Gospodarske stvari. Trsna bolezen. V Fraaeoski je to leto spet oaa bada trsaa bolezea, kteri BatorozaaBci .,0idium" iaieBujejo, po mBOgih krajih zlo nastopila ia se po ainogih viaogradih zlo ra^širila. Spet se je wper to bolezea rabil trtia pepel ali tudi sploh pepel b kakor se trdi z dobrim vspehom. Neki viBorejec piše o :em tako le: nKer se mi je priporočeao ravaaflje prav jaoietBo zdelo, seai ga skusil. V Bekem viaogradu, v kte•em se je imeaovaaa bolezea zlo vkoreaila, aem izbral pet (rsov, kteri so skorej že celo od bolezai vmirali. Jedaega teh trsov seai prepustil celo avoji osodi, okol drugih vseh pa sem skopal grabice blizo 8 palcev globoke, v kterih vsako sem del jedea piat aavadaega pepela, ker drugega ni8em imel, pridel seai veadar tndi malo golobjeka, aa to sem ga pokril z prstjo. Prihodnjo pomlad so oni četirje trsi, okolj kterih sem nadeval pepela, bili prav lepi in močni, grozdja je bilo na njih obilno in je bilo tudi celo zdravo. Sad je tudi kesneje zdrav ostal in v jeseni lepo dozorel. Peti trs, kteri ni bil z pepeljom obsipan, je bil zlo slab, pognal je slabe rozge in je prinesel samo nektere, male grozdeke, kteri niso dozoreli, in tudi trs je bolezen do jeseni celo rmorila. — Ne daleko od niojega takratnega prebivališča je bila neka lepa in velika brajda iz bretaj nskega trsa napravIjena. Bila je tako velika, kakib se redko nahaja ali tudi tako zlo bolena, da grozdje, ktero se je v pomladi pokazalo, že več let nidozorelo, temoč se pred jesenjo posušilo. Posestnik je zato odločil trs celo izkoreniti in sožgati, jaz sem mu vendar svetoval, da bi ga skusil prej s pepelom pognojiti in če to ne bi hasnilo, tedaj ga odpraviti. In to mu je rešilo življenje in on se je tudi izkazal prav bvaležnega, ker že drugo leto je prinesel mnogo lepega grozdja, ktero je celo dozorelo. Ta resnična prigodba je vzbudila vse marljive viničare v celi okolici tako, da so jo hitro in ruarljivo posnemali, in v kratkem je gnojenje trsa po celi Bretajnski bilo tako zlo razširjeno, da se je trsova bolezen nOidium" skorej celo izkorenila. Ta iznajdba je zlp važna in bode dokazala, ako se celo potrdi, resnico Liebig-ove teorije, ktera uči, da je jedin vzrok nekterib bolezni, v ktere padajo naše pridelane rastline, slaba, že zlo izsesana zemlja. slabi šibici, ktero vsak vetriček omaja, kajti skušnjav je na tem svetu veliko. Razun tega tirja ysak pameten človek ?<* male šole, da se otroci naueijo dobro brati, pisati, račuP*'* in kar še je drugih djanjskih reči za kmetovalca in obrtnika ali pa za nadaljevauje naukov v višjili šolah potrebno. ^o vse želi tudi katoliška crkev in je že djanjsko več stoleHJ »okazala, ker so ravno dubovniki šole prostovoljno po celem vetu širili in dolgo časa tudi sami brez posvetnib učenikov iskrbovali. Pri nas na Slovenskein moremo več krajev uienovati, kjer so župniki in kaplani šole brez plače imeli, iokler niso bile redne šole osnovane. V katoliških uarodnih šolah se tudi pri vsakem iiauku gleda ua lepo zadržanje, na načela svete vere in da se mladež tudi posvetnib ~~": "x: iii"i • i « .1.1 . *^ . _ kolikor je le mogoče, po pravilih pametne izreje Bcelarstvo 11» Jloravskom in Šleskem. V obeh deželah je v 3044 srenjab 14.763 bčelarjev, ki imajo 67.900 ulov bčel. Na Moravo spada od tega 58.200 in na Slesko 9700; skupaj tedaj 679.000 ulov bčel. Pridela se na Moravskejn vsako leto 3400 centov meda in 1000 centov voska; na Šleskem 600 centov meda in 200 centov voska, skupaj tedaj 4000 centov meda in 1200 centov voska. Ako toraj jeden jul ali panj ima spomladi poprek nizko ceno od 5 gold. predstavlja tedaj bčelarstvo Moravsko izdatno glavnica od 291.000 gold, ktera glavnica, kakor obresti glavnico od 5,820.000 gold. pomenja. To je pač lepa reč. Na noge tedaj Slovenci, poprimite se bčelarstva toliko koristaega in lepega pridelovanja. IiOČitev šole od crkve. Po mestih, trgih in vesnicah, po časnikih ia krčmah so nekteri zagnali glas: ,,Iočite šolo od crkve", to je hčer od matere! Ker gotovo ne razumi vsak pomena teh besedi, ki ga vendar v občinskih in okrajnih zborih silijo, svoj glas dati za to reč, naj poskusim namen tega hrupa nekoliJio razjasniti. Šest ali sedem let stari otrok pride v prvo šolo in še večidel druga ne zna, kakor oče naš in nektere druge molitve, ktere ga je naučila pobožna mati. Ona navadno spre mlja svojega ljubčeka, kteri plašen prvokrat pride v malo narodno šolo; mati ga še po potu ljubeznjivo uči, kako da naj bo pobožen, marljiv in pokoren, dragi mamici obeta otrok, da bode vestno poslušal dobre nauke svojih učenikov, in mati pričakuje vsa skrbna, da se bode mlado, nježno. nepokvarjeno srce otrokovo bolj in bolj vnemalo vseh blagodati dobre katoliške šole in da se mu tudi um razbistri za kratko človeško življeiije, ker dobro ve, da mu ne more zapu stiti ne srebra ne zlata, in čeravno bi ga imela, mu to labko tatovi in razbojniki vzamejo, dobrih naukov pa nikoli ne. Oče si je v svojem življenju že dosti sitnosti poskusil, ker v svoji mladosti ni imel priložnosti v šolo hoditi in se naučiti, kar terja življenje od zrelega resnobnega moža in pričakuje, da bode vsaj svojemu otroku to dobroto storil, čeravno ga težko stane obleko, bukve in učnino za ljube otročiče spravljati, kteri bi mu že tudi pri domačib opravilih nekoliko pomagali, če ue bi v šolo hodili. Da se ne potrati zlati čas mladosti, se morajo otroci že v malib ali domačib šolah naučiti, česar je olikanemu človeku v življenju potreba, to je: razbistriti se jim mora utn in požlahtniti srce. Eno se od drugega ločiti ne sme, če nečemo iz ljubih olrok izrediti spačkov, kteri nazadnje ne spoznajo Boga, in torej tudi ne spoštujejo svojih starišev, ker so se le nekterib reči povrh naučili in še ne premorejo ločiti lulike od dobrega semena; moramo tedaj skrbeli za dob.e šole. V malih šolah je neobbodno potrebno, da se otroc črstvo naučijo svete vere, da navada med vsemi izobraženimi narodi. Gotovo nobeden oče in nobena mati ne bode svojim nedolžniai otročičkom odkrila vsega, kar odrašeni Ijudje vedo, in kar nam življenje v zreli dobi greni, ker hočejo otroku obvarovati nedolžnost, kar naj dalje mogoče; tako tudi male šole niso bile in nikoli ne bodo za to, da bi iz njib desetletni otroci prišli ošabni modrijani in babati nevedneži domu, saj se tako le še prerado prime človeške nature hudo kakor pa dobro. Kam tedaj meri ločitev šole od crkve? Na nič druga, kakor da duhovni pastir ni več dubovski oče šolske mladine, ampak le učenik z drugimi vred, kteremu ni pripuščeno več učiti, kakor predpisani katekizem ; posvetni učenik pa naj za se podučuje druge reči, čeravno v svoji nevednosti ali slabi volji vtegue vse dobre kršanske nauke izdreti iz src še nepokvarjene mladeži. To je skušnja vseb narodov potrdila iu vidi se žalibog dosti slabih nasledkov takega po- rcči uči, kakor je četja. Temu se le v bovniki nadzorništvo okom pride, nad šolaini; če imajo izobraženi duker pa tudi občini gre delež pri tem, se naj prenaredi dosedajnih šolskih krajnib ogledov pravica, vendar je treba pri tem zaslišati rkev, mater kršanjske šole, sicer se šole ne bodo popravile, teniuč pokvarire. *) Da je pri nas namera tega vpitja po ločitvi šole od crkve še tudi ponemčenje naroda, je jasno kot beli dan, "eravno bodo naši otroci pri tem stradali ni duši in na telesu; atorej se pa le Slovencem neprijazni ljudje za to potegujejo, ali pa zapeljani nevedneži. Vsak narod pa ima svoje narodne male šole, ker se otrok le v svojeui^maternemjeziku naučiti more za življenje potrebnih reči. Če tedaj nečemo, da naši otroci in ves narod zaostaue za drugimi sosednimi narodi v dušni omiki in zemeljskem blagostauju, v čemur so nas že prekosili, ker imajo svoje pametno vravnane narodne šole, moramo tudi Slovenci skrbeti za dobre slovenske narodne sole. Dnbovniki naši, ki so vsi sinovi svojega naroda in jemu udani z dušo in telesom, so že od nekdaj skrbeli za dobre šole in imajo za to važno napravo človeštva naj več znanosti poleg posvetnih učenikov; torej bode vsak pameten oče svoje otroke rajši jim prepustil, in svetni pisatelj teh vrstic bode stokrat rajši pošiljal svoje otročičke v katoliško šolo, kakor pa v take, kterih ne bi navdajal duh svete vere. Ne oddajajte tedaj slepo svojih glasov vi občiaski in okrajni zastopniki vsakernu, ki pricefra prošnjo za podpisauje, temuč prašajte poprej znane prijatelje svojega naroda duhovnega in posvetnega stanu, da vas ne bodo enkrat v grob grajali vaši lastni otroci, ter vam očitali lahkomiselnost in nevednoat, ker ste jim po slabih šolah, za ktere ste prosili, časni in večni blagor zapravilil Bog pa bode dodelil dobro in pametno vredjenim narodnim šolam sroj blagoslov, brez kterega je vsako človeško delo brez rose in solnca! Slovenski oče. iove postave za dežele naiega cesarstva razon Ogerskega. Postava od 14. novembra 1867, po kteri se davka oprostijo na novo zidane,, prezidane in prizidane hiše. Postava od 1834. leta dovoljuje začasno oproščenje od bišnega davka in državnih priklad. To oproščenje pa nova *) Katoliška crkev se ne bo nikdar vstavljala taki modri prenaredbi šolskega nadzorntštva, kakor jo blagi in skušeni g. pisatelj v mislih ima, ampak ona naravnoč želi, da bi svetnim bolj mar bilo za šole, kakor do sedaj. Vsakega sredstva, ki bi zamoglo obuditi med svetnimi večo ljubezen in skrb za šole, se bode crkev veselo poprijela; le eno reč tirja, in ne bo edjenjala tirjati: da se ji kat. raladost ne pozneje niso podobnirrzame in nekakim samsvojim učenikom izda. Vred. postava od 14. novembra t. 1. razširjuje na vse kraje, kjer se davek od hišne uajemščine (činža) plačuje, in na V8e hiše tako, da prav na novo zidane hiše ostanejo na 15 let, prezidana in prizidana pohištva pa 12 let davka prosta. Ta postava velja pa le za dve leti, to je, do konca 1869. leta. Kdor tedaj hoče deležen biti te dobrote, se mora podvizati z zidanjem. Postava od 15. novembra t. l., po kteri se oklicuje pravica zborovanja ali skupščin. Po tej postavi smejo Ijudje zborovati v kaki hiši ali pa tudi pod milim neboru, pa ravnati se je tako-le: Kdor hoče sklicati Ijudi v kak zbor, v kterega vsak sine priti, mora to naj manj 3 dni popred s pismom na znanje dati cesarski gosposki (iia kmetib c. k. kantonski okrajni gosposki), in jej povedati namen, kraj in čas shoda. Gosposka mu ima brž potrditi, daje prejela to naznanilo. Skupščiue pod uiilim neboni pa smejo le tedaj biti, ako jib gosposka dovoli. Za zbore v kakem poslopju ni tedaj treba drugega kot le to, da se shod o pravem času gosposki na znani, shodi pod milim nebom (na prostem) pa morajo dovoljeni biti; dovoljenja morajo prositi tisti, kteri Ijudi zbrati žele. To isto velja za javne obbode, pri kterih se tudi pot naznaniti mora, kamor se hoče iti. Ako gosposka shoda pod milim nebom ali obhoda ne doyoli, mora pismeno povedati, zakaj ne. Zbiranja volilcev na pogovor o volitvah ali s poslanci f>a ni treba naznaujati, če so ti zbori takrat, kedar so voitve razpisane, in zbirališče ni pod milim nebom. Tudi ženitvanskili obhodov, navadmh narodnib skupščin, procesij romarstev in enakib crkvenib obhodov ni treba naznauovati. Ako se v skupščinab naredi kako pismo (adressa) ali prošnja (peticija), sme to pismo ali prošnjo prinesti in izročiti le k večemu 10 oseb iz tega zbora. Da se v takib zborih vse postavno in reduo godi, za to imajo skrbeti vodnik zbora in rarnatelji jegovi, in če jihovo povelje ne vboga, imajo dolžnost brž razpustiti zbor. Gosposka inia pravico v tak zbor poslati enega, pa tudi več svojih Ijudi, kterim se mora spodobno niesto odločiti; ti imajo oblast, zbor vstaviti in razpustiti, ako vidijo, da se kaj nepostavnega ali sicer kaj takega godi, kar je soper javni red. Vsi pričujoči jib morajo brž vbogati. Prestopki te postave, ako ne spadajo pod občno kazensko postavo, se kaznujejo z zaporom do 6 tcdnovali zglobo do 200 gold. Ob času vojske ali notranjega nemira prestane ta postava. Pravice zborovanja posluževati se, utegne včasih dobra prilika priti. Postava od 15. novembra 1.1. o družbinih postavah. Ako se boče kako društvo osnovati, ktero ne namerava denarnega dobička in se sicer ne tiče denarnib zadev, asekuracij in kaj takega, se mora to poprej pismeuo uaznaniti c. k. deželni vladi in jej v 5 iztisih predložiti pravila (štatute), v kterib so razložeDi iiamen društva, pomočki za to, sedež društva, pravice in dolžnosti udov, ravnatelji itd. Da se je naprava društva naznauila, mora vlada brž potrditi. Ako vlada miali, da je društvo po svojem namenu soperpoetavno ali državi nevarno, sme ga prepovedati, pa mora to prepoved v 4 tednih po naznanilu pisraeno opravičiti. Če v 4 tednih od vlade nič glasu ne pride ali če je že popred rekla, da nima nič soper društvo, more se društvo začeti: Soper vladino prepoved je v 60 dnevih pritožba do ministerstva notranjih oprav odprta. Vsaka družba sme očitne zbore imeti; z orožjem ne sme nihče v zbirališče. Najmanj 24 ur pred vsakitn zborom se mora nazuaniti gosposki, kje bo zbor in kedaj. Goaposka sme v vsak zbor poslati svojega poročnika. Vsako leto naznanja predstojpik družbin imenik udov itd. gosposki. — Vsa taka naznanila so koleka prosta. Postava ta ima še več oddelkov, pa tu imenovani so zarad V8tanovljenja naj važneji. Čitalnice se zdaj po navadnib. čitalničnih pravilih po tej postavi smejo povsod vstanavljati. (Novicc.) «>-»--«