral, in da pač ne morejo z ene lisice potegniti dveh kož.
Župan je napovedal, da si bo ogledal tudi nekatere računovodske knjige in preveril poslovanje. Ravnateljici je očital, da kupujejo hrano v najdražjih trgovi-
nah in da je gotovo kakšen način, kako bi lahko privarčevali kakšen tolar. Razmišljali so tudi o tem, kje bi lahko kaj privarčevali, vendar tudi po nekajurnem premlevanju in prepiranju niso našli nobene primerne rešitve. Zamisel o zmanjšanju zaposlenih je naletela na trden odpor ravnateljice, ki je povedala, da so vsi zaposleni po zakonodaji in da zakona ne bo kršila. O tem, da bi delovni čas zmanjšali, pa se bodo pogovorili tudi s starši.
Kljub prepirom so se vsi strinjali, da rešitev ne sme biti na škodo njihovih otrok in kakovosti bivanja v vrtcu ter da vrtca v nobenem primeru ne želijo zapreti. Vprašali pa so se tudi, kakšna je država, ki postavlja nekatere zakone, ki jih v revnejših in manjših občinah zelo težko izpolnjujejo. Norme veljajo za celotno Slovenijo, čeprav je v teh koncih bruto dohodek na prebivalca veliko manjši kot v preosta-
Še nekaj v številkah: Stroški vrtca za prvih šest mesecev so 7 379 tisoč tolarjev, od tega gre skoraj 6 milijonov za plače in stroške delavcev (regres, prehrana), 1 milijon 455 tisoč pa je šlo za živila za otroke in materialne stroške. Za posameznega otroka porabijo 6400 tolarjev mesečno za prehrano, od tega 80 tolarjev za zajtrk in 240 tolarjev za kosilo, za dva obroka torej 320 tolarjev, ter 8600 tolarjev za materialne in nematerialne stroške.
lih predelih Slovenije in tudi cena vrtca je podobna, čeprav je drugje standard višji.
A. Nana Rituper Rodež I
V okviru občinskega praznika občine Beltinci je bila posebna svečanost in svečana maša na križišču pri Melincih, kjer so uradno odprli cesti Melinci - Odranci in Beltinci - Melinci - Gornja Bistrica. Slednja je dolga skupno tri kilometre, od tega 2400 metrov poteka po terenu občine Beltinci, 600 metrov pa po terenu občine Črenšo-vci. Obe občini sta tudi prispevali sredstva za investicijo, ki je znašala 68 milijonov tolarjev. Cesta Melinci -Odranci je dolga 570 metrov, stala pa je 9 milijonov tolarjev. Zanimivost nedeljske dopoldanske otvoritve je bila, da so trak istočasno prerezali župani kar treh občin, in sicer beltinski Jožef Kavaš, odranski Ivan Markoja in črenšovski Anton Tdrnar. T. K.
Lendava
V Lendavi je bilo medobčinsko tekmovanje ekip Civilne zaščite. Pomerilo se je enajst skupin. Zmagala je ekipa CZ Nafta Lendava, ki je prejela pokal v trajno last; drugo mesto je pripadlo ekipi turniške Planike, tretje pa drugi ekipi občine Turnišče. (J. Ž.)
Velika Polana
Rozina Prša je pred kratkim odprla v družinski hiši, ki je v bližini OŠ in rojstne hiše Miška Kranjca, papirnico. Za samostojno podjetniško pot se je odločila, ker je doslej delala v podobni dejavnosti v
Pomurski založbi. V velikopolanski papirnici je mogoče kupiti najrazličnejše izdelke za pisarno, računalnike, diskete, spominke, razna ročna dela. Čez čas bo prodajala tudi knjige in časopise. (J. Ž.)
Trlmllnl
V KS Lendava, v katero spadajo tudi sosednji Trimlini, si prizadevajo za novogranjo trimlinskega mostu. Sedanji je lesen in v zelo slabem stanju. Pred njim sta z obeh strani prometna znaka, ki opozarjata na dovoljeno nosilnost osem ton, vendar tovornjakarji tega ne upoštevajo in se vozijo čezenj tudi z veliko težjimi tovori. (J. Ž.)
Televizijski spored od 24. avgusta do 30. avgusta Z001
Petek, 24. 8.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Pod Pekrsko gorco
9	.00 Kljukčeve dogodivščine
9.15 Volkovi, čarovnice in velikani
9.25 Arčibald, risana nanizanka
9.35 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10	.05 Oddaja za otroke
10.25	Slovenski pesniki in pisatelji
10.50	Odkrivajmo znanost
11.20 Ona in on, nemška drama, 1. del
s 13.00 Poročila, šport, vreme
- 13.45 Alpe - Donava ■ Jadran
14.15 Na vrat na nos, jugoslovanska nan.
15.05 Vsakdanjik in praznik
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Rdeči grafit
17.25 Risanka
17.50 Gore in ljudje
18.40 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.00 Ljubezen na deželi, kanadska nadalj.
20.45 Zabava z glasbo
21.10	Deteljica
21.20	Fina gospa, angleška nanizanka
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.45 Polnočni klub: Latinščina
23.55 Gore in ljudje
TVSLOVENIJA 2
15.10 Videospotnice
15.40 Obzorja, angleška serija
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Caroline, ameriški film
19.35 Videospotnice
20.30 Superpokal v nog., Bayern : Liverpool
22.35 Velika pričakovanja, angleška nadalj.
23.20 Senca smrti, angleški film
1	.05 Pobeg, angleška nadaljevanka
1.55 Jazz festival Ljubljana
POP TV
8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Newyorška policija, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprati Show:_Dr. Phil -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur -20.00 TV Dober dan - 20.50 Kobra, ameriški film - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur
KANAL A
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Pop’n'roll - 14.15 Skrita kamera - 14.45 princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. - 17.10
O NAS ZA NAS
Vsak dan
ob 183Oin2O°°:
GNES - inform. oddaja
Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Stric Buck, ameriški film - 21.45 Felicity, nan. - 22.40 Mesečniki, nan. - 23.30 Striptizete, nan.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Kanal A -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Anketa - 15.30 Pop Design, koncert in pogovor z glasbeniki - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -Aktualno - Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Znanje tisočletij za kakovost življenja danes, otvoritev čistilne naprave v Lendavi - 20.40 Strici na Musikfestu v Bethlehemu, koncert - 20.50 Napoved športnih dogodkov -20.55 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 10.45 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.05 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.151 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 21.15 Mejniki, Reinkarnacija. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Jack in Jill, nad. -14.36 Skrivnosti magije, serija - 15.20 Dan vrtnic, nad. - 16.05 Državljan Cane, dokumentarni film -16.30 Naravna dediščina: Dolina reke Mirne -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Alpe-DonavaJadran - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Večer dalmatinskih pesmi - 21.20 Joči, ljubljena dežela, ameriški film - 23.05 Odmevi dneva - 23.25 Prijatelji, nan. - 23.50 Dosjeji X, nan. - 0.35 Zlata krila, nan. - 1.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
16.05 Turistični magazin - 17.20 Nevidni človek, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 22.10 Pravi čas - 23.40 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
18.15 Veslanje, posnetek s SP v Luzernu -19.25 Glasbeni program. - 20.05 Amerika -življenje narave - 20.35 Nogomet: Liverpool -Bayern, prenos superpokala iz Monaka - 22.45 Na robu mogočega (40/44) - 23.30 Ekran 2000. - 0.25 Čas je za jazz: Jimmy Stanič
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Striček Tau, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romunska kronika - 13.30 Regionalni magazini -14.00 SP v kajak-kanuju - 14.55 Na počitnicah -15.45 Šolska ulica - 16.50 Madžarska umetnost 20. stoletja - 17.30 Upokojenci - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nogomet - 22.45 Poročila, aktualno, tema - 23.30 Angel ekspres, drama
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Mehko gnezdo, nad. - 10.10 Skriv
nostna narava - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Komorna glasba - 12.25 Marimar - 13.00 Zvezda Rima, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca, nad. - 16.35 Igra za denar - 16.40 Fiorella, nad. - 17.30 Igra za denar - 17.35 Lucecita, nad. - 18.00 Lepotica Acapulča - 18.30 Dejstva -19.00 Otroška usta - 19.30 Divji angel - 20.00 Ponarejena lutka, komedija - 21.30 Darido TOP 10 - 22.35 Dober večer - 23.45 Cindy Crawford o seksu - 0.30 Melrose Plače, nad. - 1.20 Žarišče
AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 9.45 Superman II, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poslednji Mohikanec, pustolovski film - 22.05 Robinson Crusoe, pustolovski film - 23.30 Nogomet: Bayern - Liverpool, posnetek superpokala iz Monte Carla
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta -10.15 Lepa Isabella, film -12.00 Poročila - 12.05 Kako se življenje igra, šesti del - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki .
Sobota, 25. 8.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Male sive celice, kviz
9.55 Ples severnih medvedov, danski film
11.20 Lingo
11,50 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Bila sva mlada oba: Ottavio Brajko
13.55 Mostovi
14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
15.00 Vrnitev v Tombstone, ameriški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka
17.10 Carski sel, risana nanizanka
17.50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Raziskovalci, ameriška serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Lepo življenje, španski film
21.50 Oko viharja, angleška serija
22.20 Poročila, šport, vreme
22.55 Oz, ameriška nadaljevanka
23.45 Raziskovalci, ameriška serija
TVSLOVENIJA 2
9.40 Videospotnice
10.10 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka
10.30 Murphy Brown, ameriška nanizanka
11.00 Štafeta mladosti
11.55 Alpski večer 2001
13.15 Osamljeni planet: Mongolija
19.30 Videospotnice
20.05 Intermezzo, opera
22.40 Praksa, ameriška nanizanka
23.30 Sobotna noč
1.30 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Panda Jin Jin - 10.30 Možje v črnem -11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. - 11.50 Mladi Herkul, nan. - 12.20 Čas darovanja, risani film -13.40 Zakon v Los Angelesu, nan. - 14.30 Prva izdaja, nan. - 15.20 Lepo je biti milijonar - 16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 Ukradena melodija, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Pogumno srce, ameriški film - 23.10 Kraljevi ribič, ameriški film - 1.40 24 ur
KANAL A
10.10 Recept: Umor, ameriški film - 12.00 Najsmešnejše poroke - 13.00 Pop'n'Roll - 14.00 Mladoporočenci -14.30 Komedija zmešnjav - 15.00 Na sever, nan. - 15.50 Skrita kamera - 16.20 Novi vojak, ameriški film - 18.05 Malcolm in Ed-die, nan. -18.35 Seksi internet - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. -20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Izginila je brez sledu, ameriški film - 23.15 Striptizete, nan. - 23.45 Najbolj neumni roparji, nan.
IDEA TV - KANAL 10
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Otvoritev čistilne naprave v Lendavi - 10.40 Strici-na Musikfestu v Bethlehemu, koncert - 10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 Iz soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.151 feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Moto šport, športna oddaja. 20.45 Glasbeni spoti. 21.00 Sosed, film. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.10 Poročila - 8.15 Susan je spala tukaj, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Glasbe-no-dokumentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show - 14.50 Stičišče narave, serija - 15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.10 Kletarjeve hčerke, nad. - 16.55 Risanka - 17.20 S.O.S., potrebujejo nas - 17.50 Zabavno informativna oddaja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Mogočni Joe Young, ameriški film - 22.05 Moške svinje, humoristična nanizanka - 22.35 Poročila - 22.45 Zlati glas, nadaljevanka -1.45 Šepetanje, ameriški film - 3.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
12.05 Hišni ljubljenci - 12.50 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 13.50 Risanka - 14.15 Čarov nija, nad. - 17.40 Milijoni, italijansko-špansk film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje ro mance 20. stoletja - 20.40 Svet zabave -21.lt Poročila - 21.15 Koncert - 22.25 Umetnine sve tovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
15.20 Nogomet: Liverpool - Bayern, posnetek -17.30 Atletika, posnetek Zlate lige iz Bruslja -18.30 Veslanje, posnetek iz Luzerna -19.30 Gla sbeni program - 20.15 2,4 otroka VIL, humoristič na serija (3/7) - 20.45 Cosbyjev šov VI. (20/26 -21.10 Simpsonovi (20/25) - 21.35 Na zdravji (45/53) - 22.00 Incest, nemški film - 23.35 Špor
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Za otroki - 8.15 Za počitničarje - 8.45 Bog vam daj dobri jutro - 8.55 Čarovkov otrok, film - 10.00 Kje ii kaj - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti
Televizijski spored od 24. avgusta do 30. avgusta 2001
- 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur
KANALA
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, han. -15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 VIP, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdne steze, nan. - 23.10 Kako razmišljajo zločinci, dokumentarna oddaja - 0.00 Dannyjeve zvezde
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - Sejemski vrtiljak -Kanal A - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Kako pospešiti gospodarsko dinamiko v Pomurju v okviru Phare projekta za izboljšanje inovativnosti - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 10.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 10.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 11.15 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.15 Aktualno v NK Mura, ponovitev. 19.45 Glasbeni spot. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 AS-intervju, informativno-predsravi-tvena oddaja. 21.00 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja 21.15 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 21.20 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.50 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 22.20 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade -11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Inšpektor Rex, nan. -14.45 Najhujši vozniki na svetu, serija - 15.35 Neznani vojak, nad. - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Ljubezen je čudna - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevni, šport, vreme - 20.05 Človeški tovor, ameriški film - 21.55 Neznana Afrika, dokumentarna oddaja - 22.30 Odmevi dneva - 22.55 Prijatelji, nan. -23.15 Dosjeji X, nan. - 0.00 Zlata krila, nan. - 0.50 Tašča, francoski film - 2.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.10 Peter Siska, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. -20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Tramontana, nad. - 22.00 Družinsko steblo rocka - 22.50 Stil sodobnega plemena, serija -23.40 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.30 Glasbeni program - 20.15 Slačilnica: Jožko Marušič in Dubravko Matakovič - 20.30 Odbojka (ž.): Hrvaška - Bolgarija, prenos iz Dubrovnika - 21.15 Transfer - 22.00 Frostov pristop (4/4) - 23.40 Glasbeni program (opomba: posnetek odbojke na mivki iz Opuzena)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.35 Striček Tau. nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 13.50 Zastavil je življenje, film - 15.30 Šolska ulica - 16.00 Angleščina -16.30 Kažipot - 17.00 Konjska moč - 17.30 Mi-
šelovka - 18.00 Poročila - 18.10 Glasbene minute - 18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Doktor Smola, komedija - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.55 Panorama -23.25 Rana jutranja ura, grozljivka
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Mehko gnezdo - 10.10 Pomagaj si sam - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Gastronomski magazin - 12.20 Marimar - 12.50 Ujemi ritem, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca - 17.05 Igra za denar - 17.10 Fiorella -17.55 Igra za denar - 18.00 Lucevita - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Bomba, kabaret - 21.20 Trije v nejevolji, komedija - 23.15 Dober večer - 23.45 Neskončne meje - 1.15 Svet interneta - 2.15 Dober večer
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki -20.15 Smrtonosni valovi, srhljivka - 21.50 Led, film katastrofe
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Mama mia - samo nobene panike, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Pod afriškim soncem, prvi del TV-filma -22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče
7^ Četrtek, 30. 8.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Po vrtovih in parkih
9	.00 Pod klobukom
9.50 Zgodbe iz školjke
10.30 Svet narave, angleška serija
11.30 Naravni parki Slovenije: Kolpa
12.00 Čari začimb
12.30 Gradovi: Grajski gospodje
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Intervju
14.30 Zgodba Audrey Hepburn, nadaljevanka, zadnji del
16.00 Slovenci po svetu
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
16.55 Arčibald, risana nanizanka
17.05 Na liniji, oddaja za mlade
17.45 Slovenski pesniki in pisatelji
18.05 Odkrivajmo znanost
18,45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.06 Tednik
21.05 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.60 Podoba podobe
23.20 Brane Rončel izza odra
0.30 Slovenski pesniki in pisatelji
0.55 Odkrivajmo znanost
TVSLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Kitajsko zavetišče, norveška oddaja
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Bedenje ob Nedu, koprodukcijski film
19.30 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet: Nepal
20.50 Eisenstein, nemški film
22.35 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.30 Zločinski tango, nemška nanizanka
0.20 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Newyorška policija, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Stilski izziv s Tyro_Banks - 16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan -20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S;H„ nan. - 0.20 24 ur
KANALA
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11,50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 VIP, nan. - 20.00 Punca je ponorela, ameriški film - 21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdne steze, nan. - 23.00 Oddelek za umore: Miami, dokumentarna oddaja - 23.50 Mozaik Slovenije
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - Sejemski vrtiljak -Kanal A - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - 15.20 Kako pospešiti gospodarsko dinamiko v Pomurju -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju - 20.40 Anketa - 20.45 Children of the night Murska Sobota, koncert - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 10.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 10.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 11.00 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 11.05 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.35 AS-intervju, in-formativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 12.05 Videostrani. 15.55 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 16.00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 19.00 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.55 Glasbeni spot. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Ex tempore Avsenik, oddaja iz Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 22.40 Gnes, informativna oddaja, ponovitev.
23.10 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Inšpektor Rex, nan. - 14.45 Najhujši vozniki na svetu, serija -15.35 Neznani vojak, nad. - 16.35 Otroška serija
- 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Zlato srce Mladena Pavkoviča - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevni, šport, vreme - 20.05 Kamen in morje, potopisna serija -20.40 Kulturno poletje - 21.40 Iz sveta - 22.10 Odmevi dneva - 22.35 Prijatelji, nan. - 22.55 Dosjeji X, nan. - 23.40 Zlata krila, nan. - 0.30 Moj najljubši letni čas, francoski film - 2.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Tramontana, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila -» 21.15 Brigitte in prijatelji, nan. - 22.10 Nevidni človek, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.30 Glasbeni program - 20.10 Željka Ogresta in gostje - 21.20 Hit depo - 23.20 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Striček Tau, nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Slovenski utrinki - 13.25 Skupaj - 13.55 Budimpeštanska opera - 14.15 Otroška kupa - 14.30 Kino Charlija Chaplina -15.30 Šolska ulica - 16.30 Družina Kolping - 17.00 Dotik - 17.30 Miss World Hungary - 18.00 Poročila - 18.10 Glasbene minute - 18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Cirkus Bolšoj - 21.20 Tako nastaja film Človek-most - 21.30 V zagonu"-22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Skupina za umore, nan.
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Moja zgodba, drama - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Magazin za mamo in očeta - 12.20 Kraljev ljubljenček, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca - 17.05 Igra za denar - 17.10 Fiorella - 17.55 Igra za denar - 18.00 Lucecita -18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz -19.50 Divji angel - 20.20 Policisti na motorjih, nan. - 21.20 Prosti pad, film - 22.55 Dober večer - 23.25 Lep pozdrav z Blatnega jezera -0.00 Cvetje za Algernona, drama - 1.40 Koridor Love - 2.30 Madžarska vina
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 9.30 Zmeda v okrožju Hazzard, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Blues iz Kaisermuhlena - 22.50 Poletni kabaret - 23.50 Oddaja o kulturi
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Pod afriškim soncem, prvi del TV-filma - 12.00 Poročila -12.05 Mednarodna reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.16 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Belo modre zgodbe - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
Se nameravate poročiti?
www.bruli.si
in vse vam bo jasno!
Televizijski spored od 24, avgusta do 30. avgusta 2001
12.05 Bravo tv - 13.00 SP v kajak-kanuju -14,05 Sposojena Zemlja - 14.35 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.30 Cerkve iz obdobja Arpado-vičev - 15.55 Mreža - 16.30 Prenos nogometne tekme - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Blazni plesalci, komedija - 21.45 Svet čudežev - 22.45 Kundum, film
TV2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Pustolovščine mladega Herkula - 11.00 Spinedžerji - 11.30 Prijatelji - 11.55 Dinozavri, gospodarji Zemlje -12.50 Club 7 v Los Angelesu - 13.20 David Copperfield - 15.05 Sandokan - 15.55 Tarzan - 16.45 Sentinel, nad. - 17.40 Ksena, nan. - 18.30 Dejstva - 19.00 VIP, več kot telesni stražar, nan. -20.00 Dirka za življenje in smrt, film - 21.50 Nikoli se ne oziraj!, grozljivka - 23.30 Neskončne meje - 0.20 Rosemaryjin otrok, grozljivka
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 11.00 Disneyev festival -11.55 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz -12.40 Simpsonovi - 13.05 Princ iz Bel Aira -13.30 Brez idej - 13.55 Jesse - 14,15 03 Au-stria Top 40 - 15.05 Sabrina - 15.30 Roswell -16.15 Poroka princa Haakona, prenos iz Osla -18.35 Srček - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Psiho, srhljivka - 21.55 Ameriški volkodlak v Parizu, srhljivka - 23.25 Nogomet.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Prisrčni časi na Spessartu, film - 11,10 Trije možje na konju, filmska komedija -13.00 Čas v sliki - 13.10 Srce igra narobe, film -14,45 Liane, hčerka džungle, pustolovski film -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.55 Nori par - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra. - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari -22.20 Udo 66 - Live 2001 - 23.15 Novo od čarovnika, kriminalka
TVSLOVENIJA 1
8,00 Telebajski
8.25 Mumini, risana nanizanka
9.00 Mali leteči medvedki, risana nanizanka
9.55 Promenadni koncert
10.40 Pomagajmo si
11.10 Srečanja z živalmi, kanadska serija
11.35 Ozare
11.40 Frančišek Asiški
12	.00 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.50 Pod klobukom
14,40 Ljubezen na deželi, kanadska nadalj.
15.30 Fina gospa, angleška nanizanka
16.00 Čari začimb
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Krajinski park Kolpa
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zgodba Audrey Hepburn, am. nadalj.
21.40 Intervju
22.35 Poročila, šport, vreme
22.55 Zadnja noč, kanadski film
TVSLOVENIJA 2
9.20 Videospotnice
9.55 Velika pričakovanja, angleška nadalj.
10.45 Obljubljena dežela, ameriška naniz.
11.30 Policija na naši strani
12,00 Ples pod slovensko lipo, AFS F. Marolt
12.25 Motociklizem za VN Češke, do 250 ccm
13.50 Motociklizem za VN Češke, do 5(10 ccm
16.10 Vrnitev v domači kraj, angleški film
17.45 Koncert skupine Queen
19.30 Videospotnice
20.05 Svetniki in grešniki, angleška serija
21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka
21.30 Turistična oddaja
22.00 Končnica
23.00 Somrak bogov, pesmi Matilde Wesendonck
23.30 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Panda Jin Jin - 10.30 Možje v črnem - 11.00 Zverinice -11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Nedelja, ameriški film - 13.30 Kriv nedolžen, ameriški film - 15.20 Lepo je biti milijonar - 16.30 Miss Slovenije, polfinalni izbor - 17.20 Nepozabno križarjenje, nemški film - 19.15 24 ur - 20.00 Tessin telesni stražar, ameriški film - 21.50 Tat za vedno, nan. - 22.40 Pet zaročencev, ameriški film - 0.30 24 ur
KANAL A
10,00 Zbogom, Charlie, ameriški film - 12.00 Melrose Plače, nad. - 13.00 Pop’n’Roll - 14.00 Komedija zmešnjav -14.30 Na sever, nan. - 15.20 Dediščina, ameriški film - 17.10 Adijo, pamet, nan. - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Melrose Plače, nad. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Kruta resničnost, ameriški film - 23.20 Striptizete, nan. - 23.50 Adrenalina
IDEATV - KANAL 10
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Kasaške dirke v Ljutomeru - 10.40 Iz našega studia: Pogovor z direktorjem Pomurskega sejma Janezom Erjavcem pred 39. mednarodnim kme-tijsko-živilskim sejmom - 11.05 110 let gasilstva v Križevcih pri Ljutomeru - 11.20 Diši po Prekmurju, predstavitev goričkih vin in knjige Vinska turistična cesta - 11.40 Anketa - 11.45 Pop Design, koncert in pogovor z glasbeniki -12.15 Tedenski komentar - 12.20 Pregled dogodkov tedna - 13.30 Sejemski vrtiljak
TV AS - KANAL 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 12.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 12.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 13.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.00 AS-intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 14.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 14.45 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 15.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 15.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 16.45 Spomin na Leona Ščapa, dokumentarna oddaja. 17.15 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 17.20 Pesem za upanje, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.30 Le drobiž, film. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Meč in vrtnica, ameriški film -9.30 Risanka - 9.40 Otroška serija - 10.15 Spomini naroda - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša, prenos - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota -14.00 Ekološko načrtovanje - 15.00 Zlata dekleta, nan. - 15.25 Poročila -15.35 Raziskovalci, serija -16.35 Hotel Grand, nad. - 17.30 Perry Mason, ameriški film - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Berači in sinovi, dramska serija - 21.05 Film -23.00 Madiganovi, nan. - 23.25 Poročila - 23.35 Policija, nan. - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
6.40 Policija, nan. - 9.35 Naša zemlja, nad. -13.50 Zlati glas, nad. - 16.50 Briljantina -17.20 Risanka - 17.50 Viza: Ukrajina - 18.30 Ksena, nan. - 19.15 Iz zakladnice hrvaških muzejev -
19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Karibi -21.05 Poročila - 21.15 Mesečina - 22.00 Življenje Marlene Dietrich, dokumentarni film -22.55 Omadeževana, ameriški film - 0.25 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.30 Veslanje, prenos iz Luzerna - ... 19.30 Glasbeni program - 20.10 Vesoljski otok 1(18/ 26) - 20.55 Šport danes - 21.15 Ethno Ambient - Salona 2001. (4/4) - 22.05 Rock klub: Depe-che Mode - 23.05 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 8.55 Hvala lepa, nad. - 9.30 Glavni trg - 11.00 Religije na ruševinah starega veka - 12.10 Minute sreče - 12.35 Tv-klinika - 13.10 SP v kajak-kanuju - 14.40 Skrajnosti - 14.55 Ulica Box - 15.25 Vesela novica -15.55 Ars Hungarlca - 16.25 Puder - 16.55 Moj grad - 17.20 Kovček - 17.50 Madžari na ozemlju ljudožercev - 18.25 Imperij na šestih nogah -19.00 Tednik - 19.45 Poročila - 20.05 Mednarodni cirkuški festival - 21.10 Super koncert -22.15 Gol - 23.20 Ruševina imperija - 23.50 The Heath Brothers
TV2
6.00 Jutranje misli - 6.30 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Netvvork -11.00 Pustolovščine mladega Herkula - 11.30 Prijatelji - 12.00 Šport - 12.35 Skrivnosti detektiva Cosbyja, nan. - 13.25 David Cooperfield -15.00 MacGyver - 15.55 Leteča vipera - 16.45 Pacific Blue - 17.40 JAG-častne zadeve - 18.30 Dnevnik - 20.00 Agentovo maščevanje, film -21.55 Romanje v smrt, film - 23.35 Y-akti - 0.05 Svet interneta - 0.50 Sonce dolgo zahaja, grozljivka
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.25 Ursus - Maščevalec sužnjev, pustolovski film - 11.00 Ekstremno - 11.25 Šport - 11.55 Avto-moto šport - 12.25 Superman III, znanstvenofantastični film - 14.25 Mož iz San Fernanda, filmska komedija - 16.15 Nogomet: Salzburg - GAK, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 K vragu z milijoni, filmska komedija - 22.10 Kolumbo -23.40 Kraj dejanja
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Križem kražem - 9.30 Katoliška maša, prenos - 10.15 Upanje za otroke z ulice v Medellinu - 10.30 Teden kulture - 11.00 Poročila - 11.05 0 sole mio, filmska komedija -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Univerzum - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Mama mia - samo nobene panike, filmska komedija - 17.05 Dežela dolin - 17.55 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Čarovnija ljubezni, romanca - 21.45 Poročila -21.55 Poletni pogovori - 22.55 Luna Papa, film -0.45 VVinchell - reporter iz strasti, film
I Ponedeljek, 27. 8.
TVSLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20	Zrcalo tedna
8.40	4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih
9.10 Otroška oddaja
9.30 Rdeči grafit
10.00 Svet divjih živali, angleška serija
10.35 Gore in ljudje
11.30 Na vrtu
11.55 Raziskovalci, ameriška serija
12.20 Dokumentarna oddaja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Bila sva mlajla oba: Miško Hočevar
13.55 Ljudje in zemlja
14.45 Polnočni klub: Latinščina
16.00 Dober dan. Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Tomažev svet
16.50 Telebajski
17.15 Radovedni Taček: Drsalka
17.45 Ura v glavi, angleška oddaja
18.35 Žrebanje 3x3
18.45 Risanka
19,00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Klinika pod palmami, nanizanka
21	.00 Portret Tomaža Pengova
22	.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Brez reza
23.55 Znameniti umetniki: Nicole Vedres
0.45 Ura v glavi, angleška oddaja
TVSLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35	Dežela anakonde, ameriška oddaja
16.30	Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18	.00 Peta hiša na levi, nanizanka
18.30 Jasno in glasno
19.30 Videospotnice
20.05 Obzorje, angleška serija
21.00 Meseno poželenje, španski film
23.35 Med sosedi, ameriška nanizanka
23.55 Brane Rončel izza odra
1.55 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Zahodno krilo, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Zapuščeni novorojenčki - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. -23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 24 ur
KANAL A
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Anakonda, ameriški film - 21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdne steze, nan. - 23.00 Popolni spomin, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - Sejemski vrtiljak -Kanal A - 15,00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Sejemski vrtiljak - 16.00 Kanal A -20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Kronika - 20.30 Kasaške dirke v Gornji Radgoni -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 10.00 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 11.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 Videostrani. 16.55 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Aktualno v NK Mura, oddaja v živo. 21.00 NK Mura : NK Živila Triglav, posnetek nogometne tekme. 22.50 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.20 Videostrani,
Televizijski spored od 24. avgusta do 30. avgusta 2001
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Jack in Jill, nad. - 14.40 Skrivnosti magije, serija - 15.30 Dan vrtnic, nad. - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Lepa naša - 18.35 Kolo Sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Cahokia - izgubljena ameriška prestolnica, dokumentarni film - 21.00 Turistični magazin -22.15 Odmevi dneva - 22.40 Prijatelji, nan. -23.00 Dosjeji X, nan. - 23.45 Zlata krila, nan. -0.35 Maxie, ameriški film - 2.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Zakon in red, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 2,4 otroka, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila -21.15 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 22.05 V petdesetih moški ljubijo drugače, nemški film -23.35 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.30 Glasbeni program - 20.10 Črno-belo v barvah - 20.30 Odbojka (ž.): Hrvaška - Finska, prenos iz Dubrovnika - 22.00 Črno-belo v barvah -22.45 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Striček Tau, nad. - 9.45 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 14.00 Dirke z ovirami - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica -16.30 Protestantske pesmi - 16.50 Ostani z nami - 17.00 Pismenke -17.30 Magazin za invalide -18.10 Glasbene minute - 18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice - 20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Kje, koliko, zakaj? -21.40 112 ekstra - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Skupina za umore, nan.
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Mehko gnezdo, nad. -10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba -12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžari - 11.50 Okno v Evropo -12.20 Riviera, nan. -12.50 Marimar, nad. -13.20 Zmešani, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca, nad. - 17.05 Igra za denar - 17.10 Fiorella - 17.55 Igra za denar - 18.00 Lucecita, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Roparji izgubljenih svetinj - 21.20 Kaleidoskop, film - 23.05 Dober večer - 23.35 Mobilparty - 23.05 Svet zaporov -0.15 Profiler, nan. - 1.05 Dunajski koncert - 2.55 Svetovni popotniki - 2.55 Dober večer
AVSTRIJA 1
7.05 Otroški program - 10.00 Jezdec časa, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beyerly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Začarani poljubi, filmska komedija -22.05 One Night Stand, film
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Srce narobe igra, film - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati In lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi
srl/
l K Torek, 28. 8.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Čarobni šolski avtobus
9.25 Radovedni Taček: Drsalka
9.40 Tomažev svet
9.45 Lahkih nog naokrog
10.30 Ura v glavi, angleška oddaja
11.30 Pomagajmo si
12.05 Klinika pod palmami, nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Portret Tomaža Pengova
14.10 Znameniti umetniki: Nicole Vedres
15.05 Kulturno poletje
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka
17.05 Oddaja za otroke
17.15 Enciklopedija znanja
17.45 Odmevi preteklosti, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tramontana, nadaljevanka, zadnji del
20.55 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Ona in on, nemška drama, 2. del
0.20 Odmevi preteklosti, angleška serija
TVSLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Portret Metke Krašovec
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Tuš, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Alpski večer 2001
20.55 Sončni zaton v Siamu, avstralski film
22.20 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.10 I. Tavčar: 4000, tv-igra
0.30 Državljanstvo na čakanju, kratki film
0.40 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, pon. - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan - 13.30 Zahodno trhlo, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Pari, ki so posvojili dvojčke - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.15 Miss Slovenije, regionalni izbor - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H, nan. J 0.20 24 ur
KANAL A
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Univerzalni vojak 3, ameriški film - 21.45 Seinfeld, nan. -22.15 Zvezdne steze, nan. - 23.10 Popolni spomin, nan. - 0.00 Mozaik Slovenije
IDEA TV - KANAL 10
8	.00 Dobro jutro, Pomurje - Sejemski vrtiljak -Kanal A - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Pregled športnih dogodkov - 15.25 Kronika - 15.30 Kasaške dirke v Gornji Radgoni -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 10.00 Aktualno v NK Mura, ponovitev. 10.30 NK Mura: NK Živila Triglav, posnetek nogometne tekme. 12.20 Videostrani* 16.10 NK Mura : NK Živila Triglav, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.30 Moto šport, športna oddaja. 19.00 Zgodovina avtomobilizma, oddaja o avtomobilizmu. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Boj proti raku, informativna oddaja. 20.40 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Inšpektor Rex, nan. -14.45 Najhujši vozniki na svetu, serija - 15.35 Dan vrtnic, nad. - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Mate Par-lov, kralj ringa - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz -19.30 Dnevni, šport, vreme - 20.05 Planina nad morjem, dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 22.15 Odmevi dneva - 22.40 Prijatelji, nan. -23.00 Dosjeji X, nan. - 23.45 Zlata krila, nan. -0.35 Tarča, ameriški film - 2.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Becker, nan. - 21.45 Peter Siska, nan. - 22.45 Domoljubi, dokumentarni film - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
19.30 Glasbeni program - 20.30 Odbojka (ž.): Hrvaška - Grčija, prenos iz Dubrovnika - 21.45 Monoplus - 22.25 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Striček Tau, nad. -9.35 Za vsak dan nekaj - 11.35 Agora - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unsere Bildschirm - 14.00 Popotovanja viteza Laszla -14.30 Poslednji budimski paša, film - 15.50 Madžari na prehodu stoletja -16.30 Katoliška kronika - 17.00 Začetek šolskega leta - 18.00 Poročila -18.10 Glasbene minute -18.25 Rečna policija, nan. - 19.15 Svet -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Po vašem izboru - 21.00 Intervju s premieram Viktorjem Orbanom - 21.30 Nikoli ni bilo - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon -23.15 Uboga krava, drama
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Mila-dy - 9.25 Mehko gnezdo, nad. - 10.10 Hura, potujemo! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Okno v Evropo -12.20 Riviera, nan. -12.50 Marimar, nad. - 13.20 Zmajev grad, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca -17.05 Igra za denar - 17.10 Fiorella - 17.55 Igra za denar - 18.00 Lucecita, nad. -18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz -19.55 Divji angel - 20.20 Angel varuh s Karibov, nad. -21.20 Trdna ječa, film - 22.55 Dober večer - 23.25 Cirkus Montyja Pythona - 1.20 Svetovni popotniki -1.50 Madžarska jutri - 2.20 Dober večer
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 9.45 Superman III, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.16 Zamenjana in izdana, srhljivka - 21.50 Smrt v tvojih očeh, srhljivka - 23.25 Pravica za mojega sina, resnična zgodba
AVSTRIJA 2
9	.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Dunja, film - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem
I V Sreda, 29. 8.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Trojčice, risana nanizanka
9.25 Carski sel, risana nanizanka
9.45 Oddaja za otroke
9.55 Enciklopedija znanja
10	.00 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka
10.30 Lingo
11	.00 Odmevi preteklosti, angleška serija
12	.00 Tramontana, nadaljevanka, zadnji del
13	.00 Poročila, šport, vreme
13	.15 Folklorni ansambel La Capuliero
13.40 Frančišek Asiški
14.00 Ples severnih medvedov, danski film
15.30 Aktualno
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Svet narave, angleška serija
18.45 Risanka
19,00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Taksi, francoski film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.45 Čarobni ritem, portret G. Gershwina
23.35 Svet narave, angleška serija
TVSLOVENIJA 2
14.55 Videospotnice
15.30 Turistična oddaja
16.00 Policija na naši strani
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Zlati salamander, angleški film (č.-b.)
19.30 Videospotnice
20.05 Športna sreda
22.00 Kulturno-dokumentarna oddaja
23.00 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.45 Umori, ameriška nanizanka
0.30 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. -11.20 Obala ljubez ni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Zahodne krilo, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah Show: Pari, ki so posvojili dvojčke 2 - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur ■ 20.00 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nar
idea tv
POMURSKA
REGIONALNA televizija 4«««^ 10 38UHF
f®« 23. avgust 2001
27
»todoo
|	K	■ IKjl avtor								USTVARJALEC (KNJIŽ.)	TEK V NARAVI	ZAŠČITA Z LAKOM	HRIB PRI BEOGRADU	KRAJ PRI LJUBLJANI	ANTON JANŠA	GRAD NAD SENJEM V HRVAŠKEM PRIMORJU	IGRALKA KRAVANJA	ŠPANSKI PISATELJ (CAMILO JOSE)	TOPILO ZA LAK				V' "■	■			
MEJLJA VmL *■» -						OVI HAJDINJAK													- 4: * ? ■ . jr«						' ■' : :
							SKLADOVNICA											Z -	'				t’ . s • i '	£ 1 .t' i ’ i F f <	r 1	
■ - . .-.■ . - * -^|							TRAVOJEDA ŽIVAL		V									<							
							SAMO- GLASNIK						ASTRONOM (GEORGE E.)			L		7« W i K OS® m w । u			F	I	l ?	v		e	
- ■	7' -	7	■						■- T- |	DEDNA ZASNOVA						ČAROVNICA IZ ODISEJE								i j	J 1 '	-	i	
							►								ASTAT										
															DANSKI OTOK V MALEM BELTU										
7																									
VESTNIK		SLAVNA VOHUNKA	NATANČEN PISNI IZDELEK	MALO VREDNI, ODVEČNI PREDMETI	SKANDINAV DROBIŽ	t			ŽGANJE							OTO PESTNER		v	LEVI PRITOK ANGARE	ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (ROBERTO)		MESTO NA SEVERU FRANCIJE	ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA	ŠAHOVSKA KRALJICA	
									NEKD.AMER. PREDSEDNIK (JIMMY)																
					JUŽNOAM. KUKAVICA											VERDIJEVA OPERA									
OBRAT ZA PRIPRAVO MOČNIH KRMIL											ORANJE			PRIPADNIK LANGOBARDOV											
											TOVORNA ŽIVAL Z GRBO														
														KRITIKA											
IRANSKO NOMADSKO LJUDSTVO							OKLEPNO VOJAŠKO VOZILO					POMURSKA NOVINARKA (LIDIJA)					NRAVNOST V HINDUIZMU		H						
																	NRAVO-SLOVJE								
												SLUŽABNIK													
NAJVEČJA REKA V SREDNJI AZIJI							SLOV,PISEC (FRAN)						E		STOTINA KILOGRAMA										
							REKA V ROMUNIJI																		
															RADIJ										
GROBO ORIENTAL-i SKO SUKNO					NEPOPOLNA TEMA								GRŠKA MUZA POEZIJE						DRŽAVA V ZAH.AFRIKI						
					ZIMZELEN GRM								DEL KOLES. DIRKE						OVCE (STAR.)						
HOLMU				RASTLINJE, ZELENJE						ŠPANSKA PRINCESA						LEOPARD			B				OTOK V MALIH ANTILIH	KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH	
				ANDREJA POTISK						UVODNI ČLANEK						HLEV (POGOV.)									
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI								HAZARDNA IGRA Z VRTEČO SE PLOŠČO							BOS.NOGOM. (HARIS)							GREGOR STRNIŠA			
															LIKOVNI UMETNIK							ČLOVEK Z OČALI			
DUNAJSKI NOGOMETNI KLUB							GUIDO MENASC1	GOROVJE V SREDNJI AZIJI	SANITETNI MATERIAL					IGRANA SREČO						ORANŽADA					
																				GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC					
									NAIVNA UMETNOST					NASPROTJE PUME											
IVAN TAVČAR				JAPONSKO MESTO (ZO11998)							PLESALEC OTRIN	VEČJI KOS PAPIRJA					DOLENJSKO VINO								
												GORENJSKI BALKON					OTOK V KVARNERJU								
M®'	»2 A	J	~																			INDIJANSKI ČOLN						
																			SLOV.TISK. AGENCIJA						
							SLOVENSKO ŽENSKO IME						SLOVENSKI NOVINAR (MILOŠ)					MADŽARSKO POSESTVO							
																		STANKO LORGER							
						A . k I							IVAN VIDAV												
							ELEKTRONIKA V LETALIH									VZVIŠEN PROSTOR, ODER									
. a-	- •		i		i							TIBETANSKO GOVEDO				ŠKODA, OKVARA					POŽELENJE				POTOČNA ŽIVAL					
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE 9. 8. 2001:
ZLATA RIBICA, MATEJA RECEK, ITAKA, OLOVO, KI, MRENA, KR, SANJA, KIKLADI, PAVIA, VOJNA, ELANSKI, MERLOT, KLICAJ, BOJNI VOZ, ORION, RIONI, IKONA, CINA, LINHART, PEDAGOG, ŠPORT, AZIL, MASA, MAL, PEST, RU, TIT, KANTRIDA, OSTVA, SAD, PISANJE, ZINA, TACLIK, NESTLE, NAVODILO, ITZ PB, AL, RACA, TERAKOTA, ELISA, KOGAN, LLOSA, ITI-NERARIJ, LIRSKA PESEM, DONAR, KANE, ODSTAVEK, KA, OSAMA, EKAR
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
CM
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Boštjan Rautar, Mladinska 9, 9250 Gornja Radgona
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Alenka Kološa, Černelavci, Ledavska 14,
9000 Murska Sobota
3.	■ 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Andreja Šebjanič, Gornji Petrovci 60, 9203 Petrovci
Ana Belec, Noršinci 4, 9240 Ljutomer
Nada Taljan, Krapje 24, 9241 Veržej
Anica Janežič, Roje 5, 8233 Mirna
Leon Kelenc, Kot 13, 9220 Lendava
H
E £
S E
E -o c cc 5 E
E f CD =
£ S
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 31. avgusta 2001.
Ime in priimek:___________________________________________________________
Naslov: __________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 Mili (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10 05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 1T00 Porgpi-la - 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC -12-05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 J^seba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - _ ^es 1 a" 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17^00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 ■ n . * 18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19-15 Mladi val-21.00 orocila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
05.00 Vedro . dobro Jutro - 08.30 Mal! 0«^ 10.00 Po«, la -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški teča|. aSenCl|-1080 ote. pajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 POT* BBC -12.05 Obve-stila-,3.00Poročila-13.15 t«ba ednine-
Obvestila -14	15 Evropa v enem tednu -14.4	p
o« n L \ P -i 7 no Osrednja poročila na Murskem valu 15.30 Dogodki in odmevi-17.0OseOT oQpopoldan ? -17.20 Obvestila -1 N ., že želje s čestitkami in pozdravi glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepse z |
- 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila -
J „ ;,,trn . 07 30 Panonski odmevi -NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro 0 .
08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurenc 0^
09.30 Srečanje na Murske^	Minute za
deljska kuhinja -12.30 Poro i čestitkami in pozdravi (vmes kmetovalce - 13.30 Najlepše zelje sg 15 oddaja tedna-javljanja s športnih igrišč) -19-00 Po
20.00 Fordjanek -21.00 Poročila - 24.00
□ Krn hitro -10.00 Poročila -10.05 PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dob^ . 10.30 Mali oglasi -Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji ag
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151, oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.3'0 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17:30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila-11.05 Trn vpeti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Lekar de trbelo radgonsko senjeprestaviti na začetek mej-seca Avgusta, ka nas samo tou lejko rejši takše.grde sujše, kakša nas je že pa letos doletejla, pravi Bela. Pa bi tou ešče nekak ležejprenesli kmetje, či bi doubili za tisto lansko sujšo, obečane pejneze, pa so ji ešče do gnjes nej. Ka bi senje prestavili pa nede šlo, ka ovi šteri so na senji glavni, znankar nedo senja meli v najvekšoj vročini. Tak ka de trbelo moliti za dež. Vsi smo čakali, ka de na te edini Svetek v ton mejseci na mnougi mešaj dež sprošeni, pa so se gospoud Rode tak razpištolili nad nekrščanskimi lidmi, ka se zdaj samo til pa tan na Gorenjskon na sujo Bougec krejgajo, mogouče na njega. Bela si pa tak popejvle:
Je praznik kratek bil, prehitro je minil, v prihodnje naj bi b’la dva dneva praznična.
En dan za pridgo bo, proščenja in vse to a drugi dan za tem, počitek naj bo vsem.
Osrednja misel pa na Brezjah je bila, da v šolah vseh se naj uči od vere kaj.
Marija je kako, v mislih na vse to, v sveto šla nebo, ko šol še sploh ni b’lo?
28
OGLASI/ZAHVALE
23. avgust 2001 VESTNIK
motorna vozila
OPEL VECTRO 1,6 GL, letnik 1991, prevoženih 82.000 km, prodam. Tel.: 527 13 63,031 375 501. m9371
OPEL ASTRO GL, 1,6,1. 1995, belo, 62.000 km, 1. lastnik, registrirano do konca februarja, prodam. Tel.: 524 10 32. m9380
kmetijska mehanizacija
živali
TELETA od 50 do 120 kg in prašiče od 50 do 100 kg kupim. Tel.: 041 726 697. m9321
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01.m9328
SVINJO, domače reje, prodam. Nor-šinci 32, tel.: 548 16 06. m9337
NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m9338
PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Tel.: 546 11 04. m9372
TRI KRAVE po izbiri, breje in telico, brejo 9 mesecev, prodam. Strukovci 26, tel.: 549 10 80.m9378
PUJSKE prodam. Tel.: 525 11 38. m9382
PUJSKE od 25 do 30 kg prodam. Tel.: 551 10 56. m9400
NESNICE, mlade jarkice hisex, rjave, cepljene, stare 13 tednov prodam. Dostava na dom, Cena 500 SIT/kos. Tel.: 792 35 71. m9403
STISKALNICO ZA GROZDJE, 2301, hidravlično, z elektromotorjem, prodam. Tel.: 041 520 847. m9327
SILOSKOMBAJN SK 80, malo rabljen, prodam. Tel.: 548 16 76. m9342
SILOSKOMBAJN POTINGER MEX 2 prodam. Tel.: 041 551 273. m9353 DROBILNIK ZA ZRNJE (Sip, Ciklo 100) ugodno prodam. Krog, Murska ul. 16. m9369
VRTAVKASTO BRANO, 2,5 m, rotacijsko koso SIP 165, predsetvenik in trosilnik Vicon prodam. Tel.: 041 904 767. m9377
MIKSER ZA MEŠANJE GNOJEVKE kupim. Tel.: 555 10 76. m9388
kmetijski pridelki
KORUZO z njive za siliranje prodam. Tel.: 530 34 10. m9325
DOMAČE VINO, rdeče, mešano, prodam. Tel.: 031 373 281, po 15. uri. m936O
KORUZO Z NJIVE za siliranje, 30 arov, prodam. Tel.: 535 16 60 ali Nemčavci 34. m9374
KORUZO ZA SILIRANJE, 80 arov, prodam. Tel.: 547 10 86. m9404
KRMNI OVES kupijo. Tel.: 588 85 10. m9406
razno
posesti
DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTI-
ZI z veliko parcelo prodajo. Tel.: 0049 69 344 680. m8945
HIŠO v Radencih - Šratovci, medetaž-no, nizkopritlično, na parceli 1200 m2. znotraj urejeno, prodam. Tel.: 553 12 67 ali 0049 1754 67 63 35. m9249
GARSONJERO v Stari ulici v M. Soboti prodam ali dam v najem. Tel.: 031 211 041.m9346
GARSONJERO v Ljubljani dam v najem študentu ali študentki. Tel.: 041 200 131 po 20. uri. m9366
VINOGRAD S KLETJO v Lendavskih goricah (Benec) prodam. Tel.: 031 382 195 ali 570 17 34. m9370
SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92 ali 041 464 689. m9379
ENOSOBNO STANOVANJE v centru Ljubljane oddamo do 31.7.2002. Tel.: 041 574 376, med 18. in 19. uro. m9384
GOSTILNO V MORAVSKIH TOPLICAH, kompletno opremljeno, prodam. Tel.: 02 538 14 83. m9393
OPREMLJENO SOBO v pritličju, s souporabo kopalnice,v M. Soboti, dam v najem. Tel : 5 31 18 91 po 19. uri. m9395
ENOSOBNO STANOVANJE in PISARNIŠKI PROSTOR v centru M. Sobote oddam. Tel.: 041 402 486. m9396
MINI BAR v Andrejcih, z vso opremo, damo v najem. Gorza, Andrejci 31.m9397
DVOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU, kompletno opremljeno in obnovljeno, oddam študentom ali paru. Tel.: 041 788 404. m9402
HIŠO, opremljeno, z vinogradom in kletjo ter vso opremo za obdelavo in kletarjenje, na Vaneči 48b, prodam. Tel.: 02 546 10 59, 041 705 065-m94O5
900 KOSOV SREŠNIKA BIBER, nerabljenih, ugodno prodam. Tel.: 02 535 13 26 ali 031 364 025, Tomšičeva 30, M. Sobota. m9352
HIDRAVLIČNO NERJAVEČO STISKALNICO, 230 1 in 150 1, ugodno prodam. Tel.: 523 12 06. m9362 POHIŠTVO ZA MLADINSKO SOBO in kavč prodam. Tel.: 521 19 59-m9386
HRASTOV SOD ZA VINO, 300 1, malo rabljen, prodam . Nedelica 145a, tel.: 572 15 20. m9364
NOVA HRASTOVA VHODNA VRATA za vinsko klet prodam. Tel.: 041 329 088. m9389
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, trised in francosko posteljo prodam. Tel.:041721814.m9390
SUHE HRASTOVE PLOHE prodam.
Tel.: 5761481.m9394
VOLUHARICO Special, napravo za odganjanje voluharjev in krtov, prodam. Tel.: 041 574 636, m9398
PREKLICUJEM veljavnost HK št. 27869 -7, HKS PANONKA M. Sobota, na ime Ivan Pal, Lipa 60. m9408
Kot solastnica premičnin in nepremičnin obveščam javnost, da Janez Bratuša iz Lokavec 21, p. Sp. Ivanjci, ni upravičen do nikakršne prodaje ničesar brez moje vednosti. Naslov: Zorislava Bratuša, Lomanoše 9, G. Ra-dgpna. m9410
delo
IZKUŠENEGA VOZNIKA ZA MEDNARODNI PROMET in 2 KV MEHANIKA -VZDRŽEVALCA TOVORNIH VOZIL na območju Prekmurja redno zaposlimo. PETTY, d. o. o., Tr-govišče 39, Velika Nedelja, tel.: 031 646 535. m9322
KUHARJA ZAPOSLIMO. Stanova-
PRODAMO: trgovski prostor v Mor. Toplicah, 350 m2, gostinsko-trgovski prostor s poslopjem v Brezovcih, 278 m2, dvosobno stanovanje v M. Soboti, 47 m2, vrstno hišo v M. Soboti, 150 m2, poslovni prostor v centru M. Sobote, 260 m2, poslovni prostor v M. Soboti, 560 m2. DILL, d. o._ o., M. Sobota, Slovenska ul. 39, tel.: 02 530 47 40, faks: 02 532 13 22 in Fintrade Consulting Ljubljana, tel.: 01 256 56 86. m9343
nje in hrana v hiši. Pivovarna in pivnica Zlate, Cesta na Svetje 44, Medvode, tel.: 01 361 78 60. m9340
EKONOMSKI TEHNIK (knjigovodstvo, računovodstvo, davčno svetovanje) z večletnimi izkušnjami išče zaposlitev. Tel.: 041 712 113. m9349 KUHARJA ALI KUHARICO, lahko je tudi pripravnik, zaposlimo. Tel.: 041 748 905, Gostišče Jana Zaleznik, s. p., Križevec 1, Stranice. m9387 DVA DELAVCA za izdelavo fasad in notranjih ometov zaposlimo. Tel.: 031 839 487, Polonca, d. n. o., Benedikt 19. m9392
Iščem delo: obiranje jabolk in grozdja, varstvo otrok, pomoč starejšim ženskam (Pomurje in Prlekija). Tel.: 02 521 14 38, po 20. uri. Violeta Grabar, Razkrižje 20b. m9411
srečanja
Pošten vdovec, star 45 let, išče žensko za resno zvezo. Tel.: 544 14 26. m9333
FANT, star 35 let, išče preprosto Pomurko. GSM: 031 509 266. m9407
storitve
IZVAJAMO MONTAŽO KRITIN VSEH VRST (licence: CllEATON, TONDACH, TRIMO TREBNJE, TA-TUFILE, DECRA, TEGOLA). Kredit. Konkurenčne cene. Tel.:'041 515 827, 03 810 13 86, Branko Oberski, s. p., Kristan Vrh 5, 3241 Podplat. m9355
DAMIR BANFI VEŠČICA
& KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
Prežalostni so moji dnevi, ker zapustila sta me oba, , v naši hiši je praznina in v srcu velika bolečina.
V SPOMIN
sin
Cveto Hafner
25.8.1991
in mož
Maks Hafner
25.11.1992
Hvala vsem, ki se ju še spominjate!
Mama in žena
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA
Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela. Spočij si žuljave dlani, MAMA, za vse še enkrat - HVALA TI!
V SPOMIN
20. avgusta je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Kristina Serdt
s Tišine
Hvala vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoči vsi njeni
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
25. avgusta mineva 11 let od takrat, ’ ko nas je zapustil dragi
Rudolf Flisar
tesarski mojster, iz Pečarovec
Tiho stopamo ob tvojem grobu, a s ponosom v srcu, ker smo te imeli. Žena Emilija ter sin Drago in hčerka Draga z družinama
V SPOMIN
na ljubljena sinova
ŠČAP
Leon 1970-2000
Ne mine ura in ne dan, ko ne bi bila med nama. Kako lepi so spomini in koliko sreče sta nama podarila!
Sedaj nosiva rano v srcu, ki vse bolj skeli, pa vendar upava - očka, mama
Hvala vsem, kiju nosite v srcu
Samevata dom in soba prazna, odkar sina v njej več ni. Tvoj dom je zdaj gomila črna, v njej sinek zlati se spočij.
N SPOMIN
na
fožeka Lenarčiča
iz Nemčavec
Pet minilo žalostnih bo let, ko zapustil si dom in svoje drage. Nam ostajata le bolečina in solza večnega spomina.
Hvala vsem, ki se ga spomnite s cvetjem in svečko v spomin.
Vedno s teboj - tvoji najdražji!
Zaprl si svoje trudne oči, kadar greš, vrnitve ni. Naši solza in ljubezen te nikoli več ne bosta zbudili. Marsikatera solza bo tvoj grob zalila, v miru počivaj in lepo spi, v naših srcih boš znajti.
V SPOMIN
26. avgusta bo minilo šest žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi sin in brat
.Milan Horvat
iz Kroške ulice 60 v Murski Soboti
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče ali položite cvetje.
Žalujoči: mama, brat Franc in sestra Angela z možem Alojzom
Mar prav zares odšel si tja v neznano?
Kako si mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da ti ne zmotimo miru.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Štefan Perš
iz Šulinec 38
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in denarne prispevke.
Prisrčna hvala g. duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, godbi iz Bakovec, članom zveze borcev, članom društva upokojencev in pogrebništvu Banfi. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi, z nami pa delili žalost in bolečino.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Cvetka z možem Karlom in sestre
DEJDI!
Sem dolgo upala in se bala, slovo sem upu, strahu dala; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.
Vnukica Tinka
VESTNIK 23. avgust 2001
ZAHVALE
zn
Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lep spomin na te!
N SPOMIN
21. avgusta je minilo leto dni od takrat, ko smo izgubili našega dobrega moža, očeta in dedka
Hermana Klementa
iz Matjaševec
Njegovo življenje je pod težo bolezni ugasnilo v 81. letu življenjske poti. V naših srcih in mislih potuje z nami, njegova plemenita dejanja pa še naprej bogatijo naše življenje. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Že drugo leto na tvojem grobu sveče gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo, v naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.
Hiša prazna brez tebe zdaj samuje, za vse še enkrat - hvala ti.
N SPOMIN
Karel Rogan
iz Sotine
Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. Dnevi minevajo, bolečina ostaja.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Z ljubeznijo - tvoji najdražji
Oko zaman te išče, ostajajo nam le spomini in vse, kar si s svojimi rokami ter skrbnostjo ustvaril...
ZAHVALA
V 83- letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Bogataj
iz Sodne ulice 23 v Murski Soboti
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali in ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter v druge namene.
Prisrčna hvala tudi gospodu duhovniku za pogrebni obred in soboškim cerkvenim pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
Ljubil si življenje, ljUbil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. Nikjer te ni več, kjer bil si prej, a v naših srcih ostal boš za vselej.
ZAHVALA
V 51. letu nas je zapustil dragi mož, oce, sin in brat
Ernest Pap
iz Čikečke vasi 41a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose , 1 J in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutki ru	-
ob strani. Posebna hvala družinama Miho i m i pri pripravi poslovilne slovesnosti.
. U / 1 v H Ste ea v tako velikem številu Lepa hvala vsem skupaj, ki ste ga v
pospremili na njegovi zadnji pob n p za mrliško sožalje terdarovahevetjemdenar Pz; P ebn.
vežico. Hvala tudi duhovniku g. Bala	j n
pevcem za odpete žalostinke, lovskim tovarišem LD pevcem ।	Rutinerju za ganljive besede
Prosenjakovci in govorniku g. Ritup j slovesa ter drugim lovcem.
Hvala tudi kolektivu Agromerkurja posebno,njegovim ožjim sodelavcem in g Drvariču za lepo slovo.
sodelavc , g čka vas, govorniku g. Rauchu
Prav tako se zahvaljujemo PGD CikecKa b in drugim gasilcem.
Hvala vsem, ki čutite z nami v tej bolečim.
Žalujoči vsi njegovi
V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami.
Spomin nate živi, čeprav te že eno leto med nami ni.
V SPOMIN
27. avgusta bo minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi brat in stric
Janez Bojnec
iz Dobrovnika
Hvala vsem, ki se ga spomnite in obiščete njegov grob.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več besed in ne smehljaja, le spomin nate ostaja.
N SPOMIN
Boleč je spomin na 21. avgust 2000, ko nas je zapustil naš dragi
Jože Grabar
iz Neradnovec 21
a
Z nami v naših srcih naprej živiš, čeprav v tihem grobu mirno spiš. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Trdo delo in trpljenje tvoje bilo je življenje.
V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala.
ZAHVALA
V 80. letu starosti se je iztekla , življenjska pot
Irene Kočiš
roj. Kerčmar iz Kančevec 14
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke za dograditev mrliške vežice ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za izbrane besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Hvala tudi osebju Doma starejših za večletno varstvo in nego. Vsem še enkrat - hvala!
Sestra in bratranec
Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
V 61. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče in dedek
Jožef Cvetko
iz Gomilice 70
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene ter izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu župniku in patru Vinku za lep pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in gospodu Maroši za zadnje slovo pri odprtem grobu. Hvala tudi kolektivu Leka iz Lendave, kolektivu ČNL iz Lendave in sodelavcem podjetja Monting iz Turnišča. Še enkrat Bog plačaj vsem pogrebcem, ki so pokojnega Jožefa v tako velikem številu pospremili na božjo njivo, kjer ne bo več bolečin in trpljenja.
Globoko žalujoči: žena Ana, hčerka Bernarda in sin Jože z družinama
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena!
DEDEK - POGREŠAMO TE!
Vnuki Rebeka, Luka, Lea in Saša
22. avgusta je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je tragično zapustil dragi
Štefan Nerad iz Črenšovec
V SPOMIN
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in se ga spomnite s prižgano svečko.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le spomin nate nam ostaja.
ZAHVALA
V 48. letu nas je za vedno zapustil naš dragi brat, stric in boter
Martin Antolin
iz Odranec
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem društva gojiteljev malih živali ter vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak ter za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njegovi
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te rta polju več, ne med meglicami, ne več v šumotu voda niti vej, ni te nikjer več, kjer bila si prej.
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila draga
Terezija Kahr
s Kapelskega Vrha 32
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste drago pokojnico v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke cvetja, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Lepa hvala gospodu župniku Hriberniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Vrbnjak, godbeniku za odigrano Tišino in govorniku za besede slovesa.
Žalujoči vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
V 81. letu starosti smo se z bolečino poslovili od naše drage mame, tašče, orne, svakinje, tete in sorodnice
Karoline Smodiš
iz Dankovec 54
Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in prispevali v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeno zadnjo pot in ji tako izkazali spoštovanje.
Hvala gospe Marti Horvat, gospodu Filipu Matku, Slavici Grlec in Heleni Hajdinjak za besede slovesa. Posebna zahvala upokojenskemu pevskemu zboru iz Murske Sobote za odpete pesmi, g. Štefanu Zrinskemu za odigrano Tišino, g. Janezu Banku in gasilcem iz Dankovec.
Hvala družini Novak in vsem drugim sosedom, sovaščanom ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči njeni najdražji
30
OGLASI
23. avgust 2001 VESHIK
GLASBENA SOLA MURSKA SOBOTA obvešča starše, da bo dodatni sprejemni preizkus za novince v torek, 28. avgusta, med 9- in 11. uro ter med 14. in 17.00.
Prosta mesta so samo še na oddelkih pripravnice in klasičnega baleta.
Hkrati obveščamo starše, da bo začetek pouka v ponedeljek, 3- septembra, natančni urniki pa bodo objavljeni na oglasni deski šole v petek, 31. avgusta.
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, fel. & faks: |02) 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ. Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88200
tel 52 II 604
Mesarstvo Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
Kovač, Sodišinci 28 Kodila, Pečarovci 86 Pilo, Moščanci 69 Gomboc, Ivanci 10 Kavaš, Panonska 17, Odranci Mikola, Brezovci 57 KO VEŠ, KAJ JEŠ!
P r o FIN A L
Leander Zelenke, s. p.
2230 LENART, Kraigherjeva 19a
Tel.; 02/72928 66/67
GSM: 041 802 497, 031 388 994
STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože Novak, s. p.. Lendavska 29,9000 Merska Sobota tel./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551 Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
7%. Srtfota. VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE TRGOVINA DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE 9000 M. Sobota, Gregorčičeva9	IN GRADBENIKE
^‘SiM44	OPEKA POROTHERM
E-mail: rhdoo@siol.net	VSE ZA STREHO
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
POMOŽNI DELAVEC
BOLNIŠKI STREŽNIK; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 4
PERICA
PERICA-LIKALKA; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POKLIC: POMOŽNI DELAVEC; MOŽNOST ZAPOSLITV E ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 2
GRAFIČNI POMOČNIK
SITOTISKAR-OBLIKOVALEC; določen čas 6 mes.; 6 mgs. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 08. 01; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE
KUHARSKI POMOČNIK
KUHARSKI POMOČNIK; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ALTERNATIVNI POKLIC: POMOŽNI DELAVEC; MOŽN OST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 2
BOLNIČAR
BOLNIČAR - NEGOVALEC; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA
TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 6
SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 28. 08. 01; RADENSKA - ZDRAVILIŠČE D. 0. 0., RADENCI, RADENCI
MIZAR
MONTAŽER PVC. OKEN; določen čas 1 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slo-
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
ZA VAS HITRO. UGODNO, KAKOVOSTNO IN POCENI!
Montiramo gips plošče, naredimo predelne stene, spuščene stropove, obdelamo mansardo, vgrajujemo vratne in okenske podboje.
Območje
Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Izobrazba
Ul IH-IV V VI VH-VHI SKUPAJ
9	38	8
5	11
71
venski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 24. 08. 01; RODOS D. 0. 0. GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 28, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 3
STAVBNI KLEPAR
STAVBNI KLEPAR; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI OBDELOVALEC KOVIN MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 25. 08. 01; TE-KRO D. 0. 0. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI
AVTOMEHANIK
PRIPRAVNIK AVTOMEHANIK; nedoločen čas; do 04. 09. 01; MAKOTER FRANC S. P. AVTOSERVIS LJUTOMER, A. TRSTENJAKA 17, LJUTOMER
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGI POKLIC:. ELEKTRIKAR-ENERGETIK, ELEKTRO-MONTER; SAMOSTOJNOST PRI IZVEDBI DEL, NATANČNOST; do 09. 09. 01; HORVAT MILAN S. P. ELEKTROINŠTA-LACIJE, ŽIŽKI 31 F, ČRENŠOVCI
ŠIVILJA
ŠIVILJA; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; do 05. 09. 01; CAFUTA BRIGITA S. P. ŠIVILSTVO, CEZANJEVCI 40/A, LJUTOMER
ŠIVILJA-VODJA PRALNICE; določen čas 12 mes.; 1 L delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER
GRAFIČAR
OBLIKOVALEC-GRAFIK; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 08. 01; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE
TESAR
TESAR; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ALTERNATIVNI POKLIC: LESNI TEHNIK, POMOŽNI TESAR; do 24. 08. 01; MK-HIŠA 2000 D. 0. 0. , ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER; št. del. mest: 2
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
POLAGALEC VSEH VRST PODOV IN LESNA GALANTERIJA; določen čas 6 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DEL. IZKUŠNJE S POLAGANJEM PARKETA, STAROS T DO 35 LET; do 12. 09. 01; LESOPLAST MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 032, MURSKA SOBOTA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK II. TOVORNEGA VOZILA; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkur šenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B, C, E; ostali pogoji: KATERAKOLI DRUGA POKLICNA IZOBRAZBA, STAR OST OD 21 LET NAPREJ; do 28. 08. 01; AR AVTO, D. D.
GORNJA RADGONA, LJUTOMERSKA CESTA 29, GORNJA RADGONA
PRODAJALEC
PRODAJALKA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE; do 24. 08. 01; KOZEL SLAVKO S. P., TRGOVINA PALMA, GOSTIL. IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE
PRODAJALEC; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 28. 08. 01; GORIČANKA D. 0. 0. PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN GOSTIN. , TRDKOVA 54, KUZMA
PRODAJALEC; nedoločen čas; ostali pogoji: ZAŽELJEN MOŠKI SPOL; do 28. 08. 01; GMT D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, CVETKOVA ULICA 34, MURSKA SOBOTA
PRODAJALEC-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAŽELJEN MOŠKI SPOL; do 28. 08. 01; GMT D. 0. 0. MURSKA SOBOTA, CVETKOVA ULICA 34, MURSKA SOBOTA
PRODAJALEC Z AVTODELI; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŠKI SPOL, DEL ČAS OD 9-12 IN 13-18 URE, STAROST DO 30 LET; do 28. 08. 0.1; ERJAVEC VALERIJA S. P., LENDAVSKA UL. 19/.B, MURSKA SOBOTA
PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV
TRGOVEC TEKSTILA V PRODAJALNI V MURSKI SOBOTI; določen čas 6 mes.; 1 L delovnih izkušenj; do 28. 08. 01; KUMER MAJDA S. P. , OTROŠKA TRGOVINA CICIBAN, SAŠKA BERDENA ULICA 2, LJUTOMER
KUHAR
KUHAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE; do 24. 08. 01; KOZEL SLAVKO S. P. , TRGOVINA PALMA, GOSTIL. IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE
KUHAR; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV
LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 2
KUHAR; določen čas 3. mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 28. 08. 01; LASLO ALEKSANDRA S. P. , GOSTIŠČE ROSA, ŽITKOVCI 65, DOBROVNIK - D0BR0NAK
KUHAR-NATAKAR-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 28. 08. 01; RADENSKA -ZDRAVILIŠČE D' 0. 0. , RADENCI, RADENCI; št. del. mest: 2
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: ŽENSKI SPOL; do 24. 08. 01; KOREN ALOJZ S. P. POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA PICERIJA POTAČ, TRG SVOBODE j 9, GORNJA RADGONA
NATAKAR; določen čas 9 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 28. 08. 01; PRELOG MARIJA S. P. GOSTILNA PRI ŠTAJERCU, PANONSKA ULICA 24, BELTINCI
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno; ostali pogoji: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE, ZAPOSLI SE LAH KO KANDIDATKA S KA
TERIM KOLI DRUGIM POKLICOM; do 24. 08. 01; KOZEL SLAVKO S. P., TRGOVINA PALMA, GOSTIL. IN DISKOTEKA KOZEL, ŽIBERCI 37, APAČE
NATAKAR; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 08. 09. 01; PLASTRON D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PREŠERNOVA 38, GORNJA RADGONA
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SAMOSTOJNO DELO, ŽENSKI SPOL, MOŽNOST ZAPO SLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; HORVAT BER-NARDA-OKREPČEVALNICA, MLADINSKA ULICA 5, MURSKA SOBOTA
NATAKAR-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 28. 08. 01; RADENSKA - ZDRAVILIŠČE D. 0. 0. , RADENCI, RADENCI
TRGOVINSKI POSLOVODJA
TRGOVSKI POSLOVODJA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 28. 08. 01; GORIČANKA D. 0. 0. PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN GOSTIN. , TRDKOVA 54, KUZMA; št. del. mest: 2
EKONOMSKI TEHNIK
SODELAVEC I. -IZTERJEVALEC II. V REFERATU ZA IZTERJAVO; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: USPOSOBLJENOST ZA DEJANJE V UPRAVNEM POS TOPKU, POSKUSNO DELO 2 MESECA, SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE NA ZGORNJEM NASLOVU; do 24. 08. 01; RS MINISTRSTVO ZA FINANCE, DAVČNA UPRAVA RS DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA ULICA 1, MURSKA SOBOTA
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; ostali pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. I. SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER; št. del. mest: 5
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
KOMERCIALIST; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: SMER IZOBRAŽEVANJA: TELEKOMUNIKACIJE, ZAPO SLI SE LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; do 24. 08. 01; ELTI D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA
EKONOMIST
KOMERCIALIST-EKONOMIST; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 08. 01; ŠMID RIKI, S. P. RIKI, VRATJA VAS 7/A, APAČE
REFERENT L -KONTROLOR I. V REFERATU ZA PRAVNE OSEBE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: USPOSOBLJENOST ZA DEJANJE V UPRAVNEM POS TOPKU, POSKUSNO DELO 3 MESECE, SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE NA ZGORNJEM NASLOVU; do 24. Q8. 01; RS MINISTRSTVO ZA FINANCE, DAVČNA UPRAVA RS DAVČNI URAD MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA ULICA 1, MURSKA SOBOTA
EKONOMIST
VODJA RAČUNOVODSTVA; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami -zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno;
ostali pogoji: 3 LETA SAMOSTOJNEGA VODENJA RAČUNOVODSTV A JAVNEGA ZAVODA; do 24. 08. 01; DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER, C. L SLOVENSKEGA TABORA 5, LJUTOMER
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 28. 08. 01; VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE, LEVSTIKOVA 11, MORAVSKE TOPLICE
DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VSI
KONSTRUKTER-TEHNOLOG; nedoločen čas; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE KONSTRUIRANJA S PROGRAMSKIM OROČJ EM AUTOCAD; do 24. 08. 01; ELTI D. 0. 0. GORNJA RADGONA, PANONSKA 23, GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
PRODAJNI REFERENT; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; ostali pogoji: OB ZELO DOBREM ZNANJU NEMŠKEGA JEZIKA LA HKO TUDI DRUGA STOPNJA IN SMER IZOBRAZBE, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 30. 08. 01; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D. , GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
RAČUNOVODJA; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 28. 08. 01; GORIČANKA D. 0. 0. PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN GOSTIN., TRDKOVA 54, KUZMA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
STROKOVNI SODELAVEC; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno, Urejevalnik besedil - osnovno; ostali pogoji: PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT, ZNANJE ENEGA TUJ EGA JEZIKA; do 24. 08. 01; OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 1, MURSKA SOBOTA
STROKOVNI SODELAVEC; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; ostali pogoji: PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 15. 09. 01; REPUBLIKA SLOVENIJA, SODNIK ZA PREKRŠKE, KERENČIČEVA ULICA 3, GORNJA RADGONA
PROFESOR RAZREDNEGA POOKA
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24. 08. 01; OSNOVNA ŠOLA CANKOVA, CANKOVA 27, CANKOVA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 24. 08. 01; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; do 24. 08. 01; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER
PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE
SPECIALNI PEDAGOG; nedoločen čas; do 24. 08. 01; OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR LJUTOMER, CVETKA GOLARJA ULICA 6, LJUTOMER; št. del. mest: 2
PROFESOR MATEMATIKE
PROFESOR MATEMATIKE; določen čas 12 mes.; do 24. 08. 01; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER
Od 23. 8. do 1.9. 2001
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
Mi praznujemo Vi se zabavate
KINGSTON, ZORAN PREDIN, TINKARA KOVAČ, NAGRADNA IGRA ZA VW LUPO...
ItlliHl&lM
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE
Odgovorite na nagradno vprašanje, kupon izrežite in ga prinesite do 1. septembra 2001 v Europark najkasneje do 10. ure, kjer ga odvrzite v osebni avto W lupo, ki stoji v pritličju Europarka. Nagradno žrebanje bo v soboto, 1. septembra 2001, od 10. ure dalje v osrednjem prostoru Europarka. Pravila sodelovanja v nagradni igri lahko dobite v informacijski pisarni.
'la navedbo vaše davčne številke vas prosimo, ker je po zakonu o dohodnini (L odstavek, člen 15) v osnovo za davek od osebnih prejemkov treba vključiti vsak bruto prejemek, izplačan v denarju ali v naravi (tudi prejete nagrade). V skladu z Zakonom o davčnem postopku (25. člen Ur. list št. 18/96 in 87/97) je fizična oseba izplačevalcu dohodkov (tudi podeljevalcu nagrad) dolžna podložiti svojo davčno številko, ne glede na to. ali gre za obdavčljive ali neobdavčljive dohodke. Zahvaljujemo se za razumevanje.
m 23. avgust 2001
NAPOVEDNIK
di
Napoved kulturnih prireditev
kino • k I n
Delimo vstopnice za kino
KONCERT
(Podrobnejši program v rubriki Na sceni!)
PETIŠOVCI
V petek, 24. avgusta, in v soboto, 25. avgusta, bo v Termah festival Adijo poletje.
VELENJE
V sredo, 29. avgusta, ob 21.30 bodo nastopili na festivalu mladih kultur Kunigunda Dežurni krivci od Sv. Jurija ob Ščavnici.
OTVORITEV
LENDAVA
V petek, 24. avgusta, ob 20. uri bo v gradu predstavitev monografije akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
DOMANJŠEVCI
V soboto, 25. avgusta, ob 18. uri bo v vaškem domu razstavljeno in predstavljeno zbrano gradivo XI. Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora.
KOBILJE
V petek, 24. avgusta, bo po slovesni seji ob 20. uri otvoritev razstave Silve Horvat, članice Društva oblikovalcev Slovenije in Združenja umetnikov Škofje Loke.
GLEDALIŠČE
LENDAVA
V soboto, 25. avgusta, ob 20. uri bo v kinodvorani 100. predstava gledališke komedije Žurka za punce. Predstavo si je doslej ogledalo že 50 tisoč gledalcev! Igrajo: Nina Ivanič, Vesna Slapar, Jernej Kuntner in drugi.
DOGODEK
MURSKA SOBOTA
V soboto, 25. avgusta, se bo predstavil II. potujoči muzej starodobnikov. Pripravlja Moto-klub Veterani!
PREDAVANJE
FILOVCI
- Od 23. do 31- avgusta bodo potekale ustvarjalne delavnice.
- Do 31. avgusta bodo trajali Gajski dnevi.
PETIŠOVCI
Od 23. do 29. avgusta bo mladinski ekološkora-ziskovalni tabor z naslovom Narava je v nas.
Zgodilo se je...
Smrt v gozdu
Predzadnjo sredo se je med delom v gozdu smrtno ponesrečil 51-letni Ernest P. iz Či-kečke vasi. Med podiranjem dreves v gozdu pri Motvarjev-cih se je krošnja podžaganega drevesa »obesila« na drugo drevo, zato ga je Ernest podžagal. Ker tudi to drevo ni hotelo pasti, sta s sinom odnesla spodnji del debla. To je pri padcu na tla Ernesta udarilo v obraz, nato je nanj padlo še drugo drevo in mu povzročilo tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju samem umrl.
Hotel je umreti
Na nenavaden samomorilski način je hotel skleniti svoje življenje 81-letni občan s Pli-tvičkega Vrha pri Gornji Radgoni. S sekiro je namreč usekal v zapestje svoje leve roke z namenom, da bi izkrvavel. Še ob pravem času so svojci odkrili početje in potem so dedka odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu po večurni operaciji roko prisili.
Delovna nesreča
vAR-CONTU
Aleksander H., zaposlen v radgonskem AR-CONTU, je 20. avgusta nastavil višino rezila na rezkalnem stroju. Potem je rezanje preizkušal na kosu lesa. Med preizkušanjem mu je les nenadoma potegnilo naprej in mu poškodovalo tri preste na levi roki.
Hudo poškodbo mu zdravijo v soboški bolnišnici.
V Nedelici pa si je 21. avgusta prste hudo poškodovala ženska, ki je očitno neprevid-
Pripravlja Društvo ustvarjalne mladine Lendava!
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava članov foto kluba iz Murske Sobote oz. Itl-golstadta.
LJUTOMER
- V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. - V galeriji Anteja Trstenjaka so do konca avgusta na ogled izbrana dela iz zapuščine likovnega umetnika svetovnega slovesa, tržaškega Slovenca Avgusta Černigoja.
VELIKA POLANA
Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava.
PUCONCI
V občinski stavbi so na ogled dela osnovnošolcev na temo Voda.
MORAVSKE TOPLICE
V galeriji Ajda razstavlja do 3- septembra slikarka Ida Šprah (olje na platnu in mešana tehnika).
GABERJE
V prodajno-razstavni galeriji Erbija so na ogled umetnine Mariann Zsiros iz Berlina.
KOROVCI
Na domačiji Ernesta Bransbergerja si lahko ogledate razstavo likovnih del s V. kolonije »Fuks graba«.
LENDAVA
- V sinagogi je na ogled razstava akademskega slikarja Zoltana Gaborja iz Zagreba.
- Do 29. avgusta poteka 29. mednarodni likovni simpozij pod geslom Umetnost, vino in nasmeh.
ZREČE
V avgustu je v hotelu Dobrava v Termah na ogled razstava Rapsodija življenja Otilije Kreft iz Kroga.
no delala pri ličkalniku koruze. Ker v tem času brnijo na marsikaterem dvorišču podobni stroji, ne bo odveč opozorilo: starejši previdno, otroci pa proč od »mašina«!
Zgorelo za tri milijone
V četrtek ob 2.2.0 je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v Stari Novi vasi, katere lastnik je na delu v tujini. Vzrok požara; podrl se je dotrajan električni drog, le štirideset centimetrov oddaljen od hiše. Žice so se pretrgale, zato je prišlo do stika in iskrenja, ki je zanetilo požar. Ostrešje in stanovanjski prostori hiše, ki je v strnjenem naselju, so zgoreli v celoti, zato je škode za dobre tri milijone tolarjev.
Hudo se je poškodovala
Na Cvetkovi ulici v Murski Soboti se je 18. avgusta ob 12.20 zgodila prometna nesreča, ko je 52-letna Darinka H. s Pušče obračala svoj avto in zaradi nepravilnega premikanja zaprla pot 22-letnemu avtomobilistu Srečku Š. iz Dankovec. Ta je vozil z neprilagojeno hitrostjo proti Slovenski ulici. V trčenju
Prvi hip se zdi, da je (bilo) tukaj s prometno signalizacijo vse lepo in prav. Toda je pred kratkim ni bilo videti velike table na desni strani, ki označuje, da je malo naprej krožišče (rondo). Sedaj, ko so nekoliko porezali veje na drevesu med obema znakoma, je na srečo drugače. -Foto: S. V.
se je Darinka hudo poškodovala, materialna škoda pa znaša 300.000 tolarjev.
Trčil v betonski most
Pavel Š. se je peljal 19- avgusta ob 17.25 z osebnim avtom po lokalni cesti iz smeri Puco-nec proti Andrejcem. V Sebe-borcih je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal v obcestni jarek, nato peljal nekaj metrov po njem in trčil v betonski prepust. Od tega ga je odbilo nazaj na vozišče, kjer se je prevrnil na streho. Pavel se je hudo poškodoval.
Brigita je bila prehitra
V ponedeljek, 20. avgusta, ob 15. uri se je zgodila prometna nesreča na glavni cesti I. reda v zaselku Jula Marof, in sicer v križišču proti Dolnji Bistrici. Brigita S., ki se je peljala po glavni cesti iz hotiške smeri, v križišču ni mogla pravočasno ustaviti svojega avta, zato je trčila v zadnji del osebnega avta, s katerim se je peljal Jožef G. Poškodovala sta se oba voznika in tudi na obeh avtih je večja škoda.
Š. S.i
Murska Sobota
Četrtek, 23- avgusta: ob 20.00 ameriška znanstvenofantastična komedija
Evolucija
Petek, 24. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Evolucija
Sobota, 25. avgusta: ob
18.00 in 20.00 Evolucija
Nedelja, 26. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Evolucija
Ljutomer
Sobota, 25. avgusta: ob 20.00 ameriški akcijski film Smrtni udarec
Nedelja, 26. avgusta:'ob 20.00 Smrtni udarec
Gornja Radgona
Petek, 24. avgusta: ob 21.00 ameriška akcijska komedija Mehikanka
Nedelja, 26. avgusta: ob 18.00 in 20.30 Mehikanka
kino • k i n
Za Ginekološko-porodni oddelek so prispevali
Za nakup opreme za ginekolo-ško-porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: nekdanji sodelavci uprave Pomurskega zdravstvenega zavoda Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Anice Kardinar - 8.000 SIT: sošolci Ekonomske šole iz M. Sobote namesto venca za pok. Emo Kuhar iz Vanče vasi - 15.000 SIT; Občinski odbor LDS Beltinci namesto cvetja za pok. Marjeto Perdigal iz Beltinec - 5.000 SIT; družina Makoter. Moravske Toplice, namesto venca za pok. Gizelo Erniša - Rebernik iz Moravskih Toplic -10.000 SIT; družina Emila Šebbka, Šalovci 148, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta iz M. Sobote - 5.000 SIT; družina Barbarič - Trajbarič, Filovci 2, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 5.000 SIT; družina Balek, Budine! 7, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta -5.000 SIT; Koloman Barbarič, Šalovci 144, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 5.000 SIT; družina Rudija Abrahama, Šalovci 138, namesto cvetja za pok. Rudija Droleta - 5.000 SIT; MURA - Tovarna ženskih oblačil Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo sodelavke Mire Kuhar - 18.500 SIT; Gimnazija Murska Sobota namesto cvetja za pok. Uroša Gomboca iz Moravskih Toplic - 10.000 SIT; družina Jakič, Veščica, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala -5.000 SIT; družina Farič, Veščica, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala - 10.000 SIT; družina Zel-ko - Banfi, Veščica, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala - 5.000 SIT; Pomurske lekarne Murska Sobota namesto cvetja za pok. sodelavko Terezijo Antolin s Hotize -10.000 SIT; Pomurske lekarne Murska Sobota namesto cvetja za pok. Emo Kuhar iz Vanče vasi - 10,000 SIT; Rozikini sodelavci Pomurke Mesne industrije Murska Sobota namesto cvetja za’ pok. mamo Viktorijo Čontala s Krajne - 5.000 SIT; družine Gomboc, Fujs in Šiftar namesto venca za pok. Viktorijo Čontala s Krajne - 6.000 SIT; Sindikat upravnih delavcev Občine Ljutomer namesto venca za pok. Marto Bogdan iz Pristave - 10.000 SIT; Društvo kmetic Ljutomer -Razkrižje namesto venca za pok. Marto Bogdan iz Pristave - 8.000 SIT; družina Gruškovnjak - Šiftar, Veščica, namesto venca za pok. mamo Rozike Drvarič iz Veščice -5.000 SIT; sodelavci Pomgrada Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Jožefa Bagarija iz Rakičana - 15.500 SIT; Ludvik Janža, Beltinci, namesto cvetja za pok. Marijo Kovač z Melinec - 3-000 SIT; Marjan Makovec, Beltinci, namesto cvetja za pok. Marijo Kovač z Melinec - 3.000 SIT; Karel Ne-
Da, o Dosjejih X je bila napisana tudi knjiga, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Vida Borovič, Partizanska 45, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Kdo je partner Bradu Pittu v filmu Mehikanka?
Odgovor:
Odgovore pošljite do 28. avgusta na naš naslov: Vest-
Kupon št. 34 nik. Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1. ME GUSTAS TU - Manu Chau
2. TURN OFF THE LIGHT - Nelly Furtado
3. LADY MARMALADE - Christina Aguilera
4. A GIRL LIKE ME - Emma Bunton
5.1'M A BELIEVER - Smash Mouth
6.1 FEEL LOVED - Depeche Mode
7. POP - N’SYNC
PREDLOGI:
HYPERVENTILATING - Peppercorn
BOOTELICIOUS - Destiny’s Child
CLOSE TO YOU - Marti Pellow	<
LESTVICA SLOVENSKE ZADAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	HOROSKOP - Polona
2.	LETIM - Katrinas
3.	NISEM JAZ - Slavko Ivančič
4.	MUCA - Tina G.
5.	PRVA LJUBEZEN - Foxy Teens
6.	VRNI MI ŽIVLJENJE - Irena Vidic
7.	NAJ VSEM LJUDEM SE DOGODI - Damjana
PREDLOGI:
BUM BUM - Yuhubanda
DELAM TO KAR ŽELIM - Wellblott
SOLINAR - Faraoni
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
1.	NOCOJ S TEBOJ - Mlade frajle
2.	SRČEK MOJ IN SRČEK TVOJ - Štrk
3.	NA DOLENJSKEM JE DEKLE - Slapovi
4.	MOJE POTI - Žerdoner s prijatelji
5.	MOJA MICKA - Alpski kvintet
6.	GORENJSKA BEJBA - Jevšek
7.	PRAVA LEPOTA - Krjavelj
PREDLOGI:
OSTALA SVA SKUPAJ - Vitezi celjski MED PRLEKI IN PREKMURCI - Š. P. I. K.
FANTIČ MOJ - Ans. Matjaža Kokalja
LESTVICA 0DMURSKE ZARAVNE GLASBE: »DOMAČA PLOŠČA«
• 1. HEJ BABY - Drago Jošar
2.	CESTA LJUBEZNI - Šarm
3.	VROČE POLETJE - Pajdaša
4.	KO LJUBI TE NEKDO - Avokado Band
5.	KAJ ME PA BRIGA - Marina Huber
6.	ŠE ZMERAJ NIČ NOVEGA - Ans. Štrk
7.	POLETNA AVANTURA - Halicanum
PREDLOGI:
ANITA - Dva zeta
SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca
O BEYBE - Damir Jošar
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 30. avgusta 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 34 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:......................................................
I 7 VELIČASTNIH:..............................................
GLASBA NAŠEGA SRCA: .....................  ,......................
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE
• GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«......................................
I	I
।	Ime in priimek ter naslov:.................................. ।
I---------------------------------------------------------------1
mec, Kupšinci 1. namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala s Krajne - 5.000 SIT; družina Gorčan - Maučec, Kupšinci 11, namesto cvetja za pok. Viktorijo Čontala s Krajne - 5.000 SIT; Kristina Schreiner, Banfi 160, Štrigova, namesto venca za pok. Marto Bogdan iz Pristave - 10.000 SIT; Letnik -Sauberma-cher Lenart, d. o. o., namesto venca za pok. mamo Rudolfa Horvata iz M. Sobote - 50.000 SIT; družina Bertalanič, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Alojza Šturma -5.000 SIT; Marta Zemljič, Črnci 15a, Apače, namesto venca za pok. Antona Sukiča - 20.000 SIT; družina Šenčur - Peček, Kajuhova 28, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Alojza Šturma - 7.000 SIT; družina Šenčur - Peček, Kajuhova 28, Mur-. ska Sobota, namesto cvetja za pok.
Rudija Droleta - 7.000 SIT; Gizela in Jože Gruškovnjak, Gregorčičeva
9, Ljubljana, namesto cvetja za pok. Marijo Hari iz M. Sobote - 10.000 SIT; Saubermacher Puconci, d. o. o., namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 10.000 SIT; Komunala, d. o. o., Murska Sobota, namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 20.000 SIT; Terezija Gomboc, Cankarjeva 48, Murska Sobota, prostovoljni prispevek za porodnišnico - 10.000 SIT; Franc Knaus, Murski Črnci, namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 15.000 SIT; Rudi Gerlec, Cankova, namesto venca za pok. mamo Rudija Horvata - 18.000 SIT.
Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo.
Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLO ŠKOPORODNEGA ODDELKA.
32
2001
Nakupi
KREDIT
te banke
2a eno leto)
priimek:
Ulica:
Pošta.
Podpis:
/ Eksperti so ugotovili, da streha I na soboškem stadionu, kljub suši, močno pušča, zato so jo začeli pospešeno krpati. Prve krpe so že nameščene. V glavnem gre za materiale iz uvoza. Domači materiali so očitno premalo kakovostni. To je bilo ugotovljeno v nedavno objavljeni recenziji v Ljubljani. /
ZDA
—7—--- Švica 'Italiji
Novi beltinski prior še nima objavljenih uradnih ur, je pa zadovoljen z novim sedežem. Z uradnimi urami bo začel po parlamentarnih počitnicah.
I Razstave lisaste pasme letos I ne bo na radgonskem sejmiš-I ču, ampak na Prešernovem tr-/ gu, del pa na Erjavčevi cesti. / Ljubljana je po koncu festival-/ skih prireditev zelo zainteresira-na za razstavo. Mati županja je ponudila na tivolskih poljanah celo pašo za razstavljene živali. Ali bodo v Gornji Radgoni ta / čas uspeli preurediti razstavne / hleve v plesno dvorano za pro- I tokolarne goste, še ni znano. Bi I pa bilo dobro.	I
I I Med nedavnim obiskom mini-I stra za okolje Janeza Kopača je I bila storjena velika napaka. Na-I mesto da so kmetje jadikovali I nad sušo in zahtevali zakonsko I že odobreno odškodnino, bi mo-I rali v boj poslati gasilce. Ti bi ' Kopaču morali zatežiti, da nimajo vode za obrambo dežele pred požarnimi naravnimi kata- j strofami. Kot visoki gasilski ča- I stnik in nekdanji tekmovalec na l sektorskih vajah bi jim verjetno I bolj prisluhnil in pomagal z dr- I žavnim denarjem.	I
I Medtem ko so Slaki zabavali ' člane gasilskega društva na Polanskih dnevih, naj bi inšpektorica preverjala članske izkaznice navzočih. Ali so bili vsi obiskovalci polanski gasilci, se še danes na ve. Ne ve se niti to, ali je član gasilcev sam gospod župan.
Da bi rešil občino, se pripravlja hodoški župan Ludvik Orban na rejo polarnih lisic posebne sorte. To naj bi bile lisice z dvema kožama. Kakšne so cene krzna na svetovnem trgu, še preverjajo.
I Da je Lekova čistilna naprava I naložba z mednarodno težo, je / bilo potrjeno tudi na otvoritvi I objekta. Na slovesnosti je bil opažen službeni avtomobil z madžarsko registracijo, ki naj bi ob drugih pomembnežih dostavil tudi gospoda župana. Je pa res, da gojiteljev glivic za ] čiščenje voda iz Zagreba ni bilo I opaziti. No, mikroskopov na I otvoritvi res ni bilo.	/
I Zaradi pomanjkanja vode v soboški gramoznici se na trasi nove avtoceste dvigajo oblaki prahu. Upajmo, da prah ne bo razlog za zaporo gradbišča. Zaenkrat tudi ni znano, ali so zaradi prahu ali zaradi denarja zaprli del gradbišča za soboško obvoznico.
naročam vestnik
V Radgoni te dni urejajo stezo za džoging, kdo bo tekal po njej v času otvoritve sejma, še ni znano.
Datum naročila
avgust 2002 KSfHlK
^d^^Slovenijel
Murska Sobota, z dne 21. a od 21. 8. 2001 od 00.00.
Po obnovi kulturnega doma ji zaživela tudi »telehiša«, v kateri jt mogoče dobiti informacije o kul turnih prireditvah, potem poda-
tke s področja kmetijstva, turizma, okolja in izobraževanja. Kmalu naj bi ponudili še informacije v zvezi z zaposlovanjem. (F. Bo.) ■ 9
aa je zavarovanje posojila z zastavo nepremičnine način, pri katerem bosta Vaš trud in vztrajnost najbolje poplačana. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v Vaši najbližji poslovalnici Pomurske banke.
| (razpisna vsota je 16.000.000 larjev) bodo imeli predvsem ti podjetniki, ki bodo zaposlili n ve delavce. (F. KI.)
Podgrad
Sveti Jurij ob Ščavnici
V tej občini živi 2.948 ljudi, od katerih je 241 nezaposlenih. Občina si v okviru svojih gmotnih možnosti prizadeva za razmah drobnega gospodarstva, saj na tem področju možnosti še daleč niso izrabljene. Pred kratkim je svetojurijska občina objavila razpis za subvencioniranje obresti. Prednost pri najetju posojila pod ugodnimi obrestmi
Jff703l~ ^333059^ 238.4974 143.5570 1
~1t283l~l
cvet je ime trinajstčlan-ske skupine za samopomoč. Gre za članice, ki so vdove ali živijo povsem same, zato si med seboj pomagajo. Lepo! Srečujejo se vsak drugi četrtek v mesecu. Njihova starost je med 56 in 79 leti. | Glavni sta Marta Ferčak in Marja- I
I ljubitelj konj in z njimi je tudi I tekmoval. Z njim smo se srečevali tudi pri podgradskem ribniku. Bil je ugleden vaščan in porotnik radgonskega sodišča. Močno ga pogrešamo! (J. Ko.)	1
zb. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 15 minut, zašlo pa ob 19. uri in 51 minut. Dan bo tako dolg le nekaj več kot 13 ur in pol, to pa bo za pol ure manj kot pred desetimi dnevi. 25. avgusta ob 21. uri in 55 minut bo na nebu prvi krajec.
Stanko je po horoskopu vodnar, Mojca je rojena v nebesnem znamenju škorpijona, hčerkica Sara pa ima nebesno znamenje levinje. Mlada družina je nenehno skupaj. Zakonca se veliko ukvarjata s fitnesom oziroma razgibalnimi vajami, še posebno Stanko. Največja želja in upanje vseh sta. da bi Stanko spet shodil. Ker je zelo vztrajen pri vajah, pri čemer mu je seveda v veliko oporo žena, bodrijo pa ga tudi drugi dobri ljudje, se zdravstveno stanje izboljšuje. - Š. S.
na Remškar. V skupini tudi razvijajo razna ročna dela, na primer pletenje rož iz krep papirja. (J. Ž.) Lipovci
Ljudske pevke iz Lipovec, ki jih vodi Kristina Forjan, so izdale svojo drugo kaseto. V zboru pojejo: Katica Mlinarič, Marija Špari, Anika Sraka, Kristina Forjan, Katica Mesarič, Liljana Novakovič, Vera Bezjak, Regina Pivar, Marija Sraka, Katica Ulen in Ana Košar. (J-Ž.)
Mladoporočenca Novak (nevesta je prevzela možev priimek) sta se spoznala pred desetimi leti in potem nista bila dolgo narazen, ampak sta - kot je to zdaj že nekaj časa navada - začela živeti skupaj, to pa ima seveda določene prednosti. Čez čas sta začela graditi hišo v Nunski Grabi, ki pa sta jo pozneje prodala in si dala sezidati večjo hišo na ravnini na Pristavi. Pred štirimi leti se jima je rodila hčerkica, ki sta ji dala ime Sara. Seveda je tudi ona - tako kot mamica in očka - svetlolaska.
.........................auua rsociša iz Ratkovec na Goričkem na domačem skednji neobičajna obiskovalka: okrog pet te ■ dnov stara mladička divje svinje. H Najverjetneje je prišla na domačijo iz ■ bližnjega gozda. Kočiševi so brž zaz-■ nali, da je žejna in lačna, zato so ji dali ■ vodo, koruzo in krmno peso. Oh, s kakšnim užitkom se je spravila k ■ obroku in odžejanju! Potem so jo za ® nekaj časa zadržali doma na živinski | prikolici. Zdaj sita divja svinjica je na-8 enkrat pokazala svoje pravo živalsko . S vedenje: postajala je napadalna, in če I bi si jo kdo drznil pobožati, bi tekla ' kri. Med našim fotografiranjem, ko smo jo malo dregnili z batom, ga je ogrizla. Proti večeru je prišel član lovske družine in mladičko divje svinje, ki se je verjetno ločila od matere ter bratov in sestra, ker je bila pač strašno žejna in lačna, je odpeljal na svoj dom, kjer menda že ima nekaj mladih divjih živali. Seveda se postavlja vprašanje, kaj je bolj prav: mladičko spustiti nazaj v gozd, kjer morda ne bi preživela, ali pa to, kar so z njo dejansko naredili. - Foto: Š. S.
HIPOTEKARNI
V Pomurski banki smo dopolnili našo ponudbo dolgoročnih stanovanjskih posojil. Gre za hipotekarna posojila, katerih značilnost je, da so zavarovana z zastavo realne vrednosti, kot so hiše, zemljišča ali poslovne nepremičnine, s katero posojilojemalec že razpolaga ali jo s sredstvi posojila kupuje.
Takšno posojilo prinaša več prednosti. Lahko je pri-lagodljivejše, ustrezno Vašim možnostim in potrebam, zanj pa veljajo tudi posebno ugodne obresti. . Pdsojilo lahko najamete brez predhodnega varčevanja in brez vezave denarnih sredstev, in sicer za naslednje namene:
- nakup, gradnjo ali obnovo stanovanjskih ali počitniških nepremičnin,
- nakup zemljišč,
- izplačilo dednih deležev,
- refinanciranje stanovanjskih kreditov,
- pridobivanje soglasij za gradnjo ali prenovo nepremičnin,
- komunalno opremljanje zemljišč in
- za druge namene, povezane z nakupom, gradnjo I ali prenovo nepremičnin.	j
Višina posojila je odvisna od dobe odplačevanja, I obrestne mere, višine Vaših rednih mesečnih pre- ■ | jemkov in izdatkov, načina zavarovanja posojila ter ■ metode odplačevanja in vrednosti Vaše investicije, ■ vsekakor pa tudi od vrednosti zastavljene nepremič- H nine. Zastavite lahko katerokoli nepremičnino na	■
območju Republike Slovenije, ne le tisto, ki jo s po- H sojilom kupujete.	M
Za mlade do 35 let, ki bodo izpolnjevali določene kriterije banke, bodo posojilni pogoji še ugodnejši, tako glede odplačilne dobe posojila kot glede viši-ne obrestne mere.
23. avgust, četrtek, 24. avgust, petek, ?5. avgust, sobota, !6. avgust, nedelja, 7. avgust, ponedeljek, B. avgust, torek, L avgust, sreda,
|	Še do nedavnega je doživete , _	..
pripovedoval o svojem življenju UODrOVniK Sukičev Tunek iz Podgrada pr Gornji Radgoni, potem pa je pri šla zahrbtna bolezen, zaradi ka tere je v 73. letu omagal. Bil je
V dvoje je lepše
Na matičnem uradu v Ljutomeru sta se poročila devetindvajsetletni Stanko Novak, zidar, rojen na Kogu pri Ormožu, in šestindvajset let stara Mojca Jelen, šivilja, iz Ljutomera. Njemu je bil poročni priča sorodnik Milan Haložan iz Ljubljane, njej pa birmanska botra Ivanka Jelen od Miklavža pri Mariboru. Potem je bila še cerkvena poročna slovesnost, nato fotografiranje v ateljeju Marije p? Tivadar, nazadnje pa še go- £ stija v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru, kamor je prišlo E sto svatov, igral pa je ansam-bel Ptuiskih =
__£18^8307 __2T9O3O_ 111.8864 ^3336052 2393685^ 144.0813 ~^3O17~~
/prodajni L22d1895_
~1452653~~, ~iT3718~I
Država
Avstrija
-^JERNEJ -LUDVIK ^Joktor _ JOŽE AVGUŠTIN -^JANEZ
Na kratko
vestnik
nagrajuje
prašiček je prišel prosit vodo
noja !£yaj	I	1 	1