JURO KISLINGER PREGNANI IZ RAJA KRSTNA UPRIZORITEV Juro Kislinger Pregnani iz raja Po ideji Franja Puncerja Znanstveno fantastična drama v 3 dejanjih Scena Avgust Lavrenčič Kostumi Vida Zupan-Bekčičeva Glasba Darijan Božič Lektor Majda Križaj eva REŽIJA FRANCI KRIŽAJ Osebe : BABICA............ ZENA.............. ENERGETIK......... PREDSEDNIK .... MATEMATIK .... PODPREDSEDNIK . . ZDRAVNICA......... BIOLOG............ Deček, redarji in reševalci MARIJA GORSlCEVA MARJANCA KROSLOVA JANEZ BERMEŽ PAVLE JERŠIN BRANKO GRUBAR SANDI KROSL JANA SMIDOVA BOGOMIR VERAS PREMIERA 13. FEBRUARJA 1970 Vodja predstave: Stanko Jošt — Šepetalka: Anica KumerjeV3 — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — Odrski mojster: Franc Klobučar — Scena, kostumi in re* kviziti izdelani v delavnicah SLG Celje A N°vi KRST JURA KISLINGERJA PREGNANI IZ RAJA je že tretje gledališko Kislingerja. Prvenec je bil NA SLEPEM ^ delo, ki obravnava življenje jugoslovanskih voj-Tn j‘°čincev, emigrantov v nekem nemškem taborišču, de’ “»5 (se,^elo je ob krstni uprizoritvi v našem gledališču ... da 1957/58) doživelo izreden uspeh in je bilo tudi iti Yp°rieno na Sterijinem pozorju pa tudi prevedeno tlf^ano na srbohrvatskem jezikovnem področju. PreseneEjiv premik avtorja, ki je tietj 'fsdoval družbeno aktualne tematike, pa se je zdaj °ma znašel v otroškem svetu namišljene kon-^arik ti- IZLET (krstna uprizoritev v Drami SNG tifjj b°r, 1960) temelji na duhoviti domislici. Družina denarja za nedeljski izlet, pa se odpravi v naravo $otlyV kuhinji: preko stolov, mize, po sedežnici na de vršace. aK>1' Po daljšem premoru se je avtor ponovno vrnil k alni temi, ki pa združuje v sebi izkušnje prejšnjih ,< PREGNANI IZ RAJA predstavljajo srečno združit® J, kombinaciji aktualne tematike in fantastike potovanje v neznano, v svet, ki nam ga lahko od5 samo imaginacija našega otroštva, pokopanega v $et negotove prihodnosti. Ne glede na primarno skrb, ki jo posvečamo dohj1.,,. dramski tvornosti, so uvrstitev Kislingerjeve nove d1.,. me narekovale naslednje ugotovitve: že omenjena besedila, izviraj, skP' vsa^; alnost tematike, komunikativnost zamisli, konfliktna situacija (tako kakor jo očituje ma, je tipična za stisko današnjega človeštva: zas ^ Ijenost, podvrženost dogmam in političnemu pra*^\ cizmu) in ne nazadnje — kar je bil poglavitni avtou namen — svarilo človeštvu. To zadnje, svarilo človeštvu, je že nekaj tako njega, navadili smo se nanj kot na onesnažen zrafe . ga dihamo, ne jemljemo ga več zares. Navsezadnl®^ komu pa je namenjeno to svarilo? Nam? Norcu, k1 ^ kakor riba faronika tlesknil po našem planetu vrgel v vesolje kot osmojeno igračo?... Ce je že na naša usoda, odvisna od norcev in le od rab1 upanja, potem je pač treba upanje krepiti in raču^, da svarila z vseh koncev sveta vendarle ne padaJ^f, vodo, da se nekje zbirajo in so v oporo ljudem, ki še ni zapustila pamet. . ,:i;i Podzemlja, novega sveta, kakršnega sta si zamiki avtorja Franjo Puncer in Juro Kislinger, kajpak^, možno objektivizirati in samo približno si lahko P1-^ stavljamo človeka v spremenjenem okolju. Malo j si lahko izračunamo, kako bi živel, ne vemo pa, kak’,, bi bila njegova duševnost, njegovo čustvovanje in ka ^ ne odnose bi imel v socialnih skupnostih, na katefese! vezal svojo eksistenco. Zato je avtor preprosto prePe^t> v dramsko tvarino naše pojmovne predstave, hj medsebojne relacije, naš način mišljenja, patriarh® red v skupnosti, kakor jo pač lahko razume naša nutna domišljija. Premik je le v drugačne barve, v drugačna nastroje,,L sK,i v grozljivo pričakovanje, ki mu je moč ubežati speljana v vsa področja človeške pojavnosti, v drJ®v ski krog, v družbeno-politično dejavnost, v intih^ človeške sfere, v sfere tovarištva kot najvišje vredh j človeka v situacijah, ko je žrtvovanje še edina pot za ohranitev življenja. Bajka o soncu — tem simbolu riasfanka moči in v življenje — živi in dominira. Pošastno funkcionira,: aparatov, signalov smrti, prav tako utripa in daje n1 Pulze tem čudnim termitom. Podzemeljski svet ni !J[w luči, podvržen je drugim zakonitostim in naša ist^oritev je ubrala pot, ki naj bi bila adekvatna ^jainemu naporu in dramskemu tkivu novega, v 8IcPe privide opetega dela Jura Kislingerja. Janez Žmavc v'2ija Človekove prihodnosti luč je preparala temno nebo našega planeta, c6roa se je kot ognjena krogla in iz nje je sikalo tiso-t>eiy 2ubljev. Nekdo je pritisnil na gumb in odprl vrata Zagoreli so gozdovi in travniki, zogleneli do-^aztaljeno železo mostov se je vlilo v struge usah- &ie?6Pel je človek in se spremenil v prah. Homo sa- " moder in pameten človek. Je vlzija enega od možnih koncev človeške civili-e> civilizacije, ki jo je zgradil edini inteligentni predstavnik življenja na zemlji. Civilizacije, ki 3e 5 segla tak razmah, da v njej ta trenutek živi in deja ( odstotkov vseh znanstvenikov, kar jih je kdaj zgodovini človeštva, in ki so samo v zadnjih des letih odkrili več kot vse človeštvo doslej. Velika odgovornost teži našo generacijo, pa čepra^.;-nekateri politiki in vojaki drugačnega mnenja. Ih^1 j; dualno samouničenje je grozljiva stvar, samouničili človeškega rodu pa se v svojem strahotnem nesi^ }, ne da oceniti z besedami. In vendar obstaja laten ,,, stalno prisotna nevarnost, da se to zgodi. Človek la* e-uniči samega sebe, kljub imenu — sapiens, Pari *- ten! Bodočnost je negotova in človeka je mišljati, kaj se mu lahko vse pripeti. Smelo brižno razmišlja o svojem poreklu, lahko priznava s'0!? lastno evolucijo, ali pa se zgraža nad dejstvom, , je razvil iz živali. Lahko je prepričan, da je nj^L, obstoj predestiniran ali pa da je zgolj muha evolncaf Do tega ima svoj lastni odnos in nikomur ni to Urejanje bodočnosti pa je vsečloveški problem. ni bi biti! V času, ko je človekov obstoj tako labile11’^ 131* veljalo več misli posvetiti prihodnosti. Zdaj bi ukrenil še marsikaj, da mu nekoč ne bo žal. , ^ Na človeka pa poleg atomske katastrofe prežijo se^ jjj ge nevarnosti. Če izvzamemo vesoljsko katastrofo^, je tudi mogoča in brezupna, če do nje pride — je . bolj pošastna nevarnost degeneracija, proti kated^ zdaj še ni mogoče ničesar ukreniti, obeta pa človes nekak naraven, nenasilen in počasen propad. Že dandanes je razvoj tehnike privedel človeka v fr11; krizo. Biološko je namreč neprilagojen napravah^. strojem, ki si jih je sam izmislil. Je v razkoraku s niko in ta razlika se stopnjuje v vse večji absurd. I^- stopa človek počasi svojemu drugačnemu koncu - ^ proti; kajti če je smrt imperativ življenja, poteih j,,, konec vrste prav tako imperativ evolucije. Le gre namreč razvoj naprej. Degeneracija je nevarhrf9, ki ne grozi le človeku, temveč vsaki drugi vrsti oIL)( nizmov, ki je specializirana. Toda glede tega je čl0^] na slabšem. V socialni družbi ni naravnega izbori' ^ borbe za obstanek v biološkem pogledu. Vsaka, še negativna mutacija se prenaša naprej, iz roda v I ^ s potomca na potomca, kajti družba zaščiti vsakega-^,, tako neprilagojenega in slabotnega predstavnika-je sicer človeško, ni pa v skladu s progresivno cijo in v tem smo izjemen, enkraten produkt nar3 ^ In rešitev? Absurdna je! Reši nas lahko verjetna^ tehnika — tista, ki nas je pomehkužila in odmaknil3 jj naravnega življenja. Vanjo verjamemo, ji zaupana0- ' služimo v tolikšni meri, da zase nimamo več časa. v t0rej seštejemo vse te človeške napake in razbijemo, i^Za trenutek, mit o človeku — vladarju, potem se Caže, da lahko prav ta človek klavrno konča zaradi Ij/te lastne inteligence, zaradi svojih iznajdb in živ-l^^jskih ciljev, usmerjenih, žal, na stranski tir evo- [3° razsodnost, združen razum in inteligenca lahko t5 ^ejo človeka prihodnosti na svetlejšo pot kot je v’Po kateri stopamo zdaj. Preveč nevarnosti preži na ovinku te poti, da bi se lahko predali mime- krezdelju. Končno, le zakaj .^rednotiti ime naše ^ dovolj pameten, vsaj toliko, da bodo tudi njegovi bi se toliko trudili sapiens —? Ce bo člo- {^"hici še lahko imeli potomce, potem je vsak kamen-tla ’ ki ga oolaga k spomeniku razuma, dosegel svoj L 6n- bi bilo, če bi bil človek prihodnosti po svojih Hjj aPjih gigant, a po duši otrok, z vsemi čustvi, strast-težnjami in hotenji. Da vsaj v svoji subtilni no-o^Pjosti ne bi podlegel mehaniziranemu svetu, ki ga V ?aia. Kajti ne bi bilo kaj hujšega, kakor da bi tudi ^ toveku samem prevladoval stroj. jerahia »Pregnani iz raja« obravnava skupino ljudi, ki jSicer ubežala atomski katastrofi, ni pa v spremenje-okolju mogla ubežati drugemu uničujočemu mo-čj Ptu — degeneraciji. V svoji biološki specializaciji o^ek namreč ni neskončno prilagodljiv, spremenjeno žjVj.ie pa ga lahko dokončno onesposobi za normalno tlenje. Drama je pisana v stilu znanstvene fantasti-b0].Science—fiction), literarne zvrsti, ki dandanes vse l}VlvOsvaja ljudi. Odlike te literature, ki jo nekateri So sčajo med leposlovje, drugi med boljše kriminalke, Sjj Pfedvsem v tem, da spodbujajo ustvarjalno fanta-pM. bralcev, da jih na ne preveč zahteven način poki v svet domišljije in novih spoznanj in da konč-^ki opozarjajo na nevarnosti, 'ki prežijo na člove-Fod. v primerjavi z utopijo, ki obravnava vedno le žpggoče, nedosegljivo, za človeka idealno stanje, je AvjPstvena fantastika vedno dokazljiva in verjetna. riev znanstvene fantastike je vedno več. Če je ASj Verne začel to literarno zvrst, potem so jo Isac Aldous Huxley, Clark in drugi sodobni pisalo' Postavili na mesto, ki ji gre. Tako je drama, ki k)vojsko gledališče predstavlja kot letošnjo noviteto, {i vJ'eta na slovenskih odrih sploh. k)!cica ljudi ubeži zblazneli energiji in se zateče v Ui ?emije, kjer si v popolnoma drugačnih pogojih ure-SovZl^ljenje. Peza strahu pred radiacijo in spontanp Ppštvo do prednikov, ki so jih privedli v ta položaj, se postopno, iz generacije v generacijo, sprevrača v gacijo vsega, kar je »tam zgoraj«. Tako nastane tKje n«' tat* ki prepoveduje vsako raziskovanje atomske ener in vsak poskus prodreti ponovno na zemeljsko povrs*-^ Celo izhod iz podzemeljskega mesta je tabu in nihče sme stopiti na to področje. ^ Edino, kar jih s površjem še veže, je vera v So11 <, življenja in vanj s -■> Sonce je vir energije, tvorec življenja m vanj ^ verujejo, čeprav ga nihče nikoli ni videl. Sonce post mit, pravljica, v katero verjamejo tudi odrasli. j-Visoko razvita tehnika omogoča obstanek. Toda P 5o zemeljska nahajališča goriv (premoga in nafte), k1 9 edini vir energije, niso neizčrpna. Energija pa je nuL, za sleherni proces: regeneracijo zraka, sintezo belj®1^,, vin in vitaminov, za pogon strojev... in razsvetli3.,, Že zgodaj se pokaže, da bo energije nekoč zmanjkuj, zato začno z redukcijami. Da bi podaljšali svoj obs , se zavestno odločijo za ukinitev najmanj potrebo®.} svetlobne energije. Življenje v popolni temi je 50 težavno, postopoma pa se vsa tehnika prilagodi p^jj lim Čutilom, predvsem sluhu in tipu. Generacije ^ in ljudje sploh ne vedo, kaj je svetloba, prav takps] Albeeja, Behana, Weskerja, Weissa in še druge. O Ijj bilo, Če bi videli v Štihovem poseganju po tj?Vernosti in najnovejših dosežkih v svetu samo selek-l>jp V smeri problemskega. Štihu gre v bistvu za ukinja-t,,. Siedališča zabave, gledališča kot potrošne robe. W'10 stoji na stališču gledališča kot tribune družbe-te5a Prebujanja in idejno človeškega osveščanja. Te (A,- hce je uveljavljal tudi v klasičnem repertoarju. D sbii jn drugi). edanjo varianto slovenskega gledališča, ki je bilo ?bn° večini evropskih nacionalnih gledališč, vendar z nekim premikom v posodobljenje, polivalent-1,,.. že pred Štihovim prihodom, (zasluga dramaturga ta Filipiča) je prekvalificiral tako, da je postavil Sj^thtno dominanto: problemsko posodobljenje kla-Predvsem pa uvrščanje sodobnih nekonvencional-Ve' tekstov. Še bolj na široko je odprl vrata novi slo-sbi dramatiki. potem, ko je Drama že dosegla prve pomembne lit^be, (zlasti z Orestijo, ki je bila nedeljen uspeh,) Je Pot slovenskemu gledališču v evropski kulturni štor in ga predstavil kot enakovrednega udeleženca. \)a(nu Stihu želimo veliko uspehov pri njegovem miškem poslanstvu v naši hiši! Bosa v parku. N. Božičeva in J. Pristov. J